Predsednik Skupine KB 1909 Boris Peric gost v našem uredništvu /4 V Gorici namesto zavoda Inam 39 neprofitnih stanovanj Primorski Žrtve so, rast še bo, a kje je pravičnost? Dušan Udovič Montijev protikrizni dekret gre naprej z relativno naglico. Upravičeno, saj je bilo zamujenega veliko časa in je država pred usodnim padcem ujela zadnji vlak. Ob tem pa tveganje ostaja veliko, kot je včeraj še enkrat naglasil predsednik republike Napolitano, samo dosledno izvajanje restriktivne politike na dolgi rok lahko zagotovi rezultat. Prve učinke vladnih ukrepov lahko začutimo že danes, če nas bo zaneslo na bencinsko črpalko. Druge bomo občutili prav kmalu, kajti vladni dekret bo po napovedih odobren pred božičem. Varčevalne postavke so boleče in zadevajo veliko večino državljanov. In prav tu je sedaj največji problem. Kot je že vsakomur znano, je Monti svoj program osnoval na treh osnovnih postavkah: žrtve, rast in pravičnost. Medtem ko je na ukrepe, ki bodo spodbudili rast, potrebno še počakati, so žrtve že tu, s številkami, ki povzročajo hude skrbi veliki večini italijanskih državljanov. Toda žrtve bi bi bile za ljudi še razumljive, če bi jih dosledno spremljal kriterij pravičnosti. A tu je Montijeva vlada doslej pokazala premalo poguma, da bi iskala finančne resurze tam, kjer jih je največ. Danes je vsakomur znano, da ima le deset odstotkov ljudi v rokah polovico bogastva v državi, a Montijevi ukrepi že spet zadevajo predvsem množico odvisnih delavcev in upokojencev. Najbolj bode v oči protislovje, da ostajajo velika premoženja skoraj nedotaknjena, medtem ko se skromnim pokojninam, ki ne dosegajo vsote tisočih evrov, za dve leti zamrzne prilagajanje fiziološki rasti življenjskih stroškov. Povedano v številkah, od revnih upokojencev bo vlada z ukrepi iztisnila preko štiri milijarde evrov, davek na luksuz pa naj bi navrgel skromnih 450 milijonov. In to v trenutku ko bo družine navadnih smrtnikov zadel rafal novih dajatev, od davka na hišo do povi-ška davka IVA. Da ne govorimo o tem, kako je nenadno podaljšanje delovne dobe za dosego pokojnine številnim odvisnim delavcem korenito spremenilo življenje. Da se razumemo, boleči ukrepi so za rešitev države iz skrajno kočljivega položaja neizbežni, to smo vedeli vsi. A ni sprejemljivo, da se breme reševanja še enkrat nalaga predvsem na ramena šibkejših družbenih slojev. Montijeva vlada bi se morala tega zavedati, pri tej točki je na preizkušnji njena učinkovitost in predvsem verodostojnost. dnevnik SREDA, 7. DECEMBRA 2011 Št. 289 (20.304) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Ljudstvo svobode in Demokratska stranka zahtevata popravke vladnega odloka Pritiski za »izboljšavo« varčevalnih ukrepov V središču pozornosti zlasti davek na nepremičnine in pokojnine miklavž - Dobrosrčni svetnik obdaril številne otroke Tudi letos radodaren Na Goriškem in Tržaškem so se zvrstila številna Miklavževanja - Tudi dobro obiskani sejmi GORICA/TRST - Presenečeni pogledi in obrazi, na katerih se je strah prepletal z radovednostjo in radostjo, so včeraj tudi v slovenskih društvih sprejeli Sv. Miklavža. Tako je bilo na primer v Gabrjah, Pevmi, Sovodnjah, na Opčinah in še marsikje. Radodarni starec, ki so mu posebno pri srcu dobri in marljivi otroci, jih je obdaril s sladicami in darili. Marsikje so v teh dneh pripravili tudi Miklavževe oziroma božične sejme, na katerih so obrtniki in ljubiteljski umetniki predstavili svoja ročna dela. Takega so sinoči odprli tudi na prenovljeni Gorici v Boljuncu, kjer je skupina domačinov uprizorila tudi manjši protest. Na 9. in 15. strani belgija Končno prisegla nova vlada BRUSELJ - Pred belgijskim kraljem Albertom II. je včeraj prisegla nova vlada premiera Elia Di Ru-pa, potem ko je bila Belgija brez izvršne veje oblasti rekordnih 541 dni. Na slovesnosti v kraljevi palači v Bruslju so drug za drugim prisegli najprej Di Rupo z značilnim rdečim metuljčkom okoli vratu, nato pa njegovih 12 ministrov in šest državnih sekretarjev. V francoščini, nizozemščini in nemščini - treh uradnih jezikih v Belgiji - so se člani novega kabineta zavezali zvestobi kralju ter spoštovanju belgijske ustave in zakonov. Na 19. strani trst - Prometna nesreča s smrtnim izidom Ženska pod avtobus v popoldanski prometni konici V nesreči na vogalu med ulicama Roma in Ghega umrla 81-letnica RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj opoldne podpisal oziroma razglasil v nedeljo odobreni vladni odlok z varčevalnimi ukrepi, ki jih je premier Mario Monti v ponedeljek predstavil v obeh vejah parlamenta. Ta bo odlok predvidoma potrdil pred božičem. Toda stranke, ki podpirajo vlado, zahtevajo razne »izboljšave«. Tako Ljudstvo svobode zahteva znižanje davka na nepremičnine in odmrznitev nižjih pokojnin, Demokratska stranka pa pravičnejšo pokojninsko reformo in večji davčni prispevek premožnejših davkoplačevalcev. Na 5. strani Jankovic nadaljuje pogovore o koaliciji Na 2. strani Fini na deželnem kongresu stranke FLI Na 6. strani David Krebel o vladnih varčevalnih ukrepih Na 6. strani Zgoniški župan Mirko Sardoč - cavaliere Na 7. strani V Gorici prileten moški padel z okna in umrl Na 14. strani V Tržiču veljajo omejitve prometa Na 14. strani MARINI GH VOSCI VSEM VESELE PRAZNIKE pričakujemo vas v naši trgovini Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 2 Sreda, 7. decembra 2011 ALPE-JADRAN / slovenija - Pogovori o oblikovan ju možne koalicije Jankovic in Erjavec zbližala stališča tudi o pokojninski reformi V koalicijo pripravljeni vstopiti tudi SD - Danes srečanje med Jankovičem in Virantom LJUBLJANA - Predsednik DeSUS Karl Erjavec in sekretar stranke Ljubo Jasnič sta se včeraj sestala z najverjetnejšim novim mandatarjem Zoranom Jankovičem. Kot je povedal Jasnič, so se pogovarjali o programskih izhodiščih DeSUS in Jankovičeve stranke ter ugotovili, da so si ta podobna. Zbližali so tudi stališča glede pokojninske reforme, je dejal. Jasnič je povedal, da so sicer stališča zbližali o programih strank kot celoti oz. da imajo o nujnih ukrepih, ki jih bo morala sprejemati nova vlada, podobna stališča. Podrobneje pa se bodo o tem pogovarjali prihodnji teden, ko se bodo v stranki DeSUS predvidoma odločali tudi o vstopu v vladno koalicijo. Jankovič se je že v ponedeljek sestal tudi s predsednikom Socialnih demokratov Borutom Pahorjem, ti pa so včeraj sporočili, da vodstvo SD sklenilo, da se bodo pogajali o vstopu v vladno koalicijo, in se tudi dogovorilo za ustanovitev skupine za pogovore. Če pa se jim zaradi nepremostljivih razlik ne bi uspelo dogovoriti, bodo kljub temu podprli mandatarja, vlado in njene ključne projekte, ne da bi v njej sodelovali. Kot poudarja Pahor, namreč Slovenija novo vlado potrebuje takoj, zato v SD njene izvolitve ne želijo ovirati. Pahor si sicer želi, da bi se z Jan-kovičem dogovorili za sodelovanje, a hkrati opozarja na medsebojne razlike, ki niso samo programske. Z Jankovičem imata namreč zelo različen način vodenja, pri čemer je Jankovičev "deloma av-tokratski". Pahor ugotavlja, da je to verjetno tudi razlog, da so ga volivci izvolili, in dodaja, da je avtokratki način vodenja v kriznih razmerah napačen. Danes naj bi se Jankovič pogovoril še s predsednikom Liste Virant Gregorjem Virantom, vabilo na pogovore pa so v Pozitivni Sloveniji poslali vsem strankam, ki so prišle v parlament. Jankovič je vabilo o morebitnem sodelovanju poslal tudi SDS, čeprav je v predvolilni kampanji večkrat ponovil, da s to stranko ne bi sklenil koalicije. V SDS so potrdili, da so povabilo na pogovor prejeli, vendar pa so v včerajšnjem sporočilu za javnost po ponedeljkovi seji izvršilnega odbora stranke zapisali, da glede na to, da je Jankovič vnaprej zavračal sodelovanje s SDS, resnega povabila k sestavi njegove koalicije ne pričakujejo. V tem trenutku ni nobene možnosti da gremo v koalicijo, pa je po vče- Zoran Jankovič rajšnjem kolegiju vodstva stranke povedal predsednik SLS Radovan Žerjav. Med razlogi za takšno stališče je omenil nestrinjanje z dvigom davka na dodano vrednost (DDV), saj je po njego- Karl Erjavec vem mnenju treba državljane in gospodarstvo razbremeniti. Jutri se bo sicer sestal še izvršilni odbor stranke, ki bo analiziral kampanjo in rezultate volitev. V torek se bo sestal še glavni odbor SLS, ki bo sicer potrjeval tudi "takšno ali drugačno stališče" stranke glede njenega statusa v prihodnje. Državna volilna komisija (DVK) je včeraj na spletni strani objavila neuradne delne izide glasovanja, ki obsegajo rezultat glasovanja na vseh voliščih v Sloveniji, predčasnega glasovanje, glasovanja po pošti in glasovanja na voliščih za glasovanje zunaj okraja stalnega prebivališča. Glede na zadnje izide je na nedeljskih volitvah Lista Zorana Jankoviča - Pozitivna Slovenija prejela 28,55 odstotka glasov oz. 28 poslanskih mandatov, SDS pa 26,22 odstotka glasov oz. 26 sedežev v DZ. Sledijo stranke SD (10,51 odstotka, deset sedežev), Državljanska lista Gregorja Viranta (8,41 odstotka, osem sedežev), DeSUS (6,98 odstotka, šest sedežev), SLS (6,88 odstotka, šest sedežev) in NSi (4,81 odstotka, štirje sedeži). Končni neuradni rezultati bodo znani v ponedeljek, ko bodo prešteli še glasovnice iz tujine, uradni izidi pa naj bi bili znani 16. decembra. benečija - Shod neofašistov Senatorka Blažina o dogodku v Špetru RIM - Senatorka Tamara Blažina je včeraj v senatu predložila vprašanje namenjeno notranjemu ministru v zvezi z zaskrbljujočim dogodkom, ki se je pripetil v soboto, 3. decembra v Špetru, ko je skupina pripadnikov skrajnodes-ničarske stranke "Fiamma tricolore- Destra sociale" uprizorila protislovensko manifestacijo. To se je zgodilo med potekom zanimivega zgodovinskega posveta ob 150. letnici ze-dinjenja Italije, ki ga je organiziral Inštitut za slovensko kulturo, njegov pokrovitelj pa je bila Občina Špeter. Kot je opozorila senatorka v vprašanju, je ta dogodek le zadnji v sklopu nekega širšega protislovenskega vzdušja, ki se v videm-ski pokrajini le stopnjuje. Vse se je začelo leta 2007 istočasno z razpravo o deželnem zakonu za slovensko manjšino. »Poudarila sem, da ta in drugi podobni dogodki skrbijo tamkajšnje prebivalstvo in celotno slovensko narodnostno skupnost, ki si prizadeva za tvorno sodelovanje in sožitje. Po drugi strani pa bi lahko tako obnašanje negativno vplivalo na dobre medsosedske odnose med Slovenijo in Italijo, ki so dobili še dodatno kakovostno valenco s tržaškim koncertom prijateljstva in z obiskom predsednika Danila Turka v Rimu. Ministra zato pozivam, da skupaj s krajevnimi oblastmi in institucijami prepreči v bodoče sorodne manifestacije, vsi skupaj pa naj si v večji meri prizadevajo za utrjevanju miroljubnega sožitja,« nam je povedala senatorka. Na špetrska dogajanja je opozorila tudi v senatni skupščini. HRVAŠKA - Ustavno sodišče Sanaderja bodo izpustili proti ■ V* ■ v v* plačilu varščine ZAGREB - Odvetniki bivšega hrvaškega premier-ja Iva Sanaderja so včeraj sporočili, da bo sodišče moralo izpustiti njihovega klienta iz pripora najkasneje 12. decembra. Ustavno sodišče je namreč ugodilo njihovi pritožbi in sprejelo 12,4 milijona kun (1,8 milijona evrov) varščine, potem ko je pritožbo na pripor oktobra zavrnilo zagrebško sodišče. Preden bodo Sanaderja izpustili iz zapora, bodo morali njegovi odvetniki plačati ponujeno varščino, ki je najvišja v zgodovini hrvaškega pravosodja. Varščino naj bi s svojim premoženjem zagotovili Sanaderjeva družina in njegovi prijatelji, kot so predsednik sabora Luka Bebic ter poslanca Mario Zubovic in Jerko Rošin. Preiskovalni sodnik lahko določi dodatne varnostne ukrepe, kot so hišni pripor, javljanje na policiji in odvzem potnega lista, je dejala Sanaderjeva odvetnica Jadranka Slokovic. Na zagrebškem sodišču so potrdili, da bodo v prihodnjih dneh znova odločali o priporu Sanaderja na podlagi mnenja ustavnega sodišča. Sanader je obtožen vojnega dobičkarstva ter sprejema pol milijona evrov nezakonite provizije od Hypo Alpe Adria Banke in deset milijonov evrov podkupnine od madžarske energetske družbe Mol. Proti njemu poteka več preiskav zaradi korupcije. Harmonikaš Bratko Bibič z The Madleys v Kinu Šiška LJUBLJANA - Harmonikaš Bratko Bibič bo s svojo zasedbo The Madleys, dunajskim harmonikašem Ottom Lechnerjem ter gosti danes ob 21. uri nastopil v Kinu Šiška. Predstavil bo enkratni dogodek Tihožitje za glasbene instrumente, glasove in strel iz pištole, ki predstavlja zlitje raznorodnih glasb. Koncert bo ponudil zmes različnih podeželskih in urbanih ljudskih godb, jazza, rocka, sodobne komorne in improvizirane glasbe iz tega in onega sveta. Bibičeva izrazito individualna avtorska glasba bo prepletena "z vo-kalizacijami in računalniškim poigravanjem z dediščino vaudevilla, futuri-stične in dadaistične zvočne poezije (sound poetry) in dolgimi trenutki tišine v središču umetnega rajanja ptičjega petja in smejanja, joka in pokašljevanja, čvekanja in plesanja, ki jih lahko prekine samo še kakšen strel iz pištole", napovedujejo organizatorji. Projekt bo Bibič izvedel z matično zasedbo, v kateri sodelujejo Vasko Ata-nasovski, Boštjan Gombač, Uroš Po-lanc in Matjaž Sekne, in Ottom Lech-nerjem, s katerim koncertira že več kot desetletje. Gosti bodo pevka Irena To-mažin, pianist Sašo Vollmaier, vio-lončelist Klemen Hvala in trobentač Tibor Kerekeš. Bibič z dunajskim harmonikašem, vokalistom in skladateljem Ottom Lechnerjem redno koncertno sodeluje od leta 1995 v avtorsko-izvajalskem duetu in v kompleksnejših projektih, kakršen je tudi Tihožitje za glasbene instrumente, glasove in strel iz pištole. Svoje sodelovanje v duetu sta začela z nastopom na dunajskem festivalu Augarten festivalu. DS iz Gorice zadovoljna z izidi volitev v Sloveniji GORICA - Goriški demokrati pozdravljajo izid parlamentarnih volitev v Sloveniji. »Uspeh leve sredine je dokaz, da želi Slovenija gledati pozitivno in odprto v bodočnost. Potrditev naprednih vrednot, odprtosti, solidarnosti, skrbi do sociale in pozornosti do bolj zapostavljenih je posebej v tem gospodarsko in socialno težkem trenutku lahko v ponos Slovencem,« poudarjajo in pojasnjujejo, da Demokratska stranka in še posebej njena slovenska koordinacija čestitata Socialnima demokratoma Borutu Pahorju in Mirku Brulcu za izvolitev v slovenski parlament. »Njun uspeh na Goriškem potrjuje priljubljenost, sposobnost in dobro upravljanje bivšega novogori-škega župana in še trenutnega premiera. Prisotnost uveljavljenih in cenjenih ljudi z Goriškega bo lahko le ojačilo sodelovanje med obema državama in še posebej med obema Goricama, kar je edina stvarna pot do boljše bodočnosti,« poudarjajo goriški demokrati. slovenija - Štirim dobrim poznavalcem slovenske manjšine spodletela izvolitev Žekš, Rupel, Juri in Petek brez mandata Od treh pripadnikov italijanske narodne skupnosti je v Državnem zboru ostal le Roberto Battelli, ki je dobil 1.151 glasov, kar je 42 odst. vseh volilnih upravičencev LJUBLJANA - Slovenski volilke in volilci so v nedeljo poskrbeli tudi za precejšnjo prevetritev Državnega zbora, kjer bo od skupnih 90 poslancev sedelo 55 novih obrazov. Na volitvah niso bili izvoljeni tudi nekateri zelo dobri poznavalci razmer v slovenski manjšini v Italiji. Izvolitev v parlament je spodletela dosedanjemu ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjanu Žek-šu, ki je kandidiral na listi SD Boruta Pahorja. Ni izključeno, da bo Žekš morda tudi minister v bodoči vladi, seveda če bo slednja ohranila ta ministrski re-sor, ki je menda pod vprašajem. Žekš je pred volitvami dal zelo jasno vedeti, da bi v primeru povabila bodočega predsednika vlade rade volje še vedno vodil ta ministrski resor. V novem slovenskem parlamentu ne bo sedel niti nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel (SDS), ki je kandidiral v enem od ljubljanskih volilnih okrožjih. Ruplu je izvolitev v Državni zbor spodletela tudi pred tremi leti, ko je kandidiral v Istri. Boštjan Žekš bo morda spet minister Dimitrij Rupel tudi tokrat ne bo poslanec Iz poslanskih klopi se poslavljata tudi Franco Juri (Zares) in Miro Petek (SDS). Oba sta v nedeljo kandidirala in obema je izvolitev spodletela. Juri je kandidiral v Kopru in v Piranu, kjer je njegova stranka, kot povsod po Sloveniji, doživela pravo katastrofo. Volilci so Zare-su v glavnem zamerili, da je pustil na ce- y dilu Pahorjevo vlado, ki je nato doživela nezaupnico v parlamentu in posledica tega so bile predčasne volitve. Na poslanskih klopeh ne bo sedel več niti Petek, ki je v prejšnjem sklicu vodil parlamentarno komisijo za Slovence v zamejstvu in po svetu. Petek, ki je kandidiral na Koroškem, je v odstotkih zbral manj glasov od strankarskih somišljenikov, ki so bili izvoljeni v Državni zbor. Od treh pripadnikov italijanske manjšine v Istri, ki so sedeli v dosedanjem parlamentu, je bil spet izvoljen le Roberto Battelli, ki je bil edini kandidat za zajamčeni manjšinski mandat. Za Battellija je glasovalo 1.151 Italijank in Poslanske klopi zapušča tudi Miro Petek Italijanov, kar je 42 odst. volilnega telesa italijanske narodne skupnosti. Franco Juri, kot rečeno, ni bil izvoljen, med kandidati pa ni bilo Luke Jurija, ki ga stranka SD sploh ni uvrstila na kandidatno listo v koprskem volilnem okrožju, kjer je bil z več kot 40 odst. glasov izvoljen pred tremi leti. JUTRI ODPRTO m0DJZ°° -33% 199,90 pODCENO PODCENO -JOP KOSOM TVC 32" LCD SABA L321JC - USB - slot common interface - avdio stereo dolby digital plus - teletekst 1000 strani - vgrajen zemeljski digitalni sprejemnik Do 15. decembra 2011 www.famila.it MILJE (TS) - ulica Farnei, 40/b - loc. Rabojez TRST (TS) - ulica Valmaura, 4 GORICA (GO) - ulica Terza Armata 4 Torek, 4. decembra 2011 GOSPODARSTVO, TRST gost v uredništvu - Predsednik Skupine KB 1909 Boris Peric Brez lastnega gospodarstva se skupnost ne more razvijati Naš gost si je za Miklavža zaželel eno samo, močno, izvoljeno manjšinsko organizacijo TRST - »Ukrepi Montijeve vlade so prišli zelo pozno, kajti glavni problem za Italijo je stabilizirati javne finance in zastaviti strukturne ukrepe za gospodarsko rast,« je v odgovoru na prvo vprašanje med pogovorom v našem uredništvu ocenil predsednik Skupine KB 1909 Boris Peric. Italija, ki ima nekaj čez 1900 milijard evrov javnega dolga, bi to breme morala znižati za 600 milijard evrov, da bi prišla do maastrichtske meje 60-odstotnega deleža dolga na bruto domači proizvod. To pa pomeni, da bi ga morala zmanjševati za 40 do 50 milijard evrov na leto, in to za celih 20 let. S temi besedami je naš gost ponazoril obupno situacijo, v katero je zašla Italija in ki jo je privedla na rob propada. Za rešitev po njegovem mnenju ni drugega izhoda, kot da se v naslednjih letih vzpostavi davek na velika premoženja, sicer dolga ne bo mogoče znižati. Ponovno uveden davek na nepremičnine je po njegovi oceni ena od osnov za bodoči premoženjski davek. Zadolževanje države in rast donosnosti državnih obveznic, ki so vzporedno izgubljale vrednost, je spravila v najhujše težave banke. Kreditni mehanizmi so se ustavili in banke, ki imajo v svojih bilancah za okrog 350 milijard evrov državnih obveznic, so bile pred tremi tedni v veliki nevarnosti. »Če ni likvidnosti, predvsem v bankah, se ustavi kreditni sistem. Nekatere banke so celo preklicale že odobrena hipotekarna posojila,« je povedal Peric. »Če ne stabiliziraš državnega dolga, zdrviš v brezen,« je opozoril in potrdil, da se je vrednost državnih obveznic po sprejemu varčevalnega svežnja povečala. Zaradi padca tržne vrednosti državnih obveznic banke izgubljajo kapital, kajti po novih predpisih se naložbe v državne obveznice ocenjujejo po njihovi tržni in ne več po nominalni vrednosti. Skratka, pred prihodom Montija je bila država na robu propada, je povedal naš gost. Strukturni ukrepi in stroški politike Kaj pa spodbujanje gospodarske rasti? »Pogoj za gospodarsko rast je imeti usklajene račune,« je prepričan Peric. Opozoril je, da je konkurenčnost italijanske države v zadnjih petih letih močno upadla, državni aparat pa se je prav tako močno podražil. Vsakega prebivalca Italije stane državni aparat 4400 evrov, medtem ko stane nemški le 3500 na osebo. V desetih letih od uvedbe evra je Italijane država stala 450 milijard evrov več kot je Nemce stala njihova, je povedal Peric. Kolegi so izrazili dvome v strukturni značaj Montijevega varčevalnega svežnja in gosta vprašali, zakaj v njem ni zmanjševanja stroškov politike. »75 odstotkov prihodkov v državno blagajno prihaja iz odvisnega dela in od upokojencev. Če imaš zelo veliko prometno nesrečo, v kateri je udeleženo več vozil, potem v bolnišnici najprej oskrbiš rane, potrebne operacije pa izvedeš pozneje,« je Peric ponazoril delo, ki ga je v sili razmer opravila Montijeva vlada. To je le prvi korak, naslednji bodo bolj strukturni, lahko sklepamo. Varčevanje in slovenska •v« manjšina Novinarje je seveda zanimalo, kakšni bodo po oceni Borisa Perica vplivi varčevalnih ukrepov na gospodarstvo naše skupnosti. »Banke in podjetja bodo čutili zmanjševanje likvidnosti. Drugi problem pa je gospodarska rast, ki je ni. Nasprotno, beležimo padec. Posebno Predsednik družbe KB 1909 Boris Peric včeraj popoldne v našem uredništvu v Trstu in Gorici, kjer ni velikih podjetij. Postopoma izginjajo tudi majhna podjetja, trgovine, restavracije, ki se umikajo s trga. V krizi so tudi nepremičninske družbe, ki bodo morale plačevati več davka ICI in višje katastrske donose. Naši dve nepremičninski družbi, Dom in Alpe, kratkoročno ne bosta utrpeli večjih učinkov,« je povedal Peric in dodal, da smo imeli v času vstopa Slovenije v Evropsko unijo in po padcu meja velika pričakovanja, zdaj pa se spoprijemamo s hudimi težavami. Volitve v Sloveniji Kaj čaka novo slovensko vlado? »Država ima veliko problemov, do konca leta se bo morala dodatno zadolžiti za dodatni dve milijardi evrov za kritje premanjkljaja v proračunu, kar za tako majhno državo ni šala. Nova vlada ne bo imela lahkega dela: sanirati bo morala bančni sistem, ki ga je obremenila prezadolženost nekaterih velikih podjetij. Ta so ustvarila za tri do štiri milijarde evrov težko izterljivih terjatev, vse slovenske banke pa imajo okvirno le okrog štiri milijarde evrov kapitala. Zato bo kapitalizacija bank neizbežna. Povrhu se lahko zgodi, da bodo tudi tuje banke priprle kreditne pipe, ker se bodo morale ukvajati s sanacijo svojih central. To dokazuje, da so banke nedvomno nacionalni interes,« je povedal naš gost. »Kaj bo sploh s tem našim mejnim prostorom, to je vprašanje. Razvijajo se dva oziroma trije močni centri: Ljubljana in Zagreb, na drugi strani pa Benetke-Padova. Mi postajamo samo tranzitni prostor. Ni interesa za investiranje. Geografsko smo centralni, dejansko pa obrobni. Ljubljana se npr. razvija v funkciji tri milijonskega bazena prebivalcev. Gorica in Nova Gorica sta nepomembni, tja greš lahko kvečjemu zato, ker hočeš spoznati edino zanimivost - Slovence.« Ob tem je Peric navedel primer kinodvo-ran, v katere prebivalci Italije zahajajo v povprečju dvakrat na leto. Ker goriški Kinemax proda približno 60 tisoč vstopnic na leto, pomeni, da vanj zahajajo samo Goričani in da ne pritegne obiskovalcev od zunaj. »Ali postaneš center privlačevanja, ali pa oddajaš drugim centrom,« pravi naš gost. V gospodarskem smislu padec meje gotovo ni izpolnil pričakovanj. »V času Jugoslavije je šlo 25 odstotkov vse blagovne menjave med državama po maloobmejnih sporazumih, in to ni bilo malo. Danes tega ni.