Govor maršala Tita v Ptuju 99Ne bomo dovolili, da bi naši delovni ljudje trpeli lakoto, naj se tega nihče ne veseli" Na nedeljskem zborovanju v Pulju je govoril maršal Tito v prv: polovici svo-jega govora o ugotovitvah ob potovanju po Slovenskem Primorju in Istri, o ukre-pih za izgradnjo Istre, o izgotovitvi na-šega Petletnega plana, o pravilni rešitvi naconalnega vprašanja, o odkupih, o investicijah kapitalne izgradnje in dniž-benega standarda. V drugi polovici govora je med dru-gim dejal: Tovariši in tovarišice! Od kod ta upornost, od kod ta polet, od kod ta ustvarjalnost pri naših ljudeh in od kod \o, kar so naši ljudje v praksi spoznali, kaj lahko store z lastnimi silami, od kod to, da se naši ljudje zavedajo, kam gredo, ne v kapitalizem, ne na zapad, lemveč da grade socializetn in svojo boljšo ter sreinejšo bodočnost. (Odo-bravanje in dolgotrajem aplavz.) Od kod to, da vidijo naši ^judje vsakodnevno rezaltate svojega ustvarjalnega dela, kl jih vzpodbuja k ie večjim žrtvam, k 3e večjim naporom, k še večji nstvarjal-nosti. Poglejte, tovariši, ta borba, ki so jo naši ljudje vodili v zadnjih mesecih polletnega plana, Je bila prava bitka po tovarnah in raznih ustanovah, rudnikih, cestah, na železniških progah in v transportu sploh, na Avto-cesti in tako dalje. Povsod se je naš delovni človek, naš delavec boril z vsemi svo-jimi silami, da na delu dokaže, da nri gradimo socializem, povsod Je naš de-lovni človek, ysak naš delavec hotel dati vse od seHe. (Odobravanje.) In za-res, v tem veličastnem naporu, v tej ve-liki bitki za Petletni plan, a to pomeni za ustvaritev socializma in srečnejše bodocnosti, so naši l]ud]e dostofao po* ložili svoj izpit. Potemtakem nam vse to lahko služi kot zagotovilo, da nam ne bodo nobene zapreke, ki bi se še lahko pojavile na naši poti, onemogoči-le, da izvršimo to, kar smo zamislili. (Zbrano ljudstvo gilasno aplavdfra in kli-Le CK KPJ vn tov. Titu.) Razume se, tovariši, da naSi Ijudje občutiio hidli pomanjkanje. Če ne bi bilo pomanjka-nja, potem ne bi bilo potrebno graditi tovarn. Mi vemo, da |e pomanjkanje, stvar je samo v tem, da bo to, kar ima-nio, pravilno razdeljeno, stvar je v tem, če dobijo tisti ljudje, ki vlagajo naj-večje napore, to, kar iim Je potrebno za vzdrževanje njihove fizične moči. To je tisto važno, za kar moramo skrbeti in zato smatram za potrebno, da pouda-riin tukaj neobhodnost uravilne politike do vseh tistih, *ki vlagajo svoj zttoj, da bi Tistvarili srečnejšo bodočnost našim narorlora. Zato mora skrbeti vsak naš fMnkcionar, vsi Uudski odbori. komitetl in sindikalne podružnice. Našl delovni 1 ?*tc'fe bodo razumeli, če česar ni Iz ohiektivnih razlogov, toda če kdo ne dela pravilno in ^e Ijudie ne dobe «jo-tovih življenjskih potrebščin, čeprav 1tt» imamo, potem naši delovni Ijudje tega ne morejo sprejeti in morajo proti temu nastopiti ter kritizirati take organe ob-lasti in take funkcionarje, ki imajo ne-pravilen odnos do potreb naših delov-nih Ijudi. Pravim vam, tovariši, da so v tem pogledn pri nas še napake. Ra-zurae ser da imamo velike težkoče. še nimamo vsega, kar je potrebno za vsak-daaje življenje. Mi si šele sedaj ustvar-jamo pogoje za hiteT dvig življenjske ravni. Toda že sedaf moramo vzpored-no z velikimi napori za izvršitev na-šega Petletnega plana postopoma iti na-prej v dvigatiju življen|ske ravni naših delovnih Ijudi. Zdi se tni, da bo letos dobra letina. To |e za nas dobra In važna stvar, ker vem. da \e nekdo želel, da bi bila siiša in da nam zrno ne bi vzklilo. fSmeh in aplavz.) Toda natn 1e vzklilo in mi bomo imeli kruha. če W prišlo do vprašania, da ne bi imeli do-volj doma, bi mi vložili še več napo-rov, da bi dobili jz na§e zemlie vef rud in da bi za njih knnili kruh tamka) kjer ga Imajo. fOdobravanie) Mi ne bomo dovolili. da bi naši delovni Ijudfe tmeli lakoto. nai se tega nihfe ne ve-seli, Potemtakem sem preprican, da vsi naši delovni liiidie raznmefo položa|, v katprpm se nahajamo in da bomo iz n)e-ga izSli kot zmaqovalcl. (Vsi pri.sotni enodušno odohravajo in dolgo kličejo tov. Tiiu in Partiji.) Dovolite mi, tovarfši fn tovarišice da se sedaj ozreni na mednarodne odnose, odnosno na nekatera vprašanja medna-rodne politike. Vi ste vsi priče tega, kar se je pred kratkiin odigralo z delom Koroške, v katerem živi slovenski ži-veli, ki se je boril, za katerega smo vse storili, da b! bil priključen k svoji ma-tični državi Tu je bilo izvršeno dejanje, ki ni v čast ne tistim na zapadu in ne Sovjetski zvezi. Le-ti so izvršiii dejanje na račun tega slovenskega življa, na račun Slovenske Koroške, na račun Ju- goslavije Če bi to storili pod predpo-stavko, da je bilo od tega odvisno vprašanje vojne in miru, pod predpo-stavko. da se nikakor ni tnogel najti drugi izhod, potem bi se to še nekako lahko razumelo. Toda, ker so to oni sto-rili tako in ker so potem, ko so storili, dejali, da smo mi krivi, ker so to storili, t j. da smo se mi za njihovim hrbtom z iniperialisti pogajali pred letora all dvema 0 Slovenski Koroški, potem tega ni mogoče razumeti, aiti opraviiiti. Mi-nister za zunanje zadeve Višinski fe izrazil v svoji izjavi. ki jo je dal po tem famoznem sporazumu, veliko neresnlco. Nl res, da bi se mi kdaj koli z itnpe-rialisti sporazumevali 0 Koroški brez njihovega znanja. Mi smo iib vedno 0 vsem obveščali, toda njim je sedaj to potrebno, da bi našli iz te situacije. ki jim bo ntnogo škodovala, izhod na naš račun. Ne boste na naš račun, vi ste pro-dali Slovensko Koroško in izvolite sedaj nositi vse posledice. Mi nočemo. ml «e nismo odrekli našim pravicam do Koroške in se jim ne botno nikoli odrekli Stvar je Sarao v tern, da mi razumemo današ-nje stanje v svetu, da smo disciplinirani, kadar se tiče ohranitve miru. (Aplavz in dolgotrajno odobravanje). PreJdimo sedaj na vprašanje Trsta. Zvedeli ste pred nekaj dnevi, da je mo-rala naša Vojna uprava izvršiti zame-njavo lir v dinarje. K temu so jo prisi-Hli pravzaprav ekonomski razlogt. Mi s tera nismo kršili mirovne pogodbe, tetnveč smo morali podvzeti gotove tnere, da bi zboljšali ekonomsko stanje v coni »B«, ki je po krivdj okupacij-skih oblasti v coni -A •¦< popolnorna eko-noinsko izolirana od cone »A«. Ne mi, temvtO om so stalno kršili razne točke mirovne pogodbe. Tukaj bom navedel samo nekatere primere kršitve tnirovne pogodbe od strani Italije. Na primer: Italija je dolžna po členu 11., priloga 7. mirovne pogodbe preskrbovati Svobodno ozemlje Trsta z vsemi potrebnimi do-mačimi in tujimi plačilnimi sredstvi, dokler se ne ustvari poseben denarni sistem za STO. Vlada FLRJ ie l. 1947 in 1948 večkrat brezuspešno interveni-rala pri Ualijanski vladi< naj izvrši svoio obvezo v odnosu do cone »B«, ki je pod iugoslovansko vojno upravo. Dalje ie Italija po členu 8., priioga 10. mirovne pogodbe dolžna še nadalje plačevati clvilne in vojne pokoinine osebam, ki so dobila državljanstvo STO. Vlada FLRJ ie v itnenu Vojne uprave jugoslo-vanske cone STO ponovno brezuspešno interveniraia pri italijanski vladi, naj pristopi k izvršitvi te obveze. Italija je s sklenitvijo finančnih sporazumov ;? angloameriško cono od 9. marca. 6. maja in 22. septembra grobo prekršila mirovno pogodbo in to čl. 24., priloga 6. S temi sporazumi se med drugim določa da se vsi obstoječl trgovinskl in plačilni spo-razami med Italljo Jn drugitni državami smatrajo kot veljavnl za cono »A«, a sporazuni od 9. marca predstavlja po-polno monetarno, carinsko ln finančno unijo cone »A« STO z KsOjo To ie sa-mo nekaj primerov krSJtev mirovne pogodbe od strani Italije v pogtedu Trsta. Toda že teb je dovolj, da poka-žejo, zakaj smo ml morali izvršiti zaraenjavo lir za dinarje Poleg tega vam le znano, kako so potekale volitve v STO. Znano vam Je. da ie prišel v Trst gospod De Gasperi, predsednik italiianske vlade, ki }e bael govor kot 4a ie že gotovo dejstvo, da }e STO pod Italijo. I Na ta naš ukrep so dvignili sploSen j alarm, razne reakcionarne sile in vodl-| telji tam obtožujejo Jugoslavijo, da krši mirovno pogodbo. (Proč z reakcijo!) Mi pa jih vprašujemo: čemu se toliko raz-burjate za ta STO. saj ni vaš. Po mirov-Di pogodbi bi morali že zdavnaj imeti guvernerfa, toda izjava, ki so |o dale Amerika, Anglija in Francija. da bo STO pripadlo Italiji. — |e enostranska izja-va O tem bodo morali vprašati tudi Jugoslavijo prav tako, kakor Italijo, da na| pove, kaj misli kako se nai re§i vprašanje tega ozemlja Mi ne prizna-vamo nikakršnih enostranskih pravtc pri reševanju vprašanja STO. Tu morajo vprašati tudi nas oe more|o kar tako enostransko vodlti razgovorov. (Dolgo-trajno odobravanie) Hocemo tudi kaj reči, hočemo hidi. da nas vpraSafo. kaj in kako misiimo o STO kafti mi se tokrat nočemo odrefj pravic, ki jih tu imamo. Toliko o tem in nif vef pa se na| preveč ne razburfajo. Mi poznamo svoje pravice in svo^e obveze 'Dolqo-trajno adobravanje in klicanje tovari-ku Titu.) Tovarlši in tovartSice! Sedaj bi se ho-tel dotakniti z nekal besedami vpraša-nja odnosov do Grčije. V časopisih či-tate skorajda vsak dan, da pride če-stokrat do spopadov na grški raeii na ta nafin ker raonarhofašisti le-tam kale mir ali pa prehajajo čez mejo. Spominjate se, da je pred kratkim bilo prizadetih 18 našib vojakov, ki so slufajno zatavali ter prešli grško ozemlie, kjer so fih ali ranili ali ubili. Prav tako se spominja-te, da so ored kratkim napadli našo vas Skofivir pri čemer je prav tako padlo nekaj našib Ijudi Proti obema sluča-jema smo protestirali, vendar ne vemo, kako bo pri OZN odjeknil ta naš pro-test in ali bodo prispeli kaki pozitivni odgovori ali ne. Pred kratkim se je zgo-dilo, da so grškj vojaki prešlj na naše ozemlje, pri čemer je padel grški vo-fak na našem ozemlju. Vsak dan pride do streljanja, zaradi česar padajo na naše ozemlje stotine in stotine granat in krogel, kakor da bi vodili malo voj-no tam spodaj. Podvzeli smo korake ter zahtevali, da n$j OZN naredi temu ko-nec Vsi pozivl grški vladi so ostali bfez ospeha. Ne moremo apejirati na Gafdarisa, ker zelo dobro vemo, kaj so monarhofašisti. Naši protesti pri njih r-lso nlč koristlli. Ponaiajo se zelo drz-no, toda to, razumljivo, lahko Una zelo slabe nadaljn)e posledice, za katere pa nti ne odgovarjamo. Pred aekaj dnevi je — naj vam seda) pokažem drugo plat te zadeve ter njega ozadje — sporoči-\m radijska postaja Svobodne Grčije, da soo se rai na naš^m ozemlju dogovorili z grškimi monarhofašisti, da bomo pu-sttli preko našega ozemlja napasti de-mokratične s*le. Večje podlosti, večje nesjramnosti, ki je gotovo niso izmisllli grški tovariži v svoji glavi, temveč ne-kdo drngi, medtem ko so ond samo pre-nesli, po mojem prepričanju še nihče do daaes ni slišal. Ob istem času, ko teče kri naSih ljudi, kl so jo prelili monar-hofašisti, so se našli ljudje, ki nas obto-žujejo, da paktiramo z grškimi monar-hofašisti. Ljudje v Demokratični Grčiji so se dali torej zavesti z zadevo, ki ima lahko in ki bo verjetno imela usodne posledice za griko osvobodilno vojno. Igrajo se s krvjo, ki jo vsak dan lljejo herojski bord proti svojim Uačiteljem, omadežujejo to kri zaradi svojih nepo-štenih namenov, pa tndi nas, da bi po-kazali upravič«»ost svoje resolucije, da bi kTivico za poraz grške Demokratične annade — v kolikor bi do tega prišlo — prevalili na naša ramena, čeprav nismo najmanj krivi. Toda njim ne bo uspelo, da bi to storili. Do česa je vse to dovedlo? Iz23ivan]a monarhof ašis-r>v ogražajfo življenja naših državljanov, z drnge strani pa nas klevetajo. Prišlo je do te-ga, da bomo morali to mejo popolnoma zapreti ter zavarovati življenja delov-nih Ijudi naše države na tem mestu. Mi-slim, da je to mišljenje vseh naših dr-žavljanov, kajti vsak naš človek se vprašuje, kako dolgo bo šlo tako na-prej in kam vse to vodi. Nekega dne se mora rešiti. Jasno je, da ne smemo pri tem kazati omahljivosti, nikakršnih slabo?ti, temvec Irdnost, kajti braniti moramo izgradnjo socializma v naši dr-žavi, branili jo bomo proti vsakomur. (Dolgotrajno (>dobravanje in aplavz.) Apeliral bi še samo s tega mesta na zahodne sile, predvsem na Ameriko ln Anglijo, naj resno dovzamejo vse te provokaclje in da store temu konec. Ob istem času izjavljamo, da ne bomo do-volili, da padajo naši ljudje, da padajo naši državljani. Toliko o vprašanju Gr-čije. Kakšni so pa odnosi z vzhodnimi drža-vami? Veste, da nara je Češkoslovaška odpovedala investicijske pogodbe, veste, da je Madžarska prekršila reparacijske ter druge pogodbe Znano vani je, da nam Je v zadnjem času odpovedala in-vesticijski sporazum Poljska, ker vidi, da ne umiramo od lakote, prav tako pa veste, kakšno poMtiko vodi Sovjetska zveza napram nam, kakor vam je tudi znano stališče Bolgarije in avanturistov v Albaniji. Z eno besedo: za naše ljudi so danes Sofija, Bukarešta in Tirana prave džungle v katerih napadajo naše Ijudi na sredi ulic, kakor da bi se naha-jali v takih državah, v katerih ni nobe-nih zakonov, ali kakšnega mednarod-nega prava. Razumljivo je, da nas ne bo zavedlo srce ter da bi se prenaglili. Tu moramo delati z možgani. Mi vemo, kaj tnisli bolgarsko, albansko, romun-sko in madžarsko Ijudstvo Mi verao, kaj misli sovjetsko, poljsko in češkoslovaško Hudstvo, pa se zaradi raznih provokacij ne mislimo ločiti od njih Ijudstva. Mi ljubimo to ijudstvo, ne ljubimc Pa raz- nib avanturistov, provokatorjev in kle-vetnikov. Ljudstvo pa Ijubimo ter bomo tu pokazali svojo skrajno potrpežljivost. Rečem naj še, da ne služi v čast teb držav, niti mednarodnemu delavskemu gibanju takšno postopanje, ki ga nimajo niti proti najhujšemu sovražniku socia-liztna. Mi ne zahtevamo od vzhodnih držav nikakršne pomoči, nismo od njih zahte-va4f-poiHcči tudi prej, temveč smo za-btevali enakopravno trgovanje, denar za denar — blago za blago, kajti vemo, da tudi oni potrebujejo prav toliko, ka-kor mi. Oni so se sedaj temu odpovedali A Toda mi bomo naše blago, vkohkor ga oni ne žele, prodali tja, kjer je mogoče, ker ne bomo dovolili, da bi naš delovni človek zaradi tega stradal. Mislim pa, da bo zaradi tega težje njim kot nam, ker je blago tudi njitn potrebno. Sma-trajo, da zaradi tega, ker ves čas plašijo naše Ijudstvo, češ da prehajamo v im-perializera, ne bomo smeli prodajati naše blago kapitalističnim državam teni-več da bomo sedeli in čakali, da se nas usmilijo. Ne, mi bomo trgovali, ker tudi oni trgujejo. Mi vemo, da je to- kar oni govore, samo propaganda ter nič več, tega se pa ne bojimo. (Dolgotrajno odo-bravanje). Za baker, svinec in druge rude, ki jih borao prodali na Zahod botno sprejeli valuto ter kupili stroje ter druge stvari, ki so nam potrebne. S temi stroji bomo zgradili socializem tukaj pri nas Mislim, da niso toliko nespametni da ne bi vzeli od nas onega, kar jim je potrebno. Z Zahodom imamo vzpostav-Ijene gospodarske odnose brez kakršnih koli političnih koncesij kar vam je znano. Ko prodajamo svoj baker ter ku-pujerao stroje, ne prodajamo svoie za-vesti in svoje duše, temveč samo baker. (Enodušno odobravanje in klicanje tov. Titu in Partiii). Tovariši in tovarišice! Slišali ste, da se sedaj mnogo piše in govori 0 poso-jilih. Govorili smo, ko se je preje pisalo o posojilih, da to ni res. Danes pa je resnica, da i;Y:emo in da bomo vzeli po-sojilo, če nam ga bodo hoteli dati ker nam je posojilo potrebno in bo koristno tudi za one, ki nam ga bodo dah. ker bomo z njega pomočjo nakupovali razno njihovo blago in stroje. Mi za to poso-jilo ne mislimo kupovati topov, tankov in drugega orožja, temveč kmetijske stroje, stroje za naše rudnike, da bi naši Ijudje lažje delali, prav tako pa tudi razne predmete za široko potrošnfo itd Če nam dado posojilo Dod temi poiroii ie prav, če pa ne — pa nam ga ni treba. Mi bomo pač rinili naprej, kakor bomo mogli. (Silen aplavz in odobravanje.) lo bi vam imel reči o naš! zunanji poIHiki Ne dovolite, da bi vas zavedle razne pripovedke ter natolcevania raz-nih radijskih postaj. Tu na samem tnestu vidite vsakodnevno stvarnost Vi naj-bolje vidite in veste, kaj je in kako !e pri nas, nam pa je do vašega mišljenja in do nobenega drugega. Ta resnica ter to vaše mišljenje bo dospelo do posled-njega kot čka na zemeljski krogli vsak delovni človek bo upoznan z vašim miš-Ijenjem, z našo stvarnostjo, z resnico, za katero se borimo. Mi bomo pod ge-siom borbe za resnico, za uresničitev Petletnega plana, za socializem — zma-gali. Naj živi naša FLRJ! (Živela) Konec govora maršala Tita je po-zdravilo tisoče Ijudi Pulja Istre in Slovenskega Primorja z dolgotrajniml ovacijami. V toku dne, vse popoldne in globoko v noč je trajalo Ijudsko rajanie po parkih iu ulicah Pulja. Naše delo Gospodarski razvoj na vaseh je vezan na vodstvo in pomoč partijskih terenskih celic Dne 7. julija 1949 se je vršila v Ptu-ju v Titoveaa domu okrajna partijska konferenca Udeležili so se je sekretarji meatnih in industrijskih ter sekretarji in čiani podeželskih celic. Namen kon-ferertce je bil, dobiti pregled nad poli-tičnim in organizacijskim stanjem na terenu. Konferenco je otvoril tov. Mav-ser, nakar je politično-gospodarski re-ferat podal sekretar OK KPS Ptuj tov. Leskovec. V referatu je tov. Leskovec dejal, da se partijsika konferenca vrši neposredno po uspešnem zaključku prve polovice naše petleillce, ki smo jo kljub težavam :n pomanjikanju delovne sile pravočasno izvršili. Po&ebno je treba omeniti, da so tudi najvažnejše panoge mdustrije, kot je težka kidustrija in premogovniki izpolnile svoj plan. Izpolnjen je bil tudi goodanski plan. Industrtj-ska proizvod-nja je ta>ko porasla, da presega že tri-kratavo predvojno proi?rvodiij o in se pri-bližuje obsegu proizvodnje, ki je po Pet-letnem plan« določena za konec Pet-letke. Tudi v rekaraetnBkciji kmetijstva so bilri. doseženi ogromni u«pehi. Stevilo kmetijsko obdelovalnih zadrug se je ze-"lo povečalo po vsej državi in je že znaten odstotek zemlje prešel v socia-lističen sektor goepodarstva. V ptujsikem oikraju so industrijska pod- • jetja zveznega in republiškega pomena ter lokalna gospodarska podjetja z ne-kaj izjemami tudi po planu ali nekatera predčasno i2?polnila plan&ke naloge prve polovice Petletke. Rekonstrukcija kme-tijstva napreduje ter je nad 8 odst. po-vršine okraja že v socialističnem sek-torju. Vsi ti uspehi v našem gospodarstvu so bili dosežen; kljub divji in nesramni ! gonji Infonnbiroja. Tov. sskretar je na- vedel primere iz Madžarske, Albanije j in Češikoslovaške, ki kritizirajo politko | naše Partije in vlade, istočasno pa iz- flajajo gospodarske ukrepe, ki so za las podobni gospodarekim ukrepom naše | vlade. Torej se naše državno in partij- j sko vodstvo nima kaj naučiti od teh »kritikov«, ker se le oni od nas učijo. Dotaknil se je vprašanja, zakaj je prišlo do nesporazumov med Jugoslavijo m O6talimi soc:alističnimi državami in ugotovil, da je za to obetojala zgodo- vinska rmjnost Ker se je že v času vojne skušalo mešetariti z našo neod- visnastjo in ker naše vodstvo tega se- daj ni moglo dovoliti, je povzročilo sproži'tev obtožbe InJormbiroja. V resni- ci je pa to le poskus izkrivljanja načel (Nadaljevanje na 2. stranil (Nadaljevanje s 1. strani) marksizem-leninizma Iz prizadevanja SZ, da bi Jugoslavija ostala kmetiiska država m da se ne bi industr.alizirala, je razvidno nasprotovanje volji naših na-rodov po neodvisnosti. Iz vseh teh in •dnigih razlogov so se odnosi med Ju-gosiavijo in SZ ter ostalmi socialistlč-nirni državami poostrili. kar je rodilo že znano resoluci»o. ki pa zaželjenega uspeha n das&cjla. V neki-meri je s cer otežkočila graditev socializma v naši državi, )e pa z druge strani še po-večala enotnost naše Partije, okrepila de!ovni polet delovnih množic, ki se od-raža v planskem izpolrrevanju gospo-dfirskih nalog in vedno novih pro.zvo-dih, ki se dnslej niso nikdar izdelovali v .iržavi in polet v dvigu proizvod-nje Negatvni uspehi re&olucije so vidni rlasti v Trstii, kjer je enotnost delav-skega razieda razbita, s čimer je pri-zadeta enotnof&t proletarskega gibanja vspga sveta. Našj narodi so morali sprejeti borbo z rntormbirojem. ker s tem ne branijo samo svojih mteresov, temveč tud; na-čela marksizma-leninizma pred revizio-nizmom odločujočih Ijudi in SZ. Tov sekretai je nadalje govoril o delu part;jske organzacije