« Specializirani za polaganje vencev Boris Peric je ponovil že izrečeno prispodobo, sicer nekoliko groteskno, a učinkovito. »Po drug strani smo edini, ki smo zanimivi, ki imamo potenciale, ki razumemo ta prostor, jezika, kulturi. GLOKAL, ker pomeni obvladanje svojega in sosedovega jezika, je adut več. Recimo takole: potencialno smo najbolj uspešna in zanimiva skupnost v tem prostoru. Če pa dajemo dve tretjini sredstev, ki jih imamo, za to, da otroci pojejo, potem bomo pač peli ... « »Naš prostor, Primorska in Fur-lanija-Julijska krajina, je srednjeveliki bazen, če pa ga gledamo kot skupnost, ugotovimo, da delujejo v njem štiri univerze, dve pristanišči, letališča, pomembne prometne infrastrukture. Če se ne daš skupaj, ne dosežeš kritične mase. Kajti v globalizaciji moraš biti poseben, zanimiv, ali pa nisi nič,« je prepričan Peric. »Manjšina je torej najbolj zanimiva skupnost v tem prostoru, predvsem zaradi poznavanja jezikov. Vendar tudi to izgubljamo, zato je potrebna močna povezava s Slovenijo,« ocenjuje naš gost. Manjka nam vizija skupnosti »Dvojezičnost je ogromna primerjalna prednost. Doma smo v Trstu, v Ljubljani, v Padovi. A tega ne izkoriščamo,« je prepričan Peric. »Ukleščeni smo v mehanizem javnih prispevkov. In kako jih uporabljamo? Odpovedujemo se upravljanju, prilagajanju svojih mehanizmov in s tem viziji. Danes nimamo mehanizmov za prilagajanje.« Potem je Peric podal primer gospodarske skupine, ki jo vodi: »Imamo 500 zaposlenih, 140 milijonov evrov letnega prometa in 35 milijonov evrov kapitala. Smo preprosto preveliki za ta prostor, zato moramo iskati naložbene priložnosti tudi v Sloveniji, še posebno, ker je tudi Nova Ljubljanska banka naš pomemben delničar.« Za EVRO 1.3394$ -0,4 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 6. decembra 2011 valute evro (povprečni tečaj) 6.12. 5.12. ameriški dolar 1,3394 1,3442 japonski jen 104,15 104,81 kitajski juan 8,4847 8,5310 ruski rubel 41,8780 41,5400 indijska rupija 68,7310 69,0580 danska krona 7,4348 7,4353 britanski funt 0,85655 0,85925 švedska krona 9,0552 9,0460 norveška krona 7,7160 7,7260 češka krona 25,230 25,146 švicarski frank 1,2388 1,2379 madžarski forint 300,20 299,98 poljski zlot 4,4548 4,4687 kanadski dolar 1,3640 1,3644 avstralski dolar 1,3094 1,3072 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3540 4,3542 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6978 0,6978 braziljski real 2,3995 2,3957 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,4618 2,4585 hrvaška kuna 7,5100 7,5140 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 6. decembra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,27033 0,52833 0,74833 0,03167 0,05167 0,09917 1,205 1,469 1,699 ZLATO (999,99 %%) za kg 41.470,30 € +217,85 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 6. decembra 2011 kroma KB 1909 bo letos leto tranzicije zaradi krize (predvsem na področju kave, kjer je družba veliko investirala, a se je surovina medtem izredno podražila), vendar je skupina stabilna in nima večjih težav, je še povedal naš sogovornik. Brez lastnega gospodarskega razvoja obsojeni na propad »Skupnost, ki ni gospodarsko močna, se ne bo razvijala. Samo s prispevki gotovo ne, z njimi vzdržujemo 50 let stare organizacije oziroma ustanove z zastarelimi funkcijami. Brez lastnega gospodarskega razvoja smo obsojeni na propad,« je opozoril Peric. In s tem se je že navezal na naslednje vprašanje novinarjev, ki je zadevalo oceno našega medijskega prostora: »V čezmejnem prostoru bi bila optimalna povezava Primorskega dnevnika in Primorskih novic; pomagati je namreč treba k spoznavanju širšega okolja, ne samo svoje vasi.« Medijski prostor Kaj več in kaj manj pa bi si naš gost želel v Primorskem dnevniku? »Vi ustvarjate klimo v skupnosti in tudi like. Tako tudi vplivate na skupnost in jo usmerjate. Veliko več teže je treba dati gospodarstvu, da bodo mladi spodbujani v smeri podjetništva. Skupnost se razvija, če je dinamična in uspešna. Zanimivo bi bilo izpostavljati like uspešnih podjetnikov. Poleg gospodarstva oziroma v tesni zvezi z njim pa je izobraževanje v širšem pomenu besede, ki vključuje tudi kulturo, medije, gledališče itn. Izobraževanje mladih je ključno za razvoj neke skupnosti, brez izobrazbe danes ni mogoče prodreti. Naša manjšina torej potrebuje strateške izbire. Rabimo eno samo • h • •• izvoljeno organizacijo Kaj pa si Boris Peric želi, da bi Miklavž prinesel naši manjšini? Na radovednost mlajših kolegic je naš gost svoja zanimiva razmišljanja sklenil z jedrnatim odgovorom: »Eno samo, veliko, izvoljeno organizacijo.« Vlasta Bernard vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 4,80 IMTTTDCI IDADA ñW +2,13 +0 60 KRKA 1 1 IKA KOPER 49,90 -1,19 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 8,00 160,00 +0,00 -0,74 TELEKOM SLOVENIJE 157,50 68,00 +0,32 +0,00 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 16,00 AERODROM LJUBLJANA 11,00 DELO PRODAJA 21,00 rrm A« m -1,79 ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTÜADCM7 15,50 i ->n NOVA KRE. BANKA MARIBOR 3,33 h/ll iMnTCCT 3 nn +23,55 -2,06 KOMPAS MTS NIKA 6,00 1750 PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 11,51 5,40 9,90 251 00 +6,06 +0,06 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 16,50 179 00 -1,57 +3,12 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 90,00 11,05 -1,78 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 6. decembra 2011 -0,49 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,76 80,35 1192 -2,37 -0,62 -1 00 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,02 -1,45 +1 44 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,309 0,295 0815 -3,28 EDISON ENEL ENI 3,22 1623 -0,73 -0,56 FIAT FINMECCANICA 3,99 +0,50 -2,82 FINMECCANICA GENERALI IFIL 3,39 12,72 -4,83 +0,79 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,337 118 -0,82 -1 67 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 21,34 -1,30 -1 66 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,25 5,085 1 496 -0,88 -1 32 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,875 1039 -2,55 -1 42 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 33,66 -0,21 -1 22 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,39 4,636 -0,94 TENARIS TERNA 0,86 14,23 -0,06 -0,42 -1 48 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,668 0,039 +0,77 +1 06 UNICREDIT 3,238 0,825 -1,32 SOD NAFTE (159 litrov) 101,16 $ -0,12 IZBRANI BORZNI INDEKSI 6. decembra 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 600,29 -0,55 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.776,23 -1,82 -1 65 FIRS, Banjaluka 860,94 1.789,59 ene ")i -1,29 _L 1 17 UtlCA I J, UOjyiOU JUJ,¿ I I I / SRX, Beograd - - BICY Ç^^i^wz-v 1 C1Ö 1/1 _i_r»->-> un /\, -jeu aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.040,50 +0,15 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 12.206,66 +0,90 Nasdaq 100 2.333,66 +0,29 S&P 500, New York 1.265,28 +0,65 MSCI World, New York 1.199,33 +0,98 DAX 30, Frankfurt 6.028,82 -1,27 FTSE 100, London 5.568,72 +0,01 CAC 40, Pariz 3.179,63 -0,68 ATX, Dunaj 1.866,00 -0,23 PX, Praga 889,9 -1,24 EUROSTOXX 50 2.356,71 -0,54 Nikkei, Tokio 8.575,16 -1,39 STI, Singapur 2.749,24 -0,61 Hang Seng, Hongkong 18.942,23 -1,24 Composite, Šanghaj 2.325,90 -0,31 Sensex, Mubaj 16.805,33 -0,25 / ITALIJA Sreda, 7. decembra 2011 5 varčevalni ukrepi - Državni poglavar včeraj podpisal vladni odlok Napolitano: Dekret sprejet zadnji hip pred grozečo katastrofo LS in DS zahtevata »izboljšave«- Italija vrednot bo glasovala proti ukrepom RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj opoldne podpisal oziroma razglasil v nedeljo odobreni vladni odlok z varčevalnimi ukrepi, ki jih je premier Mario Monti v ponedeljek predstavil v obeh vejah parlamenta. »Odlok je bil sprejet zadnji hip za preprečitev katastrofe,« je dejal državni poglavar, ki je s temi besedami vsaj posredno podprl ukrep, v podrobnejšo oceno katerega pa se seveda ni spuščal. Nekateri ukrepi bodo začeli veljati takoj po objavi dekreta v uradnem listu. Tako bodo cene goriva takoj poskočile, saj se bo trošarina na liter bencina dvignila za 8,2 centa, na liter dizla pa za 11,2 centa. Dokončno besedilo vladnega odloka prinaša tudi nekatere manjše novosti. Tako bo po novem prepovedano opravljati upravne ali nadzorne funkcije v dveh med seboj konkurenčnih bankah oz. finančnih ali zavarovalnih družbah. Poleg tega bodo podjetja, ki bodo zaposlila za nedoločen čas ženske ali moške pod 35 letom starosti deležne večjih davčnih olajšav, kot je bilo prvotno predvideno: bonus davka Irap bo znašal 10.600 evrov za vsakega tako zaposlenega, na jugu države pa 15.200 evrov. Medtem se je razvedelo, da bo treba enkratni 1,5-odstotni davek na kapitale, ki so se vrnili iz tujine na osnovi lanskega davčnega odpusta (davčni ščit) plačati v dveh obrokih, in sicer prvega do 16. februarja 2012 ter drugega do 16. februarja 2013. Po informacijah tiskovne agencije Ansa bo zamrznjena prilagoditev pokojnin na rast življenjskih stroškov prizadela 7 desetin vseh pokojnin (pač tiste, ki ne presegajo 990 evrov mesečno). To naj bi v letu 2012 obrodilo za 3,8 milijarde evrov prihrankov, novi občinski davek na nepremičnine Imu pa naj bi navrgel 11 milijard evrov. Vladni odlok bo moral sedaj odobriti parlament. Kot je povedal predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini, naj bi bil dekret pod streho pred božičem. Poslanska zbornica naj bi ga odobrila predvidoma 17. decembra, senat pa 23. decembra. Vlada za zdaj ni zahtevala zaupnice, kljub temu, da ji je to predlagal nekdanji premier Silvio Berlusconi. Sicer pa obe glavni stranki, ki podpirata Montijevo vlado, se pravi Ljudstvo svobode in Demokratska stranka, zahtevata popravke. Ljudstvo svobode tako meni, da bi bilo treba znižati davek na nepremičnine Imu in odpraviti zamrznitev pokojnin. »Vlada bo morala le upoštevati, da smo glavna sila, ki jo podpira,« je svojim sodelavcem dejal Berlusconi. Z odpravo zamrznitve nižjih pokojnin se strinja tudi tajnik Demokratske stranke Pier Luigi Bersani, po oceni katerega bi morali tudi postopneje zaostrovati pogoje za upokojitev ter povečati davčni pritisk na premožnejše davkoplačevalce. Sredinska UDC pa ne zahteva nobenega popravka. »Upoštevajoč dramatično stanje, v katerem se nahaja država, je treba vladni odlok odobriti takšnega, kakršen je,« je dejal sekretar Lorenzo Cesa. Italija vrednot je včeraj potrdila svoje nasprotovanje odloku. Kot je povedal njen vodja Antonio Di Pietro, vladni odlok ne bi smel prizadeti pokojnin, varčevanje pa bi morali zagotoviti s krčenjem izdatkov na vojaškem področju, kar predlaga tudi izvenparla-mentarna levica. Italija vrednot bo tako po vsem sodeč v opoziciji skupno s severno ligo. Predsednik republike Giorgio Napolitano ansa camorra - 55 priprtih zaradi sodelovanja s klanom Casalesi Zahteva po priporu nekdanjega vladnega podtajnika Cosentina NEAPELJ - Policija in karabi-njerji so včeraj po nalogu neapeljskega tožilstva v obsežni akciji proti kla-nu Casalesi iz mafijske združbe Camorra aretirali 55 oseb. Gre za eno večjih preiskav povezav med mafijo in politiko v zadnjih letih, v kateri so se znašli tudi vrhovi državne politike. Neapeljsko tožilstvo je namreč izdalo nalog za aretacijo poslanca Ljudstva svobode in nekdanjega podsekretarja za ekonomske zadeve v vladi Silvia Berlusconija Nicole Cosenti-na, ki je sicer koordinator Ljudstva svobode v Kampaniji. O zahtevku bo zdaj odločala poslanska zbornica, ki je pred dvema letoma podoben zahtevek za odvzem imunitete Cosentinu že zavrnila. Cosentino je leta 2010 zaradi suma povezav z mafijo sicer moral odstopiti s funkcije. Nicola Cosentino je osumljen, da je v korist klana Casalesi pritiskal na eno od podružnic banke Unicredit, da bi ta družini odobrila posojilo za fi- nanciranje gradnje nakupovalnega središča. Posojilo je banka odobrila, vendar ga je kasneje deloma blokirala zaradi nepravilnosti pri priloženi dokumentaciji. Cosentino naj bi dosegel tudi s pritiskom na izdajo koncesije za gradnjo nakupovalnega centra, čeprav so bili načrti v nasprotju z urbanističnimi načeli. Poleg tega neapeljsko tožilstvo Cosentina obtožuje, da je bil vpleten v kupovanje glasov na lokalnih volitvah leta 2007 in 2010. V obtožnici ga je označilo za »državnega političnega zastopnika klana Casalesi«. V to zgodbo je vpleten tudi sedanji predsednik Pokrajine Neapelj Luigi Cesaro. On je namreč pospremil Cosentina na predstavništvo banke Unicredit za dosego omenjenega spornega posojila. Med priprtimi so tudi drugi predstavniki političnega, finančnega in sploh gospodarskega življenja iz Kampanije, Lacija, Toskane, Emilije Romagne, Lombardije in Veneta. Nicola Cosentino ansa Rekordna gledanost Fiorellove oddaje RIM - Četrto in zadnjo televizijsko oddajo znanega showmana Fiorel-la z naslovom Il piu grande spetta-colo dopo il weekend, ki je bila na sporedu v ponedeljek po prvi mreži RAI, si je ogledalo 13.401.000 ljudi, kar znaša kar 50,23 odstotkov vseh gledalcev in je s tem potolkla vse rekorde, saj je bila gledanost še višja od tiste, ki velja za sanremski festival. Fiorellova oddaja je bila nadvse uspešna, saj je bila že od prvega ponedeljka njena gledanost izredno visoka, iz tedna v teden pa se je stalno večala, v zadnji oddaji pa jo je v trenutku, ko je nastopil znani komik Roberto Benigni, gledalo preko šestnajst milijonov ljudi. Izredno zadovoljstvo so izrazili vrhovi RAI, presrečen pa je seveda tudi Fiorello, ki sam pravi, da je uresničil sanje. Erika De Nardo na svobodi BRESCIA - Erika De Nardo, ki je 21. februarja 2001 v kraju Novi Ligure skupaj s takratnim zaročencem Omarjem Favarom z nožem kruto umorila lastno mater Giusy Cassini in enajstletnega bratca Gianluco, je od včeraj svobodna, saj je prestala kazen. Sodišče jo je svojčas obsodilo na šestnajst let zapora, odse-dela pa jih je slabih enajst zaradi dobrega vedenja v zaporu, pomilostitve in pozitivne izkušnje dela v skupnosti Exodus. Erika, ki je leta 2001 imela šestnajst, danes pa je stara 27 let, je v tem času diplomirala iz filozofije, po izpustitvi pa se bo še posvečala prostovoljnemu delu v okviru skupnosti Exodus. Dekle vsekakor noče govoriti z novinarji, prav tako ne njen oče Francesco De Nardo, ki ji je kljub strašnemu zločinu ostal blizu. Finančni stražniki prestregli trgovino z lažno bio hrano VERONA - Finančna policija je v Veroni odkrila obsežno goljufijo z lažnimi bio izdelki. Od leta 2007 so tako pod oznako bio skupno prodali 700.000 ton prehrambenih izdelkov v vrednosti 220 milijonov evrov. Policija je že aretirala sedem ljudi in zaplenila 2500 ton prehrambenih izdelkov. Preiskava je potekala pod oznako Obuti maček. Med sedmerico aretiranih so predvsem poslovneži, med njimi pa je tudi nek uradnik. Goljufi naj bi kot bio izdelke prodajali predvsem žitarice, sojo, moko in sadje, v resnici pa je bilo vse pridelano na konvenciona-len način. Del izdelkov naj bi prihajal iz Romunije. Količina izdelkov, ki so jih prodajali pod napačno oznako, predstavlja približno desetino tržnega deleža na italijanskem tržišču. spletni pd - Prvi odzivi na anketo Ukrepi Montijeve vlade so nepravični Na spletnem Primorskem dnevniku smo v ponedeljek ponudil novo anketo, s katero obiskovalci spletne strani ocenjujejo varčevalne ukrepe vlade predsednika Maria Montija. Sodeč po delnih rezultatih 49 odstotkov sodelujočih v anketi ocenjuje, da so vladni ukrepi nepravični, 7 odstotkov pa jih meni, da so neučinkoviti. Le 12 odstotkov sodelujočih v spletni anketi pravi, da so Montijeve odločitve učinkovite, 30 odstotkov pa vladne ukrepe ocenjuje kot neizogibne, očitno kot zadnjo možnost, da se Italija reši predfinančno-ekonomskim polomom. Učinkoviti Neizogibni Pravični Nepravični Neučinkoviti 11% (11) 30% (28) Kako ocenjujete ukrepe Montijeve vlade? 2% (2) 50% (44) 7% (7) www.primorski.eu sodstvo - Direktor TG1 Minzolini se bo moral zagovarjati na procesu zaradi ilegalne prilastitve RIM - Direktor televizijskega dnevnika TG1 Augusto Minzolini se bo moral zagovarjati na sodnem procesu zaradi ilegalne prilasti-tve denarnih sredstev RAI. Tako je včeraj odločil rimski preiskovalni sodnik Francesco Patrone. Sojenje se bo predvidoma pričelo prihodnjega 8. marca. Minzolini je konkretneje obtožen, da je s kreditno kartico RAI v 14 mesecih prekoračil najvišjo vsoto, ki jo je imel na razpolago, za 65 tisoč evrov. Direktor TG1 je medtem svoj prestopek že priznal, saj je blagajni državne radiotelevizije povrnil vseh 65 tisoč evrov. S tem pa se seveda ne izniči kaznivo dejanje, ki ga je storil. Minzolini je bil ob koncu včerajšnje obravnave besen. Dejal je, da je »politična žrtev«, ker da so njegove račune vzeli na muho njegovi politični nasprotniki. Sicer pa je bil oster tudi do nekdanjega generalnega direktorja RAI Maura Ma-sija, češ da ga ni nikoli opozoril, da bi bilo kaj narobe z njegovim uporabljanjem podjetniške kreditne kartice. Augusto Minzolini ansa umor v garlascu - Razsodba Prizivno sodišče: Stasi je nedolžen MILAN -Milansko prizivno sodišče je včeraj potrdilo prvostopenjsko razsodbo sodišča v Vigevanu iz leta 2009 in ponovno razsodilo, da je Alberto Stasi Albert0 Stas| nedolžen v zvezi z umorom njegove ANSA bivše zaročenke Chiare Poggi v Garlascu, ki se je zgodil 13. avgusta 2007. Preiskovalci so takoj zasumili Stasija, ki je postal edini osumljenec in pozneje obtoženec za umor, vendar ga je sodišče na prvostopenjski obravnavi 17. decembra 2009 oprostilo. Prizivni proces se je pričel preteklega 8. novembra v Milanu, sodniki pa so kljub zahtevi tožilke Laure Barbaini po 30-letni zaporni kazni tudi tokrat razsodili, da je nekdanji študent in sedanji diplomiranec slovite univerze Bocconi nedolžen. Stasi ni komentiral razsodbe, zadovoljen pa je bil njegov odvetnik Angelo Giarda, za katerega so vsi elementi kazali na njegovo nedolžnost. Rita Poggi, mati umorjene Chiare, pa je dejala, da se ne bo vdala: ko bodo objavili utemeljitev razsodbe (slednja mora biti objavljena v roku 90 dni), bo z možem Giuseppe-jem in odvetniki preverila možnost pritožbe na kasacijsko sodišče. 6 Četrtek, 8. decembra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu montijevi varčevalni ukrepi - Ocena direktorja patronata Inac Davida Krebla »Ustvarjanje mnenja na pomanjkljivih podatkih je nevarno« Deželni sindikati upokojencev Spi Cgil, Fnp Cisl in Uilp Uil so kritični in napovedujejo stavke Reakcije na sveženj varčevalnih ukrepov za stabilizacijo javnih financ, ki ga je v nedeljo italijanskim državljanom predstavil premier Mario Monti, si sledijo kot na tekočem traku. Včeraj so se oglasila tudi deželna tajništva sindikatov upokojencev Spi Cgil, Fnp-Cisl in Uilp Uil, ki so manever ocenila kot socialno povsem nesprejemljiv. Nobena sanacija namreč po njihovem mnenju ne opravičuje vladnih izbir, ki tako hudo udrihajo po najšibkejšem sloju naše družbe, po žepih naših upokojencev. Pokojnine naj bi se namreč po novem izračunavale na osnovi plačanih prispevkov, precej sprememb pa bo tudi pri dobi plačanih prispevkov, ko bo pravico do upokojitve ženskam zagotavljalo 41 let plačanih prispevkov, moškim pa 42 let. Pri upokojitveni starosti pa se bodo moški lahko upokojili pri 66. letu, ženske pa leta 2012 pri 62. letu - njihova upokojitvena starost se bo nato postopoma dvignila do leta 2018, ko bo izenačena s starostjo moških kolegov, pri 67 letih. Kje so torej napovedana enakopravnost in podpora rasti, ki ju tako glasno zasleduje nova vlada, se sprašujejo sindikati, ki želijo varčevalni ukrep spremeniti preden ga odobri parlament. Za ponedeljek, 12. decembra, napovedujejo zato stavko in protestne shode. Premier Monti je razočaral tudi Davida Krebla, direktorja patronata Inac, ki deluje v sklopu Kmečke zveze. »Monti je nastopil kot nestrankarski človek. Končno se je le našel nekdo, ki si bo upal nekaj več. Nekdo, ki si bo upal izvesti določene poteze, saj ni nikomur nič dolžan, sem si mislil. Pa je tudi sam klonil pod pritiski in se povrnil k stari varianti: raje oškodujmo milijon majhnih upokojencev, ki so itak nemočni, kot peščico bogatejših.« Na patronat Inac zahajajo delavci in upokojenci za pomoč pri najrazličnejših dilemah v zvezi s pokojnino ali za pomoč pri izpolnjevanju obrazcev za zavod Inps, za prijavo dohodkov, izračun delovne dobe, preučitev pogojev za upokojitev in podobno. Ob tem pa skrbi patronat tudi za dovoljenja za bivanje za tujce, predvsem državljane nekdanje Jugoslavije, in za vse zahtevnejšo birokracijo, saj večina obrazcev, pred- vsem tistih za zavod Inps mora preko računalnika oz. telematskih povezav. Delavci in upokojenci so danes precej zaskrbljeni nad novicami, ki jih vsakodnevno posredujejo mediji. Informacije so sicer še vedno pomanjkljive, ker temeljijo za enkrat le na tem, kar poročajo časopisi oz. poročila, in zato je ustvarjanje mnenja na teh osnovah lahko nevarno, meni Krebel. »Vsem, ki prihajajo v teh dneh mimo urada, svetujem, naj še malo potrpijo in počakajo na nekoliko bolj otipljive in uradne podatke, tako da si lahko ustvarimo jasnejšo sliko o vsebinah.« V prvi vrsti nočejo nemreč zganjati odvečne panike med ljudmi, ki jih je že strah pred prihodnostjo. Usoda pokojnin sicer že več mesecev buri duhove, saj je vlada že večkrat prosto posegala ravno po njih. Pred časom je na dan prišla vest, da ne bodo pri izračunu pokojninske dobe upoštevali »odkupa« vojaščine oz. študijskih let, potem pa so novico preklicali. »Ravno tako se je neutemeljeno govorilo o upokojitveni starosti žensk, ki naj bi kar naenkrat poskočila s 60 na 65 let. Tudi ta podatek so potem spremenili in uvedli postopno rast upokojitve-ne starosti, saj delavci nikakor ne bi sprejeli tako nepričakovanega poskoka.« Pričakovanja niso bila rožnata že od vsega začetka. Kot rečeno, se je vedelo za namen povišanja upokojitvene starosti žensk, vendar so vsi pričakovali milejši poseg. Ob vsem tem ne gre spregledati dejstva, da bo v dveletju 20122013 zamrznjena prilagoditev pokojnin na rast življenjskih stroškov, pri čemer bodo izvzete minimalne pokojnine in tiste, ki ne presegajo 990 evrov. »Vsakoletni poviški so sicer skromni, nekaj malega pa vseeno je. Njihova dvoletna ukinitev prav gotovo psihološko slabo vpliva na upokojence, ki se čutijo opeharjeni tudi pri tem.