v ptujskem okiaju v zvezi z rekonstrukcijo kme-Ujstva. Celice so se premalo zanimale za probleme kmeUjsko obdelovalnih za-drug ln jim niso v potrebi pr.skočile nd pomoč v zadovoljivi meri. Tudj ob U6tanavljan|u zadrug so bile storjene napake. Na terenu prevladuje mišljenje, da so davki in zb:ranje delovne sile za industnjo samo meia ekonoraskega pri-tiska za vstop kmetov v kmetijsko ob-delovalne zadruge Partijske celice so bile doižne kmetora pojasniti, da eo davki del proračunskih dohodkov, de-lovna sila je pa potrebna grad.liščem, ker bomo le s pomočjo obojega mogli zgraditi industrijo ter s tem dali pod-lago za boljše življenje. Nadaljevanje svojega referata je se-kretar tov. Leskovec posvetil vprašanju mobilizacije delovne sile. Zgraditev tež-ke industr je zahteva veliko število de-lavcev. Partijake m frontne organizaci-)e so pristopile k temu vprašanju kara-purijsko, brez predhodnega temeljitega političncga dela na terenu. Niso prika-zale podeželskim ijudem, da je zgradi-tev industr.je predpogoj za boljše živ-Ijenje najvažnejša stvar v sedanjasti in da s tem, da se odtegujejo zaposlitvj v produkciji in graditvi industrije, povzro-čajo škodo samo sebi in skupno&ti. Kot v času grad tve gospodarstva delavstvo ogromno žrtvuje, morajo tudi kmetje žrtvovati, ker bodo od tega imeli sarai največjo korist. Dosedanji uspehi irt-dustrije, ki so razvidni iz mnogošte-viln h proizvodov v zadostnih količinah, nara že dakarujejo usp&he naše gra-ditve. Sekretar tov. Leskovec je govorll še o delovni moči na vaseh in študiju v celicah, ki mora biti temeljit, da bodo mogli člani prav lno in z uspehom pri-stopati k dehi na terenu. O študim in uporabljanju pridoblje-nega znanja v praksi ter o resničnosti gradnje socializma je govoril tov. Mav-ser. Dotaknil se je tudi vprašanja ljud-sko-prosvetnega dela :n ugo-tovil, da je na vaseh zelo zanemarjeno in pre-puščeno posameznikom. Pri bodočera delu je nujno potrebna oživitev kultur-no-prosvetnega dela. V vprašanju resnič-nosti gradn'e s.ocializme, razumevanju gonje po resoiuciji Informbiroja je po-trcbna najširša razja6nitev pojmov za vsakega državljana na.še države, he po-sebej pa za vsakega komun sta. Organizacijsko poročilo je dal tov. Grden Lovro, org. sekretar OK KPS, V zadnjih sedmih mesecih je bilo o&nova-nih 15 novih celic, b lo sprejetih 190 članov in prijavljenih 400 kandidatov. Stremeti je treba za tem, da ne br> kraja v okraju, kjer bi ne bilo partijskega aktiva. Predvsern v podjetiih je mnogo ljudi, ki so z delom dokazali, da so vredni prištevania v avantgardo delav-skega razreda Zato je potrebno od-praviti ozkogrudnost pri izgradnji ljudi. Treba jim je dajati končni lik komtmi-sta po sprejetjn v Partijo. Opozoril je na utrjevanje zavednosti partijskih čla-nov, ki ie podlaga pravilnemu reševa-nju nalog in problemov. Po končanem govoni o vzgojnih problemih se je raz-v la diskusija, v kateri je govoril tov. Vrbirak o mobilizaciji delovne siie, član celice iz Osojnikove zadruge pa je poročaj o delu in uspehih v zadrugi. V borbi za večji hektarski donos be-leži zadruga »Osojn k« lep uspeh. saj je prideiala na dveh hektarih nad 5800 kilogramov ječmena. V di&kusijo se je javilo Se več to-varišev, med rrimi tov. Belšak, ki je govoril o rekonstrakciji kmetijstva in preoblikovanju ktnctov v ljudi social -stičnega kova. Tov. Mirtičeva je govorila o organi-zacijj žena, katerim partijske celice ne po-svečajo dovolj pozornosti, kar je tudi eden vzrokov da so i&ne ostale v sla-nju politične neraizgledanosti. Konferenca je navzočira osvežila mo-ci organizacije, da kritirno prosodijo 6voje delo, ugotovijo napake in pomanj-kljivosti in izvedeio smernice za bodo-če uspešno delo. Konferenca je bila za-ključena ob pol 13. uri. B. N. S tekmovanja v Kočevju so se vrnili kosci in grabljice V ponedeljek okrog enih je vozil vlak vozila 1. ptujska deset na koscev in pioti Pragerskemu, v katerem se je grabljic z republiškega tekmovanja v Koprivniku na Kočevskem. Kljub na-porni vožnji smo bili tekmovalci židane volje. Edina misel, da se bomo kmalu razšli, nas je težila. Teden dn. kolektiv-nega življenja n-as je zbližalo. kot da smo ena družina. »Saj smo se pa res razumeli«, se oglasi Klepov iz Marjete, »drug drugega smo vzpodbujali k delu, drug drugemu pomagali. Zato smo pa tudi iraeli štirikrat prehodno zastav co, pa tudi za dvakrat udarne in enkrat za pohvaljene nismo bili kar tako progla-šeni. Dajali smo se, posebno z Ljuto-merčani.« »To je pa bilo res pravo tek-movanje«, pravi Premzlova. »Doma v tem času polovico tega ne bi pokos.li.« K uspehom je pnpomogel ravno brigadni sistem dela in tekraovanje med deseti-nami, katero 6e je iz dneva v dan stop-njevalo. I. ptujska desetina je dosegla celo čez 400% norme, 3 are na uro je bila norma in to po valovitein kraškera svetu, katerega ravninski kosci sploh niso b.li vajeni. Kljub napornemu delu je bilo veliko veselja. Na delo smo šli s pesmijo, med delom smo si zapeli in zvečer, ko smo se vračali, je kliub utru-jenosti odmevala pesem od kočevskih bregov Z|ulraj je bilo zanimivo, kje bomo zopet našli sveže sledove d vjih pra-šičev. ki pridejo ka; v celih trumah na travnike. Marsikateri od koscev si je zaželel, da bi nesel domu glavo c!iv| jega prašiča, toda kaj, ko ni bilo puške. t)a bi kar s koso šel kdo nad njega, se mu je pa le zdelo preveč tvegano. Da smo bil. dobro razpoloženi, je do-ka2 tudi to, da smo se zvečer po zboru brigade kaj radi zavrteli po prostornem odru Včasih se nara kar ni hotelo iti k počitku, to je bilo po navadi takrat, ko smo dobili prehodno zastavico. S kakšno nestrpno6tjo smo vsi čakali nedeljskega tekmovanja, kjer &o se po-merili posaraeznik med seboj. 2e zju-traj ob štirih je bilo vse po koncu. Grabljice so že prejšnji dan pripravile sopke za kosce in sebe. pa tudi grablje in kosišča smo s. okrasili. Med pesmijo so nas odpeJjdli kamioni proti Kočevju, kjer so bili pnpravljeni ogromnj trav-niki za tekmovan]e Vsak kosec je ivael že vnaprej odmerjeno površino 7 in pol ara, kar naj b pokosil v eni uri. Grab-Ijice so morale raztepsti in obrniti isto količino v 20 minutah. Vsak kosec in qrabl;ica sta potegnila svoje številke. Še enkrat je pregledal vsak orodie. Znak s trombami in že je zarezalo 120 kos v sočno travo. k^ je kar kopnela pod hitrimi zamahi koscev- Kdo bo prvi? Glej. onj ¦ na številki 35. se že bliža koncu. za njim že drugi. Ocenje-valci moraio res dobro paziti, da bodo vsakega pravilno ocenli. »Dobri so tvoji Pttijčam«, se mi prismeji edeTi od direkrije državnih posestev Tri'e so že zunaj in že gre naprej vsak na svojo stran, da pogleda še drugod. Po- novni znak 6 trobento je bil s.gna) za grabljice. Kako so se zagrizle v plasti, ne na desno ne na levo ni bilo časa gledati. Vsaka je hotela biti prva, ker kolo ali radioaparat pa !e ni tako tnala stvar, poleg tega pa še naslov prve grabljice. Po preteku dvajsetih minut je bi! dan znak za konec tekmovanja. Kosci in grabljice so se med glasnim razpravljanjem vračali proti tribuni. Ocenjevalna komisija se je na licu me-sta sestala in še eakrat teineljito pre-gledala pokošene kamplekse. Posebno tam se je zadržala dalj časa, kjer je kosec poikosil v 33—35 minutah. Eden od teh bo prvak. Treba je oceniti še kval teto dela. Kar nestrpno smo čakali objave re-zultatov. Končno 6e prične najsvečanejše del tekmovanja. Ob vzklikih tekmoval-cev in drugih gledalcev, ki so se na ta dan zgrnih iz vse Slovenije, da bodo priča do sedaj prvemu tekmovanju koscev in grabljic v takem obsegu, nam je govoril minister za kmetijstvo tov. Levstik; za njim sekretar LMS tov. Ho-čevar, nakar je komandant brigade, tov. Troha Zdravko podal poročilo o uspehih celotedenskega tekmovanja, nato uspe- he nedeljskega tekmovanja. Prvo mesto med tekmovalci koscev si je prlboril Premzl Tomaž iz Trnič na Dravskem polju. Za nagrado dobi moško kolo. Cetrto mesto je šlo spet na Dravsko polje, dobil ga je tov. K1 e p Stefan iz Marjete. Za nagrado dobi kompletno koso in delovno »bleko. Tudi ZunJcovi-čeva Anica, grabljica iz Prepolj, je bila nagraiena z grabljami, obleko, pred-pasnikom in naglavno ruto. Pa so se le odrezali naši fantje in dekleta, saj so od 13 nagrad šle kar tri na Dravsko polje. »Se bomo šli tekmovat«, pravi Prera-zlov. Tudi driKji so istega ^mnenja. To-1 iko veselja, kot smo ga užili na Ko-čevskem, že dolgo nismo imeli. Pridobili smo si pa tudi ogromno izkušenj za krajevna tekmovanja, ki jih bomo or-ganizirali. Naj se tudi naše žanj ce iz-kažejo, ravno tako oa kosci ob otavski košnji, 2e sedaj bomo začeli' zbirati nagrade za najboljše tekmovalce. Tako si ob stiskanju rok zadajajo nove obveze, ki pa naj ne bodo obveza samo desetih Ijudi, marvec obveza vsega napredno m slečega prebivalstva ptuj-skega okraja. G. M. Ob množičnih akcijah se odkrivajo ovire socialističnega razvoja na vaseh V ptujskera okraju, ki je večinoma kmetijski, obstoji na en strani pomanj-kanje deJovne sile za zadruge in držav-ne abrate, na drugi strani pa vodijo po-edinci s poinočjo krajevnah frontnih in odborovih funkcionarjev ogorčeno borbo za dosego ž:vilskih in industrijsikih na-kaznic, ne da b; se vključili v zadruiai ali državni delovni proces, čeprav ni-majo doma možnosti obstoja. Ob pomoči frontnih aktivistov iz Ptuja terensk m frontnim fuakcionarjem bi bilo mcKj-oče doseči v«čje u&pehe in pritegniti večje &tevilo delovnih Jiudi, če bi pokazaii terenski funkcionairj.i za svoje delo nekol ko več odlofnoeti, če bi se zavedali, da njihove popustljivosti nikdar ne bo nrhče ocenjeva! kot do-torote, ker z njo ne pomagajo svojim domačinom izbolj^evati življen'«kih razmer. Svojih življenjakh sredstev ne odstopajo socialno šibkim, ne morejo pa niti dolgo prikrivati nepravilnih ma-nipuiacij z družbenimi sredstvi, ker ljudstvo z lahkoto odkriva, koga ščitijo in koga postavljajo pred resno«t barbe za delovno silo. Čim resnejša je bila borba za deiovno silo, tem lažje je bilo v poedinjh pri-tner h odkriti, na koga «e je v kraju lahko nasloniti in s kom obra^unavati. V Gruskovjti si n. pr. Pernek Ivan domišjja, da je njegova dekla niegova sužnja, ki se ne bi smela odločitj za rielo pod boljšimi pogoji, kot jih nudi Pernek Ivan. Zatrjuje, da se je boril in da ima sedaj pravico do dekle. Odbornik KLO Skorištijak, tov. Mlakar Jaraez sam sebi ne verjame, da slabo živi, da bi bilo zanj boljše, če bi se vključ 1 v delo. Zato ni čudno, da pri-govarja tudi diuye ljudi ;z svojega kraja, naj bi ostali doma kot priložnostni delavci pri kmetih. Zatrjuje, da lahko v Skorišnjaku vsi doma živijo, medtcm ko je vsakomur znano, da si tam naj-manj 30 ljudi ne more pomagat, iz stiske. Za siužbo pa &e še niso odločili. Kinet Kranjc si radi tega ne beli g^ave, kako se godi njegovim težalcom in kako delavcem v obratih. Odbornik Mlakar Jauez bi bil slcer aktivnejši, vendar se izogiba zameTi kmetom, če bi ti ostali brez deJovne sile. Tudi v Leskovcu trdijo, da ni odvišne delovne sile. To bi upala trd.ti kmeta Smigoc Aivdrej iz Velikega Okiča in Šmigoc Katarina iz Repišča 47, ki imata nad po 30 ha zeinlje in uporabljata za obdelovanje težake. Tamkajšnji mesar smatra, da je zanj v tem maks malna zaposlitev, da razdeli tu in tam malen-kostni kontingent mesa. Oiganist in žup-nisk ter njegova sestra ne verjamejo, da ob 11 ha zemlje ni dcJpustno črpati državnega skJada živil. Prodsednik KLO jira težko odreče ž.iv'!•' vetndar bo to rnural stoi zagovarjal pred Ijudmj iz Leskoved, ki imajo manj zecnl;e in niso dobili nobe-nih živ lskili nakaznic. Slični pojavi, pomanjkljivosti in ne-spravljivosti so bile ugtoveljene ob pn-lik; a-kcije za vključevanje delovne sile pri posameznih KLO-jih, kar dokazuje, da bo treba zaostalost nekaterih vaških mož postopoma izrinit; ter 6 tein varo-vati Ijudstvo pred vsenai krivicamj \n laiin:, ki ji'h morajo včasih prenašati, mesto da bi jih odpravljali. Nadaljnje pritegovanje stalne deJovne sile bo odkrilo mnogo delovnih moči, ki se b&do v obratih hitro znašle, na drugi strani pa bodo odkriti poed nci, ki radi ostajajo dotina, klevetajo ljudsko oblast in poštene delavce ter vzbujajo nezado-voljstvo pri ljudeh. ki bj se sicer vklju-čili v delovni proces. L. V. Nova ptujska frontna brigada je odšla na akcijo na Sirnišče V ponedeljek, 11. julija t. 1. je bila na StrnJšču svečano sprejeta nova pluj-ska frontna brigada, ki šteje 95 briga-dirjev. V enomesečni akciji bo poma-gala pr{ gradnji objektov tovarne in stanovanjskih blokov. Po večini je brigada, sestavljena iz i članov OF in sindikalnih podružnic iz Ptuja, manjšj del pa jih je iz Orraoža, Hajdlne in Zetal. V to brigado se )e vključilo več obrtnikov iz Ptuja. Vsega je 40 brigadirk in 55 brigadirjev raz-. Hčne starosti. Se isti dan so imeli člani brigade na , Strnišču konferenco, na kateri jim je bil pojasnjen veliki poraen njihove pomoči , pri pospešenl graditvi naše industrije, ' : predvsem pa pri graditvi tovarne glinice in aluminija na Strnišču, kjer se bodo izdelovali aluminijski izdelki za domače in svetovno Iržlšfe. V tej tovarni bi moral gledatl vsak delovni človek iz ptujskega okraja, v čigar središču se r.&haja, modcino lovarno aluminijsk« industrije naše države, ker bo v njej dana možnost zaposlitve desettisočem delovnih ljndi \z okolice ln iz drugih krajev Slovenije. Bodočnost in razvoj i te tovarne Je zagotovljena, saj je v Jugoslaviji in Madžarski polovica na-hajališf boksita na svetu. Pospešena zgraditev tovarniSkih In stanovairsklh , objektov bo prlpomogia do čiraprciJn|e-ga obratovanja in živlienja na Strni^fu, ki si ga želijo mnogi delovnl ljudje naše države. V.ponedeljek zvečer sw mnogi flani brigade odšli na svoje domove po razne ¦ vsakdanje potrebščine ter se naslp.dnji dan vrnilj v brigado in zafeli z izko-pavanjem kleti za novi stanovanjski i blok. 2e prvi dan so presegil norms ia 14%. Ko se bodo privadlli na novo delo, ' bodo moški prešli na betonlranje, žen-ske pa na sejanje pesk^ In druga lažja . dela. ' K. M. O delu mladine I. udarne leteče čete Na pobndo okrajnega odbora LMS je bila februarja meseca 1947. leta iz vrst delavske mladine v Ptuju formirana I leteča četa »Toneta Belšaka«. Namen formimnja te čete je bil v tem, da bo mladina, -o/ganizirana v feti, lahko vedno organizirano kot celota delala pri gradnji zadružnih dorriov in prt osta-lib važnejšib delih. V četo je bilo sprejetih 35 mladincev in mladink i/ vrst delavskega aktiva, ki so se tako) z velikim delovnim ela-nom vrgli na izvrŠevanje nalog, sprejetih na svoji delovni četni konferencl. Pro-stovoljno delo se je vršilo vsako ne-deljo dopoldan, pri njem se je odražala zavestna disciplina in velika volja sle-hernega mladinca, da doseže četa čim boljše rezultate in uspebe pri delu. Na ta način je postala I. leteča četa organi-ziian oddelek mladih graditeljev socia-Hzma, katerega je lahko okrajni odbor LMS pošiljal na delo vedno ija, kjer je bilo največje pomanjkanje po delovni sili in zavestnj volji do gradnje zadruž-nih domov. Da je to res, nair« priča delo te čeie prt gradnji zadružnih domov v Kicarju, Grajenl, Veliki Nedelji, Bol-fenku. Rogoznici, Jancžovcih itd., kjer je mladina I. leteče čete izkopala 432 kub. metrov gllne za izdelavo opeke, 95 kub. raetrov gramoza, očisti'a in spla-nirala 325 kvadratnih metrov terena, na redila v Ormožu 48.000 kom. opeke za zadružne domove itd. Do konca 1948. leta je opravila skupno 27.476 delovnib nr. Kljub temu velikemu delovnemu uspehu pa se je pripetila velika napaka v fem, da se v četi ni razvilo kalturno-prosvetno delo, ki bj labko znatno dvlnnilo življenjsko plat tete in s po-morjo kalerega bi se tudi lahko pravilno prikazali naporj in volja, katero je vla-gala mladina v delo In kake uspehe je dosegla pri njem. Zaradi vestnega tn požrtvovalnega dela je bila I. Ieteča četa 12. nov. 1943 proglašena za udarno. Ob tej priliki s> mladinci in mladinke sprejeli ziate, sre-brne in bronaste značke z gradnje za-dmžnih domov ter značke z dela opeke. Proglašenih je bilo 5 udarnikov in 7 p» hvaljenih, kar je bilo najiepše priznanje najboljšim mladincem v četi. Na pohudo I. leteče čete in okrajnega komiteta LMS so se nsfanovile še sle-deče čete* H. leteča četa iz vrst mla-dine Mestr.ih obrtnih delavnic, III. le-teča četa iz mladincev melioracijsk« šole, IV. letefa četa iz mladine pletar-ne, V. leteča četa iz mladincev Okraj-nega magazina, katera pa se je vsled malomarnosti vodstva in mladine raz-formirala, VI leteča ceta iz vrst name-ščencev okrajnega Ijudskega odbora. Vse te leteče čete pa tvorijo sedaj le-tečo brigado »Staneta Rozmsna«, ki s svojfrn delom ogromno pripomore k pra-vočasni izvršitvi raznih gospodarskrt nalog. Med četami v brigadi je razvito živahno tekmovanje po vseh sektarji'. dela. I. leteča četa in niena mladina je ostala zvesta svojim delovnim uspshom iz leta 1948 in v letu 1949 pokazala dc danes prav tako lepe delovne rezullale ter popravila celo nekatere napake. kakor je to kulturno-prosvetno delo Med drugim ]e naredila 2445 prosto-voljnih ur in prl tem izkopala 249 kub. metrov gline, iztovorila 8000 kom. opeke ir 65.000 kg umetnib gnojil itd. Vklju Mla fe 120 tnladincev za delovne ak-cije, poraagala pri izvedbi štirih kul-turno-prosvetnib priredilev ifd. Vse to nam dokazuje, da mladlna I. Ieteče čete pravilno ra/ume današnjo borbo za fz* gradnfo socializma v našj dežr-li tn :' i je vedno pripravljena žrtvovati svoje mlade sile za veliko stvar. v kitero nas vodita Partija in tov. Tito. to je v so-ctalizem. Tušak Draga Člani vinogradniško obdelovalne zadruge v Litmerku so se rešili slabega vodstva Razpoloženje ljudstva na podeželju za vstop v kmetijsko obdelovalne za-druge v ptujskern okraju vzbujajo na eni strani velike družbene mož-nosti izboljšanja gospodarstva ter dviga življenjskega standarda delov-nih kmetov. na, drugi strani pa ga ponekod duši upravičena kritika sla-bega načina upravljanja zadružne imovine in vodstva zadružnega živ-ljenja. Marljivi delavci in kmetje niso •¦-•¦'• slabih gospo- i vedno zadnji, pri razdeljevanju tn uživanju za-družnega premoženja, pridelkov in prihranikov pa zelo širokogrudni. Dokaz odpora proti temu so pone-kod spori v družinah in šušljanje v zadrugah, kjer poedinci izrabljajo svoj položaj. Clani vinogradniške obdelovalne zadruge v Litmerku znajo ločiti de-lovne sočlane od nedelovnih ter skromne od samopašnih, dostopne od nekritičnih To so znali ločiti že preje, toliko lažje pa sedaj, ko je oblast v rokah delovnega ljudstva. Vsi zadružniki, od najmlajšega do najstarejšega, se zavedajo, da je za zadružno blago prejeti denar last zadružnikov, da zadružnikom ni mo-goče prikriti nazadovanja niti napre-dovanja zadružnega gospodarstva. Znajo določiti mejo svoje potrpež-ljivosti m preiti k razkrinkavanju ter obračunavanju za laži, prevare, samopašnost itd. Antolič Alojz, ekonom in tajnik zadruge, Vaupotič Matija, predsed-nik, in Smodič Franc, blagajnik za-druge v Litmerku, so si domišljali, da bodo živeli v Litmerku na račun zadružnikov, da bodo lahko prikri-vali manipulacije z zadružnim pre-moženjem in denarjem ter da jih ' člani zadmge ne bodo mogli kontro-lirati, ker nimajo dovolj vpogleda v poslovanje. obračune in primanj-kljaje v blagu in denarju. Antolič Alojz je začel izkoriščati zadrugo že leta 1947. Mošt, vino, žganje, drva itd. je odhajalo iz za-družne imovine, v njo pa se ni vra-čalo ničesar Denar za vse to je pre-vzemal Antolič. Začel je pri 17.000 dinarjih, nadaljeval z manjšimi in večjimi zneski, ki jih }e prevzemai za zadružno blago. Denarja ni od-vajaJ zadrugi niti ni vodil zadostne evidence in knjigovodstva. Ni čud-no, da je ostala zadruga dolžna ban-ki in zadružnikom več stotisoč di-narjev. Mestno gostinsko podjetje v Ormožu, Vinarska zadruga v Ptu-ju, Vinarska zadruga v Ormožu in druge ustanove so se oddolževale zadrugi za prevzeto blago, Antolič pa je ta d na krajevn h Ijudskih odborih ni po- opalo po navodilih. Krajevni ljudski odbori bi morah preko svojih krajevnih davčnih komisij pregledat: ter dati po-datke poverjeništvu za finance, kako so posamezni prebivalci prodajali svoje pridelke po vezanih cenah, ker ravno t.o je bila podlaga za izvršitev druge odmere. Delna napaka