« Slovenske delavce najbolj skrbi, kdaj in s kakšnimi pogoji se bodo upokojili. »Ravno danes je prišla mimo nas gospa. Bila je vsa iz sebe, ker je že "izgubila" eno leto, ko se je upokojit-vena starost dvignila s 60 na 61 let, sedaj pa, ko se je že veselila januarske upokojitve, bo morala delati še do 62. rojstnega dne ... « (sas) Direktor patronata Inac David Krebel univerza - Zadovoljstvo rektorja Certifikat kakovosti oddelku ved za življenje Laboratorij za Nevroanatomijo celic in molekul iz Oddelka znanosti za življenje tržaške univerze je prejel certifikat kakovosti UNI EN ISO 9001:2008. To je prvi laboratorij tržaške univerze, ki se lahko ponaša s tovrstnim certifikatom. Postopek za pridobitev kakovosti je trajal enajst mesecev. Certifikat je izdal eden izmed najpomembnejših organizmov za certificiranje Tüv (Süd), ki ima sedež v Nemčiji. Laboratoriju za Nevroanatomijo celic in molekul, ki ga vodi doktor Tongiorgi, je v vseh fazah pomagalo podjetje QSM, s sedežema v Milanu in v Trst, v inkubatorju BIC. Na tiskovni konferenci v rektoratu tržaške univerze je rektor Peroni včeraj povedal, da dosežek ni končni cilj temveč odskočna deska za dodatna cer-tificiranja in izboljšanje delovanja znotraj univerze. Tržaška univerza je namreč med prvimi v Italiji, ki je pričela pot certificiranja in v naslednjih mesecih bodo preverili ali tudi drugi oddelki lahko dosežejo isti cilj. Zaradi tega bodo uvedli strog nadzor, ki naj bi privedel k izboljšanju kakovosti ponudbe. Vodja oddelka Tongiorgi je dodal, da so bile vse procedure, ki jim sledijo v laboratoriju, do potankosti analizirane. Vse je bilo pregledano in ocenjeno. Dosežen rezultat bo v prvi vrsti omogočil boljše povezovanje s podjetji in bo zagotovil transparentnost dela. Predstavniki univerze pa v nadaljevanju upajo, da bo kakovostno delo tudi pomagalo pri pridobivanju financiranj. (E.B.) Veleposlanik Azerbajdžana na obisku v Trstu V teh dneh se v Trstu mudi veleposlanik Azerbajdžana v Italiji Vaqif Sadiqof na obisku, katerega cilj je promocija odnosov in pobud na gospodarskem, trgovskem, kulturnem in turističnem področju. Nekdanja sovjetska republika in današnja neodvisna azerbajdžan-ska država, ki se nahaja na območju Kavkaza ob obali Kaspijskega morja, šteje devet milijonov ljudi in proizvaja kar 76 odstotkov celotnega bruto domačega proizvoda tamkajšnjega območja, v Evropo pa letno izvaža blago v skupni vrednosti šestih milijard evrov. Sadiqofa, ki je v preteklosti svojo državo kot veleposlanik zastopal tudi v Avstriji, v domači vladi pa je bil tudi podminister, je na tržaškem županstvu sprejela podžu-panja Fabiana Martini, pogovor pa je potekal o dejavnikih, ki bi spodbudili začetek gospodarske in trgovske izmenjave ne samo na področjih, ki so vezana na proizvodnjo nafte in plina, ampak tudi na tistih, ki zadevajo infrastrukture, gradnje, turizem in kulturo, kot tudi na področju ladjedelništva in nanotehnologij. Katinara: pri srednji šoli bodo danes zasadili lipo Na vrtu katinarske podružnice Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda bodo danes ob 12.30 na pobudo tamkajšnjega združenja staršev med krajšo slovesnostjo zasadili lipo, ki bo spominjala na dve pomembni obletnici: 20-letnico osamosvojitve Slovenije in 220-le-tnico delovanja šole na Katinari, poleg tega bodo s tem proslavili tudi konec prenovitvenih del. Polaganje cvetja ob prazniku brezmadežnega spočetja Jutri, na praznik brezmadežnega spočetja, se bo na Trgu Garibaldi obnovil običaj polaganja cvetja k stebru z Marijinim kipom. Obred, ki mu domačini pravijo »infiora-ta« in poteka že več kot petdeset let ter ga lahko brez dvoma imamo za del krajevne verske tradicije, se bo začel ob 11.30, ob 12. uri pa bo tržaški škof, nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi, vodil molitev angelovega češčenja. Tržaško občinsko upravo bo zastopala od-bornica za šolstvo Antonella Grim. kongres stranke fli - Poseg predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija Beseda Slovenci mu je ostala na jeziku »Treba je razlikovati načelo državljanstva od pojma domovine« - Na skupščini tudi župan Cosolini in tajnik demokratov Francesco Russo V najbolj italijanskem mestu med italijanskimi mesti, kot je imenoval Trst, je Gianfran-co Fini sinoči na deželnem kongresu stranke FLI govoril o domovini in državljanstvu. Dandanes je treba po njegovem pravico do državljanstva razlikovati od načela domovine in domovinske pripadnosti. S tem je predsednik poslanske zbornice ponovil že večkrat izrečeno misel, da so otroci priseljencev »novi Italijani« z enaki pravicami in dolžnostmi kot vsi drugi državljani. Domovino se pojmuje kot dom očetov, domovinsko pravico pa imajo v Italiji vsi, ki so sestavni del skupnosti, je poudaril Fini. Beseda narodne manjšine, ki jih vodja FLI večkrat uporablja v Rimu, in beseda Slovenci sta mu na tržaški Pomorski postaji ostali na jeziku. Škoda, bo morda za drugič. Predsednik zbornice je prišel v Trst, da utrdi korenine svoje stranke in obenem brezkompromisno podpre novo vlado Maria Mon-tija. Dogajanja v zvezi s finančno-gospodarsko krizo in s padcem Berlusconijeve vlade dajejo prav FLI, je dejal Fini, ki je večkrat pohvalil »pokončno in dosledno držo« Roberta Menie, »ki je prvi opozoril, da se Nacionalno zavezništvo ne sme in ne more kar tako utopiti v Berlusco-nijevem morju«. Prav zaradi Menie je najbrž Fi- Gianfranco Fini, Paolo Ciani in Roberto Menia pojejo italijansko himno na tržaški Pomorski postaji kroma ni v Trstu tako previden oziroma molčeč, ko gre za slovensko manjšino. Fini je prepričan, da bo Monti vladal do spomladi leta 2013, ko naj bi se na volitvah pred- stavile homogene volilno-politične koalicije in ne več »zavezništva, ki so proti temu ali onemu, temveč koalicije, ki imajo skupne programe in poglede«. V mislih je imel levo sredino, ki se je zedinila le proti Berlusconiju, ter desno sredino, ki se poenoti le v boju »proti komunistom«. Na kongresu, ki je za deželnega tajnika izvolil Paola Cianija, ni bilo slišati političnih in idejnih gesel klasične desnice. Tudi Menia se jim je izognil, medtem ko je predsednik Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo izrazil upanje, da ga bo na deželnih volitvah 2013 podprla koalicija desne sredine, FLI, UDC in Severne lige. Fini o tem ni govoril, bil pa je zelo kritičen do li-gašev, zaradi katerih je svojčas zapustil Berlus-conija in stranko Ljudstva svobode. Pristaši FLI so navdušeno zaploskali poslancu Robertu An-tonioneju, ki je v »pravem momentu« zapustil Berlusconija. Predsednika poslanske zbornice je poslušal tržaški župan Roberto Cosolini, kongres FLI pa je pozdravil tudi pokrajinski tajnik Demokratske stranke Francesco Russo. Njegova stranka je pri podpori Montijevi vladi parlamentarna zaveznica FLI in tudi Ljudstva svobode. Russo je podprl varčevalne ukrepe nove italijanske vlade in poudaril, da se je skupaj z Menio in Finijem zelo oddahnil, ko je Berlusconi odstopil in po možnosti za vedno zapustil italijansko politično sceno. S.T. / TRST Sreda, 7. decembra 2011 7 dolinska občina - Občinski svet odobril odlok o izplačilu Šolsko poslopje v Mačkoljah, 953 evrov dolga za najemnino Priznanje zunajproračunskega dolga - Županja Premolin: Pouk prekinjen, šola ni bila ukinjena Vprašanje poslopja nekdanje slovenske osnovne šole v Mačkoljah je odjeknilo na zadnji seji dolinskega občinskega sveta. Skupščina je z glasovi levosredinske večine odobrila sklep o »priznanju zunajproračunskega dolga v odnosu do Agencije za upravljanje državne posesti za najemnino nekdanjega šolskega poslopja« in sicer v višini 953,49 evra. Dolg je bilo treba poravnati. Kako je do njega prišlo, je skušal pojasniti vodja Ljudstva svobode-UDC Roberto Drozina. Dejal je, da je uprava do leta 1996 redno vključevala postavko plačila najemnine državni posesti v proračun. Leta 1997 je postavka izvi-sela in tudi v prihodnjih letih ni bila vključena v proračun. Od tod dolg. Drozina je opozoril, da je bilo poslopje, po ukinitvi šole, prepuščeno samo sebi. Vzdrževanje ni bilo opravljeno, zato se poslopje nahaja v slabem stanju. Po njegovem mnenju gre zato pričakovati, da bo državna posest zahtevala od občine, naj ji vrne poslopje v dobrem stanju, kar naj bi še dodatno obremenilo občinsko blagajno. Županja Fulvia Premolin je Dro-zino spomnila, da »je bil pouk v šoli le prekinjen, ker je ta šola mednarodno zaščitena.« »Zapre jo lahko le predsednik republike s svojim odlokom,« je pojasnila. Dodala je, da išče občinska uprava za šolsko poslopje primerno rešitev. Demantirala je namig, češ da občina ni hotela vzdrževati poslopja. »Mi nimamo sredstev za to,« je poudarila, in ponovila, da je bil pouk le prekinjen, šola pa ostaja. Občinska uprava se že nekaj časa dogovarja z agencijo za upravljanje državne posesti o rabi stavbe. »Mi naj bi imeli prednost pred morebitnimi ostalimi kupci,« je poudarila Premoli-nova in izjavila, da »smo na tem, da nam bo uspelo dobiti rešitev.« Čim bo zadeva zrela, jo bo županja sporočila skupščini, je napovedala. Odlok o priznanju zunajprora-čunskega dolga so podprli svetniki le-vosredinske koalicije. Predstavnik Zelenih Rossano Bibalo se je vzdržal, svetnik Severne lige Sergio Rudini je že med razpravo napovedal, da se ne bo udeležil glasovanja (a je omenil, da bo zadevo gotovo vzelo v pretres računsko sodišče, da bi ugotovilo, kdo je za ta dolg kriv), medtem ko so ostali štirje svetniki desnosredinske opozicije glasovali proti. M.K. Poslopje nekdanje slovenske osnovne šole v Mačkoljah kroma tržaška prefektura - Priznanje mu je izročil prefekt Giacchetti Mirko Sardoč - cavaliere Zgoniškega župana je predsednik Giorgio Napolitano imenoval za viteza italijanske republike sv. jakob - Občinski odbor na obisku Kdaj telovadnica? Šoli Ribičič in Cankar še vedno brez telovadnice, čeprav jo je prvotni načrt predvideval Ko je prejšnji teden Cosolinijev občinski odbor prispel na obisk v rajon Stara mitnica-Sv. Jakob, da bi se seznanil s stanjem, življenjem in potrebami tega mestnega območja, mu je rajonski svet posredoval dokument s štirimi temeljnimi zahtevami. Na prvo mesto je postavil gradnjo telovadnice za potrebe slovenskih šol Josipa Ribičiča in Ivana Cankarja v Ul. Frausin pri Sv. Jakobu. Predvidela jo je že Illyjeva občinska uprava. Zgradili naj bi jo na nasprotni strani ceste, podhod naj bi jo povezoval s slovensko šolo. Telovadnica naj bi služila tudi italijanski šoli Duca dAosta in bližnjem občinskemu rekreacijskemu središču Pitteri. Predviden strošek naj bi znašal 6,7 milijona evrov. Odbornica za javna dela Elena Marchigiani je iznesla več pomislekov. Prvi se je nanašal na višino stroška. Občina ima za obnove in popravila šolskih poslopij na razpolago vsega 12 milijonov evrov. Poseg pri Sv. Jakobu bi zahteval več kot polovico predvidenega. Zato naj bi občinska uprava predlagala gradnjo montažne telovadnice, ki naj bi jo predali namenu leta 2013. Na poznejšem srečanju s krajani je rajonski svetnik Slovenske skupnosti Boris Slama formalno protestiral, ker ni bilo v več kot desetletju nič storjeno, da bi lahko slovenska šola razpolagala s telovadnico. Obnovil je zgodbo o načrtu, šolsko poslopje v Ul. Frausin je bilo obnovljeno, gradnja telovadnice pa je zastala. Po Illyjevem odhodu je Roberto Di-piazza večkrat obljubil, da bo telovadnica zgrajena, ostalo pa je pri obljubah. Tako se ne dela! je Slama opozoril nove občinske upravitelje, očitno z namenom, da ne bi ponovili stare napake. Ostale tri zahteve so zadevale druga javna dela. V prvi vrsti ureditev novega sedeža rajonskega sveta in občinske izpostave na območju, ki mu domačini pravijo Ponzianino. Na območju Ul. Campanelle bi morali urediti vodovodno omrežje in kanalizacijo. Pri Sv. Jakobu pa naj bi znižali tarife podzemskega parkirišča, prav tako pa naj bi uredili parkirišča v Ul. Pieta in v bližnjih ulicah tako, da bi bilo krajanom omogočeno parkiranje po znižanih cenah. Na srečanju z občani je župan Cosolini napovedal, da bo vzel v pretres možnost uvedbe tarif za parkirišča po znižani ceni, pojasnil pa je, da bo treba zadevo celostno rešiti v okviru novega prometnega načrta, ki naj bi ga občinska uprava pripraqvila do srede februarja. M.K. Novemu vitezu italjanske republike je čestital tudi tržaški župan Cosolini kroma Zgoniški župan Mirko Sardoč je postal ... cavaliere. Za viteza republike ga je že 2. junija letos, na dan republike, imenoval italijanski predsednik Giorgio Napolitano, včeraj pa mu ga je na svečanosti na prefekturi podelil tržaški prefekt in vladni komisar Alessandro Giacchetti. V utemeljitvi je zapisano, da je bil Sardoč dvakrat izvoljen za zgoni-škega župana, med svojim mandatom pa je bil nosilec projektov za sodelovanje med Italijo in Slovenijo za ovrednotenje Krasa. Tržaški prefekt je podelil naslov viteza italijanske republike še osmim Tržačanom. To so Salvatore Barone, Fabio Coretti , Roberto Poldrugovaz, Giorgio Tessarolo, Enzo Versienti-Pierpaolo Vouk, Luca Zolle in Maria-cristina Zucchi. Naslov častnika italijanske republike sta prejela Giuseppe Reina in Giovanni Ruzzier. Prefekt Giacchetti je izročil še tri priznanja predstavnikom sil javnega reda. Marešalo mestnih redarjev Luca Butelli in njegov delovni kolega Ales-sandro Fuccaro sta prejela priznanje za civilne zasluge, ker sta iz vode rešila žensko. Agent mestnih redarjev Paolo Del Core pa je prejel srebrno kolajno za civilne zasluge, ker je prav tako iz vode rešil žensko, ki je padla z vozičkom v kanal. Na kavi s knjigo o vseživljenjskem učenju Današnja kava v Tržaški knjigarni bo nadvse zanimiva, še posebno za tiste, ki so vedoželjni, se vedno radi naučijo česa novega in želijo ohraniti dejavne možgane. Govor bo o slovenski Univerzi za tretje življenjsko obdobje, ki jo bo predstavila njena predsednica, prof. dr. Ana Kranjc, profesorica za pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Univerza za tretje življenjsko obdobje je samostojno in neprofitno združenje strokovnjakov, čigar eden od glavnih ciljev je spodbujati povezovanje in medsebojno pomoč starejših upokojenih in starejših s posebnimi potrebami in to s pomočjo izobraževanja, kulture, svetovanja, raziskovanja in delovanja v javnosti. Kava s knjigo bo danes ob 10. uri v Tržaški knjigarni. Slaščičarski tečaj na Opčinah Pri SKD Tabor na Opčinah so se odločili, da bodo spet priredili slaščičarski tečaj in medse ponovno povabili slaščičarskega mojstra Naserja Gashija. Gashi, ki se je po pariški višji slaščičarski šoli uveljavil v najboljših restavracijah v francoski in angleški prestolnici, že sedem let živi in dela v Ljubljani, saj je njegova žena Ljubljančanka. Na tečaju, ki je namenjen tako slaščičarskim profesionalcem kot amaterjem, bo gost pokazal, kako nastajajo slastne torte, čokoladne in kremne sladice v čaši ter jabolčne rože. Tečaj bo v prostorih na Brdini v soboto, 17. decembra, od 8.30 do 14.30. Prijave zbirajo čim prej na tel. 040/211997 (Olga) in 328/3617232 (Silva). Preizkus alarmnih siren Siot Vodstvo družbe za čezalpski naftovod Siot sporoča, da namerava danes, 7. decembra, okrog 9.30 izvesti preizkus alarmnih siren (kratek zvok sirene in navodila po zvočnikih) v okviru varnostnih vaj predvidenih po zakonodaji »Seveso« (nadzor nevarnosti v primeru hude nesreče). Obvestilo je namenjeno predvsem krajevnemu prebivalstvu, da bi se zaradi vaje ne vznemirjalo po nepotrebnem. Knjiga o Svetem Jakobu V knjigarni Minerva v Ul. S. Nicolo 20 v Trstu bo danes ob 18. uri zgodovinar Lucio Fabi predstavil knjigo Viva il fascio e l'acqua calda. Skozi zgodbo sve-tojakobske družine avtor predstavlja sto let zgodovine tržaškega delavskega rajona. Z njim se bo pogovarjal Fabio Todero z Inštituta za zgodovino odporniškega gibanja. Drevo iz Nagasakija za mir V parku pri Sv. Ivanu bodo na pomlad zasadili drevo kaki, ki je preživelo atomsko bombo v Nagasakiju. V hotelu Savoia Excelsior bodo danes ob 18.30 pobudniki, člani koordinacije za Svetovni mirovniški pohod, predstavili cilje te pobude. Večer o Marii Callas V kavarni gledališča Rossetti bo nocoj ob 21. uri večer opernih arij Marie Callas ob obletnici njenega rojstva. Servirali bodo tudi večerjo z recepti slavne pevke in predvajali video posnetke iz njenega življenja in nastopov. Pela bo Ilaria Zanetti, spremljal jo bo pianist Viktor Guraziu. Rezervacije na tel. 0405700566. Mlad tatinski par Kriminalisti tržaške policije so v ponedeljek popoldne pridržali dvojico, ki je načrtno napadala priletne osebe in jim izmikala torbice ter denarnice. V zapor so odvedli fanta in dekle, stara 21 in 20 let, romunska državljana. Dolgo so ju opazovali, v ponedeljek sta bila tatova dejavna na Korzu Italia in Borznem trgu. Po večurnem zalezovanju so policisti zasačili oba osumljenca, ko sta v neki trgovini stegovala roke po torbici ene izmed strank. Med osebno preiskavo so policisti našli in zasegli nekaj oblek, ki sta jih Romuna ukradla v drugih trgovinah. Dekle so v preteklosti že nekajkrat obsodili zaradi tatvin v raznih italijanskih mestih. 8 Sreda, 7. decembra 2011 TRST / cerkev - Ekonomist Luigino Bruni gost drugega ponedeljkovega srečanja Katedre sv. Justa Vzroki Krize: izguba sreče, potrošništvo in odsotnost odnosov Preteklo soboto pa so predstavili tretje poročilo o družbenem nauku Cerkve v svetu Obstajata kriza z malo in Kriza z veliko začetnico: za prvo imamo lahko poslabšanje gospodarske situacije v letih 2007-2009, vendar to je le vrh ledene gore, saj smo priče Krizi z veliko začetnico, katere vzroki so globlji in postavlja pod vprašaj zahodni kapitalistični model razvoja, ki je postavil v ospredje proizvodnjo in potrošnjo, na stranski tir pa srečo in odnose. Tako meni Luigino Bruni, profesor politične ekonomije na milanski univerzi Bicocca, ki je v ponedeljek zvečer v hotelu Savoia Excelsior predaval na drugem srečanju v okviru adventnega niza Katedre sv. Justa v priredbi tržaške škofije. Bruni je zadnji trenutek nadomestil napovedanega predavatelja, vsedržavnega tajnika sindikata CISL Raffaeleja Bonannija, ki je moral zaradi hudih varčevalnih ukrepov Montijeve vlade ostati v Rimu, morda pa je bilo to pozitivno, saj je občinstvo namesto znanemu sindikalnemu voditelju prisluhnilo ekonomistu, ki je o krizi govoril precej neobičajno. Za Luigina Brunija so glavni vzroki za Krizo z veliko začetnico trije: prvič gre za nižanje stopnje sreče, ker ljudje želijo porabiti čimveč, da bi s tem nadomestili pomanjkanje odnosov. Drugi vzrok je potrošništvo kot nova nihilistična religija, kjer ima blago prednost pred osebami, cena pred vrednostjo, kjer je denar edino merilo za vse in kjer je pomembnejše znanje o tem, kako se kaj naredi (know how), kot o tem, zakaj se naredi (know why). Tretjič, tu gre tudi za odsotnost pristnih medčloveških odnosov: veliko se vlaga v delo, ni pa priznanja, da se za tistim delom nahaja nekdo in ker so odnosi krhka dobrina, ker jih ne moremo nadzorovati, raje kopičimo blago, ki ga lahko nadzorujemo. Vendar gre za nadomestke, ne pa za prave odnose. Kaj pa glede zdravila za tako bolezen? Bruni je tu poudaril pomen t.i. »dobre ranljivosti« oz. »vzdržne ranljivosti,« ki bi jo moral človek imeti, da bi lahko bolje kljuboval velikim sistemskim krizam. Politika mora dati zgled skromnosti, obnoviti pa je treba tudi družbeno občutljivost državljanov: če ne bomo ponovno lansirali gesla znanega duhovnika Lorenza Milanija »I ca-re«, nam ostane samo še fašistični »Me ne frego,« je dejal predavatelj, ki je tudi poudaril pomen lepote kot civilne vrline, kar mora priti do izraza npr. pri gradnji javnih poslopij oz. ureditvi urbanih območij. Tretje poročilo o družbenem nauku Cerkve Poleg ponedeljkovega srečanja Katedre sv. Justa (tretje bo prihodnji ponedeljek z udeležbo krajevnih upraviteljev) pa je treba omeniti tudi sobotno predstavitev tretjega poročila o položaju družbenega nauka Cerkve v svetu, ki so ga pripravili v okviru mednarodne opazovalnice, poimenovane po vietnamskem kardinalu Van Thuanu, katere predsednik je ravno tržaški škof msgr. Giampaolo Crepaldi. Le-ta je na predstavitvi v palači Diana spregovoril skupaj s podpredsednikom in direktorjem opazovalnice, Giannijem Tessarijem in Ponedeljkov predavatelj Luginio Bruni (levo) in omizje na sobotni predstavitvi tretjega poročila o družbenem nauku Cerkve kroma Štefanom Fontano (slednji je tudi urednik škofijskega tednika Vita nuova) in univerzitetno docentko Simono Beretta. Predstavitev je potekala v znamenju gesla Družbenega nauka Cerkve ni mogoče vkleniti, ki je tudi rdeča nit letošnjega poročila. S tem naslovom se namreč začenja uvodni zapis, enak naslov pa je imel uvodni poseg nadškofa Crepaldija na sobotnem posvetu. Osnovno sporočilo je, da utegne največja spona za cerkveni družbeni nauk postati nevarnost, da slednji postane nekaj plehkega, temu pa se je treba izogniti, zato mora ta nauk stalno na novo odkrivati svojo pripadnost Cerkvi in njenemu poslanstvu evangelizacije, pri čemer so pomembna predvsem pričevanje, svetost in tudi mučeništvo, brez katerih družbeni nauk Cerkve podleže sekularizaciji in pozabi na primat Boga. Tu je tržaški škof opozoril zlasti na lik kandidata za beatifikacijo kardinala Van Thuana, zato je izrazil željo, da bi tudi v Trstu zaživela ena od t.i. skupin prijateljev kardinala Van Thuana, poleg tega je nared tudi projekt t.i. Tržaškega laboratorija za usposabljanje katoličanov za politično delovanje, ki bo deloval na treh ravneh: eno bo predstavljalo delovanje šole usposabljanja za družbeno in politično delovanje, drugo omizja soočanja med katoličani v politiki, tretjo pa omizja soočanja med katoličani in laično usmerjenimi ljudmi. (iž) danes - 4. pomol Dave Clark v Trstu Organizacija SIE (Social Interaction Entertainment) tudi letos prireja plesni večer Dance 4 Children. Tako kot lani, ko je Trst obiskal medna-rono priznani italijanski dj Spiller, bo nocoj v dvorani Agora v starem pristanišču (na 4. pomolu) večer v znamenju elektronske glasbe. Tokrat bo vrtel glasbo eden najboljših techno dj-jev nasploh, »baron techno glasbe« Dave Clark! Del izkupička bodo namenili organizaciji Ota Lucchetta DAnge-lo Hrovatin. Na licu mesta bodo od 21. ure prisotne tudi druge organizacije, na primer Unicef, Amnesty International, Emergency, Lions Trieste Host & Leo, Polisportiva Fuoric'entro in Overnight, ki bodo s svojimi kioski opozarjale na razne kočljive tematike. Ljubiteljem techno glasbe se torej ponuja enkratna priložnost, da prisluhnejo najboljšemu techno dj-ju, kar jih je naokoli. Dave Clark je za mešalno mizo stopil proti koncu 80., ko je sicer vrtel bolj hip hop ritme, a se kmalu začel ukvarjati z acid house, electro glasbo in celo hardcore ritmi ter se nato ustavil pri techno glasbi. Sodeloval je s pomembnimi glasbeniki, kot so legendarni Chemical Brothers, Depeche Mode, Moby, Underworld in Laurent Garnier. Poleg že omenjenega »barona« se bodo za mešalno mizo vrstili še Ryos, Kashmire, Sandy Gee, Mirko Forte, Di-bla in Gazzo. Pri blagajni bo na voljo še nekaj vstopnic (20€). Uradni »pre-party« bo v mestnem nočnem lokalu Hydro City v Ul. delle Beccherie 1. R.D. smrtna nesreča - Avtobus povozil 81-letno žensko v Ul. Roma Med prečkanjem ceste v smrt Kljub prizadevanjem je reševalci niso mogli obdržati pri življenju - Pokojnica je bila po rodu iz Arezza v Toskani Reševalci službe 118 med oživljanjem žrtve nesreče kroma V središču Trsta je v včerajšnji popoldanski prometni konici prišlo do nesreče s smrtnim izidom. Ob 17. uri je avtobus podjetja Trieste Trasporti na začetku Ulice Roma povozil žensko. 81-letno Z. P., ki je baje prečkala ulico na prehodu za pešce na vogalu z Ulico Ghega, so reševalci službe 118 oživljali, a ji naposled niso mogli pomagati. Pokojnica je imela stalno bivališče v Trstu, po rodu pa je bila iz toskanskega Arezza. Avtobus številka 30 je krenil izpred glavne železniške postaje proti Ulici Ghega, kjer je obrnil desno na Ulico Roma. Tamkajšnje križišče je zelo nevarno, kljub semaforskemu sistemu prihaja pogosto do medsebojnega izsiljevanja prednosti. Po navedbah tržaške občinske policije naj bi avtobus povozil žensko nekje na prehodu, pri čemer morajo dokončno ugotoviti, ali je na semaforju za pešce gorela zelena luč. Z. P. se je znašla pod prednjim delom težkega vozila, ki se je ob nenadnem zaviranju ustavil po kakih dvajsetih metrih. Zdravstveno osebje je oživljalo ponesrečen-ko, a ni bilo pomoči, gasilci pa so z zapletenim posegom - s pomočjo žerjava in zračnih blazin -dvignili avtobus ter premaknili žensko. Na prizorišče je nato prispel sodni zdravnik, tržaška občinska policija pa je do 19. ure zaprla začetni odsek Ulice Roma, kar je v mestu povzročilo težave. Državno tožilstvo bo v zvezi z dogodkom uvedlo preiskavo, mestni redarji pa so sinoči v operativnem centru že pregledovali posnetke nadzornih videokamer, nameščenih na poslopjih na vogalu med ulicama Roma in Ghega. Videokamere, ki jih v podobnih primerih uporabljajo za zbiranje dokaznega gradiva, so baje posnele nesrečo. Redarji so se pogovorili tudi z voznikom in očividci, poleg tega pa so imeli sinoči še zelo neprijetno nalogo - morali so obvestiti svojce žrtve, ki živijo v Toskani. (af) tržaško sodišče - Pred poldrugim letom umrla Samo Alajbegovic in Žiga Dobrajc Proces o potapljaški tragediji Proizvajalec opreme, organizatorja tečaja in potapljaški inštruktor se bodo morali braniti obtožbe uboja iz malomarnosti - Dva obtožena zaprosila za skrajšan postopek V tržaški sodni palači se je včeraj pred sodnikom za predhodne obravnave Raffaelejem Morvayem začel postopek v zvezi s tragično smrtjo dveh potapljačev v miramarskem morskem parku. 