je tudi pri sametn po-verjeništvu, kjer se ni delalo bolj živ-ljenjsko, ampak 6e je operiralo v večji meri le s štev lkami. Sedaj je korektura izvršena za vse krajevne ljudske od-bore. Davek, ki ga ima plačati posa-mezno kmečko gospodarstvo po tej ko-rekturi, se bo moral plaeati v najkrai-šem času. Možnost pritožbe odpade, ra-zen v izjemnih slučaiih. V bodoče je nujno potrebno, da krajevni Ijudsk od-bori delajo po navodilih, ki so jih spre-jeli in da postavijo dve komisiji za re-alizacijo davkov ter vodenje davčne po-litike na vasi, da ne bo zopet prišlo do takih grobih napaJc, kot se je to do-gajalo do sedaj. D. F. Špekulacija Pleteršeku Antonu ni daleč pomagala V stremljenju, da bi dobili spo-"~:ladi za svoje pridelke čim višje kupičke, ne gledajo poedini kmetje na to, kdo odkupuje od njih pridel-ke za kupčijo in kdo za potrebo. S tem omogočajo pojave špekulacij na škodo drurbene preskrbe, raznim žpekulantom pa dovoljujejo, da se okoriščajo s prodajo proizvodov, za pridelavo katerih nimajo niti naj-manjših zaslug. Kmetje in kmetice iz področja KLO Pleterje: Zafošnik Amalija, Zunkovič Franc, Bauman Anton, Turk Anton, Dolenc Jožef in dnigi so prodali spomladi Pleteršek An-tonu količine od 120 do 2500 kg krompirja po ceni 11 do 12 din. Pri tern krompirju je Pleteršek na špe-kulantski način zaslužil 25.868 din. Tovarni stekla v Straži prodanih 5912 kg krompirja je zaračunal po 16 din, 500 kg pa po 15 din'. Tako so morali delavci steklarne izpolniti za dosego krompirja pogoje, ki jih je postavil špekulant Pleteršek Anton. Trenutna korist iz špekulacije mu mnogo ne koristi, ker ga je Okrajno sodišče v Ptuju 30. junija t. 1. ob-sodilo na 1 leto odvzema prastosti s prisilnim delom. Tekom enega leta bi Pleteršek zaslužD v kaki tovarni ali obratu 40.000 din s poštenim dnevnim de-lom, tako pa mu bo enoletno prisilno delo živi dokaz, da se med drugim tudi po načinu življenja špekulanti ločijo od skromnih delovnih ljudi. P. S. Dom onemoglih v Dornavi so obiskali poverjeniki za socialno skrbstvo mariborske oblasti V nedeljo, 10. t. m. so obiskali Dom onemoglih v Dornavi poverjenik: za zdravstvo ln socialno skrbstvo iz okra-jev mariborske oblasti. Pobudo za obisk je dalo oblastno poverjeništvo. Nad 45 funkcionarjev ljudske oblasti si je z ogledom Doma onemoglih ustva-rilo prakt.čno sliko življenja starih in onemoglih, za katere nosi skrb država. Ogled so izvršili razdeljeni na pet sku-pin. Zanimala jih je vsa notranjo6t zgradbe tei tudi način upravljanja. Od uprave Doma so zahtevali potrebna po-ja&nila, da bi j h prenesli v praktično življenje v svojih okrajih. V pogovoru z »skrbovanci so se gostje zanimali za njihovo počutje, ugodje in razpoloženje v Domu, Nesebično so za-trjevali, da 6e v glavnem dobro po-čutijo. Nekatere še obvladuje močno domotožje. Iz opisovanja življenja v ! Domu n težko ugotoviti, da so usluž-benci v Domu napram njim v dobrih odnosih, da upoštevajo, da so oskrbo-vanci pottebni akrbne nege, reda in snage ter primerne prehrane, kar pred-stavlja za nje osnovne življenjske po-goje. V6e težke dni življenja so si že-leli, da bi bil; v letih starosti preskrb-ljeni, nikomur v nadlego in napoto in vendar do zadnjega dneva sredi uvi-devaih, dobrih l'udi. Ob:skov od blizu in daleč se oskrbo-vanci veselijo, saj ti prinašajo v Dom vedno novo živahnost in veselje, po-sebno pa obiski, ki razvedrijo oskrbo-vance s krajšim kulturno-prosvetnim programom Dolgo se potern menijo o vsem doživetju in ostajajo dobre volje od ob ska qo obiska. kakor tudi v času, ko so sami. F. F. V knjigovodskem tečaju v Ptuju se vzgajajo novi strokovni kadri Obsežni Petletni plan FLRJ je že v syojem osnutku predvideval potrebo za velikim številom strokovn h kadrov, ki bodo pomagali s svojim delom in zna-njem spieminjati plan v otipljivo stvar- j nost. Praktično izvajanje planskih nalog ' je do6lej dokazalo, da so v vsakem go- ¦ spodarske-rn sektorju potrebni ljudje, ki znajo ravnat; z občeljudsko imovino, ki znajo usmerjati delo v obratih in pod-jetjih, tovarnah, kmetijskih zadrugah in drugod, ki znajo vzgajati delovne kadre v zaveJne patriote, ki se ne zadovolju-jejo samo s tem, da &o nekaj ustvarili, temveč hočejo to tud. obvarovati pred ' V6emi možnostmi oškodovanja ali uni- ' čenja. i V La namen je ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS ustanovilo v Ptuju tri-mesečni knjigovodski tečai, katerega obiskuie 31 tečajnikov .n tečajnic iz vseh delov naše republike, predvsem pa iz Primorske, kjer je vprašanje novih strokovnih kadrov vsled dolgoletne ita-lijanske zasedbe še prav posdbno pe-reče Tečajniki iimajo svoj internat in svojo meozo, k pouku pa pr ha'ajo v obnov-ljeno osnovno šulo ob Dravi, kjer ima-jo svoj razred. Učne predimete: knjigo-vodstvo, računovodstvo, gospodarski ei-stein, evidenco in druge predmete pre-davajo strokovnjaki iz trgovske mreže, pritegnjenih pa je k poučevanju tudi nekaj učiteljev V spiošnem so tečajn ki zelo dobro razpoloženi. V šoli sledijo pouku in tu-di pred3vateljj se trudijo, da bi jim podajali uono snov čkn bolj pregledno in razumliivo. P^uk traja dnevno 8 ur, in to od 8 do 13. in od 15. do 18. ure, kar zahteva od mlad h tečajnikov mno-go dobre volje in poertvovalnosti, po-sebno ko je potrebno, da se po pouku učijo v internatu, da izvršujejo naloge, se vadijo v knjigovodstvu. Tako utrju-jejo v šoli pridofelieno znanje. Zavedajoč se velike važnosti vpraša-nja novih strokovnjakov v našem go-Sjpodarstvu, so 6e mladi tečajniki :n te-čajnice Jotili deJa z vso mladostno vne-mo in z vsem tistim elanom, ki so ga ie neštetokrat dokazali 6 kiampi :n lopatami na progt ;n drugih akcijah. Vedno so bili pripravljeni prednjačiti v borbi proti zaostalo&ti in slediti po-tiebam v domovim ter pomaaati po svo-jih zmožnostih in moceh. Tudi učenie so vzeli resno SpočetJcoma, ko se še niso poznali. jim je bilo vse težko, hije in novo. Kmalu so se seznanili. Drug drugemu so zaupali svoje doživljaje zdoma, pred vojno in za časa vojne in skovalj tovarižki odnos. Težko si sedaj zamišljaio dan ločitve. Preje je treba še mhogo učenja. Predobro se zavedajo besed tovariša Tita, da se je treba mno- go učiti. Ni čudno, da so okna internata pozno v noč razsvetljena in da je mno-gim dovolj le nekaj ur spanja, ostali čas pa znajo izrabiti za izobraževanje. Z obisJki podietij in kulturno-prosvet-nih prireditev izpopolnjujejo svoje du-ševno obzorje Doslej so že obiskali sadjarsko obdelovaino zadrugo »Osoj-nik«. ptuj6ke muzeje itd., vendar je po-trebno, da se število teh obiskov še po-veča pred zaključkom tečaja ali ob za-ključku samem. ZaJcljučn izpiti bodo odraz uspehov predavateljev in marljivosti tečajnikov. Pridobljeno znanje bo absolventom te-čaja osnovna opora pri vsem nadalj-njera delu m učenju, podietjem pa v dokaz, da je v njih še mnogo ljudi, ki jim je treba dati možnosti, da si pri-doJj jo osnovne obri6e aplošne izobraz-be in pogoje za dosego strokovne iz-popolnitve Tega so si naši delovni Iju-dje vedno želeli. Za to imajo danes po-goje. Treba je najti tozadevne možnosti in omogočiti čim večjemu številu mlaj-š h delovnih ljudi, da se strckovno usposobijo in teoretično izpopolnijo. V. K. Okrajni odbor OF Ptuj Sekretariat Ptu). dne 13. julija 1949. Vsem (lanotn plenuma Okrajnega odbora OF! Zaradi nujnih nalog, ki se postavljajo pred organizacijo OF, se sklicuje za ne-deljo, dne 17. julija plenum OO OF. Plenum se bo vrši! v sejni dvorani MLO Ptuj (mag strat), začetek ob 7.30 zjutraj. Dnevni red: 1. Politični referat; 2. Pregled letnega plana OO OF; 3. Volitev delegatov za »blastni ple-nutD OF; 4. Sklepi; 5. Slučajnosti. Za vse člaine plemima je udeležba ob-vezna, Vabijo pa se tudi sekretarji in predsedniki VO OF, ker se bodo na ple-numu obravnavala tudi razna organ za-cijska vprašanja. Vsem udeležencem plenuma bodo potni stroški povmjeni. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Sekretar: Predsednik: Berginc Peter 1. r. Grden Lovro 1. r. Komisije za tekmovalna in tarifna vprašanja sindikalnih podružnicah morajo pospešiti delo \ mnogih sindikalnih podružmcah proizvodnih podjetii ptuiekega okraja so že izvoljene komisije za tarifna in tekmovalna vprašanja Tem je postav-Ijena naloga, da na rednih delovnih posvetovanjih delovnih kolektivov osvetle vse napake in nedostatke v delu v pogledu kvalitete, kvant tete in delov-nega časa. izkoriščanj-u in čuvanju stro-jev m matenala. Morale bi dati upra-vam podjetij konkretne predloge. da se vse pomanjkljivofiti odstranijo ter da se posveti prrmerna pozornost naibolj-š.in delavcem. da se jih popularizira in pohvali za požrtvovalno delo in uvrsti v odgovarjajoči plačilni razred po spo-sobnosti. kvahfikaciji in delovnem učinku. Vsa potreba po delu komis je se je pokazala v Lesnem obratu v Ptniu, kjer Je komisija že na drugem posvetovanju ugotovila vrsro primerov nepravilne razvrstitve v plačilne razrede in dd!a ustrezajoče predloge upravi podjet|a, ki je to tudi upoštevala in izvedla rev -zijo tako. da je nekaterim delavcem plače znižala, drugim pa po uclnku dela zvišala, nekatere pohvalila in nagradila za njihovo pr zadevanje. Nekai delavcev je pa dobilo opomin zaradi nezadostne-ga prizadevanja v de!u. Vsekakor je pa nujni predpogoj. da 6e delo povsod nor-mira, ker je le v tem slučaju zegotov-ljeno primerno nagrajevanie, poveranie kaoacftete dela in izboljšanje kvalitete. V Okrajnem gradbenem podjetju ko-mi&ija še n. oživela kljub temu, da je delovni kolektiv dober in dosega lepe uspehe. Delavci Okrajnih mlinov točno iz-vršuiejo dnevne naloge. toda iz poročil OSS-u v Ptiiju to ni razvidno, k^r jih enostavno n.. Podobnih primerov je mnogo in tako izgleda, da nekateri ko-lektivi v izvrševanju olan>kih nalng zaostajajo in pri ocenjevanui ne pri-hajajo v poštev Referenti komisij za tekmovalna :n tarifna vprašan'a bodo morali v bodnčp tofno poročati vse uspehe in neiispGhe. ki iih imato v po-družnicah. ker le takrat bo OSS v Ptuiu mogel imeti točno evidenco n delu po-družnic in komis j o uspehih, Vi jih kolektivi dosegajo. O.S. Strojepisno tekmovanje pri okrajnem