25. julija lani sta med vadbo z aparati z zaprtim sistemom dihanja (t. i. »re-breatherjem«) v vodah nasproti Grljana utonila Samo Alajbegovic in Žiga Dobrajc, edina slovenska člana odprave. Alajbegovic je bil doma iz Lucije, v službi pa je bil v piranski ribogojnici. Dobrajc, po rodu iz Kranja, je bil biolog Morske biološke postaje v Piranu. Po dolgem postopku v zvezi s tehničnim pregledom potapljaške opreme (opravili so ga izvedenci italijanske mornarice) so včeraj pred sodnikom Morvayem uradno nastopile oškodovane stranke. Alajbegoviceva starša, ki sta bila na sodišču, zastopa odvetnik Enzio Volli, Dobrajčevo partnerko pa Alessandro Giadrossi. Svojci zahtevajo od sodstva, naj razčisti, kdo je odgovoren za usodno nesrečo, od obtožencev pa zahtevajo seveda visoko odškodnino. Odvetnik Gia-drossi je povedal, da njihove pisne zahteve sploh niso bile deležne odgovora, niti negativnega. Svojcem pa se v poldrugem letu ni še nihče opravičil. Četverico obtožencev (včeraj so bili navzoči samo njihovi odvetniki) dolžijo uboja iz malomarnosti. Trža- škega proizvajalca potapljaških aparatov in lastnika podjetja HBT, 44-letnega Nicolo Dondo (rojen je v Tržiču), zastopa odvetnica Vanessa Zecchin. Obtožena sta tudi organizatorja julijskega tečaja, 51-letni Fabio Bozzato in 32-letni Roberto Bendotti iz Bergama, ki sta julija lani predstavljala podjetje Nuet (zastopa ju odvetnica Maria Genovese). Kot zadnji se je na spisku preiskovanih znašel 32-letni inštruktor, karabinjer Marco Panico, ki je julija lani priskočil na pomoč Dobrajcu, medtem pa baje nihče ni opazil, da je v morju izginil tudi Alajbegovic. Pa-nicov odvetnik je Alberto Coslovich. Donda in Panico sta prek svojih odvetnikov zaprosila za sojenje po skrajšanem postopku, ostala dva obtoženca pa se za alternativno obliko sojenja še nista odločila. Mornariški tehniki so v svojem poročilu omenili tako človeške napake kot domnevno pomanjkljivo vzdrževanje potapljaške opreme, Dondova odvetnica Vanessa Zecchin pa je po včerajšnji kratki obravnavi mimogrede podčrtala, da tehniki pri samem delovanju opreme niso zaznali nepravilnosti. Prihodnja obravnava bo 3. aprila, z njo pa se bo ukvarjal drug sodnik, saj bo Raffaele Morvay v prihodnjih dneh prevzel mesto upokojenega predsednika tržaškega sodišča Arriga De Paulija. (af) Odvetniki Zecchin, Giadrossi in Coslovich kroma / TRST Sreda, 7. decembra 2011 9 društvo slovenskih izobražencev - Večer o volitvah v Sloveniji Ocenili presenetljive izide in perspektive za novo vlado Svoje poglede predstavili novinarji Bernard Nežmah, Tino Mamic in Andrej Černic Ponedeljkov debatni večer Društva slovenskih izobražencev je bil predsino-či namenjen obravnavi izida predčasnih volitev v Sloveniji, ki so potekale dan prej, potem ko je predsednik Republike Slovenije Türk razpustil državni zbor zaradi krize v koaliciji, ki jo je vodil Borut Pahor. Na volitvah se je predstavilo trinajst strank, javnomnenjske raziskave pa so napovedovale temeljit zasuk naklonjenosti volivcev. V Peterlinovi dvorani so tokrat sedeli gostje Bernard Nežmah iz Mladine, Tino Mamic iz Primorskih novic in sodelavec Reporterja Andrej Černic, ki so analizirali in komentirali volilne rezultate ter preučili možnosti za oblikovanje koalicije, ki bo sestavila novo vlado. Nežmah je že na začetku ocenil Jan-kovicevo zmago kot veliko presenečenje. »Glede na javnomnenjske raziskave in ankete je šlo za monolitno podobo rezultata. So se ankete toliko zmotile?« Po Než-mahovem mnenju je šlo za manipulacijo pri anketah, ki so bile sprožene za to, da bi vzbudile strah pred Janšo. Obratno je bil Mamic nad izidom šokiran, saj »so ankete vsako leto boljše in bolj točne, ker pritiskajo na javno mnenje. Nihče ne ve, od kod pridejo rezultati anket, lahko samo interpretiramo statistiko«. Tudi Černic je bil presenečen nad izidom volitev, saj so rezultati javnomnenjskih anket bili objavljeni dan pred volilnim molkom. »Kako se lahko v 48ih urah slika tako spremeni?« Poleg tega je Černic izrazil pomisleke nad zanesljivostjo anket, saj je samo pri dveh strankah prišlo do take razlike. »Kaj je Novinarja Mladine Bernard Nežmah in Primorskih novic Tino Mamic in sodelavec Reporterja Andrej Černic so komentirali izide državnozborskih volitev v Sloveniji kroma povleklo Janšo dol in Jankovica gor? Se je levi tabor bolj angažiral in spravil več ljudi na volišča?« je bil kritičen Černic. Okrog javnomnenjskih raziskav in anket se je sprožila prava debata. Če pa je doslej bil izražen dvom glede anket in tega, da so si volivci premislili, je Mamic izrazil še tretjo možnost, poneverbo podatkov, saj je veliko glasovnic bilo neveljavnih. »Nisem prepričan, da so volitve bile poštene« je še dodal novinar iz Primorskih novic. Andrej Černic je nato vodil pogovor z novinarjema in se osredotočil na mož- nosti za sestavo nove koalicije. Ta gotovo ne bo imela lahkega dela, ker bo morala blažiti posledice dolge finančne in gospodarske krize, ki se bo verjetno še zaostrila. Če Nežmah dvomi v to, da so bile volitve poneverjene, je tudi mnenja, da je zadeva izjemno zapletena, saj »je zmagovalec vse prej kot zmagovalec.« V drugi polovici večera je debata prešla na izvoljenega Jankovica. Nežmah je mnenja, da velja za uspešnega, ker je veliko naredil za Ljubljano, na primer stadion, to seveda na račun državnih neodplačanih kreditov. Spremenil je mestno je- dro, saj »Ljubljana deluje kot aparthaid, ker se gradi samo v centru in je eno izmed najbolj onesnaženih mest.« Kljub vsem tem podatkom je fascinantno, da ljudje na podeželju mislijo, da je Jankovic uspešen. Uveljavil se je tako v slovenski prestolnici kot v centralni Sloveniji in na Obali, vzhodni del pa je pripadal SDS-u. Po razčlenjenih debatah o Jankovi-cu, njegovih predvolilnih obljubah, napovedani recesiji, protislovnih podatkih in še marsičem, se je večer, posvečen politiki, razvnel s številnimi vprašanji in komentarji poslušalcev. (met) narodni dom Primorci beremo z Mazzinijem Ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic 20. novembra se je zaključila pobuda Primorci beremo, h kateri so pristopili tudi bralke in bralci Narodne in študijske knjižnice. Danes bo ob 17. uri v Narodnem domu sklepno dejanje - podelitev priznanj bralcem, ki so prebrali predpisano število šestih knjig. Od junija dalje so si obiskovalci knjižnice izposojali dela slovenskih, pretežno sodobnih piscev, ki so jih izbirali na podlagi bogatega seznama. K pobudi je na Tržaškem pristopilo 47 bralcev, uspešno pa so jo zaključili v dvain-tridesetih. Skupno so prebrali preko tristo knjig, danes pa bodo prejeli priznanja in knjižno nagrado, pričakalo pa jih bo tudi presenečenje. Priznanja si je letos zaslužilo dvanajst bralcev več kot lani. Njim na čast bo zaključna prireditev v Narodnem domu, na katero so prireditelji povabili pisatelja Miho Mazzinija, avtorja knjige Nemška loterija, ki je pri Tržačanih vzbudila precejšnje zanimanje. Z njim se bo pogovarjal absolvent slovenistike Martin Lisjak. Miha Mazzini se bo prvič predstavil tržaškemu občinstvu, čeprav je na literarni sceni prisoten že od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja. Za našo predstavo slovenskega avtorja je nekoliko nenavadno, da svojo pisateljsko žilico dopolnjuje s strastjo do računalništva in filmske umetnosti. Napisal je več priročnikov s področja računalništva, posveča pa se tudi tudi pisanju scenarijev in filmski režiji. Njegova prozna dela so prevedena v osem evropskih jezikov, dve knjigi pa sta na razpolago tudi v italijanščini. sv. miklavž - V teh dneh številne prireditve Praznično vzdušje V društvenih dvoranah sejmi - V Boljuncu so Miklavža pričakali s protestnim pismom Dragi sv. Miklavž, so v prejšnjih dneh pisali otroci v svojih pismih, v katerih so dobrosrčnemu svetniku zaupali svoje želje. Natančnih podatkov, kolikim je ustregel sicer nimamo, nobenega dvoma pa ni, da je tudi letos obiskal marsikatero društvo ali vas. In v družbi angelčkov, ponekod pa tudi hudičkov, razdelil marsikateri paket. Dragi sv. Miklavž pa je včeraj pisalo tudi na manjših plakatih, s katerimi so Zaboljunčani (prebivalci dela vasi Boljunec) protestirali proti novi prometni ureditvi Gorice. Baje ni doslej »noben svetnik« prisluhnil njihovim željam in pomislekom, zato so se obrnili do priljubljenega starčka ...pismo pa izročili tudi županji Fulvii Pre-molin. Na boljunskem trgu Gorica so sinoči vsekakor v prazničnem vzdušju odprli že tradicionalni božični sejem. Miklavž je včeraj obiskal tudi Opčine, kjer sta v minulih dneh potekala kar dva njemu posvečena sejma, ki sta ju priredila SKD Tabor in Sklad Mitja Čuk. Podobno je bilo tudi v šempolajski Štalci. Razni obrtniki in ljubiteljski umetniki so predstavili svoja ročna dela in razne proizvode, veliko je bilo tudi knjig, igrač, voščilnic in prazničnih okraskov. Pri Banih že v nedeljo V prostorih SKD Grad pri Banih je bilo v nedeljo vse živo, saj so se otroci pripravljali, da pokažejo staršem in ostalim vaščanom svoje izdelke, ki so jih pod mentorstvom treh odraslih pripravljali cel mesec ob sobotah popoldne. Sedem večjih in še dva mala otroka so pridno izdelovali razne okraske in tudi jaslice, ki so jim dali ime Kraške jaslice. Te so res originalne, izdelane iz tega, kar naj- Praznično je bilo v minulih dneh na Opčinah, pri Banih, v Šempolaju, včeraj pa je bilo v Boljuncu tudi nekaj slabe krvi ... kroma demo v naravi: les, kamen, mah, če-šarki, želod, orehove lupine in še kaj. Tudi za božično drevce so poskrbeli in ga okrasili s svojimi ročnimi izdelki. Za to hvalevredno delo jih je pohvalil in nato obdaril sv. Miklavž. Zahvala gre tudi staršem in nonotom, ki so poskrbeli za prijetno vzdušje pri delu in še posebno za lep sprejem Miklavža, kateremu je na frajtonarco zaigral mali Matej Emili, učenec prof. Andreja Gropajca. (P. V.) 10 Sreda, 7. decembra 2011 TRST / FOLKLORA - Na pobudo deželnega združenja folklornih skupin Članica Studi ledi Bruna Manin dobitnica priznanja Folklora v srcu V nedeljo je v prostorih večnamenskega centra krajevne Pro Loco (Pro Buja) v kraju Monte di Buja v vi-demski pokrajini bila 7. izvedba slovesne podelitve prestižnih priznanj »Folc-lor tal cur« (Folklora v srcu). Vsakoletno podeljevanje tega priznanja sodi že v tradicionalno delovanje deželnega združenja folklornih skupin A.G.F.F. (Associazione tra i Gruppi Fol-kloristici della Regione Friuli - Vene-zia Giulia), ki namenja to priznanje osebnostim oz. članom folklornih skupin, ki so se še posebno izkazali v delu na področju folklore. Prireditev je bila še posebno slovesna in so jo s svojo prisotnostjo počastili tudi predstavniki krajevnih oblasti. Udeležence sta med drugimi pozdravila župan Občine Buja Stefano Bergagna in predsednik Pro Buja Raffele Venturini. Pred podelitvijo priznanj je Predsednik združenja A.G.F.F. Michele Gasparetto pozdravil v imenu organizatorjev in predstavil najnovejšo pobudo AGFF: paket razglednic s slikami iz arhivov vseh včlanjenih folklornih skupin ter z Molitvijo folklor-nika, ki jo je v italijanščini in v furlan-ščini napisal novinar in publicist, sicer pa tudi folklorni harmonikar Enzo Driussi. Molitev je na razglednicah prevedena še v dodatnih 11 jezikov, med drugimi tudi v rezijansko narečje in v slovenščino (za katero je poskrbel naš priljubljeni gospod Dušan Jakomin). Protokolarnemu delu večera je nato sledilo slovesno podeljevanje priznanj Folclor tal cur '2011. Med tokratnimi dobitniki pre- Bruna Manin (v sredini) s prestižnim priznanjem deželne zveze folklornih skupin stižnega priznanja je bila tudi dolgoletna pevka Ženske pevske skupine STU LEDI Bruna Manin (za »življenje neprekinjeno posvečeno ljudski pesmi, ljudskim običajem in folklori«, so navedli v utemeljitvi). Februarja leta 1973 je bila ena izmed ustanoviteljev Tržaške folklorne skupine Stu ledi. Po skoraj 39 letih neprekinjenega delovanja je še danes aktivna pri Ženski pevski skupini kot pevka in kot or- ganizacijski vodja in koordinatorka delovanja skupine. Še danes je Bruna ena izmed glavnih stebrov Ženske pevske skupine in ena od protagonistov tržaške folklorne skupine Stu ledi, vedno prisotna na vajah in na nastopih. Njen trud je prav gotovo eden izmed dejavnikov, ki so tržaški folklorni skupini Stu ledi zagotovili toliko let uspehov in priznanj. (M.S.) Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm vljudno vabi na predavanje, ki ga bo imel prof. Jože Paganel danes, 7. decembra 2011, ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20) z naslovom Za oblikovanje nazora o govornem standardu slovenščine v javnosti. Razmislek za 3. tisočletje. H Osmice BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah št. 22 d. Vabljeni! Tel. št.: 040-299453. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Tel. 040-229270. Vabljeni! OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. V PREČNIKU je odprl osmico Šemec. Tel. 040-200613. Loterija 6. decembra 2011 Včeraj danes Danes, SREDA, 7. decembra 2011 AMBROŽ Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.50 - Luna vzide ob 14.16 in zatone ob 4.24 Jutri, ČETRTEK, 8. decembra 2011 MARIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,5 stopinje C, zračni tlak 1011,4 mb ustaljen, vlaga 56-odstotna, veter 7 km na uro jug, spremenljivo oblačno, morje rahlo razgibano s temperaturo 14,4 stopinje C. Bari 35 54 41 3 15 Cagliari 2 46 9 47 7 Firence 74 88 49 24 14 Genova 71 89 63 11 78 Milan 21 46 88 66 19 Neapelj 12 71 14 81 19 Palermo 37 80 32 55 16 Rim 26 31 77 71 80 Turin 89 20 4 22 74 Benetke 84 61 87 71 50 Nazionale 72 83 60 81 20 Super Enalotto Št. 146 M izleti SPDT vabi svoje člane in prijatelje na tradicionalni izlet v neznano, ki bo v nedeljo, 11. decembra. Odhod avtobusa ob 8. uri iz trga Oberdan in ob 8.20 izpred hotela Danev na Opčinah. Za informacije in prijave lahko pokličete na tel. 338-4913458 (Franc) ali pa 040-220155 (Livio). AŠD SK BRDINA obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za zimovanje med božičnimi počitnicami od 26. do 29. decembra, v Forni di Sopra. Informacije: tel: 345- 40937332 (Rado Šuber). 1 4 10 24 55 90 jolly 60 Nagradni sklad 2.569.320,88 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 39.979.788,32 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 513.864,18 € 68 dobitnikov s 5 točkami 5.667,62 € 4.519 dobitnikov s 4 točkami 85,28 € 105.512 dobitnikov s 3 točkami 7,30 € Superstar 2 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 17 dobitnikov s 4 točkami 8.528,00 € 439 dobitnikov s 3 točkami 730,00 € 4.442 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 21.724 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 41.826 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Vodni* po , . prazničnem dogajanju v Planetu Tuš Koper ..fiiiii-- "^SiSfuiTRiNICA . PRTZNIČN A TRŽNICA ■ „inl^aa-IIMnJot.«^ s SNEiNO snio ,^ IUI ffiÄÖSW.......... ¿tth PLBSNEilMK «El äs»" m sfe" t ZAUPAJ BOZICKU i SVOjEZELj[E uJiiäinü OEL0VNI ČAS ton. - Pet.: ?.00 - 21.00 | Sob.: £.00 - 21.00 | Ned.: 9.00 - 18.00 (samo v decembru} Več informacij na spletni strm: www,piane!-tus,si / TRST Sreda, l. decembra 2011 1 1 .J LeAarne Do srede, 7., ter v petek in v soboto, 9. in 10. decembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 18/B (040 7606477), Škedenjska ulica 44 (040 816296). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 18/B, Škedenjska ulica 44, Trg Liberta 6. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 (040 421125). Četrtek, 8. decembra 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Istrska ulica 18/B, Škedenjska ulica 44, Trg Liberta 6, Bazovica. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 18/B (040 7006477), Ške-denjska ulica 44 (040 816296). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Istrska ulica 18/B, Škedenjska ulica 44, Trg Liberta 6. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 (040 421125). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Q Kino 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tower Heist colpo ad alto livello«; Dvorana 3: 15.30, 17.10 »Happy feet 2«; 18.20, 20.15 »1921 Il mistero di Rookford«; Dvorana 4: 16.30 Lo schiaccianoci«; 18.30, 20.10, 21.50 »Midnight in Paris«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00 »The Twilight Saga - Breaking Dawn«; 22.10 »Anche se e amore non si vede«; Dvorana 2: 18.00, 20.15, 22.15 »Ligabue - Campovolo 3D«; Dvorana 3: 17.45, 20.15, 22.15 »Mid-night in Paris«; Dvorana 4: 17.30 »Happy Feet 2«; 20.10, 22.00 »Tower Heist - Colpo ad alto livello«; 17.40, 19.50, 22.00 »Il giorno in piu«. Pomemben včerajšnji bil je dan, ker naš župan je bil odlikovan. Vitez reda Republike Italije za zasluge MIRKO SARDOČ je postal, saj tržaški prefekt ga je tako imenoval. Z njim se veselimo in še veliko uspehov mu želimo. ^ Vsi na Občini Zgonik ¿i Čestitke Minilo je že 10 let, ko naš MATIJA razveselil je nas vseh. Vse najboljše, posebno zdravja in da bi do-rastel v pridnega fanta, mu želijo nona in nono z Repna. 9 Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA VLADIMIR BARTOL sporoča, da bo v četrtek, 15. decembra, ob 17.30 v prostorih šole Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu - Ul. Ca-ravaggio 4, informativno srečanje staršev otrok, ki bodo v šolskem letu 2012/13 obiskovali prvi letnik otroškega vrtca. VEČSTOPENJSKA ŠOLA VLADIMIR BARTOL sporoča, da bo v ponedeljek, 19. decembra, ob 16.30 v prostorih srednje šole Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu - Ul. Caravaggio 4, informativno srečanje staršev otrok, ki bodo v šolskem letu 2012/13 obiskovali prvi razred osnovne šole. AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Ligabue Campovolo 3D«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Mira-colo a Le Havre«. CINECITY - 16.15, 20.00, 22.15 »Luciano Ligabue - Campovolo 3D«; 16.10, 18.40, 21.10 »The Twilight saga - Breaking dawn«; 20.00, 22.05 »Anche se e amore non si vede«; 16.20, 21.30 »Real steel«; 16.20 »Happy feet 2 - 3D«; 18.40 »Happy feet 2«; 16.30, 20.00, 22.15 »Il giorno in piu«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Midnight in Paris«; 22.15 »1921, Il mistero di Rockford«; 16.15, 18.35 »Lo schiaccianoci 3D«. FELLINI - 15.45 »Le avventure di Tintin«; 17.30, 19.45, 22.00 »Anony-mous«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.45, 17.20, 19.00, 20.40, 22.20 »Midnight in Paris«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il giorno in piu«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.50, 19.00, 22.15 »Tomboy«; 17.15, 20.30 »Scialla!«. KOPER - KOLOSEJ - 17.30 »Footloose«; 21.30 »Kužna nevarnost«; 19.40 »Le kako ji to uspe?!«; 16.20, 18.40, 21.00 »Somrak saga - Jutranja zarja 1. del«; 17.00, 19.10, 21.20 »Traktor, ljubezen in rock'n'roll«. KOPER - PLANET TUŠ 15.05, 17.00 »Winx club 3D (sinhro.)«; 18.35, 20.55 »Oropaj bogataša«; 16.30 »Tin Tin 3D«; 19.20, 21.40 »Nesmrtni 3D«; 15.30, 18.00, 20.30 »Jutranja zarja - 1. del«; 19.05, 21.15 »Stanje šoka«; 16.50, 18.50, 20.50 »Le kako ji to uspe?«; 15.00, 17.10 »Vesele nogice 2 - 3D«; 16.00 »Vesele nogice 2«; 19.00, 21.20 »Traktor, ljubezen in Rock'n'roll«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 20.15 »The Twilight saga - Breaking dawn«; 18.45, 20.30 »Anche se e amore non si vede«; 22.15 »Real Steel«; Dvorana 2: Ü] Obvestila SDGZ obvešča člane, ki delujejo v občini Trst, da tržaški občinski pravilnik za mestno čistočo predvideva, da morajo lastniki (javne ustanove ali zasebniki) ter trgovci in gostinci, v primeru snega in ledu, počistiti s kovinsko lopato in soljo pločnik pred svojimi nepremičninami, obrati oz. skladišči do dolžine 1 metra ter sneg in led odvreči na rob pločnika ob cesti, tako da je prehod peščev in vozil neoviran. Tozadevno sporočilo Občine Trst je dostopno na spletni strani www.sdgz.it. KROŽEK AUSER za Kraško območje vabi svoje člane na predpraznično družabno popoldne, ki bo v soboto, 17. decembra, s pričetkom ob 16.00 v prostorih Dopolavoro Ferroviario v Nabrežini. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure, danes, 7. decembra: Voščilne kartice; Krasimo drevo ter v petek, 9. decembra: Božične kroglice; Obeski. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta do vključno danes, 7. decembra. Redno bo spet delovala od ponedeljka, 12. decembra. PODROČNI SVET slovenskih vernikov s Trsta in Milj vabi na obisk gostov doma za starejše ITIS, Ul. Pascoli 31, danes, 7. decembra: ob 16. uri molitev rožnega venca, nato sveta maša. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 7. decembra, ob 19.30 na svojem sedežu, na Proseku št. 159. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi slovenske filateliste in prijatelje na mesečno srečanje, ki bo danes, 7. decembra, po novem urniku ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. SKD VALENTIN VODNIK - Planinski odsek prireja v četrtek, 8. decembra, večerni pohod iz Doline na vrh Malega Krasa. Zbirališče ob 18.30 na Zgu-rencu. Obvezna svetilka. Info: 3469707776 (Alen). DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS vabi na predavanje Viktorija Carlija »Afrika in jaz«, ki bo v petek, 9. decembra, ob 18. uri v prostorih Bar Nanos na Razdrtem. Isti dan ob 20. uri, izpred bara Nanos, društvo organizira tudi nočni pohod ob polni luni na Nanos. Pohod je v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti. KMEČKA ZVEZA IN PATRONAT INAC obveščata, da bodo v petek, 9. decembra, uradi zaprti. SKD LONJER-KATINARA organizira »Delavnice o sanjah«. Preko vodene dramatizacije v skupini bodo udeleženci lahko odkrili nekaj več o sebi in o dinamikah, ki jih vodijo v vsakdanjem življenju. Delavnice, ki bodo potekale v petek, 9. decembra, od 18. do 20. ure v prostorih ŠKC v Lonjerju, bo vodil psiholog in psihoterapevt dr. Iztok Spetič. Prijave in informacije: 3663625523 ali iztok.spetic@tin.it. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Trstu zaprti v petek, 9. decembra. UPRAVA OBČINE DOLINA - Odbor-ništvo za kulturne dejavnosti obvešča, da bo tudi letos potekal »Božični sejem« do nedelje, 11. decembra, na glavnem trgu »Gorici« v Boljuncu. Sejem bo odprt vsak dan od 9.30 do 20. ure. V CENTRU DOLGA KRONA V DOLINI bo v nedeljo, 11. decembra, od 10. do 18. ure potekal Božični sejem Okusi Brega, Krasa in Brkinov »Najlepše darilo je koristno darilo«. Pobudo so omogočili Lokalna akcijska skupina Krasa, Brkinov in Sežana v okviru projekta Leader, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom ter Zadruga Dolga Krona. Sodelujejo še Deželna Kmečka Zveza in Čibo.si. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Knjižnica Dušana Černe-ta vabita v ponedeljek, 12. decembra, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na predavanje strokovnjaka za slovensko izseljenstvo in diplomata dr. Zvo-neta Zigona Slovenci v svetu - iz spomina v prihodnost. Pred tem bo KDČ odprla razstavo Predhodniki slovenske osamosvojitve v našem zamejstvu. Začetek ob 20.30. TEČAJ OPERATER V GOSTINSTVU -KUHAR je tečaj, ki je namenjen odraslim, z bivališčem v deželi FJK. Vpisovanja med 14. in 18. uro na sedežu Ad formanduma v Trstu (Ul. Ginnastica 72). Izbor kandidatov bo v ponedeljek, 12. decembra. Za dodatne informacije je na voljo tajništvo Ad formanduma na tel. 040-566360 ali preko maila na info@adformandum.org. BIONERGETIK bo sprejemal v Bazov-skem domu (Bazovica, Ul. Gruden 72/1) po sledečem urniku: torek 17.0020.00, sreda 18.00 - 21.00, četrtek 17.00 - 20.00 in petek 17.00 - 20.00 in v dneh 13., 14., 15. in 16. decembra. Prijavite se na tel. 040-226386 (Magda). KRUT - v torek, 13. decembra, ob 18. uri na društvenem sedežu, predavanje z Darjo Bohinc z naslovom »Števila, ki nam nezavedno krojijo usodo«. Lepo vabljeni! Informacije: Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, e-mail: krut.ts@tiscali.it. PUSTNA SKUPINA JABADABA 2 vabi na sestanek v sredo, 14. decembra, ob 20.30 v prostore SKD Valentin Vodnik v Dolino. OPEN DAY Ad Formandum: v petek, 16. decembra, od 15.30 do 18.30 v Gostinskem učnem centru na Fernetičih in v soboto, 17. decembra, od 9.00 do 13.00 na Ad formandumu v Trstu. Za informacije: Nataša Bisiacchi (tel. 040-566360, natasa.bisiacchi@adfor-mandum.org). PIKAPOLONICA WINTER TIME Šc Melanie Klein vabi otroke od 3. do 7. leta na dvotedensko celodnevno čarobno preživetje. Od 27. decembra, do 6. januarja, bomo z domišljijo obiskali severni tečaj, spoznali kaj delajo severni jeleni in škrati. Otroke čakajo velika presenečenja, glasbene in ustvarjalne delavnice, motorične igre, izleti itd. Dodatne informacije na www.mela-nieklein.org, tel. 328-4559414. Vpisovanje je možno do 21. decembra na sedežu, Ul. Cicerone 8, ob ponedeljkih in petkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 16. do 18. ure. ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je rok prijave na mednarodno revijo Primorska poje, 31. decembra. Tudi letos bo edini možni način prijavljanja, elektronski. Na spletni strani www.zpzp.si je aktivna povezava do spletne prijavnice. SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deskanja za otroke in odrasle v kraju Forni di So-pra vsako soboto in nedeljo od 14. januarja dalje. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine. Informacije in vpisovanja na: info@skde-vin.it ali pa na 335-8180449 (Erika). 0 Prireditve SKD JOŽE RAPOTEC organizira mi-klavževanje danes, 7. decembra, ob 18.30 v srenjski hiši v Prebenegu. Otroci bodo lahko narisali risbico za Miklavža in ob 19.00 si ogledali igrico »Volk in nekaj kozličkov«, v izvedbi otrok društva Skd Krasno Polje in priredbi in režiji Barbare Gropajc. Ker bo ura večerje, prosimo vse starše naj prinesejo nekaj slanega za zakusko in, če želijo, tudi sladkega. Toplo vabljeni. Info: Laura 339-6408379. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA, Mladika in Tržaška knjigarna vabijo na kavo s prof. Ano Krajnc, predsednico Sveta mreže slovenskih univerz za tretje življenjsko obdobje, danes, 7. decembra ob 10.00 v Tržaški knjigarni. Kavo bo ponudil Qubick caffe. ZSKD prireja drugo Revijo otroških in mladinskih plesnih skupin ZSKD in gostov danes, 7. decembra, ob 20.30 v Občinskem gledališču G. Verdi v Miljah. Vljudno vabljeni člani, prijatelji in ljubitelji mladih in plesa! Obenem vabimo vse predsednike včlanjenih kulturnih društev, da se nam pridružijo na predpraznični zdravici, da skupaj nazdravimo praznikom, zaključku uspešnega in začetku prihajajočega leta. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave vezenin Vide Pacorini Pertot v petek, 9. decembra, ob 18. uri v kavarni Gruden v Nabrežini. V BAMBIČEVI GALERIJI Proseška ul. 131, Opčine, bo v soboto, 10. decembra, ob 18. uri odprtje likovne razstave slikarja naivca Alessandra Bulla »Med pravljico in realnostjo«. Slikarja bo predstavil Claudio Clari, za glasbeni utrinek bo poskrbel kitarist Manuel Bullo. Razstava bo odprta do 23. decembra. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi na Božično srečanje z igro »Cesarjeva nova oblačila in še kaj... « nastopa 3.b NSŠ Trinko, režija Božidar Tabaj, božično pravljico pripoveduje in delavnico vodi Ana Fajdiga, bogat srečolov. Srečanje bo v prostorih Marijinega Doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27/1 v Trstu, v nedeljo, 11. decembra, ob 16. uri. KONCERT GOSPEL: SKD Krasno polje Gročana, Pesek in Draga vljudno vabi na koncert moške vokalne skupine 4Given s Štajerske v nedeljo, 11. decembra, ob 17. uri, v cerkvi na Pesku. SKD TABOR - OPENSKA GLASBENA SREČANJA sezona 2011/12 vabi v nedeljo, 11. decembra, ob 18.00 v Prosvetni dom na Opčinah na koncert Mešanega pevskega zbora J. Gallus iz Trsta, dir. Marko Sancin. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na dobrodelni ad-ventni koncert »V pričakovanju...«, nastopa Goriški mešani mladinski zbor Primož Trubar - v nedeljo, 11. decembra, ob 17.00 v Srenjski hiši v Mačkoljah. KRUT IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabita v ponedeljek, 12. decembra, ob 17. uri na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, prvega v letošnjem sklopu, ki se bo odvijal ob ponedeljkih v čitalnici NŠK v Ul. S. Francesco 20. Prijave in dodatne informacije na sedežu Kruta v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v četrtek, 15. decembra, predavanje: »Etiopija...13 mesecev sonca«. Ob slikah in besedah Biserke Cesar. Začetek ob 20. uri. Vabljeni! MEPZ FRAN VENTURINI - DOMJO v sodelovanju z ZSKD in deželnim zbo- rovskim združenjem USCI vabi na koncert Nativitas v Bregu v petek, 16. decembra, ob 20. uri v Cerkev sv. Ur-ha v Dolino. Nastopajo MePZ Fran Venturini-Domjo (dir. Cinzia Sancin), MoPZ Valentin Vodnik-Dolina (dir. Anastasia Purič), MePZ Slovenec Sla-vec-Boršt, Ricmanje (dir. Danijel Grbec), Nonet Primorsko-Mačkolje (dir. Aleksandra Pertot), ZePS Stu le-di-Trst (dir. Katja Lovrenčič). MLVS ANAKROUSIS v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborovskim združenjem USCI vabi na koncert v sklopu revije Nativitas Združeni v božični melodiji v petek, 16. decembra, ob 20.30 v Kulturni dom Skala v Gropa-do. Nastopajo MlVS AnaKrousis-Gropada (dir. Maurizio Marchesich), MePZ Adriatic-Hrvatini (dir. Mario Petvar), Vocalensemble Novigrad (dir. Maurizio Lo Pinto), OPZ Kraški cvet-Sv. Ivan (dir. S. Karmen Koren). DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v nedeljo, 18. decembra, na koncert »V pričakovanju Božiča«. Nastopajo: OPZ »Kraški cvet« pod vodstvom s. Karmen Koren ter zbor »Vesela pomlad« z Opčin in vokalna skupina »Tamariska« iz Izole, ki ju vodi Andreja Štucin. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29) ob 16. uri. 0 Mali oglasi 3-SOBNO STANOVANJE delno opremljeno in prenovljeno, dajem v najem v centru Sežane. Tel. 040291488 ali 00386-31736238. 40-LETNA GOSPA išče delo kot varuška otrok. Tel. 342-0664365. AVTO FIAT 500 SX s komaj opravljenim tehničnim pregledom prodam, cena 500,00 evrov. Tel. št. 040-910148 ali 040-226847. IZKUŠENA GOSPA v gospodinjstvu in negi starejših oseb išče delo od 13.30 dalje. Tel. 335-6445419. PODARIM 6-vratno omaro in posteljo. Tel. št.: 040-225655. PRODAM dvosobno stanovanje, 53 kv.m., v okolici Sv. Jakoba, sončna lega s pogledom na morje. Tel. 3472785799 v večernih urah. PRODAM po ugodni ceni zimske gume znamke sava, mere M+S 175/70 R14 - 48T. Tel. 338-2789388. STANOVANJE v centru Opčin dajem v najem za urad ali ambulanto. Tel. 040420604 v večernih urah. Prispevki V spomin na Marico Tretjak darujejo Marčelina, Slavica, Dorica, Dragica, Mila in Ani 60,00 evrov za MoPZ Vesna. V spomin na Paula Doljaka darujeta Olga in Vinko Vodopivec 20,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na šantlo Marijo Zerjul daruje Slavica z družino 50,00 evrov za KD Lonjer-Katinara. V spomin na drago teto Maljo Kjuder darujejo družine Čač, Ferluga, Vecc-hiet, Perosa ter svakinja Angela 100,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Lonjerju in 150,00 evrov za mladinski zbor Tončka Čok iz Lonjerja. V spomin na Marico Rudes Mikac daruje osebje DTZ Zige Zoisa 135,00 evrov za Sklad Josipa Tavčarja. 7.12.2006 7.12.2011 Aldo Jercog Prej ali slej izbriše čas vse bolečine, a spomin ostane, nikdar ne izgine. Tvoja družina 12 Sreda, l. decembra 2011 KULTURA / salzburg - Predstavitev poletnega festivala Številne novosti in same premiere na opernem repertoarju Novi intendant Alexandre Pereira napovedal daljši in bogatejši program s povečanim proračunom Daljši festival, povečano število dogodkov, same premiere na opernem področju, raznolikost brez potrebe po vezni niti, neposredna povezava z bin-koštnim festivalom: to so v glavnih obrisih novosti poletnega festivala v Salzburgu, ki so od prvega javnega nastopa novega intendanta Alexandra Pereire, zelo jasno uveljavile smernice novega vodstva. Avstrijski kulturni menedžer portugalskega izvora, ki je prevzel krmilo enega najpomembnejših festivalov na svetu, nastopa s presenetljivo samozavestjo predvsem glede upravljanja finančnih sredstev z osebnim motom: »Bolje je delati več z manjšimi sredstvi kot manj z večjimi«. V zvezi z zelo optimistično finančno politiko je tudi program nastal v protislovju z vsesplošno krizo, saj predračun predvideva znatno povečanje stroškov. »Razširjeni« festival bo trajal od 20. julija do 2. septembra 2012 z dodatno novostjo uvodnega, mini festivala sakralne glasbe,na katerem bo poudarek na židovski veri. Osrednji program pa bo sestavljalo 232 opernih, gledaliških in koncertnih dogodkov. Pereira se ne strinja z uprizoritvijo repriz, s katerimi je festival ovrednotil bolj uspešne postavitve; po njegovem mnenju mora postati vsaka izvedba festivala unikat, z investiranjem v odmev pričakovanih premier bolj kot v trajno eksploatacijo stroškovno zahtevnih postavitev. V osrčju festivala bo kot vedno operni program, ki ga bodo sestavljali pretežno »popularni« naslovi. Otvoritev bo v znamenju Mozartove Čarobne pišča-li, prvič v izvedbi s starimi glasbili orkestra Concentus Musicus Wien pod vodstvom Nikolausa Harnoncourta. Dunajski Filharmoniki pa bodo protagonisti izvedbe izvirne različice Straussove Ariadne auf Naxos pod vodstvom Riccarda Chaillyja. Uprizoritev Puccinijeve Boheme bo po-klon italijanskim ustvarjalcem, saj bo opero dirigiral Daniele Gatti, režijo pa bo podpisal Damiano Michieletto. Alexandre Pereira (prvi z leve) je prvič kot intendant salzburškega festivala predstavil program za leto 2012 Nesrečno ljubezensko zgodbo bosta v glavnih vlogah pričarala Anna Ne-trebko in Piotr Beczala. Trenutno najbolj šarmanten Don José, tenorist Jonas Kaufmann, bo očaral v operi Carmen ob mezzosopranistki Magdaleni Koženi. Vodstvo bo poverjeno Simonu Rattleju. Edina repriza bo v povezavi z binkoštnim festivalom, s petimi poletnimi ponovitvami Hândlove opere Giulio Cesare in Egitto pod vodstvom Giovannija Antoninija in s pevko Cecilio Bartoli. Spodbudna novost je odločitev, da bo festival v vsaki od naslednji izvedb do leta 2016 krstil novo opero. Vse bodo nastale po naročilu festivala in nezane-marljive stroške naj bi krile donacije. Prva od praizvedb bo opera Die Soldaten Bernda Aloisa Zimmermanna v režiji priznanega Alvisa Hermanisa. Opera bo zazvenela tudi v koncertni obliki z baročnimi in klasicističnimi deli v izvedbi priznanih pevcev, ki bi jih težko povezali s tovrstnim repertoarjem, saj bo Placido Domingo pel v Händlovi operi Tamerlano, Rolando Villazon pa v Mozartovi mladostni operi Il re pastore. Bogat koncertni program bodo oblikovali mnogi prestižni gostujoči orkestri in dirigenti: orkester gledališča Alla Scala, Simfonični orkester iz Londona, Berlinski Filharmoniki, orkester Gewandhaus iz Leipziga, orkester iz Clevelanda, ne nazadnje dolgo let rezidenčni Dunajski Filharmoniki, ki bodo kot običajno imeli svoj cikel koncertov. Med posebnimi cikli bo eden posvečen Antoninu Dvo\\u0159aku in češkim skladateljem, drugi pa Ludwigu van Beethovnu. Tudi sodobna glasba bo v ospredju pozornosti s tremi fokusi na Zimmermanna, Lutoslawskega in Holli-gerja. Elina Garanča, Thomas Hamp-son, Juan Diego Florez, José Carreras, Maurizio Pollini, Krystian Zimer-man, Murray Perahia pa so samo nekateri od mnogih uglednih oblikovalcev solističnih recitalov. Med novostmi letošnjega programa bo uvedba festivalskega plesa, ki bo 1. septembra ojačil že precejšen mondeni lesk dogodka z glamuroznim večerom, katerega se bodo udeležili tudi zvezdniki svetovne operne scene. Dramski program festivala je podpisal Sven-Eric Bechtolf, ki si je zastavil cilj okrepitve mednarodne narave in dramaturških povezav s koncertnim in opernim programom. Na sporedu bodo med drugimi predstavami Kleistov Princ Homburški s Petrom Simonischekom v glavni vlogi, Ibsenov Peer Gynt v priredbi Irine Brook in svetovna premiera predstave Meine Bienen Handla Klausa. Tudi lutkovno gledališče bo zastopano z gostovanjem nurnberške predstave skupine Thalias Kompagnons Dekle iz vilinskega sveta Ferdinanda Raimun-da. Vse informacije o festivalu so na voljo na spletni strani www.salzbur-gerfestspiele.at. Rezervacije sprejemajo do 9. januarja 2012. Rossana Paliaga založbe Knjige Celjske Mohorjeve za otroke Pri Celjski Mohorjevi družbi so predstavili novosti, namenjene najmlajšim: slikanico Anselma Grüna Božična zgodba, ki zvesto sledi evangelijski zgodbi, in knjižico Berte Golob Slom v svetlobi. V slednji Golobova na otrokom primeren način predstavi življenjsko pot Martina Slomška. Izdali so tudi priročnik sestre Jožice Merlak Svetopisemske urice. Priljubljeni pisec duhovne literature, benediktinski pater Anselm Grün se je tokrat lotil zgodbe za otroke. Pri pisanju o Jezusovem rojstvu je zvesto sledil Lukovemu in Matejevemu evangeliju, obenem pa imel v mislih sodobnega otroka in njegov besednjak. Tako je denimo znan svetopisemski stavek "Marija je vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu", prilagodil otrokom in zapisal: "Marija se ni menila za čenče, ampak se je ukvarjala s svojimi mislimi," je pojasnila prevajalka dela Tadeja Pe-trovčič Jerina. Ilustracije so delo Christine Enojade. V knjižici Slom v svetlobi Berta Golob na prijeten, poetičen in otrokom primeren način predstavi Slomškovo življenje, je dejal direktor Celjske Mohorjeve družbe Jože Faganel. Pri založbi so knjižico dodali v redno letno zbirko, obenem pa je delo tudi zadnja knjiga, ki so jo dodali na seznam za Slomškovo bralno priznanje. Tega otrokom za prebrane knjige podeljujejo že 12 let. V projekt, namenjen kakovostnim knjigam, ki vzpodbujajo h krščanskim vrednotam, je vključenih približno 5000 otrok po vsej Sloveniji, je pojasnil eden od ustanoviteljev priznanja Miha Herman. Priročnik Svetopisemske urice je namenjen vsem tistim, ki vodijo biblične, veroučne ali pravljične skupine za najmlajše otroke. (STA) alternativna gledališča - Pogovor z Valerio Arzenton, upraviteljico gledališča Gran Teatro Geox v Padovi »Država se je odločila, da ne podpira kulture« Zasebni podjetniki morajo vse bolj pogosto zamenjati javne uprave - V gledališču, ki lahko sprejme Osmega oktobra je s koncertom angleške skupine Beady Eye gledališče Geox v Padovi stopilo v svojo drugo sezono. Gran Teatro Geox velja za enega najbolj inova-tivnih gledališč v Evropi. Privatno gledališče, ki ga upravlja podjetje Agencija ZED!, je v lanski otvoritveni sezoni ponudilo petindevetdeset različnih koncertov, gledaliških predstav, muzikalov, baletov ipd. Moderno strukturo sestavlja na stotine železnih in aluminijastih kablov, velika je kar štiri tisoč kvadratnih metrov, v njej pa lahko sedi do dva tisoč petsto gledalcev. Letošnja sezona gledališča Geox je nudila že celo serijo pomembnih glasbenih dogodkov, med katerimi prav gotovo izstopajo koncerti glasbenikov, kot so Alice Cooper, David Crosby and Graham Nash, Ryuichi Sakamoto in bend White Lies. Več o projektu Gran Teatro Geox in o njegovih naslednjih pobudah nam je razkrila Valeria Arzenton, ki je odgovorna za delovanje gledališča in njegova koordinatorka. Kako je nastal projekt Gran Teatro Geox? Pri agenciji ZED! smo se zavedeli, da se pomembni kulturni dogodki ne odvijajo v severovzhodnem delu Italije. Pomembni muzikali, ki se na primer pogosto ustavijo v tržaškem gledališču Rossetti, se pri nas ne. Zato smo si po španskem modelu zamislili nov gledališki format. S pomočjo domačih podjetnikov smo po- Valeria Arzenton stavili inovativno in moderno strukturo, z izredno akustiko in dobro zmogljivostjo, v bistvu pravi »live tempelj«! Sezona gledališča Geox je res raznolika, posebno pomembno vlogo pa ima glasba v živo. Gledališče Geox je marsikdo že preimenoval v Rock gledališče ... Res je, umetniški program sestavlja veliko pomembnih koncertov. Pri nas so namreč že nastopili bendi, kot na primer Beady Eye, Alice Cooper, Crosby and Nash in ne nazadnje nova indie rock senzacija White Lies. Letošnja sezona ponuja ravno tako cel kup mednarodnih rock zasedb: na tak način želimo ustreči vsem tistim rokerjem, ki se drugače morajo od- praviti v Milan, ali še bolj daleč. Glasba mora v bistvu biti na prvem mestu! Iskati pomoč pri privatnih podjetnikih je v svetu kulture vse bolj na dnevnem redu. Zakaj? Privatni podjetnik vse bolj pogosto zamenja javnega, ker se je država odločila, da ne bo podpirala kulture, v tem primeru gledališča. K sreči imamo v naših krajih še kakega pogumnega podjetnika, ki rad investira v gledališče. Sami ne moremo biti kos visokim stroškom, zato je privatni podjetnik absolutno potreben, dokler bo seveda država stala v ozadju ... Kakšno vlogo bi morala po vašem mnenju pri razvoju kulture, v tem primeru gledališča, odigrati politika? do 4.000 gledalcev, bo v petek nastopila skupina Gogol Bordello s šolami, katerim bomo predstavili svojo notranjo produkcijo, italijanskega klasika Promessi Sposi. Kam lahko cilja projekt Gran Teatro Geox? Projekt je nastal kot nov format, nov tip gledališča; razširili bi ga radi tudi drugod po Italiji in ravno v to smer se odpravljamo, saj se dogovarjamo z več zainteresiranimi podjetniki v večjih italijanskih mestih. Kateri so naslednji pomembni dogodki v gledališču Geox? Rekla bi, da jih je kar nekaj! V četrtek bo pri nas nastopil pevec Marco Men-goni, v Italijo pa se vrača ameriška mul-tikulturna zasedba Gogol Bordello, ki bo v petek nastopila tudi v našem gledališču (vstopnice so še na voljo po 29€; op. ur). Bend se je tokrat odločil za posebno glasbeno turnejo, na kateri bo prikazal svoje uspešnice v akustičnih verzijah. Italijanska komika Ale&Franz bosta poskrbela za pozitivno vzdušje v petek, 16. decembra, na božični večer pa bo nastopil balet »Le Clasique« iz Moskve z baletom Labodje jezero, na Štefanovo pa še z baletom Hrestač. Če pa se niste še odločili, kje naj bi preživeli novoletni večer, vedite, da bo z nami italijanski komik Teo Tecolo in Lavezzi Band. Več informacij o naslednjih pobudah lahko vsekakor dobite na naši spletni strani www.granteatrogeox.com. R.D. Gledališče mora spet zaživeti! Ampak treba je spremeniti stvari tudi v njegovi notranjosti. Večkrat je ravno »appeal« do mladih glavni primanjkljaj tradicionalnih gledališč. S svojim projektom želimo spet privabiti mlade v gledališče na bolj neformalen način. Gran Teatro Geox gre ravno v to smer, seveda tudi s posebno pozornostjo do nadzorovanja stroškov. Se bo gledališče v prihodnosti spremenilo v neke vrste »multi art« sceno? Recimo, da je ta ena naših glavnih ambicij: gledališče kot stičišče različnih umetnosti in predvsem kraj, namenjen mladim. Tudi zato imamo letos dogovor / KULTURA Sreda, 7. decembra 2011 13 zgodovina - Predstavitev zanimive knjige Roberta Finzija Protijudovski predsodki v evropski kulturi na prehodu iz 19. v 20. stoletje Protijudovski predsodki, ki so bili prisotni v evropski kulturi na prehodu iz 19. v 20. stoletje »po zaslugi« večstoletnih naukov in vpliva Cerkve, so bili transverzalnega značaja in so omogočili kasnejši izbruh preganjanja in iztrebljanja Židov. Gre za osrednjo in ne novo tezo knjige z naslovom Il pregiudizio. Gli Ebrei e la questione ebraica in Marx, Lombroso, Croce (založba Bompiani), ki jo je napisal zgodovinar Roberto Finzi in so jo predstavili v tržaški knjigarni Minerva. Avtor, židovskega rodu, v delu analizira gradivo, ki so ga za časa svojega delovanja proizvedli ekonomist Karl Marx, antropolog Cesare Lombroso in filozof Benedetto Croce, ter pride do zaključka, da je vse, ne glede na njihov nazor, formacijo in narodnost, označevalo protižidovstvo. Na srečanju je o vsebini knjige spregovoril zgodovinar Giacomo Todeschini, ki se je uvodoma zaustavil pri razlagi protislovnega okolja, v katerem so v 19. stoletju živeli nemški progre-sistični avtorji: Marx, ki je celo izhajal iz židovske družine, se je s somišljeniki distanciral od takrat obstoječih antisemitskih gibanj, a hkrati prevzel protižidovske predsodke, ki so bili prisotni v družbi. Vprašanje je kompleksno, saj se je takrat (kaj pa danes?) govorilo o Židih brez vsakih kulturnih, socioloških in geografskih razlikovanj: krščanska kultura je namreč proizvedla stereotip o Židih, po katerem naj bi bili vsi bankirji, bogataši, oderuhi in trgovci: med predstavniki visokega meščanstva, ki so se v Nemčiji ukvarjali s financami in onimi, ki so živeli v revnih okoliščinah vzhodno-evropskih štetlov, naj bi ne bilo nikakršne razlike. Podobno velja za Lombrosa, ki se je po eni strani postavili v bran Židov, po drugi pa je v svojih spisih potrjeval do njih obstoječe predsodke in menil, da predstavlja edino »pametno rešitev« asimilacija judovskega prebivalstva. Razdvojen odnos je označeval tudi Croceja, ki je kritiziral fašistične rasne zakone, a hkrati takoj po osvoboditvi objavil take članke, ki poudarjajo ohranitev diskriminacije: Žide, ki so jih 1938. leta vrgli z univerz in raznih upravnih svetov, je pozval, naj ne zahtevajo povračila škode, »ker bi to vznemirilo duhove,« v konkretnem predstavnike srednje-visoke italijanske buržoazije, ki so z uvedbo zakonov prevzeli njihove pozicije. Zaradi kon- Roberto Finzi (zgoraj) je v svojem delu pregiudizio. Gli Ebrei e la questione ebraica in Marx, Lombroso, Croce spregovoril o transverzalnih protijudovskih predsodkih tinuitete s fašistično državo demokratična Italija ni povrnila škode židovskemu prebivalstvu. Ob koncu je Finzi obrazložil vzgib, ki je botroval nastanku knjige. Ko se je ukvarjal s preučevanjem Rasnih zakonov, ni našel zadovoljivega odgovora na vprašanje - zakaj ni bilo med univerzitetnimi profesorji, ki imajo nadpovprečno kulturo in samozavest, nobene reakcije ob sprejetju zakonov. Mussolini je leto dni pred njihovo uvedbo namreč sprožil javno debato o tem, vendar se nanjo ni (razen Croce-ja) nihče odzval. Kako to? Je šlo za strah pred diktaturo? Za preračunljivo udobnost? Finzi trdi, da je molk ob sprejetju zakonov rezultat negativne predstave, ki jo je v teku stoletij o Židih razširila Cerkev. V uvodni besedi h knjigi Claudio Magris opozarja na nevarnost, ki je prisotna v sodobni družbi: vprašanja