sodišču v Ptuju Pri okrajnem sodišču v Ptuju je bilo 11. julija izvedeno tekmovanje med strojepiskami. Rezultate tekmo-vanja bo ocenil odsek za kadre pri Ministrstvu za pravosodje. Tekmo-vale so sodne uradnice Brus Mira, Hočevar Angela, Kranjc Julka, No-vak Marjana in Subic Olga. Vsakodnevne razprave zahtevajo od administrativnega osebja na so-dišču mnogo gpretnosti in brezhib-nega dela, predvsem v pogledu stro-jepisja. Izvedeno tekmovanje v stro-jepisju pa daje možnost cx;enitve in-dividualne strokovne spretnosti ter možnosti priznanja za delo, za kate-rega izpolnjujeio največ po^ojev IZJAVA Podpisani Peteršič J ak ob iz Dornave izjavljam, da je moj sin Vladko v mesecu novembru 1948 brez moje vednosti izginil neznano kam. Sele po brezuspesnih poizved-bah sem po dveh mesecih njegovega odhoda sprejel od njega pismeno sporočilo, da se nahaja v Budim-pešti. Jaz kot njegov oče ta nepre-mišljeni korak svojega sina strogo obsojam, ker takega početja ne odobravam. Peteršič Jakob l. r. Teorija v zadružni praksi Oidij - nevarna bolezen vinske trte D i p L ing. Zorec Egon Najpogostejši bolezni vinske trte sta peronospora in oidij. Proti peronospori se naši vmogradniki uspešno borijo ter ne štedijo denarja in ča6a. Pridno škro-pij-o trto z bakrenoapnneno brozgo, vča-sih še vet kot je potrebno, po pet- do sedemkrat, Pozablja ali zanemarja pa se varstvo trt pifcd o dijem. Imamo kraje, kjer trt sploh ne žveplajo, ali največ po enkrat na leto. Tako si moremo razložiti. zakaj oidij napravi več škode kakor peronospora. Oidij je glivična bolezen, ki napada vinsko trto. Bolezen je poznana pod iinenom: Oidum Tucheri. Prvi jo je opazil angleški vrtnar Tucher v vino-gradti blizu Londona. Prinešena je bila iz Ainerike (1845) in se je z veliko na-glico raznesla po Evropi. V 1. 1847 je n pr. v Francij, zmanjšala pridelek na četrtino. Tudi pii nas je bolezen razšir-jena, vendar ne povsod v enaki meri, ker to zavisi od naravnih pogojev. Raz-voj bolezni pospešujeta dovoljna toplota in vlaga. Dovolj je, da je zrak vlažen. Razvija se pa tudi prj n žji temperaturi 10—12 stopinj. najbolje pa se počuti glivica pn 20—30 stopinjah temperature ter zadostni vlagi. Ghvica napada vse zelene dele vinske trte, kakor l:ste mladike, najbolj pa grozdje. Na obolelih delih trte se po-javi najprej tenka 6ivobela prevleka, kakor da bi bilo posipano z moko ali pe^pelom. Često se prevleka pojavi tudi na spadnji strani listov kot pri pero-nospori. Ce o:dij napade grozdje v času cve-teuja, le to oveue, se posuši in odpade. Pn močno razpokanih jagodah se po-kažejo pečke Razumljivo je, da je vino iz grozdja, napadenega po oidiju, slabše kvalitete in bolj podvrženo pokvarje-nju, zlasti cikavosti. Oidj napravj na trti dvojno škodo: zmanjša donos groz-dja ter zlasti oslabi trto v rasti, ker na-padeni Hsti prenehajo rasti, počrne in odpadejo. Epidemično se ta bolezen po-ja.vlja v let:h s čestim deževjem in vi-soko toploto. Ameriške vrste trte 6O proti oidi]u bolj odporne kakor domače. Kaj naj- storijo zadružniki proti oidiju? Zanesljivo učinkujoče abrambno sred-stvo proti oidiju je dobro zmleto rurne-no žveplo m razni preparati, ki veči-noma tudi vsebuiejo žveplo. Učinek žvepla je v majhni meri tudi mehaničen, bolj pa kemičen. Zaradi oksidacije žvep-la ob sončni toploti nastajajo žveplovi plini, ki uničujejo troee in micelijsko nitje oidija. Delovanje žvepla je hitro, zlasti v vročih dneh. Brez sonca pa žveplo ne učinkuje. Po 24 urah po žveplanju prične žveplo delovati In tekom 5 nadaljnih dni so vse klice bo-lezni uničene. Ker oidij nastopa vsako leto, izvršujemo žveplanje preventivno, t. j. še preden so deli trte po oidiju napadeni. Zveplamo prvič, ko so mla-dice dolge 10 do 15 cm, drugič pa nekaj dni pred cvetenjem ali v dneh cvetenja. , Le-to žveplanje je posebno važno, ker | se v glavnem s tem žveplanjem prepreči bolezen na grozdju. Tretje žveplanje je odvisno predvsem od vremena in kraja. Vrši se navadno takrat, ko je grozdje napol doraslo. Za uporabo je naiboljše kolo dalno žveplo. Sulikol — tekoči preparat. ki ga dodamo 0,25—0,50% bakreno-apneni brozgi — tudi povoljno deluje. S tem se borimo istočasno proti peronospori in oidiju Prav učiiikovit je tudi' solo dni žveplov preparat. Ta učinkuje tudi pri nižj: temperaturi in oblačnem vremenu. Mešamo ga z bordoško brozgo, ki jo najprej pnpravimo, dodamo pa nekaj več apna, kot je sicer potrebno. V de-ževn h dneh je priporočljiv ludi kalijev hiperraanganat v bordoški brozgi, ali natrijev htpereulfid. Najugodnejše vreme za žveplanje je suhor toplo, morda nekoliko vetrovno. Zgodaj zjutraj. ko so trte še močno rosne, ali takoj po dežju in v čaus največje vročine žveplanje ni pripo-ročljivo. Ce n pr. žveplamo v največji vročni, se grozdje na soncu ožge in postane krastavo Za žveplanje uporab-Ijamo nahrbtne žveplalnike tako, da pada žveplo tanko razpršeno po grozdju kot enakomerna. komaj vidna tanka plast. Na.iboljše je drobno zmleto in oči-ščeno svetloruraenkasto žveplo. Subll-mirano žvepio je 6labo, ker se le težko oprijemlje tisnih delov. Tudi proti poleganju žita se moramo znati boriti Po poljih vidimo poleiena žita. Za-družniki in kmetje smo enako prizadeti. Proti viharnim nevihtam v ča6U, ko je ž;to dozorevalo, nismo mogli ničesar. Ob nevihti in močnem deževju je močni veter žito vrgel, ponekod docela zmešal, tako da je šel za nas lep del pridelka po zlu. Nj dovolj, da se temu vdamo, temveč moramo že sedaj vedeti za sred-stva obrambe proti temu zlu Pri tem namreč. ko je žito »padlo«, so se prelomila žitna stebla, žaradi česai 60 nastale motnje in ovire v dovajaniu hranilnih sokov iz zemlje v klasje. Po-leženo žito nam more dati le slabotno in puhlo zrnje Razen tega je bila ne-varnost, da bi postalo poleženo žito »belo«, to je zaradi pomanjkanja zraka :n svetlobe se ne more v poleženem žitu več Ivoriti listno zelenilo (klorofil) To pa ima spet za oosledico, da se v lietju ne more več tvoriti hrana, ki bi se sicer odvajala iz listja v zrnje. Znamo, da zarne v deževnero vreraenu slama po-leženega žita gniti ali trohneti in zrnie, v kolikor je dozorelo, začne kaliti kar v klasju Skozi poleženo žito preraste plevel, kar položai še poslabša. Naše žanjice dobro vedo. kako hudo je žeti :n nalagati poleženo žito. S strojem žeti poleženo ž.to je sploh nemogoče. Konč-no se snopje poleženega žita le nerado posuši, tem raje pa plesni in tudi mla-čev takega žita je vse prej kot pri-jetna. Ni čudno, da so kmetijski strokov-njaki že vzgoj:Ii žitne sorte, ki ne po-legajo S tem se jim je tnnogo posre-čilo. Vendar imajo te, proti poleganju odporne sorte, tudi 6voje siabe strani: pozneje zorijo. siama je trda in za krmo skoraj neuporabna enako tudi za škope ne, jn končno dajejo navadno tudi manj pridelka. Delno se je posrerilo prepre-č ti polegan'e žit tudi s tem, da žifo ne gnojjmo s hlevs,kim gnojem in §e raanj 2 umetnimi dušičnimj gnojili, pač pa obilno 5 kalijem, fosforjem in apnom, nadalje s tem, da ne ^eiemo žil pregosio posehno v dobr h zemljah ne, ter končno s tem. da bujno rastoča žit.a spomladi obkosimo. preden so sklasila S pšeaico le sicer nekoliko drucjače Dež ob času cvetja sicer ni neposiedno škodljiv ker je pšenica sčimoptodns rasthna pač pa škoduje oploditvi n pridelku. ako dežuje ob času, ko cvete rž, ki ie tujeplodna rastlina; pri rži mora namreč priti na cvet enega zrna cvetni prah drugega cvetorega ržnega zrna. medtem ko se cvet pšeničnena zrna oplodi s svojim lastn m cvetnim prdhum Ker pa je dežev.e ob času žitnega rvetia ponavadi vezano z močnim vetrom, ki povzroča poleganje žit, in kei v tem časti napadejo žito razn« bolezni Irje itd.) teno huje čim bolj vlažno vreme je, zato ie razumluvo, da ni nobenpmu zadružnik« in kmetu vseeno. če de-žu'e ob času. ko žito cvete ,D-?evno vreme oviro tudi rast tn zorenie žit. ker jim krati sončno svetlobo in toploto Ker znamo zadružniki in kmetje klju-bovati raznim težavam, bomo morali pre ti v resen spopad iudi proti ooja-vom poleganja žit na način, ki so nam ga preizkusili strokovnjaki v kmeti'<;'vu? Uk. Grundošekova Otilija iz Placarja še ne razume borbe proti koloradskemu hrošču Kljub fiejstvu, da se že vsa leta po osvobodit;" povsod toliko govori in piše o ne^araostt. ki preti krompirju s strani koioradskega hrošča, kljub pri-zadevanji. Osvobodilne tronte in ljudske oblast., da b! prebivalstvo v lastnera interesu posvetilo borbi proti temu ne-varnemu škcdljivcu vso pozomost. naj-demo še vedno ljudi, ki gredo mirao vsega teg<- ;n ne razumejo ali nočejo razumeti važnosti te borbe za prehrano celotnega prebivalstva. Nekateri pri-mer. kaznovan)a poedincev, ki prav tako niso ©matrali za potrebno v tem sode-lovati, jih niso noučili, da v naporih skupnostj v kor.st vseh, poedinci ne morejo stajati ob strani Ob pril ki pregleda kromipirjevih na-sadov dne 3 julija je bil med vserai ostalimi v Placarju povabljen in opo-zorjen na tšodelovanje v akciji proti koloradskemu hrošču tudi Grundošek Rudolf iz Placarja št. 55. On je sodelo-van>e odb'l z besedami, da je sam in da se ne more pr.družiU. Kmalu za tera je za skupino pregledovalcev prišla nje-gova hčerka Otilija in ogovorila Zorec Elizabeto, pos hčerko iz Zg. Placarja z besedami: »Alj nimaš drugega dela, da hodiš tu zraven, raje bi doraa ležala!