verske in drugačne identitete se ne obravnavajo s poglobljenim razumevanjem posameznih značilnosti, pač pa s splošnim vselej dobrim odnosom do vsega in vseh. V primerjavi z drugimi evropskimi državami, so dejali na srečanju, je na Polotoku šele pred nedavnim prišlo do postavitve pod vprašaj zakoreninjenega stereotipnega gledanja na Žide, h kateremu so v povojnem času vsekakor pripomogli tudi sami. (Mch) cankarjev dom - Igra svetlobe in senc Goriški pianist Ivan Skrt očaral številne poslušalce Čeprav je 30-letnic pianist Ivan Skrt iz Kanala ob Soči v svojem zgodnjem obdobju izpopolnjevanja pod mentorstvom prof. Sijavuša Gadžijeva kot gojenec Glasbene šole Nova Gorica prejemal številne prve nagrade in večkrat dosegel vse možne točke na domačih in tujih klavirskih tekmovanjih in čeprav je opravil študije na slovitem glasbenem kon-servatoriju P. I. Čajkovski v Moskvi in se kasneje izpopolnjeval še v Parizu, mu vsi ti presežki mladega primorskega pianista vse do nedavnega niso velikodušno odpirali koncertnih vrat pomembnih slovenskih kulturnih hramov. Šele njegov projekt Sonat na Soči poleti leta 2009 pred 2500 obiskovalci je vzbudil več zanimanja in konec novembra je Skrt, ki s svojimi umetniškimi dogodki poskuša vedno širiti spiritualno zavest v poslušalcih, vendar očaral tudi več kot 500 obiskovalcev Gallusove dvorane Cankarjevega doma (na posnetku M. Kerec) v Ljubljani. Z vrhunskimi in dovolj samosvojimi izvedbami skladb S. Rahmaninova (Preludij v D-duru, op. 23 št. 4), M. Ravela (Nočne prikazni), A. Skrjabina (Sonata za klavir št. 9 v F-duru), C. Debussyja (Arabeska št. 1) in I. Stravinskega (trije stavki iz baleta Petruška - priredba za klavir I. Stravinskega), s premišljenim izborom klavirskih biserov francoskih in ruskih skladateljev, ki so na nek način orisali tudi glasbeno pot pianista, je Ivan Skrt vnovič dokazal, da je interpret, ki iskreno in resnično živi Glasbo. S svojim uspešnim recitalom pa je postal tudi prvi primorski pianist mlajše generacije, ki je uspel svoje bogate glasbene izkušnje predstaviti v tej osrednji slovenskih kulturni ustanovi. (TG) rossetti - Koncert poln emocij in poustvarjalne fantazije Alessandro Carbonare podaril še en vrhunski glasbeni užitek Enega največjih mojstrov klarineta na svetu spremljal godalni kvartet iz Cremone Alessandro Carbonare je bil že večkrat gost tržaškega Koncertnega društva, vsak nastop pa le še poveča občudovanje do klarinetista, ki ima danes le malo tekmecev v svetovnem glasba - V ponedeljek v športni palači PalaTrieste Za Jovanottijev koncert na voljo le še 100 vstopnic »Il piu grande spettacolo dopo il Bing Bang« je ena najnovejših pesmi priljubljenega italijanskega pevca Jo-vanottija, ki enega največjih spektaklov (po »velikem poku« seveda) obljublja tudi v Trstu. V tukajšnji športni palači PalaTrieste bo Lorenzo Cherubini nastopil v ponedeljek, 12. decembra, ob 21.30 v sklopu turneje Ora Tour 2011. Turneja je doslej požela izredno zanimanje občinstva, marsikateri koncert je bil razprodan in vse kaže, da bo tako tudi s tržaškim: na voljo je le še sto vstopnic za stranske tribune (zanje je treba odšteti 34,50€). Lorenzo Cherubini bo na pol tretji uri dolgem koncertu predstavil najnovejše uspešnice, ki jih je zbral na zgoščenki Ora, a tudi pesmi, ki so že del italijanske glasbene tradicije (Ombeli-co del mondo, Ragazzo fortunato, Tanto, tanto, tanto ...). Na velikem nesi- Lorenzo Cherubini metričnem odru ga bodo spremljali - jovanotti je znan zvesti glasbeniki s Saturninom na čelu. ^ . ....... . po svojih izredno Organizatorji obljubljajo pravi zvo- .„ ., , v & . . : energičnih pevskih čno-vizualni spektakel. nastopih merilu: muzikalnost, ki oplemeniti najmanjšo podrobnost, fraziranje, ki oblikuje očarljiv potek glasbene misli, poustvarjalna fantazija, ki se na vsakem koraku razodeva z neusahljivim bogastvom, vse to je napolnilo večer v gledališču Rossetti z emoci-jami, ki nam jih je enkratni umetnik podaril s čustveno toplino, z igro, ki je sad čudovite kombinacije tehnike in naravnega talenta. Mojstra je tokrat spremljal godalni kvartet iz Cremone (na posnetku), relativno mlad sestav, ki se je že uspešno uveljavil tako doma kot po svetu in je svoj nivo dokazal v uvodni skladbi. Langsamer Satz-Počasni sta-vek-je Anton Webern spisal, ko še ni bil član trojice, ki je zakoličila pravila dodekafonske glasbe; skladatelj je l.1905 dokončal prvo leto študija pri Arnoldu Schonbergu, zato je bil še dokaj trdno zasidran v poznoro-mantičnem duhu; edini stavek godalnega kvarteta je avtor nekako odstranil, ko se je njegova estetika radikalno spremenila, zato je partitura doživela praizvedbo šele l.1962. Violinista Cristiano Gualco in Paolo Andreoli, violist Simone Grama-glia in čelist Giovanni Scaglione so Webernov adagio pozorno izoblikovali, po prijetnem uvodu pa je koncert stopil v živo: malokdaj je lepota Mozartovega Kvinteta v A-Du-ru KV 581 zažarela v siju, ki mu ga je vtisnil Carbonare: glasba je stekla ljubko, sproščeno, v drugem stavku je bila dialog med violino in klarinetom neizrekljivo nežen in ganljiv, Alessandro Carbonare humor pa se je sprostil v Menuetu in živahnost je razvedrila domiselne variacije zadnjega stavka. Ne bi si mogli zaželeti lepše izvedbe, čeprav je bil Carbonare , resnici na ljubo, še za pedenj na višjem nivoju kot sicer dobri godalci. Poleg Mozartovega kvinteta je Brahmsov eden najlepših primerov ne posebno obširne literature za klarinet in godalni kvartet. Tu nas je Carbonare odel v toplino svojega fra-ziranja, v zvok, ki se je z godali prelival v neizrekljivih čustvenih prebliskih, Adagio pa je umetniku omogočil izredno prosto, rapsodično oblikovanje melodij, ki jih je Brahms črpal iz madžarske ljudske zakladnice. Težko bi bilo slišati bolj pestre in bogate odtenke, težko bi bilo doseči globlje sočutje , muziciranje je bilo na absolutnem nivoju, ki nam ga lahko podarijo le čistokrvni, iskreni umetniki kot je Alessandro Carbonare. Klarinetist je Mozartov kvintet igral na instrument, ki je filološka kopija originalnega »clarinetto di bassetto«, za katerega si je skladatelj zaželel globlje tone, Brahmsa pa je mojster igral na klasičnem instrumentu v B-Duru. Dragoceno doživetje je Carbonare podaljšal z zelo kratkim dodatkom: le osem taktov kvinteta, ki ga Mozart nikoli ni dokončal, v slabi minuti pa smo lahko zaslutili lepoto, ki je ostala v zametku. Tudi naslednji koncerta nam obljublja vrhunske užitke: 19. decembra bo nastopil sloviti čelist Mi-ša Majski. Katja Kralj 1 4 Četrtek, 8. decembra 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Podjetje ATER izbralo izvajalca del Namesto zavoda Inam 39 neprofitnih stanovanj Dela naj bi se zaključila spomladi leta 2013 - Naložba znaša 5.400.000 evrov Pokrajinsko podjetje za nepro-fitne gradnje Ater je izbralo gradbeno podjetje, ki bo v Ulici Vittorio Veneto v Gorici uredilo 39 novih neprofitnih stanovanj. Izvršni načrt za obnovitveni poseg poslopja, v katerem je imel nekoč sedež zavod Inam, je upravni odbor podjetja sprejel spomladi, po razpisu javne dražbe pa so bila konec novembra dela uradno zaupana podjetju I.ME.CO iz mesta Lecco, ki je na izklicni ceni zagotovila 11,26-odstotni popust. Petnadstropno poslopje na vogalu med ulicama Vittorio Veneto in Bona so zgradili sredi 60. let na podlagi načrta studia Calini-Montuori iz Rima. Najprej je bilo sedež ambulant zavoda Inam, nato pa so v njem imeli sedež razni uradi goriškega zdravstvenega podjetja. Stavbo, ki ima 1.190 kv. metrov pokritih in 1.033 kv. metrov odkritih površin, je goriško podjetje za neprofitne gradnje Ater odkupilo že leta 2002, obnova pa se bo začela v prihodnjih mesecih. V načrt in realizacijo 39 neprofitnih stanovanj je podjetje vložilo 5.400.000 evrov: levji delež je krila dežela Furlanija-Julijska krajina, del sredstev pa je krilo podjetje ATER samo. Stanovanja, ki spadajo med subvencionirane gradnje, naj bi bila dokončana do maja 2013. Projekt predvideva obnovo zunanjosti in notranjosti poslopja, kjer bodo obnovili tudi napeljavo, vgradili novo dvigalo in obnovili stopnice. Iz bivših uradov bodo pridobili 39 novih stanovanj različnih velikosti: nekatera bodo imela dve spalnici, dnevno sobo, kopalnico in ločeno kuhinjo, druga pa bodo sestavljena iz ene spalnice, kopalnice in prostora, kjer bosta hkrati kuhinja in dnevna soba. Predvidena so tudi večja stanovanja za številčne družine s tremi spalnicami, dvema Poslopje nekdanjega zavoda Inam kopalnicama, dnevno sobo in kuhinjo. Stanovanja bodo oddali na podlagi pokrajinske lestvice. Vodstvo podjetja Ater je izbralo tudi gradbeno podjetje, ki bo zgradilo dvanajstih novih stanovanj v Ulici Lavoret v Romansu, v katera bodo s pomočjo deželnega prispev- bumbaca ka vložili 1.900.000 evrov. Dela bo izvedlo podjetje CO.GE.D. Costru-zioni Generali iz kraja Noventa di Piave, ki naj bi zaključilo do januarja 2013. Večina stanovanj bo razpolagala z dvema spalnicama, dve stanovanji pa bosta namenjeni družinam s prizadetimi člani. trzic - PM10 Mestno središče še danes zaprto za promet Koncentracija prašnih delcev PM10 je v Tržiču tri dni zaporedoma presegla zakonsko dovoljeno mejno vrednost, zato je morala občinska uprava uvesti prve prometne omejitev. Mestni center je bil včeraj popoldne zaprt za promet med 15. in 18. uro, danes pa bo zaprt med 9. in 12.30. Omejitve veljajo na Drevoredu Sv. Marka, v Ulici Serenissi-ma, v ulicah Salita Patriarcato in Salita Mocenigo, v Ulici Volta (do križišča z Ulico Parini), Ulici Pa-rini (izključeno je parkirišče pošte) in Drevoredu Verdi. Prepoved ne velja za avte na UNP (utekočinjen naftni plin, v ital. GPL), vozila s standardom Euro 3 ali višje, motorna kolesa s standardom Euro 2 ali višje, javna prevozna sredstva, prevozna sredstva za invalide, reševalna vozila, vozila javne uprave, vozila sil javnega reda, vozila predstavnikov medijev, pogrebne službe, vozila zdravnikov, vozila duhovnikov, vozila bolnikov in vozila gostov hotelov, ki se nahajajo na območju, kjer veljajo omejitve prometa. Omejitev pa ne bodo uvedli v goriški občini, kjer je postaja okoljske agencije ARPA v ponedeljek zabeležila 49 mikrogramov prašnih delcev v kubičnem metru zraka, kar ne presega dovoljene vrednosti. gorica - Tragična nesreča Usodni padec 82-letni Vittorio Bonan je padel z okna in v bolnišnici podlegel poškodbam ft * Kraj nesreče bumbaca V stanovanjski hiši med pevmskim mostom in Podgoro se je včeraj tragično ponesrečil starejši moški. Vittorio Bonan je padel z okna, pri tem pa je dobil zelo hude poškodbe, ki jim je uro kasneje podlegel v goriški bolnišnici. Nesreča se je zgodila okrog 4.20 zjutraj v Ulici Generale Achille Papa v rajonu Stražce. 82-letnik se je iz še nepojasnjenih razlogov sklonil skozi okno svojega stanovanja, ki se nahaja v drugem nadstropju stanovanjske hiše. Moški, ki je že pred leti oslepel, je izgubil ravnotežje in padel s približno petih metrov višine naravnost na pločnik. Tu ga je hudo poškodovanega (a še delno zavestnega) našel sosed, ki je nemudoma poklical rešilno službo 118. Zdravniško osebje je moškega prepeljalo v goriško bolnišnico, zanj pa žal ni bilo več pomoči. Na kraj so prišli tudi karabinjerji goriškega poveljstva, ki izključujejo, da je moški umrl nasilne smrti. »Vse daje misliti, da je šlo za tragično naključje,« so povedali goriški karabinjerji. Bonan, ki je delal v predilnici v Podgori in nato do upokojitve v trgovini Standa na Verdijevem korzu, je po smrti žene, s katero je imel tudi sina, živel sam. (Ale) sovodnje - Nad predorom Odprtje ceste prihodnji teden Preurejeno območje pred občinsko telovadnico foto dr V Sovodnjah bodo odprli pokrajinsko cesto prihodnji teden, saj do zaključka posega manjka še nekaj dni dela. Tako napovedujejo iz gradbenega podjetja, ki v teh dneh s pospeškom urejuje območje nad novim predorom avtoceste Gorica-Vileš. Cestišče Prvomajske ulice so že prekrili s prvo, grobo plastjo asfalta, nad katero bo položena še druga plast, zatem pa bo cesta na-red za odprtje. Ob cestišču so uredili tudi nove pločnike, nov videz pa bo imelo tudi območje pred občinsko telovadnico, kjer po novem ne bo več parkirnih mest. Uporabniki športnega objekta in gledalci bodo po novem svoje avtomobile morali parkirati v parkirišču pod telovadnico. Zastrupljene tri osebe V Gradišču so se včeraj zaradi uhajanja ogljivega monoksida iz peči oz. dimnika lažje zastrupili mati in njena mladoletna otroka. Na kraj so skupaj z goriškimi gasilci prišli reševalci službe 118, ki so mater in otroka prepeljali v kati-narsko bolnišnico pri Trstu, kjer so jim nudili pomoč z zdravljenjem v hiperba-rični komori. Župani imajo predloge Predsednik deželne vlade Renzo Tondo bi se moral glede enotnega zdravstvenega podjetja najprej posvetovati s teritorijem, šele nato pa bi lahko prižgal zeleno luč za njegovo ustanovitev. V to je prepričana tržiška županja Silvia Altran, ki pa ugotavlja, da Tondo namerava najprej združiti zdravstvena podjetja v eno, šele zato pa namerava prisluhniti teritoriju. Po besede županje je z dežele prišlo cel kup nasprotujočih si napovedi -vključno s tem, da bo sedež skupnega podjetja v Gorici, zato pa je nujno, da se čim prej skliče konferenca županov, ki imajo cel kup konkretnih predlogov za reorganizacijo zdravstvenega sistema, ki naj bi stekla leta 2013. Predsednik Ton-do je medtem že imenoval novega direktorja zdravstvenih služb; to nalogo bo prevzel direktor goriškega zdravstvenega podjetja Gianni Cortiula. Generalni konzul ZDA v Gorici Generalni konzul ZDA v Milanu Kyle Scott je včeraj obiskal Gorico. Po ogledu mestnega središča, ki je po njegovi oceni zelo lepo urejeno, se je srečal z goriškim županom Ettorejem Romolijem, s katerim sta se pogovorila o aktualnih vprašanjih. Romoli je gostu, ki je bil včeraj na prvem uradnem obisku v deželi FJK, spregovoril tudi o EZTS-ju in čez-mejnem sodelovanju. Ulica solidarnosti v Gorici Nunska ulica v Gorici se bo ob vikendih spremenila v »ulico solidarnosti«. Goriška občinska uprava je namreč na pobudo združenja Nuovo lavoro sklenila, da bo omogočila združenjem, ki delujejo na področju prostovoljstva, da predstavijo mestu svoje delovanje in s tem privabijo tudi nove člane. »Pobuda bo startala 17. decembra, upam pa, da se bo nadaljevala tudi v prihodnjih mesecih,« je povedal predstavnik združenja Nuo-vo lavoro Renato Elia, ki je včeraj predstavil zamisel skupaj z občinskim odbornikom Štefanom Ceretto. »Svet pro-stovoljstva mora načrtovati svojo prisotnost na teritoriju,« je še povedal Elia. Zaenkrat se je na pobudo odzvalo dvajset društev, prijave pa zbirajo na tel. 0481281658. Orkester in Bodeča neža Mladinski filharmonični orkester Alpe Adria bo danes ob 18. uri na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Car-ducci v Gorici predstavil svojo zgoščenko z naslovom »Stabat Mater«; sledil bo ogled razstave »Rivelazioni. Quattro secoli di capolavori« ob glasbeni spremljavi orkestra in dekliške vokalne skupine Bodeča Neža z Vrha. Španska civilna vojna V knjižnici v Tržiču bo danes ob 16. uri posvet o španski civilni vojni in o revi-zionizmu. Prirejajo ga raziskovalni center Leopoldo Gasparini iz Gradišča, združenje italijanskih antifašističnih prostovoljnih borcev in pokrajinski odbor VZPI-INPI; pokrovitelj dogodka je trži-ška občina. Črni labod v Doberdobu Modra's galerija kulturnega društva Jezero prireja danes ob 20.30 predstavitev filma Črni labod. Gre za psihološki tri-ler, ki se dogaja v svetu newyorškega baleta. Z vizionarskim režiserjem Darre-nom Aronofskyim (Rokoborec) se podamo na vznemirljivo in srhljivo potovanje skozi psiho mlade balerine. Ko ta dobi glavno vlogo Črnega laboda, se izkaže, da je to vloga, za katero postane strašljivo popolna. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 8. decembra 2011 15 goriška - Slovenske vasi in društvene domove obiskal bradati svetnik Otroška ustvarjalnost za dobrodošlico Miklavžu Pričakali so ga s pevskimi nastopi in gledališkimi prizori - Danes se bo povzpel še na Vrh S petjem in gledališkimi prizori so otroci po slovenskih vaseh in društvenih domovih pričakali prihod svetega Miklavža. Lepo število otrok, ki je v spremstvu staršev napolnilo goriški dom Franc Močnik, se je že v nedeljo po jutranji maši v cerkvi sv. Ivana udeležilo prijetnega in izvirnega miklavževanja. Mladi člani gledališke skupine O'Klapa, ki imajo v du-hovniji s svojo radoživo ustvarjalnostjo prav posebno mesto, so pod mentorstvom Katerine Ferletič za to priložnost pripravili presenečenje: igrico s kartonastimi lutkami v tehniki senčnega gledališča. Delo »Trije dobri možje in Ljubezen« pisateljice Helene Kraljič je izbrala mentorica in kore-petitorka Katerina, režijo so zaupali izkušenemu Franku Žerjalu, ki mlade nadebudne gledališčnike že pozna, sama predstava pa je sad sodelovanja med skupnostjo družin Sončnica, Kulturnim centrom Lojze Bratuž in slovenskim pastoralnim središčem. Mladi so lepo prikazali tri dobrohotne prijatelje otrok, Miklavža, Božička in Dedka mraza, ter Ljubezen, ki še vedno dela življenje lepše in polnejše. Člani skupine so tudi lepo zapeli nekaj primernih pesmic; za glasbo je poskrbela Miche-la De Castro, za tehniko pa Niko Klanjš-ček. Potem ko je publika nastopajoče nagradila s toplim aplavzom, se je v dvorani pojavil Miklavž. Otrokom je položil na srce, naj ne preživljajo preveč časa pred televizijo in računalniki, odraslim pa, naj jim bodo v zgled. Malčke, ki so mu tudi kaj zapeli ali zrecitirali, je obdaril s sladkarijami in knjigami. Preden je odšel, je posebno zahvalo izrazil Katerini Ferletič in Franku Žerjalu ter župniku Marijanu Markežiču. Skupina O'Klapa je igrico ponovila tudi v ponedeljek v Jamljah, kjer je mi-klavževanje priredilo kulturno društvo Kremenjak. Miklavž se je že v popoldanskih urah opravil na obhod vasi v spremstvu angela, hudička in kozla Rudolfa, obiskal pa je vse vaščane in vaščanke, ki so dopolnili osemdeseto leto starosti. V poznih popoldanskih urah je utrujeno prisopihal v večnamenski kulturni center, kjer je skupina O'Klapa uprizorila igrico s senčnimi lutkami o Ljubezni. Otroci so mlade igralce nagradili z bučnim aplavzom, nato pa se je prikazal Miklavž. Najprej je obdaril nastopajoče, nato pa še vse prisotne otroke. Vsakega je kaj vprašal in ga opomnil, da mora pridno se učiti in ubogati mamo. Bradati dobrotnik se je poslovil z opozorilom, da naj se vsi prisotni lepo obnašajo, tako da bo tudi prihodnje leto prišel v Jamlje s polno vrečo daril. Kot vsako leto je na pobudo društva Naš prapor Miklavž tudi letos obiskal osnovno šolo Josip Abram v Pevmi. Učenci so mu ob prihodu zapeli Miklavževo pesem. Ker je Miklavžu petje zelo všeč, so mu mladi pevci pod vodstvom učiteljice Marte Ferletič zapeli še nekaj pesmi. Otroci so mu med prijetnim klepetom povedali, da se radi učijo, da znajo poštevanko in sklanjatve in da tudi radi telovadijo. Bradati svetnik jih je na koncu obdaril, se z njimi fotografiral in jim ob slovesu zabičal, da naj se pridno učijo, kajti »kar se Janezek nauči, to bo Janez znal«. V župnijski dvorani v Štandrežu so v ponedeljek Miklavža pričakali z igrico. Uprizorila jo je otroška gledališka skupina domačega prosvetnega društva pod vodstvom Daniele Puia. V Sovodnjah je Miklavž obiskal Kulturni dom in obdaril vse malčke iz vrtca in osnovnošolce. Mi-klavževanje v priredbi kulturnega društva Sovodnje sta povezovali Alida Passon in Monika Marušič, v uvodnem delu je zapel društveni otroški pevski zbor. Rupensko miklavževanje je priredilo prosvetno društvo Rupa-Peč. Zapela sta mladinski in nato še otroški pevski zbor Rupa Peč, zatem pa je prišel v dvorano Miklavž v spremstvu hudička in angelčkov. Danes ob 18.30 bo Miklavž obiskal kulturno središče Danica na Vrhu. Njemu v čast bodo odigrali gledališko predstavo »Mala bobrovka in odmev«. Miklavž v Sovodnjah (desno); igrica v Štandrežu (spodaj desno); bradati svetnik na osnovni šoli v Pevmi (spodaj) bumbaca, vip Jameljski Miklavž s hudičkom, angelčkom in kozlom Rudolfom (levo); v Rupi so svetnika pričakali s petjem (desno); miklavževanje v domu Franc Močnik v Gorici (spodaj) bumbaca, p.z. gorica - CISL Protest in stavka Goriški sindikat CISL bo v ponedeljek, 12. decembra, priredil protestno manifestacijo pred goriško prefekturo, s katero bo izrazil svoje nasprotovanje ukrepom, ki jih namerava sprejeti državna vlada Maria Montija na pokojninskem in davčnem področju. Po besedah pokrajinskega tajnika CISL Umberta Brusciana bo vladni manever oškodoval zlasti delavce in upokojence, medtem ko bo le malenkostno prizadel bogatejše državljane. V ponedeljek bo tudi dveurna stavka, ki jo je sindikat CISL sklical skupaj s sindikatom UIL. gorica Vikendi za mlade Prirejajo jih v mladinskem centru Pobuda goriškega mladinskega centra Punto giovani, ki je od novembra odprt tudi ob vikendih, se je odlično obnesla. Ob sobotah in nedeljah so v centru našteli skoraj 180 mladih, kar je po mnenju občinskega odbornika Stefana Cerette dober rezultat. Center Punto gio-vani bo v prihodnjih tednih izpeljal tudi novo pobudo »Pun-to fuori«, s katero bo svojo raznoliko ponudbo predstavil izven sedeža v Ulici Vittorio Veneto. Prizorišča bodo sporočili naknadno. 