« Grundošek Otilija pač n mogla najti primernejših besed. da bi bolje izraziia svoje nerazpoloženje napram naporom domačinov v Placar'u, ki so vezani tudi na njeno sod,elovanje. Izrazila je s tem odpor celotne Grundošekove družine proti gospodarskim ukrepom, k. imajo namen, zagotoviii delovnim Ijudem pre-hrano in pokazala. ia ne razume ali da noče razumeti tega namena. Grundošex Otilija se ne bo mogla ču-diti, če bo khcana na odgovornost za-radi namernega nerazumevanja skrbi ljudske oblast za prehrano, niti se temu ne bo mogel čuditi njen oče, če v svoji družini ni zna, alj ni hotel razjasniti povmov o dolžnostih 6poštovanja gospo-darskih ukrepov Ijudske oblastL —z— Prvo predavanje Foto-kino amaterskega društva v Ptuju V sredo, 12. julija ob 19. uri je biio v dvorani Mestnega komiteja LMS v Ptuiu prvo predavanje za člane Foto-kino amateiskega društva. Predavanja se je udeležilo 30 članov in članic, ve-činoma tnladincev, od katerih je ' ilo 8 članov iz JA. Pred predavanjem je bil .zvoljen ini-ciativni odbor Foto-kino amaterskega društva v Ptuju Za predsednika je bil izvoijen tov Hlupič Alojz iz Ptuja, za sekretarja tov Simonič Janko, z? bla-gajnika pa tov Silak Marica. Predsedn.k tov Hlupič je imel kratko predavanje o razvoju fototehnike ter njene poti do množične uporaoe 'oi.o-tehničnih pripomočkov. Od t5. julija t. 1. dalje se bo vršil redni tečaj za foto-kino amaterje. k se bo vršil tedensko ob torkih n petJcih ob 19 uri v dvorani MK LMS v Ptuju, Vseh svetnikuv ulica Mn-ogim ljubite-ljern foiotehnike |e s tem nudena mož-nost. da se vključijo v društvo n v njegovera okviru praktično uveljaviio dosedanie fotoizkušnje. obenera pa 6i pridobijo teoietično znaive za uspešno ude'«tvovanje na polju fototehnike. S. J. Varčujmo Ljudsko varčevanje v splošnem, a de-narno še posebej je za socialistično go-spodarstvo izredno velikega pomena. Vcs privarcevani denar, skoncentriran v državnih bankah, se uporablja za iz-vršcvanje nalog ki so postavljene s splosnim državnim gospodurskim planorn: za povečanje proizvodnje, za zvisanje procluktivr.osti, za znižanje proizvodne cene. Vslcd tcga so hranilne vloge pred-pogoj za izgradnjo socializma, predpogoj za boljšo in srečnejšo bodočnost delov-nega Ijudstva. Z ozirom na važnost ki }o imajo hra-nilne vloge pri izgradnji socializma in na dosedanji razvoj varčevanja, ki sicer stalno narašča, moramo vcndarle ugo-toviti. da še daleč niso izčrpane vse ' možnosti za varčevanje. vsled česar }c naša Ijudska oblast izdala vrsto predpi-sov, ki postavljajo varčevanjc pod po-sebnn zašrito in skrb države. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiMiiiiiiiiniiiiniiiiiiimiiii ll!l!Mllllllllllllllllllllll!llllll!l|IIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIilllllll!ll!IIIUIMIIIIIIIIIIIIIII!lll PREKLICl Preklicujem kbt nereenične žalitve, ki sera jih cine 29 junija 1949 izrekla o Sprahu Jakobu. sprevodniku ¦avtobusne proge Ptui—Sv Andraž v Slov. gor., pred vsemj potnki, jUi obžalujem ter se imenovanemu zahvaljujem, da je od-stopil od kazenskega pregona. Godina Kristina, pos., Senčak 22 Treba je pomagati zadrugam, da boui maksimalno izkoristile sredstva in možnosti, ki jih imajo, da bodo čim bolje organizirale delo in čim bolie izkoristile kra-ievne vire ter čim bolje gospo-darile. Temeljni zakon o kmetijskih zadrugah (Nadaljevanje) 71. člen Ce zadružnik, ki je obdržal zemljo v svoji lasti, preneha biti član zadruge, se mu vrne zemlja, ki jo )e vloži. v zadrugo. aL pa druga ustrezajoča zem-lja Če se je cena zemlje, ki je bila ugotovljena ob pristopu v zadrugo, za-radi melioracije ali zaradi drugih ukre-pov povečala, mora lastnik zadrugi v denarju piačati razliko nad ugotovlje-no ceno zeralje. Ce izstopi zadružn.k iz zadruge če-trte oblike, mu zadruga lahko da v upo-robo zemliišče, ki je neizogibno potreb-no za vzdrževanje njegove družine. 72. člen Cena zemljišč (njiv, travnikov, pašni-kov in zemljišč s trajno kulturo), go-zdov, inventarja ;n delovne in plemen-ske živine, ki so vloženi v zadrugo. se določi ob vložitvi v zadrugo. 73. člen Če umre zadružnik, ki je vložil v za-drugo svojo zetnljo in jo obdržal v svoji lasti, podedujejo njegovi ded či-zadružniki njegove pravice nasproti za-drugi. Če dediči niso zadružniki, lahko pri-'stopijo k zadrug:, če izpolnjujejo tudi druge pogoje za zadružno članstvo. Ce dediči ne pristapijo k zadrugi, ostane zemlja njej, dediči pa podedu;ejo za-pustnikovo pravico do zakupnine ozi-roma do obresti, če je pakojni zadruž-nik dob val eno ali drugo. Ce so dediči umrlega zadružnika nje-govi mladoletni otroci, prevzame zadru-ga skrb za njihovo vzdrževanje, vzgojo in šolanje. 74. člen Ce umre zadružnik brez dedičev, po-stane zemlja, ki jo j-e vložil v zadrugo, pa tudi ^hišje in vse drugo njegovo premoženje last zadruge. 4. Vodstvo zadružnega gospodarstva 75. člen Kmečke obdelovalne zadruge mora;o voditi svoje gospodarstvo po planu :n niorajo izpolnjevati naloge in obvezno-sti, ki so dane z državnimi plani in ki j h imaio do države, o pravem času in natanko. Kmečke obdelovalne zadruge morajo voditi svoje gospodaretvo tako, da kar naibolj racionalno uporabljajo vse mož-nosti in dane okoliščine za razvoj svo-jega kmetijstva in da izboljšujejo in povečujejo svoje kmetijsko pridelova-nie s tem. da uporabljajo sodobno znanost jn iehniko m da povečujejo 6to-rilnost dela. 5. Oelovna ureditev in delovna razmerja 76. člen Delo v kmečkih obdelovalriih žadru-gah opravljajo zadružniki sami osebno. Dolžnost zadružnikov je, da po svojih zmožnostih in strokovnem znanju oprav-ljajo v zadrugi delo, k; jim ga zadruga naloži. Zadruga nalaga svojim zadružnikoni delo po njihovih zmožnostih, po s?io-kovnem znanju in nagnieniih in po nji-hovih drugih osebnih lastnostih. V kmečk h obdelovalnih zadrugah se dela praviloma v delovnih skupinah. Delo se v zadrugi tako uredi, da se na vseh delovnih mestih vzbuja, podžiga in .razvija pri zadružnikih lastna vzpod-buda in podietnost, obenem pa osebna odgovomost za delo, ki ga opravijajo. 77 člen Zaslužek 6e zadružn kam odmeri po opravljenih delovnih dnevih, obraruna pa se na podlagi skupnih dohodkov za-druge, od katerih se prej odtegnejo on-spevki za sklade in zakupnina, oziroma obresti. ki se dajejo zadružnikom 7a vloženo zemljo. Min ster za kmetijstvo FLRJ izda splošne predpise kako se določijo de-lovni dnevj po različnih vrstah del. ki se opravljajo v zadrugi. 78. člen Zaslužek zadružnikov se obračuas v denarju. izplača se pa v denarju in v pridelkih. Koliko pr:delkov se lahko da zadruž-nikorn na račun njihovega zaslužka po šlevilti opravljenih delovnih dni, doJoči minister za kmetijstvo FLRJ v sporazu-mu z ministrom za trgovino in ^re-skrbo FLRJ. 79. člen Zaslužek se .zplačuje zadružnikom ob koncu leta. Zadruga pa lahko daje v skladu s pravili zadružnikom že med le-tom preduime glede na opravljeTiP *1e-lovne dneve. 80 člen Zadruga Iahko daje zadružnikom po-sebne nagrade za posebno prizadevanie, za povečanje pridelka, za zbolišanje pri-delkov in za druge uspehe pri delu 81. člen Dolžnost zadružnikov je, da so pri de-lu discipliniran: in da se držijo navo-dil predsednika in drugih voditeljev za-družnega dela. Zadružni zbor izda na podlagi sploš-nih predpisov .rainstra za kmetijstvo FLRJ pravilnik o delu in delovni dis-ciplini v zadrugi. 6. Razdelitev dohodkov in skladi 82. člen Skuprv dohodki kmečke obdelovaine aadruge se določijo tako, da se od vrednosti 6kupnega letnega pridelka od-šleje vrednost dejanskih stroškov za-druge, med katere se šteejo tudi pla-čila za storitve zadružnikov. vplačila v amortizacijski sklad in upravni stro^ki. Iz tako zračunanih skupnih dohodkov zadruge se poravnajo po vrsti prispevki za druge zadružne sklade. zakupnine oziroma obresti in zaslužek zadružni-kov. 83. člen Kmečka obdelovalna zadruga ima teie sklade: 1. temeljni skladj 2. amortizacijski skrladj 3. obratne sklade; 4. rezervne sklade,- 5. socialni skladt 6. sklad za kulturo m prosveto. 84. člen V temeljni sklad spadajo zemlja in delovni pripomočki (naprave, zgradbe, stroji in živina), ki so zadružna last, in denarna sredstva. ki so namenjena kapitalni graditvi. Ta 6klad se vsako leto povečuje s piispevkom z skupnih letnih dohodkov zadruge. V temelni sklad se vloži vsa-ko leto odstotek skupnih dohodkov, ki ga določi zadružni zbor v skladu i-^pla-nom okrajne zadružne zveze in v okviru zadružn h pravil. Temeljni sklad je nedotakljiv in je namenjen za večanje in širjenje zadruž-ne lastnine. 85. člen , Amortizacijski sklad se ustvarf iz sredstev, ki se vsako leto vpJačuje 0 vanj v danem odstotku od vrednost. delovnih pripomočkov, ki so bili vloženi v temeljni sklad zadruge. Amortizaci]-sko stopnjo določi v mejah splošn:h predpisov vlade FLRJ zadružni zbor, po-trdi pa jo okrajna zv^^a kmetijsk h za-drug. Amortizacijski sklad je nedotakljW. 86. člen Obratni skladi so: a) semenski skladj b) sklad krme in c) driiga obratna sredstva Semenski sklad se dolo$i po tem, ko- Hko semen rabi zadruga na leto. Se-menski sklad je nedotakljiv. 87. člen Rezervni 6kladi so: a) rezervni semenski sklad; b) rezervni sklad krme in c) rezervni sklad prehrane V rezervnem semenskem skiadu je 15 do 20% semenja, ki ga zadruga iab na leto. V rezervnem skladu krme )e zaloga krme, ki znaja 10 do 15% krme, ki 10 zadruga rabi na leto. Rezsrvni sklad prehrane ima namrn, zavarovati zadrugo ob slabi letini in ,e v njern 10 do 15% žita, ki ga rabi zadru-ga na leto za prehrano zadružnikov. Rezervn skladi se zJbirajo pol?goma, kakor to sklene zbor. 88. člen Namen soci sklada j.e, da se podpirajo zžr '¦'..} so zardšrio rie- \ zmožni za deio, mvaiidi in zadružn^i, ; ki ne morejo deiati zatadi delovne one- j moglost ali starosti, pa tudi zadružn'ki, | ki iz opravičenih razlogov ne za^lnži 0 ' v zadrugi toliko, da bi se lahko preživ- 1 Ijali. Razen tega je namen sklada, da se daje plač-lo porodnicam, dokler tra-ja porodniški dopust, da se vzdržujfijo, vzgajajo in šolajo mladoletn otroci po-kojnih zadružnikov, da se gra^hjo otroške jasli in zabavišča, da se. da e piva pomoč tistim, ki se pri de!u po-škodujejo ali zbolijo, in da se da,e;o podpore za zdravljenje zadružnikov n za ucstanavljanje zdravstvenih in ambu-lantnih postaj itd. V ta sklad se vlaga odstotek od skupnih dohodkov zadruge, ki ga do-loči zbor v skladu s planom okra ne zveze kmetijskih zadrug 89. č!en Sklad za kulturo in prosveto je na-menjen razvoju kulturnega in prosvel-nega delovanja zadruge. V ta sklad se vloži odstotek od skupnih dohodkov zadruge, ki ga do-loč zbor v skladu s planom okr^ine zveze kmetijskih zadrug. 90. člen Sredstva pošameznih zadružnih sk:..-dov se smejo uporabljafi samo za na-mene, za katere so določeni. V. Združevanje zadružnih organizacij 1. Okrajne zveze kmetijskih zadrug 91. tien Splošne kmeti.iske zadruge in kraeč-ke obdelovalne zadruge na območju enega okraja se združijo v okrajno zve-zo kmetijsk h zadrug, ki je višja za-družna gospodarska organizacija. V okrajno zvezo kmetijskih zadrug vstopijo tudi kmetijske predelovalne zadruge in druge kmetiske zadruge, če jih je kaj na območju okraja. 92. člen Kot višje zadružne gospodar6ke or-ganizacije imajo okrajne zveze kme-tjskih zadrug tele poglavitne naloge: 1. a) da skrbijo s svojim gospodar-skim planom za onotnost zadružnega kmeti'stva v okraju; b) da uporabljajo znanstvene me^ode dela in maderna proizvajalna sreds^va in s tem zboljšujejo kmetijsko pr:de-lovanje; c) da širijo kmetijsko socialistično podrogje s tem, da povečuje'o n zbolj-šujejo premoženje zveze in tako utr-jujejo moč zadružne lastnine; č) da za svoje potrebe in za potrebe včlanjenih zadrug in zadružnikov u^ta-navlja zgledna posestva, drevesnice, h-vinorejska posestva, plemenilne in sp-menske posta'e, kmetijske strojne po-staje. obrtne in industrijskoobrtne de-lavn ce, v katerih predeluie^n kmp.tij-ske pridelke in da zidajo druge gospu-darske objekle; d) da pomagajo zadrugam s tem, da organizirajo varčevanje m kredit; ej da odkupujejo kmetisKe pndel^e, zato da se skupno predeiujejo In pro-dajajo; 2. a) da skrbijo za napredek zadrugin za njihovo orgamzacijsko ured.tev; b) da nadzomjejo delo zadružnikov, da jim z mstruktorii strokovno in or-ganizacijsko m tudi sicei pomdgajo in da lmajo pregled nad nj hovim delova-n|em; c) da dajejo napotila za delo zadrug; č) da pomagajo zadrugam pri plani- ranju pndeiovanja id pn izpolnjevan.u plana; d) da opozarjajo zadruge in delovne kmete na prednosti skupnega prideio-vanja m na znanstvene metode in so-dobna sredstva za to pndelovanje; e) da organ zirato oskrbovanje za-drug; i) da 6krbijo za kulturno, idejno in politično vzgojo v zadrugahj g) da skrbijo za strokovno vzgojo za-družnega kadra m h) da opravljajo revizije vsega delo-vanja zadrug 93. člen Materialna podlaga za lzpolnjevanje nalog, ki jih imajo okrajne zveze icme-tijsk h zadrug. 'e zadružno premožeiije in splošno Ijudsko premoženje. ki jim je dano v uporabo. 94 člen Okrajna zveza kmetijskih zadrug sprej-nie svoj gospodarski plan na svojem zboru. Ta plan spada v okvir okrajnega gospodarskega plana. Ko se na sejj izvršilnega odbora okra nega ljudskega odbora določa plan okrdjne zveze kmetijskih zadrug z na-rnenom, da se vnese v okraim gospo-darsk p!an. sta navzoča predsedmk okrajne zveze kmetijskih zadrug in en čian nienega upravnega odbora. 95 člen Okrajne zveze kmetijskih zadrug iahko ioJočijo v svo]ih pravilih, cia morajo zadru2r»e orgamzacije plačevali p lspevke zadružni zvez , ki ji pr;pa-dajo. 96 člen Določbe tega zakona fei se tičeio ra7-polagan,a z zadružnim premožp.njem in upoiabljanja zadružnega in splošnega ljudskega preraoženia in ki veljajo za kmetijeke zadruge, se primemo apo-rablja o tudi za okrajne zveze kmetij-skih zadrug 2. Višje zveze kmetijskih zadrug 97 čien Okrajne zveze kmetijskih zadrug na območju obiasti se združijo v oblastno zvezo kmeti;skih zadrug Vse oblastne zveze kmetijskih zadrug na območju liudske republike 8€ ztUa-7.n v repn!5liško zvezo kmetiiskili za-drug Oblas?ne zveze kraet iskih zadrug in republiške zveze kmetijskih zadrug skrbiio za utrditev kmetiiskih zadrož-n:h organizacij, ki so na območju n;i-hove oblasti oziroma nj hove Ijud^ke ! renub'ike, ln oprav!:aio splošno nad7nr-stvn nad njihoviin delono i Oblastne in republiške zveze kmetij- | sk:h 7adruq imaio lahko ? dovolieniera renubliškeoa ministra za kmet jstvo po-sebne oreskrbovalnice. ki preskrbu;e"(o kmetijske radruge in okrajne zveze kmet.ij6kih zadruq in jim pomagajo 98 člen Republiške zveze kmetijskib zadrug sc član re glavne zadružne zveze FLRJ 3. Ustanovitev In organi kmetijskih zadružnib zvez 99 člen Okrajne. oblastne ln republiške zveze kmetijskih ?adrug se ustanovijo na pod-lagi piavil. ki j h potrdi republiški mi-nisler za kmetijstvo. On tudi odloča o prenehdnju teh zvez. Zoper odločbo po p;e]šn]em odstavku se lahko vloži pritožba aa repubHško viado. 100 člen Napozneje v enem inesecu po potr-ditvi njihovih pravil se okraine zveze kmet jskih zadrug vpišejo v register pri ! tzvriilnem odboru oblastnega ljudskega odbora. | Zoper odlorbo, s katero se zavrne j predlog za registracijo, ee lahko vioži pnložba na republiškega ministra za kmetijstvo. 101 člen Organi zadružnih zvez so iboi, upravni odbor in nadzorstveni odbor. 102 člen Zbor je najvišji organ zveze. ki voli in razvezuje njene organe ln odloča o iiajporaembnejših zadevah zveze. Zbor zveze sestavljajo odposlanci za-družnih orgamzacij, ki so združene v tej zvezi Število odposlancev posamez-nih zadružnih organizacij se določi po i številu njihovih zadružnikov, in sicer ¦ po razraerju, ki ]e določeno v pravilih zadružne zveze 103 člen Upravrn odbor je lzvršilni organ za-družne zveze, ki predslavlja in zastopa zvezo in vodi vse njeno delo. Upravni odbor je sestavl;en iz pred-sednika in več članov Nadzorstveni odbor je nadzorstven; or-gan zadružne zveze Stevilo rlanov upravnega odbora in članov nadzorstvenega odbora določijo pravila zadružne zveze 104. člen Določbe tega zakona o ustanoviivi, zglednih pravilih, registraciji in orgS-nih kmetijskih zadrug se primerno upo-rabl'ajo tudi za kmetijske zadružne zve-ze, če ni zanje kaj drugega določeno. VI. Državno podpiranje za-družnih organizacij in nai-zorstvo nad njihovim delcm 105. člen Država podpira kmetijske zadruge in zadružne zveze s tem. da jim daje v uporabo zemljišča m velike kmetijeke stroie, da jiin dodeljuje strokovne ta-dre, da jifa preskrbuje z industrijskim blagom, da ]im daje organizacijsko po-moč in da izdaja še druge ukrepe in olajšave, ki so določeni v tem zaknnu in v predpisih. ki se izdajo na njegovi podlagi. 106 člen Zadruge lahko arondirajo svoja zero-ljišča samo z zamenjavo. Zemljišča se zamenjajo v prvi vrsti na podlagi sporazuma med zadrugo ln lestn kom. Ce se sporazum ae dose:e, se opravj zamenjava na podlagi pred-pi&ov, ki ]ih lzda vlada FLRJ. 107. člen Kadar se opravlja. razlastitev v konst zadružne orgarr.zacije, se lahko da laat-rnkom plačilo za razlaščeno premoženje tudi v državiuh obveznicah po dokč-bah temeljnega zakona o fazlast.tvi. V taicsnem primeru povrne zadruga državi zneske, ki jih mora država plara-ti na podlagi teh obveznic, 108 člen Ministrstvo za kmetijstvo FLRJ 02:-roma repubhška tninistrstva za kmctjj-stvo opiavljajo v mejah svoje prstnj-nosti splošno nadzorstvo nad delom zi-družnib organizacij. Izvrsiini odbori oblastnih ozirorra akrajnih in mestnib liudskih odboicv sproti aadzorujejo v me)ah svoje pn-siojnost delo kmetijskih zadružnih od-ganizaci) na območju teh odborov. 109. člen Državni organi, ki aadzorujejo deio zddružnih .organizacii, lahko razvel.a-vijo odločbe zadružnih organov, če so v nasprotju z zakonom ali z drugimi predp si ah določbami državnih gospc-darskih planov al) s pravili zadrutnih organizacij. Zoper odločbe, fci se lzdajo po prej-šnjem odstavku se lahko vloži pritožba na višjj državn organ v petnajstih dnei po sprejemu odločbe. VII. Kazenskopra vno varstvo za d r u g 110 člen Dukler ne bo izdan posebni del ka-zenskega zakonikd, se za kazniva de-jan a, ki so naperjena zoper zadruge kot piootovoljne gospodarske organizaci]« cielovnih kraetov sodi ln se izreKa^o kazn po tem zakonu Za druga kaznivi dejanja. ki so storjena v škodo zadrug, se uporabljajo veljavni predpisi. (Konec pnhodnpč) Nogomet SSD Branik •. SO Dnvi "• - v : j V četrcek pcpoldne je biia odigraaa povratna nogometna tekma med SSD Branikom jz Maribora in SD Dravo ii Ptuja Moštv sfe nastopili v naslednjih postavah. Branik: Toplak (Marguč), Strnad. Trpin, Gajsek. Janžekovič, Bosi-na, Zelezinger, Vitek, Gomolj. Gabri'an, Plaznik; Drava: Sirec I, Merc, Serdin-šek, Gajzef, Stiehai. Hanzl, Kolšek. Re-pič, Sirec II Berlič, S rec III. V prvem polčasu )e bila igra skora; popoinoma enakovredna. Moštvo Drave je s svojo požrtvovalnostjo uspešnc kljubovalo tehnično boljšemu aasprot-niku ter s tem pokazalo velik napredek ptu]skeg3 nogometa in da zasluženo nosj na6lov prvaka mariborskega okrož-ja. Prav tako je s svojo borbenostjo dokazalo da strerai za še boljšim teh-n čniin znaniem. ki mu bo omogočilo uspešno napredovanje v slovenski ligi. Tekma je bi!a že od začetka zanimiva, vendar je bilo opažati. da obe moštvi šele preizkušata moči svojega nasprot-nika. Ob enakovredni gri je moštvo Branika v sedmi minuti uspelo z dobro kombmiranim prodorom. ki ga je iz- i koristil srednj napadalec Plaznik in iz neposredne bližine ostro stre'jal ne-ubranl'ivo v gol Ptujčani so se po tem nepričakovanem prodoru kmalu znašli in prešli v protinapaa Iz oddalienosti okrnn 16 roetrov ie §irec z moriiim wolley strelom izenačil na 1:1. Igra se je nadaljevala in proti koncu prvega palča6a postajala vedno ostrejša. Moštvi sta prišli verkrat v napad, kar je pa , rodilo le po en gol, tako da je bil re-zultat na koncu prvega polčasa 2:2. V drugem polčasu se je igra še za-ostrila n je prišlo celo do nešportnih izgredov obeh moštev, kar je privedlo do 11-metruvke ki io je Bosina iz-koristil v prid Branika. ki je s tem pre-šel v vodstvo s 3:2. Nek^i minut onzneie je Zelezinger zvišal reztiltat na 4:2 in s tem postavil končni rezultat. Ptujsko moštvo odločno protestira proti nepravjlnemu in pustranskemu so-jenju tovariša Božičeva, kar )e tudi vzrok nesporazuma med igralci .n kar je tudi vplivalo na izid tekme. Najboljša igralca ori Branika sta bila Plaznik in Gajšek, pri Dravi pa sta se v napadu odhkovala Š rec ITI in Repič. SD Drava : NK Zeleznirar (St. Peter na Krasu) 8:0 (1:0) Moštvo Drave se je v nedeljo srefalo z mr>5tvom iz Pnmorja NK 2elezničar-jem. ZmagdiO je zasluženo moštvo iz Ptuja z visokim rezultatom 8:0. Gole za SD Dravo so dali: Sirec tri, Repir tri in Berlič dv? V gri gostov se je odlikoval srednji napadalec. V prpdtekm: sta se pomerili moštvi Jugoslovans'ke armade in drugo moštvo D^ave. Tekma se je končala z rezultatom 0:0. V Mariboru so pionirji igrali prven^ stveno nogometno fp.kmo proti pion r-jem Branikd in izgubili z rernltatom 1:0 (0.01 P. A.