16 Četrtek, 8. decembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / krmin - Uvod v knjižni sejem Cormonslibri z zgodovinsko knjigo in pričevanjem Ob prigovarjanju župnika »republikin« postal garibaldinec Erminio Masiero - Neri se s hvaležnostjo spominja slovenskih deklet in žena V Krminu se je prejšnji četrtek začel knjižni sejem Cormonslibri 2011, ki doživlja svojo štirinajsto izdajo. Trajal bo do 15. decembra in ponujal poleg knjig - bogata izbira za otroke - tudi srečanja z izjemnimi pisci, novinarji in družbeno znanimi osebnostmi. Že v petek je potekalo druženje, ki se Slovencev posredno in tudi neposredno tiče, tako ozemeljsko kot zgodovinsko. Luciano Patat se je pogovarjal ob prisotnosti okrog štirideset poslušalcev z avtorjem Paolom Ledda, ki je napisal knjigo »Tanto freddo, tanta fame, tanta paura«. Patat ni bil prisoten kot krmin-ski župan, temveč kot poznavalec, raziskovalec in avtor besedil o bližnjem furlanskem in italijanskem protifašističnem in protinacističnem uporu. Paolo Ledda, kulturni operater na Krminskem, je med svojimi raziskavami na ozemlju bližnje Furlanije slučajno spoznal 86-letne-ga bivšega garibaldinca. Ta je bil glavni govorec petkovega večera. Erminio Masiero - Neri se je rodil leta 1925. V fašistični Italiji je kot vsi ostali bil v vzgojnem režimskem postopku organizacij Balilla in Avanguar-disti. Ko je imel sedemnajst let je najprej propadel fašizem, nekaj mesecev kasneje pa je Italija podpisala premirje z zavezniki. Junija leta 1943 so ga mobilizirali v fašistične enote »republikinov« in v njih je ostal pet mesecev. Med premiki po ozemlju Vzhodne Furlanije in iz dogajanj v širšem ter ožjem prostoru je postopoma dojel, kaj je fašizem. Predvsem mu je postalo jasno, da se pri nas fašistična milica ne bori niti za Salojsko republiko, kaj šele za Italijo, saj je Nemčija proglasila Jadransko Primorje za del svoje države. Tega se premalo zavedamo, ko poslušamo desničarske politike in agitatorje, da so se masovci proti slovenskim partizanom borili za Italijo. Nerijeva četa fašistične milice je bila nazadnje nastanjena v Žagi pri Bovcu. In se je zgodilo: dva njena častnika sta poleti leta 1944 poiskala zvezo s štabom najbližje partizanske enote in se domenila za prehod na operativno območje IX. Korpusa. Vseh 105 mladih »fašistov« je šlo čez Sočo in čez krnska pobočja zopet čez reko v Spodnji Tar-bilj. Tam sta jih pričakala Mario Fantini - Sasso in Giovanni Padovan - Van-ni, znana garibaldinska komandanta. Dala sta jim en dan premisleka za izbiro: ali povratek na domove, ali vključitev v uporniške enote. Ponoči so se v skupinah pogovarjali s krajevnim župnikom, ki jih je dodatno prepričal, da se priključijo partizanom. V naslednjih mesecih so se borili okrog Nem, Fojde in sploh na območju Svobodnega ozemlja Vzhodne Furla-nije. Ko je nemška vojska skupaj s kozaškimi in drugimi enotami pritisnila na garibaldince, se je enota Garibaldi Na-tisone organizirano umaknila na operativno ozemlje IX. Korpusa. Ni imela dosti izgub, ker je bila organizirana in vojaško disciplinirana, nasprotno pa so se osopovci neorganizirano umaknili in pustili garibaldince na cedilu. Zato so imeli občutne izgube. Nato je morala divizija Garibaldi Natisone spet čez Sočo in se dokončno priključila ostalima dvema divizijama IX. Korpusa. Zelo živahen in jasno analitičen bivši borec je pripovedoval ritmično in prepričljivo. Priznal je svoj fašistični izvor in prav tako prepričano obrazložil naknadno izbiro, ki ga je sicer peljala v mraz, lakoto in strah; mimogrede je za-klical v dvorano poimenovano Italia: Živel Tito, Živela Jugoslavija. Naslednji čustveni trenutek je privrel iz njega ob spominih na žene in dekleta v slovenskih vaseh in naseljih, ki so vselej in povsod poskrbele, da so dobili kakšen krompir ali zajemalko mleka. Res, njegovo pričevanje si velja prebrati. Večer sta pogovorno nadaljevala goriška novinarka Margherita Reguitti in precej zamolčan, a pronicljiv komentator političnega, televizijskega in nogometnega dogajanja Oliviero Beha. Z leve Luciano Patat, Erminio Masiero - Neri in Paolo Ledda bumbaca Novinarsko pot je začel pri časopisih Paese Sera in Tuttosport. Sedaj napiše skoraj vsako leto novo knjigo in objavlja mnenjske članke v Il Fatto, v jutranjih urah pa vodi enourno TV oddajo, na Univerzi La Sapienza v Rimu poučuje Sociologijo v kulturnih in komunikacijskih postopkih. Pogovarjala sta se o knjigi, ki je izšla že leta 2010, a ima zelo aktualen naslov Dopo di lui il diluvio. Poleg nekaj pikantnih stavkov na račun bivšega Predsednika vlade sta omembe vredni vsaj dve misli. Demokracija je v nevarnosti, ker se je eden od treh stebrov - izvršna, sodna in zakonodajna oblast - zrušil. Parlamenta ni več. Vzroki so znani. Druga ocena pa se tiče novega predsednika vlade. Mario Monti ni proizvod zadnjega meseca. Njegov prihod se je oblikoval kar nekaj več časa; od trenutka, ko je Silvio Berlusconi marsikomu v Evropi začel presedati. (a.r.) gorica - Pokrajinski odbor obiskal KB Center Med slovenskimi in italijanskimi ustanovami manjka »vezni člen« Pokrajinski upravitelji s predsednikom Gherghetto na čelu med obiskom KB Centra bumbaca Goriški pokrajinski odbor je včeraj obiskal KB Center. Predsednik Enrico Gherghetta in njegovi odborniki - zaradi drugih obveznosti sta bili odsotni le Mara Černic in Donatella Gironcoli - so si najprej ogledali poslopje in se srečali s predstavniki posameznih ustanov, ki v njem delujejo, nato pa jim je pokrajinski predsednik SKGZ Livio Semolič spregovoril o vlogi KB Centra kot središču slovenske narodne skupnosti v Gorici. Obiska so se udeležili tudi pokrajinski svetniki Mario Lavrenčič, Aljoša Sosol in Vesna Tomsič, ki je bila pobudnica srečanja. Semolič je novim odbornikom orisal dejavnost SKGZ in slovenskih organizacij. Izpostavil je, da le-te namenjajo veliko pozornost celotnemu mestu in ne le manjšinski stvarnosti, pri spodbujanju integracije pa so še vedno preveč osamljene. »Znotraj ustanov, kot je na primer pokrajina, pogrešamo segment, ki bi bil specifično namenjen spodbujanju integracijskih procesov. Med slovenskimi in italijanskimi ustanovami manjka vezni člen: to nalogo si je nadela manjšina sama,« je povedal Semolič, po katerem pa bi moralo na tem področju priti do interakcije med slovenskimi in italijanskimi ustanovami, za katero bi morala biti predvidena tudi specifična finančna sredstva. »To bi pomenilo tudi formalno presega- nje logike manjšina-večina,« je ocenil Se-molič. Gherghetta je izpostavil vlogo slovenskih organizacij in nadpovprečno kakovost njihovega delovanja, zaustavil pa se je tudi pri vključevanju priseljencev v naš večjezični in večkulturni prostor, o katerem je tekla beseda na slovesnosti ob 30-letnici Kulturnega doma. Po oceni Gherg-hette je odprtost slovenske manjšine še toliko bolj dragocena, ker se obrača na celoten spekter kultur, ki so prisotne v naši pokrajini. Sogovorniki so ne nazadnje obžalovali dejstvo, da mladi, ki obiskujejo italijanske šole v Gorici, še vedno nimajo priložnosti, da bi v okviru vzgojno-izobraževanih dejavnosti spoznali slovensko realnost mesta. »Ne gre le za uvajanje slovenščine med tuje jezike, pač pa tudi za osnovno poznavanje slovenske narodne skupnosti, ki je del mesta, v katerem živijo,« je povedal Semolič. Še pred KB Centrom je uprava En-rica Gherghette prejšnji teden obiskala goriški Kulturni dom, kjer je potekala seja pokrajinskega odbora. Priložnost je bilo praznovanje 30-letnice delovanja, ki jo je slovenski kulturni hram praznoval pred nedavnim. Ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel je s predstavniki športnega združenja Dom in kulturne zadruge Maja je predstavnikom pokrajinskega odbora podrobneje orisal delovanje, ki se red- no odvija v prostorih v Ulici Brass. Predsednik pokrajine Gherghetta je v svojem uvodnem nagovoru čestital domu za 30-letnico, obenem pa potrdil vlogo, ki jo na kulturnem področju odigrava v Posočju. Ob zaključku si je delegacija pokrajinskih odbornikov ogledala celoten kompleks od zakulisnih prostorov do telovadnice. Pipistrel prireja natečaj za poslikavo Panthere Ajdovsko podjetje ultralahkih letal Pipistrel je objavilo javni natečaj za poslikavo zunanjosti svojega novega letala Panthera, ki bo predstavljeno v prihodnjem letu na največjih letalskih sejmih na različnih koncih sveta. Poslikava mora poudariti Panterine unikatne lastnosti, kot so razkošje, šport-nost, hitrost, učinkovitost, ekološka prijaznost in varnost. Nagrada znaša 1.000 evrov, poleg tega pa bodo avtorjev podpis natisnili na letalo. Rok za vložitev elaboratov zapade 10. januarja, podrobnosti in informacije so objavljene na Pi-pistrelovi facebook strani. (km) Mirko Brulc k.m. nova gorica - Brulc O vstopu v koalicijo odloča vrh stranke »Takšnega rezultata oziroma ponovne izvolitve za poslanca nisem pričakoval,« je včeraj na novinarski konferenci še enkrat poudaril socialni demokrat Mirko Brulc, ki bo v novem sestavu slovenskega parlamenta poleg strankarskega kolega Boruta Pahorja med poslanci zastopal Goriško. »Prepričan sem bil, da se bom po volitvah prijavil na zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in se upokojil. Tudi v Ljubljani sem že vse papirje pospravil, sedaj pa jih znova vlečem na dan,« je včeraj novinarjem povedal dobro razpoloženi Brulc, ki se veseli, da ostaja aktiven. »Delo v parlamentu v minulih treh letih je bilo izjemno težko. Ves ta čas smo doživljali grobe pritiske iz opozicije. Sedaj nam bo nekoliko lažje, saj ne bomo več strelovod za vse,« se nadeja Brulc, ki je v minulem poslanskem mandatu deloval v parlamentarnih odborih (za gospodarstvo, lokalno samoupravo, visoko šolstvo, okolje in prostor) in komisiji za Slovence v zamejstvu in po svetu. Že v ponedeljek je za Primorski dnevnik povedal, da si v slednjem želi kakšne pomembne funkcije, zanima pa ga tudi odbor za zdravstvo, saj, kot poudarja, je na tem področju zlasti na Goriškem veliko pritiskov: »In sicer, da naša bolnišnica postane velik zdravstveni dom, urgentni center ob njej se še vedno ne gradi, še vedno se bojimo, kaj bo z intenzivnim zdravljenjem onkoloških bolnikov ...« Med projekti na Goriškem, za katere se bo zavzemal, da se čim prej uresničijo oziroma dokončajo, pa je izgradnja objektov za Varstveno delovni center in za medpodjetniški izobraževalni center v Novi Gorici, prizidek k novo-goriški gimnaziji, izgradnja študentskega stolpiča, prenos gradu Rihemberk na lokalno skupnost in ureditev problematike namakalnega sistema Vogršček. »Dela je ogromno, tega se zavedam. Imamo 13 primorskih poslancev, ki tvorimo Klub primorskih poslancev. V preteklih treh letih ni deloval z velikim učinkov. Od vseh, ne glede na strankarsko pripadnost, pričakujem, da bomo delovali enotno kot Primorci,« poudarja Brulc. Med projekti, ki bi jih lahko skupaj podprli, je omenil tudi EZTS (Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje), ki je »sicer na pravi poti, a še ni zaživel, kot bi lahko«. Po njegovem prepričanju bo treba veliko poudarka nameniti še gospodarstvu, razvoju turizma, kmetijstvu in sociali. Na pobudo novinarjev je Brulc spregovoril tudi o aktualni temi: bodočih koalicijskih navezah. V javnost je namreč prišla informacija, češ da je predsednik stranke, Borut Pahor zavrnil povabilo v koalicijo najverjetnejšega bodočega mandatarja Zorana Jankoviča, a so nekateri krogi to informacijo tudi že označili kot neresnično. »Predsednik stranke tega ni rekel,« je zagotovil Brulc in nadaljeval: »O tem bodo odločali naši strankini organi. Trezno bomo premislili, kaj to pomeni za Slovenijo in našo stranko v bodoče. Danes bo zasedal kolegij, potem bo predsedstvo, nato konferenca in potem bo padla odločitev. Niso nam pomembni ministrski položaji, nam je pomembno, da izkoristimo vse svoje znanje in energijo, da se vse zakone, ki so nujno potrebni, sprejme in čimbolj prilagodi trenutni situaciji,« je povedal Brulc in za konec še komentiral izid volitev in dejstvo, da je SD prvič povedla v Novi Gorici: »Nismo se šli volilne kampanje z veliko denarja. Predvsem smo prisluhnili ljudem na terenu. Merjenje javnega mnenja in predhodno napovedovanje, kdo bo mandatar, pa potegne nekaj glasov k tistemu, ki naj bi bil potencialni zmagovalec. Preobrat, da predhodne meritve niso bile natančne, pomeni razmišljanje s svojo glavo. Vsi pa smo bili presenečeni, tudi jaz, ko je zmagal Zoran Jankovic.« Katja Munih / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 8. decembra 2011 17 Zgodovinski atlas V Goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici bo danes ob 18. uri pogovor z avtorji ob izidu Slovenskega zgodovinskega atlasa. Ta na 243 kartah, 49 skicah in tlorisih ter 10 tabelah in grafičnih prikazih zajema vsa pomembna obdobja slovenske zgodovine od prazgodovinskih kultur in izročil na slovenskih tleh do osamosvojitve Slovenije kot neodvisne države. Atlas, ki je izšel v založbi Nova revija in inštituta za hu-manistiko Nove revije, je pionirsko delo slovenskega zgodovinopisja in historične kartografije. Pomeni vrhunski podvig, ki Slovence zgodovinsko, kulturno in identitetno označuje in potrjuje. Na pogovoru o Slovenskem zgodovinskem atlasu bodo sodelovali Tomaž Nabergoj, Miha Kosi in Alenka Božič. Po predstavitvi bodo podarili Slovenski zgodovinski atlas goriškim osnovnim šolam. Pri tej predaji bo v imenu vseh donatorjev sodeloval Rajko Ipavec, predstojnik Območne enote Nova Gorica Zavoda za šolstvo Republike Slovenije. (km) Uganke v Štandrežu V župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu bo jutri ob 11. uri predstavitev »Zbirke starih in novih ugank« domačinke Ivanke Jermol Zavadlav. Avtorico in publikacijo bo predstavila Majda Zavadlav, zapel bo otroški župnijski zbor Štandrež. Predstavitev prireja prosvetno društvo Štan-drež Knjige v Krminu V okviru prireditve Cormonslibri bo danes ob 18. uri v dvorani Italia na Drevoredu Friuli v Krminu srečanje z Massimom Grusovi-nom z naslovom »Noir e investi-gazione«; ob 19. uri bo Alessan-dro Mantovani spregovoril na temo »Inchiesta sulla Diaz«; ob 20.30 bo projekcija intervjujev z naslovom »La felicita necessa- Jutri Mala Cecilijanka V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo jutri Mala Cecilijanka; prvi del se začenja ob 15.30, drugi pa ob 18. uri. Zame šara, zate darilo V osnovni šoli in vrtcu v Kanalu so se v prazničnih dneh odločili organizirati izvirno akcijo »Zame šara, zate darilo«. Na kanalski tržnici bodo organizirali bazar, na katerem bodo zbirali predmete, ki jih občani ne potrebujejo več, a so še lepi in uporabni: igrače, torbice, malo rabljena oblačila, okraske, gospodinjske strojčke, skratka vse, kar se komu nabira doma. Podarjeno blago bodo potem v zameno za prostovoljni prispevek, ki bo namenjen za šolski sklad, oddali tistim, ki ga potrebujejo. Zbiranje predmetov poteka med 5. in 9. decembrom, na osnovni šoli Kanal med 7.30 in 7.55, v TlC-u Kanal med 8. in 12. uro, v pisarni Društva upokojencev Kanal pa danes med 8. in 10. uro. Na tržnici bodo zbrano blago ponujali v soboto, 17. decembra, od 10. do 13. ure. (km) Bencina nista plačala V ponedeljek popoldne so varnostniki v eni izmed trgovin v Novi Gorici zasačili moškega, ki je vzel izdelek. Voznika na bencinskem servisu v Rožni Dolini in Vrtojbi pa sta po točenju goriva odpeljala, ne da bi poravnala računa. V prvem primeru si je voznik prilastil nekaj več kot 11 litrov bencina, v drugem primeru pa nekaj več kot 36 litrov. Prvi voznik je kasneje poravnal račun, v vrtojbenskem primeru pa bodo policisti podali ustrezen ukrep. (km) gorica - Čezmejni posvet Združujejo moči v boju proti alkoholu Zaradi prekomernega pitja v FJK na leto umre 900 ljudi V dvorani Della Torre v Car-duccijevi ulici v Gorici bo danes ob 9. uri čezmejni posvet o alkoholizmu. Posebno pozornost bodo namenili povezovanju med zdravstvenimi službami z Goriškega, s Tržaškega in iz Severne Primorske, ki se ukvarjajo z zdravljenjem alkoholizma, in med organizacijami, ki nudijo pomoč alkoholikom. Prekomerno uživanje alkohola je zelo velik problem tako v Sloveniji kot v severovzhodnem delu Italije. »Zaradi bolezni, ki jih povzroča prekomerno pitje alkoholnih pijač, v deželi Furlaniji-Julijski krajini na leto umre 900 oseb,« pojasnjuje zdravnica goriškega oddelka SERT Maria Claudia Dominguez in poudarja, da se je v zadnjih desetih letih znižala količina zaužitih alkoholnih pijač zlasti med mladimi v starostnih skupinah 11 - 15 in 16 - 17. »Količina [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. ä Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 7. decembra, ob 20.45 predstava »Se devi dire una bugia dil-la ancora piu grossa!« (Ray Cooney) igrajo Raffaele Pisu, Antonio Catania, Gianluca Ramazzotti in Miriam Me-sturino; informacije po tel. 0481494369, na teatro@comune.monfal-cone.go.it in na spletni strani www.tea-tromonfalcone.it. ZIMSKE ZGODBE v sklopu niza Zimskih popoldnevov v organizaciji CTA v gledališču Verdi v Gorici v četrtek, 8. decembra, ob 16.30 »L'ultimo albero«; informacije v uradih CTA, Ul. Cap-puccini 19/1 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 10. decembra, »Kish Kush -tracce di un incontro«, gledališka skupina Teatrodistinto; informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049, in-fo@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). Q Kino fí Razstave zaužitega alkohola nedvomno upada tudi zaradi strožjega prometnega zakonika, zelo pomembno pa je tudi delo, ki smo ga opravili na ravni družbenih vezi,« pravi Dominguezova in opozarja, da je uživanje alkohola v večini primerov vezano na družbeno emarginacijo in pomanjkanje življenjskih vrednot, zato pa je treba biti v obdobje gospodarske krize na to vprašanje še toliko bolj pozorni. Na posvetu bodo spregovorili izvedenci iz Idrije Janja Milič, Aleksandra Ferfolja, Saša Čuk in Bojan Krivec; goriško zdravstveno podjetje bodo predstavljali Adriana Monzani, Claudia Dominguez in Carlo Bene-vento, tržaško pa Alessandro Ve-gliach in Rossana Purich. Za prevajanje bodo skrbeli Bernard Spazza-pan, Rowena Fabijan in Aleksander Može. petka od 10. do 13. ure in od 15. do 18. ure ter med potekom prireditev. Ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprto. V GALERIJI KOSIČ (Raštel 5-7/Travni-ku 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled razstava »Vedute della nostra terra« Giorgia Sala-tea do 10. decembra od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15.30 in 19.30; slikar bo prisoten med 17.30 in 19.30. PIXXELPOINT 2011 - 12. mednarodni festival novomedijske umetnosti: danes, 7. decembra, ob 17.30 »Promét-hée 2.0«, pogovor in avdiovideo performans v galeriji Metropolitana v Gorici; ob 20. uri film »Blade Runner« v centru Mostovna v Solkanu. Urnik razstav do 9. decembra: osrednja razstava v Mestni galeriji Nova Gorica vsak dan 9.00-19.00; v galeriji Metropolitana v Ul. dei Leoni 7 v Gorici vsak dan 15.00-19.00; v galeriji Tir v prostorih Kulturnega centra Mostovna v Novi Gorici vsak dan 17.00-19.00. V POKRAJINSKI GALERIJI V UL. DIAZ v Gorici bo samo še v četrtek, 8. decembra, med 10. in 12. uro ter med 16. in 18. uro na ogled razstava z naslovom »100«. RAZSTAVA ROBERTA FAGANELA z naslovom »Svetloba in barve« bo na ogled v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici do 9. decembra od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure, do 20. januarja pa ob prireditvah in po domeni. V galeriji Ars na Travniku 25 v Gorici pa bo na ogled razstava olja manjšega formata in akvarel do 10. decembra, po urniku Katoliške knjigarne. -A Koncerti DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »Happy Feet 2«; 20.40 »The Twilight Saga: Breaking Dawn« - prvi del. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Midnight in Paris« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Il giorno in piu«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - prvi del«; 22.10 »Anche se e amore non si vede«. Dvorana 2: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Li-gabue - Capolavoro«. Dvorana 3: 17.45 - 20.15 - 22.15 »Midnight in Paris« (digitalna projekcija). Dvorana 4: 17.30 »Happy Feet 2«; 20.10 - 22.00 »Tower Heist - Colpo ad alto li-vello«. Dvorana 5: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Il giorno in piu«. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo na ogled do 9. decembra skupinska razstava ob 30-letnici Kulturnega doma Gorica. Na ogled bo od ponedeljka do V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v sredo, 14. decembra, ob 20.45 nastopata Pavel Gomziakov (violončelo) in Louis Lortie (klavir); informacije po tel. 0481-494369, na tea-tro@comune.monfalcone.go.it in na spletni strani www.teatromonfalco-ne.it. 9 Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da je urnik za sprejemanje in pomoč pri izpolnitvi prošenj za zavodne lestvice neučnega osebja - tretji pas -triletje 2011-2014 sledeči: v ponedeljek, 12. decembra, od 14. do 15. ure. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI vabi starše petošolcev, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred nižje srednje šole, na informativno srečanje, ki bo v ponedeljek, 12. decembra, ob 17. uri v prostorih ravnateljstva v Ul. dei Grabizio 38; več na icgorizia.net. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, na informativno srečanje, ki bo v torek, 13. decembra, ob 17. uri v prostorih ravnateljstva v Ul. dei Grabizio 38; več na icgorizia.net. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, na informativno srečanje, ki bo v sredo, 14. decembra, ob 17. uri v prostorih ravnateljstva v Ul. dei Grabizio 38; več na icgorizia.net. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da zapade 15. decembra rok za vložitev prošenj za začasno zaposlitev za neučno osebje; prošnje je treba oddati na tajništvih posameznih ravnateljstev; informacije na sedežu sindikata ob četrtkih med 16. in 17. uro po tel. 0481-82613. SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE v Gorici prirejajo dan odprtih vrat v šolskem centru v Ul. Puccini 14 v Gorici v petek, 16. decembra, med 18. in 20. uro. Na poklicno tehničnem polu (poklicni zavod za trgovske dejavnosti Ivan Cankar, tehnični zavod za upravo, finance in marketing Žiga Zois, industrijski tehnični zavod za informatiko in telekomunikacije Jurij Vega) in na li-cejskem polu (humanistični in znanstveni licej Simon Gregorčič in klasični licej Primož Trubar) si bodo obiskovalci lahko ogledali šolske prostore, profesorji bodo nudili informacije o študiju in bodo na razpolago za individualne pogovore. M Izleti SKRD JADRO iz Ronk prireja enodnevni izlet s kosilom v Vrhniko, gramozno jamo in božičnih tržnic Ljubljane v soboto, 17. decembra; informacije in prijave na tel. 0481-82273 (Roberta) ali 0481-482015 (Karlo). SPDG vabi na udeležbo na 33. spominski pohod »Po poti Cankarjevega bataljona« s Pasje ravni v Dražgoše, v noči med 7. in 8. januarjem 2012. Prijave do četrtka 22. decembra; informacije in prijave po tel. 320-1423712 (Andrej) ali na andrej@spdg.eu. Ü3 Obvestila BREZPLAČEN AVTOBUSNI PREVOZ DO TRŽIŠKEGA KINEMAXA bo med 8. decembrom in 8. januarjem na voljo vsako soboto in ob praznikih na krožni ronški progi (»Circolare Ronc-hi destra«) in na progi rajona Panza-no. Potniki bodo avtobus prepoznali po rdeči tabli z napisom Kinemax, po vkrcanju pa bodo morali šoferja vprašati za posebno brezplačno vozovnico, s katero se bodo lahko peljali do trži-škega multikina. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja tradicionalno silvestrovanje v Hotelu Ai Pini v Pineti pri Gradežu v sredo, 28. decembra, z začetkom ob 15. uri. Vpisujejo po tel. 0481-390697 (Marija Č.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-532092 (Emil D.), 3471042156 (Rozina F.); obvezno na račun 20 evrov. OBČINA SOVODNJE OB SOČI sporoča decembrski urnik sovodenjske knjižnice: danes, 7. decembra, bo knjižnica zaprta; v petek, 9. decembra, od 11.30 do 14.30. Od ponedeljka, 12. decembra dalje bo odprta ob ponedeljkih od 16. do 18. ure, ob torkih od 9. do 12. ure, ob sredah od 15. do 18. ure in ob četrtkih od 10. do 12. ure. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE sporoča nov urnik tržiškega sedeža v Ul. Carducci 26/B: ob ponedeljkih 16.30-18.30; ob torkih 17.00-19.00 (prisotni bodo občinski svetnik Ales-sandro Sullo, pokrajinski svetnik Enrico Bullian, deželni svetnik Roberto Antonaz in občinska odbornica Cristiana Morsolin); ob sredah in četrtkih 16.30-18.30; ob petkih 10.00-12.00. UPOKOJENCI CISL za goriški center, Moš in Števerjan prirejajo v soboto, 10. decembra, srečanje za učlanjeva-nje v restavraciji Tre Soldi Goriziani v Gorici; informacije in rezervacije na sedežu v Ul. Manzoni 5 v Gorici ali po tel. 0481-533321 od ponedeljka do petka. NA SEDEŽU ZDRUŽENJA NUOVO LA-VORO v Raštelu v Gorici bo v petek, 9. decembra, med 16. in 18. uro srečanje za otroke in starše na temo družine po metodi »Helias das Licht«. DRUŽINSKE POSTAVITVE: ZSKD vabi na delavnico družinskih postavitev v soboto, 10. decembra, ob 15. uri v Tumovi dvorani KB Centra, Korzo Verdi 51 v Gorici; informacije in vpi- sovanje v uradu ZSKD (tel. 0481531495, 327-0340677 ali na gori-ca@zskd.org). DRUŽBA ROGOS prireja v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu v nedeljo, 11. decembra, malo božično tržnico od 11. do 17. ure. KRUT vabi v torek, 13. decembra, med 17.30 in 20.30 na kuharsko delavnico z naslovom »Zdravi, sladki in slani namazi« na goriškem sedežu krožka KRUT na Korzu Verdi 51/int. Delavnico bo vodil univ. dip. inž. živilske tehnologije g. Matjaž Kološa. Prijave najkasneje do 12. decembra po tel. 0481530927, na naslov krut.go@tiscali.it ali po tel. 040-360072 in na naslov krut.ts@tiscali.it. AŠKD KREMENJAK vabi na »Silvestrovanje 2011« v soboto, 31. decembra, na društvenem sedežu v Jamljah. Na voljo bodo klobase, zelje, krompir, pohano meso, slaščica in peneče vino, za glasbeno spremljavo bodo poskrbeli z zgoščenkami narodno zabavnih pesmi. Cena za člane znaša 17 evrov, za nečlane pa 22 evrov in vključuje večerjo s pijačo; pisovanje do 15. decembra vsak večer po 18. uri v društvenem baru ali po tel. 338-6495722 (Martina). DELAVNICO BOŽIČNIH IKEBAN prireja KD Danica v četrtek, 15. decembra, od 19. do 21. ure na sedežu društva. H Prireditve FOTOKLUB SKUPINA75 prireja v torek, 13. decembra, ob 20.30 v Galeriji 75 na Bukovju v Števerjanu v sklopu »Večerov z avtorjem« srečanje s pedagogom, fotografom in publicistom Vincenzom Marzocchinijem z video-projekcijo in predstavitvijo njegove knjige »L immagine di se. Il ritratto fotografico tra 800 e 900. (Podoba sebe. Fotografski portret med 19. in 20. stoletjem)«. Med večerom bo avtor obavnaval nekatere družbeno-kulturne plati uporabe in širjenja fotografije, govoril bo tudi o tehniki in fotografskih materialih za snemanje in tisk od početkov pa do prvih desetletij dvajsetega stoletja. Predavanje bo v italijanščini in je odprto vsem ljubiteljem fotografije; več na www.skupi-na75.it ; info@skupina75.it. Mali oglasi BOŽIČNA DREVESCA prodaja po ugodni ceni kmetija Tomšič v Sovod-njah ob Soči; tel. 0481-882064 ali 3471216398. ODDAMO V NAJEM med Štandrežem in Rojcami stanovanje s kuhinjo, dnevno sobo, dvema spalnicama, kopalnico, balkonom, prostorom za avto, samostojnim ogrevanjem in klimo; vse-ljivo od junija 2012; tel. 327-4735938. V PODGORI prodam hišo z vrtom; tel. 320-1817913. Pogrebi DANES V GORICI: 9.55, Angelo Drascek na glavnem pokopališču; 12.00, Maria Pin vd. Trivellato (iz krminske bolnišnice ob 11.30) v cerkvi na Placuti in na glavnem pokopališču. DANES V PEVMI: 11.40, Silvan Križ-mančič (z goriškega glavnega pokopališča ob 11.30) na pokopališču. DANES V PODGORI: 10.15, Lia Cecot-ti vd. Scorianz (iz goriške splošne bolnišnice ob 10. uri) v podgorski cerkvi in na pokopališču v Mošu. DANES V FARI: 11.10, Carmela Brilli vd. Melis v kapeli pokopališča in na goriškem glavnem pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Francesco Longo (iz goriške splošne bolnišnice ob 10. uri) v cerkvi Sv. Odrešenika, sledila bo upepelitev; 12.15, Ileana Zampar por. Banello s pokopališča v cerkev Sv. Odrešenika in na pokopališče. DANES V ŠTARANCANU: 10.30, Albino Gon (iz tržiške bolnišnice ob 10.15) v cerkvi in na pokopališču. Kseniji in družini izražamo iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta SILVANA KRIŽMANČIČA Kristina, Francesca, Marzia, Madian, Andrea in Hilarij 18 Sreda, 7. decembra 2011 MNENJA, RUBRIKE O NAŠEM TRENUTKU Pacienti v ambulanti velike Nemčije Ace Mermolja / Nemški pisatelj in sociolog Ulrich Beck se vztrajno oglaša v nemških in evropskih časopisih, kjer opozarja na nemški evronacionalizem in na spremembo EU (Evropske unije) v EI (Evropski imperiji). Beck je prepričan evropeist in član Skupine Spinelli za evropsko integracijo. Nekatere Beckove teze postajajo očitne. Nemški evronacionalizem se naslanja na ideologijo marke, ki je naglaševala strogost v vseh smislih: v upravljanju države, v urejenih delovnih odnosih, v disciplini državljanov itd. Kljub epohalnim tragedijam dveh vojn, kjer je bila Nemčija poražena in porušena ter po združitvi dveh Nemčiji po padcu berlinskega zidu je tej državi in njenim državljanom uspelo prebroditi krize in se povzpeti v svetovno špico kakovostne produkcije ter posledično gospodarske in finančne uspešnosti. Iz tega vidika sta razumljiva tako nemški ponos kot ne-toleranca do tistih, ki so živeli nad lastnimi možnostmi in z veliko manj truda. Ponos pa ne sme postati prezir. Tu ima Beck prav. Helmut Kohl se je kljub vrednosti in mitu marke odločil za Evropo in za prevzem evra, ki je bil cenejši od marke. Nemčija je bila ključna za evropsko združevanje, postavila pa je pogoje strogosti v bilancah držav-članic in sami ECB, ki jih v času mnoge države niso mogle izpolnjevati. To je bilo napačno. Paradoksalno je bilo tudi to, da evro klubu in širši EU ni uspevalo nadgraditi šibkih obstoječih struktur s pravo politiko, ki bi lahko edina bi-lansirala razlike in nesoglasja. Klub elitnih pa je ob oklevanju sprejemal nove članice brez pravih rekvizitov. Ko določenih problemov ne moreš rešiti, velja v politiki strategija širjenja ali komisij. Slednja je prikrila osnovne šibkosti evra, dodajala težavam težave in prispevala k sedanji krizi. Nemčija s svojim potencialom ni dovolj pomagala pri nadgradnji EU in evra in niti ni preprečila, da bi vstopale v skupno valuto države, ki niso imele pogojev za takšno dejanje. Tako je danes evropski parlament šibak, Komisija nima moči za sintezo in v krizi se zdi, kot da sta Evropa gospa Merkel in Sarkozy. Seveda imajo tudi šibki veliko grehov. Italija (ki ne bi smela biti šibka) se je s Prodijem in Ciampijem vključila v evro klub s težkim finančnim manevrom in zahtevala od državljanov velike žrtve. Naslednje vlade niso preprečile negativne spirale, ko so z evrom npr. plače večine državljanov ostale iste, življenje pa se je stoodstotno podražilo. Skratka, Italija je stopila v skupno valuto z žrtvami, ni pa opravila nadaljnjega dela, ki bi bilo nujno, začenši z urejanjem bilanc in dolgov. Finančna kriza, ki se je izpolnila v letih 2007/2008 v ZDA, je kot val preplavila šibak evro in danes smo tam, kjer smo. Vihar je neusmiljeno premetal slabše barke in manj prizadel tiste, ki so zgrajene iz težkega železa in imajo močne motorje. Med njimi kraljuje Nemčija, ki je znala dobro izkoristiti evro. Razširila je tržišče za svoje elitne izdelke (začenši z avtomobili), danes pa s stališča moči postavlja ostalim članicam evra pogoje, ki niso zdravi za vse. Gre za arogan-co, po svoje pa tudi za upravičen ponos. V času nemške rasti je npr. Italija izgubljala tovarne, znanje, zaupanje v investicije in delo ter sledila Ostržkovim sanjam o državi lepih igrač. Kljub temu naj ne bi Nemčija pretiravala s strogostjo ali oklevala, ker se boji okužbe. Neodločnost ni perspektivna niti zanjo. Razumljiva je potreba, da se države, ki so gospodarsko in finančno soodvisne, prilagodijo določenim strogim standardom. Večina ekonomistov ugotavlja, da se države ne morejo izkopati iz krize brez rasti. Pretirana strogost pa ima očitne depresivne učinke. Če povzamemo, je evro nastal na osnovi sporazumov, ki so uvedli stroge bilančne kriterije. Le teh se mnoge šibkejše države niso mogle ali znale držati. Kriza, ki je udarila iz Amerike, je razklala članice evro kluba na tiste, ki lahko kljubujejo viharjem in one, ki se potapljajo in potrebujejo pomoč. Dosedanji recepti za pomoč pa so vsi usmerjeni k principom nekdanje marke, to je k strogosti, ki za mnoge ne bo pomenila rasti. Grčija služi vsem "porednim" kot zgled. Žal se je z ekonomijo zožila tudi demokracija. Grčija politično ni suverena. Po grškem zgledu tako ali drugače vse države, ki so potrebne pomoči, spreminjajo vladne ekipe z nalogo, da z izrednimi ukrepi preprečijo najhujše. Te vlade delujejo pod taktirko Nemčije, ECB in močnih finančnih rok, ki usmerjajo svetovna finančna tržiš-ča.To je dejstvo, pred katerim so danes "prosilci" nemočni. Ko je Monti v nedeljo zvečer predstavil novinarjem svoj restriktivni program, je naglasil, da ni in ne bo ukrepal, ker mu to "ukazuje Evropa". Upošteval bo le tista načela, ki jih je Italija podpisala ob vstopu v EU in v območje evra. Razlaga je povsem korektna. Dejansko pa so Montijevi ukrepi v skladu s splošnimi formulami, s katerimi se danes rešujejo bolniki evro kluba. Ge za šok terapijo, ki jo bodo morali državljani požreti, če nočejo ostati z golo zadnjico. Italija je izgubila tekmo ali vojno in se je znašla med prosilci.Vse ostalo so iluzije. Upamo lahko le, da bo jutri možno graditi novo državo s politično in ne s tehnično vlado. Nemčijo lahko preklinjamo, a se lahko od nje marsičesa naučimo. Lahko se vrnem k začetku. Pri-marij oddelka za oživljanje je nedvomno gospa Merkel, ki je živela in doštudirala v komunistični Nemčiji in se tam naučila pruske discipline. Upam pa, da se bodo ona in drugi zdravniki že v tem tednu zavedali osnovnega medicinskega pravila: niso vsa zdravila in vse doze primerne za vse bolnike. Kar prenese odrasel človek, lahko otroka ubije. Ker pa se bolniki že prilagajamo na novo disciplino in terapijo, bi bilo prav, ko bi močnejše in zdrave države poskrbele za nek skupen evropski kisik. Verjetno bosta teden ali dva premalo za sprejetje evropske politične nadgradnje, ki bi lahko edina učinkovito uravnavala terapije in naloge različnih bolnikov. Zgraditi v nekaj tednih, česar nisi znal ali hotel narediti v letih, je nemogoče. Lahko pa bi se države domenile za skupna dejanja, ki bi okrepila evro in omilila splošno krizo. Nesmiselno bi namreč bilo sprejemati žrtve in obenem tvegati, da bomo po terapiji čez kak mesec itak vsi mrtvi. kras - Bo to rešil novi zakon? Na kraških gozdnih poteh vedno več težav z motoristi Motoristi uničujejo gozdne poti po Krasu, uničujejo prečne kanale na urejenih poteh, da potem voda odnaša vozišča. Domačini iz Brestovice pri Komnu pravijo, da jih je iz dneva v dan več. Sami skušajo motoriste tudi ustaviti in jih opozoriti, vendar je to početje tvegano. »Največ jih je ob koncih tedna,« pove Martina Rebula, ki s starši in bratom živi v družinski hiši ob gozdni poti. »Kdo so, je težko ugotoviti, ker registracije niso vidne. Domačini pa opažamo, da veliko motoristov prihaja iz Italije. Rijejo po gozdnih poteh po okolici vasi, od kar je obnovljena cesta Bre-stovica-Cerovlje, pa tudi ta ni varna pred njimi.« Dogajanje opažajo že več let, vendar so dogodki v zadnjem času pogostejši, še pove. Podobne informacije izvemo tudi na policiji in pri gozdarjih, ki povedo, da je problem na papirju urejen. Vožnje z motorjem v naravnem okolju prepoveduje istoimenska uredba, stara že 15 let. Globa za kršitev je 41,70 evra. Po besedah komandirja policijske postaje Sežana, ki svoja pooblastila izvaja v občinah Divača, Sežana in Komen, Jožefa Muhiča so letos izrekli pet kazni, lani 18, v letu 2009 pa deset. »Če bi bile postavljene table, bi lahko ukrepali tudi po Zakonu o pravilih cestnega prometa, kjer pa je kazen 200 evrov,« je povedal Muhič. »Je pa kršitelje težko dobiti. Po Vremščici in Kokoški smo že večkrat izvedli poostreni nadzor, vendar nismo imeli sreče. Gre pa za motorje tipa Enduro, ki so registrirani tu- koper - Študijski krožek Beseda Slovenske Istre Premierno predstavili petnajsto številko obsežnega zbornika Brazde s trmuna Študijski krožek Beseda Slovenske Istre je v sodelovanju z Goriško Mohorjevo Družbo v Pokrajinskem muzeju v Kopru predstavil 15. številko obsežnega zbornika »Brazde s trmuna«, ki predstavlja izbor najzanimivejših in najpomembnejših prispevkov, ki so bili objavljeni v dosedanjih 14. številkah zbornika, ki jih izdaja eden najbolj aktivnih študijskih krožkov pri Andragoškem centru Slovenije. Po besedah dolgoletne urednice zbornika Nadje Rojac so v zadnji številki zbornika dodali tudi nove prispevke, saj zbornik predstavlja trajno vrednost k slovenski zgodovini in poznavanju le-te. Zajetna knjiga s trdo vezavo je opremljena s perorisbami domačina Darija Novaka in je izšla s finančno pomočjo Ministrstva za šolstvo in šport, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Mestne občine Koper in Računovodstva Filops. Knjiga je vključena v zbirko Koledarja Goriške Mohorjeve družbe in po besedah njenega tajnika Marka Tavčarja so jo že ob predstavitvi zbirke Koledarja predstavili v Gorici, Ljubljani in Trstu. Člani krožka so skušali celovito prikazati avtohtonega slovenskega Istrana, njegovo življenje in ustvar- S predstavitve 15. številke zbornika Brazde Slovenske Istre o. knez jalnost v prostoru in času skozi stoletja. Njihovo delo je predvsem sikanje in vrednotenje preteklega življenja Slovencev v Istri, zato je bil večer uglašen na te strune. Ob sodelovanju nekaterih članov študijskega krožka (Marija Andrejašič Koren, Ivan Novak, Danila Tuljak Bandi, Marija Ša-vron Jerman in pripovedovalca istrskih zgodb Viktorija Pucer Štromar in Radoslav Kostantin Košte) je večer popestrila Anja Avdič Batista, ki je predstavila delo svojega nonota Slavka Batiste iz Kopra, ki v dolini Riža-ne kleše staroslovenske bogove - sta-roslovenski Olimp. Pohvalne in spodbudne besede je izrekla tudi Marija Stanonik, raziskovalka govorjene in pisane besedne umetnosti, ki spremlja delo istrskega študijskega krožka že vrsto let. »O vsebini, ki jo prinašajo Brazde s trmu- na, celinski Slovenci veliko premalo vemo, pa tudi potrudimo se ne, da bi izvedeli kaj (več)! Naloga šole je, da bi mladim rodovom vcepljala v zavest ne le zemljepisne posebnosti posameznih slovenskih pokrajin, temveč tudi različne zgodovinske usode posameznih dežel in njihove kulturne vrednote, s katerimi bogatijo slovensko dediščino in istovetnost. Da ne bi pozabili na kulturnost in medkulturnost v slovenskem etnosu samem,« je dejala. Vrhunec večera, za katerega je glasbeno kuliso prispevala ženska pevska skupina Stu ledi iz Trsta in bogata razstava ob 15-letnici delovanja študijskega krožka, je predstavljala podelitev jubilejnega priznanja študijskemu krožku za posebne dosežke pri oblikovanju, raziskovanju in ohranjanju kulturne identitete Istre. Priznanje Kulturnemu društvu Beseda Slovenske Istre je izročila predstavnica Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Jesenka Korenč. Predstavnica koprske občine Mirjam Lemut je tudi pohvalila delo študijskega krožka, čestitala za dolgoletno delovanje in izdajanje zbornikov in naznanila, da bo ŠK Beseda Slovenske Istre v kratkem prejel še Kocjančičevo nagrado. Olga Knez di za vožnjo po cestah, le registrske tablice so slabo vidne.« Na sežanski izpostavi Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) smo izvedeli, da se table že nameščajo. Postavljene so že po občini Hrpelje-Kozina, deloma pa tudi po občinah Sežana in Komen. So pravokotne oblike, na njih pa je na belo podlago narisan rdeč prazen krog, pod katerim piše Protipožarna preseka/Intervencijska prometnica/Dovoljeno za intervencijo, gospodarjenje z gozdovi in lastnike zemljišč. »Večino tabel naj bi postavili v dveh do treh letih,« je povedal vodja izpostave Milan Race. »Vendar prepovedi ne bodo na vseh poteh, saj vsi lastniki ne soglašajo s tem. Eni so v tujini in je do njih težko priti, nekateri pa table razumejo kot oviro. Je pa na območju Krasa, Brkinov in Istre, ki sodi pod našo jurisdikcijo, 460 kilometrov gozdnih cest in 600 kilometrov protipožarnih prometnic.« Dejstvo je, da table same po sebi ne bodo dovolj, če ne bo nadzora. V zakonu o gozdovih je nadzorna služba sicer predvidena, vendar nima ustreznih pooblastil. Na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da bodo to popravili. »Predlog sprememb je že pripravljen,« je povedal Mla-den Berginc, vodja odseka za varstvo narave. »Z njim bomo prenovili pristope pri preprečevanju voženj v naravi, ki so škodljive, vzpostavili učinkovitejši nadzor in poostrili kaznovalno politiko.« Milan Race pričakuje, da bo novela zakona zaživela v prihodnjem letu. »Seveda bodo potrebna predhodna usposabljanja, saj naj bi nadzorno službo opravljali delavci ZGS, ki bodo razbremenjeni nekaterih zadolžitev v pisarni. Naloga službe bo nadzorovati tudi spoštovanje prepovedi nabiranja plodov, odlaganja gradbenega materiala in izkopavanje zemlje ter omejitev prostega gibanja v naravi. Nadzor bo namreč potreben v popoldanskem času in ob koncih tedna, tako da bo potrebna pomoč policije, gozdne inšpekcije in medobčinske redarske službe.« Irena Cunja Večjezična dežela Vidna slovenščina, dvojezičnost ali večjezičnost si pri nas v javnosti še vedno s težavo utirajo pot, ni res pa, da jih ni. Pomagaj nam jih odkriti! Javne in zasebne napise v slovenščini, predvsem take, ki niso na očeh vseh, fotografiraj in jih pošlji naši spletni strani: skupaj bomo sestavili večjezični album naše dežele. Svoje posnetke nam pošljite preko spletne strani www.primor-ski.eu, ali na elektronski naslov ti-skarna@primorski.eu. Najlepše bomo objavili v Primorskem dnevniku! / SVET Sreda, 7. decembra 2011 19 belgija - Vodi jo sin italijanskih priseljencev, socialist Elio Di Rupo Po letu in pol vendarle prisegla nova vlada Koalicijo sestavljajo po tri flamske in valonske stranke, in sicer socialisti, krščanski demokrati ter liberalci BRUSELJ - Pred belgijskim kraljem Albertom II. je včeraj prisegla nova vlada premiera Elia Di Rupa, potem ko je bila Belgija brez izvršne veje oblasti rekordnih 541 dni. Na slovesnosti v kraljevi palači v Bruslju so drug za drugim prisegli najprej Di Rupo z značilnim rdečim metuljčkom okoli vratu, nato pa njegovih 12 ministrov in šest državnih sekretarjev. V francoščini, nizozemščini in nemščini - treh uradnih jezikih v Belgiji - so se člani novega kabineta zavezali zvestobi kralju ter spoštovanju belgijske ustave in zakonov. Kralj Albert II., ki je v minulem letu in pol pogosto pomagal miriti sprte politike in ohraniti koalicijska pogajanja, se je z vsakim posebej rokoval. Di Rupo - po več kot 30 letih prvi francosko govoreči in prvi socialistični predsednik vlade v Belgiji, obenem pa tudi prvi, ki javno priznava, da je gej - bo v kabinetu premiera nasledil Yvesa Letermea, ki je po parlamentarnih volitvah junija lani vodil začasno vlado. Ta je bila manjša od nove, saj je imela 15 ministrov in sedem državnih sekretarjev. V novem kabinetu je dosedanji dolgoletni finančni minister Didier Reynders postal zunanji minister, dosedanji šef diplomacije Steven Vanackere pa finančni minister. Minister za gospodarstvo je Johan Vande La-notte. Ženske so na čelu ministrstev za notranje zadeve, socialo, srednji razred in manjša podjetja, pravosodje in zaposlovanje. Novo vladno koalicijo sestavljajo po tri flam-ske in valonske stranke, in sicer socialisti, krščanski demokrati ter liberalci. V njej pa ni najmočnejše politične stranke flamsko govorečega dela, nacionalistov N-VA. Ker se strankam zaradi razlik v stališčih med frankofonskim jugom in bogatejšim flamsko govorečim severom ni uspelo dogovoriti o oblikovanju vlade, je Belgija letos postala svetovna rekorderka v trajanju brez-vladja. Minuli teden so nato belgijski politiki naposled dosegli dogovor o končanju politične krize. Da je dogovor res nujen, so sicer ugotovili šele po tem, ko je bonitetna agencija Standard&Poor's Belgiji konec novembra znižala kreditno oceno z AA+ na AA, državi pa so se nevarno povišali stroški zadolževanja. Belgijski javni dolg je že lani znašal 96 odstotkov BDP, z višjim sta se lahko v območju evra "pohvalili" le še Grčija in Italija. Nova vlada, katere program bo Di Ru-po poslancem uradno predstavil v sredo, je za proračun za prihodnje leto tako že napovedala stroge varčevalne ukrepe, najstrožje v Belgiji v kar 70 letih. Z njimi naj bi v letu dni privarčevali 11,3 milijarde evrov, primanjkljaj naj bi se znižal pod mejo treh odstotkov BDP, do leta 2015 pa naj bi uravnotežili proračun. Med drugim Belgijce čakajo posebni davki na višje dohodke, obdavčenje delniških poslov, krčenje nadomestil za brezposelnost ter višja starostna meja za predčasno upokojitev. Vlada poleg tega načrtuje nadaljnji prenos pooblastil z Bruslja na regionalno raven. A kot Belgijo opozarja uvodnik v dnevniku Le Soir, Di Rupovi vladi - potem ko so politiki s pogajanji zapravili kar leto in pol - do naslednjih volitev ostajata le še dve leti in pol, "to pa je zelo malo časa za očiščenje javnih financ, prilagoditev našega socialnoekonomskega modela 21. stoletju in uresničitev reforme države". Prihodnost "bo vse prej kot piknik", dodaja dnevnik La Libre Belgique. Poleg vsega naštetega ima Di Rupo še en minus, in to je slabo znanje flamščine, na kar mediji pogosto opozarjajo. Še posebej so se iz njega ponorčevali, ko je nedavno pomešal besede in Belgijce pozval k pitju (drinken), reči pa je želel, da je dogovor o varčevanju nujen (dringen). Novi premier, ki je po rodu Italijan, sicer obljublja, da se bo jezika hitro naučil in da bo v parlamentu poslancem odgovarjal v flamščini. (STA) Novi premier Elio Di Rupo ansa rusija - Opozicija opozarja na volilne nepravilnosti Po protestih na ulicah Moskve »notranja vojska« MOSKVA - Rusija je na ulice Moskve napotila pripadnike posebnih paravojaških enot notranjega ministrstva ter povišala stopnjo pripravljenosti varnostnih sil. Za to se je odločila zaradi množičnih protestov proti premieru Vladimirju Putinu in njegovi Enotni Rusiji zaradi domnevno množičnih kršitev na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Rusiji. Kot je zatrdil tiskovni predstavnik enot ruskega notranjega ministrstva Vasilij Pan-čenkov, ima namestitev pripadnikov posebnih enot en sam cilj, ki je "zagotoviti varnost državljanov". Koliko pripadnikov posebnih para-vojaških enot ruskega notranjega ministrstva, t.i. notranje vojske, bo dejansko nameščenih na ulicah prestolnice, bo odločila moskovska policija, je še pojasnil Pančenkov. Neimenovani tiskovni predstavnik moskovske policije je dejal, da bo ob protestih v Moskvi za varnost na ulicah skrbelo do 4000 policistov in pripadnikov omenjenih posebnih enot. Poudaril je, da ne gre za "nič izrednega". Na policiji so sicer opozorili, da so odločeni preprečiti morebitne vnovične neprijavljene proteste. Kot so zapisali na svoji spletni strani, "bodo kakršnekoli provokacije v skla- du z zakonom preprečene", tisti, ki poskušajo organizirati neprijavljene oziroma nedovoljene proteste, pa "zelo dobro vedo, da bodo pridržani". Prav tako neimenovani tiskovni predstavnik ruskega notranjega ministrstva je medtem povedal, da bo poostren varnostni režim veljal vse do konca uradnega štetja glasov, oddanih na nedeljskih volitvah. Ulice v središču Moskve je v ponedeljek preplavilo več tisoč protestnikov, ki so glasno nasprotovali izidom nedeljskih volitev. Ob tem so aretirali kakih 300 ljudi, med njimi enega od vodij opozicijske skupine Solidarnost Iljo Jašina. Jašinu je sodišče včeraj zaradi upiranja ukazom policije že izreklo 15-dnevno zaporno kazen. Podporniki ruske opozicije so se včeraj popoldne ponovno zbrali v središču Moskve in protestirali proti poteku nedeljskih parlamentarnih volitev, ki so bile po njihovem mnenju prirejene v korist Putinu. Policija je med protesti aretirala vladnega kritika in nekdanjega podpredsednika ruske vlade Borisa Nemcova in znanega ruskega borca za človekove pravice Olega Orlova iz organizacije Memorial. (STA) V dveh eksplozijah v Afganistanu številni mrtvi KABUL - V dveh eksplozijah v Afganistanu je bilo včeraj ubitih najmanj 63 ljudi. Obe eksploziji sta odjeknili v svetiščih, prva v Kabulu, druga v Mazar-i-Šarifu na severu države. Odgovornost za napade je prevzela skrajna pakistanska sunitska skupina. Silovita eksplozija v svetišču v središču Kabula, kjer so se zbrali šiiti ob prazniku ašura, je zahtevala najmanj 59 življenj, 150 ljudi je bilo ranjenih. Med žrtvami so tudi otroci. Po navedbah neimenovanega predstavnika varnostnih sil se je samomorilski napadalec razstrelil ob vhodu v svetišče. V Mazar-i-Šarifu so v eksploziji v glavnem svetišču, ki ga obiskujejo tako suniti kot šiiti, umrli štirje ljudje, štirje so bili ranjeni. Bomba, ki je povzročila eksplozijo, naj bi bila pritrjena na kolo. V Afganistanu je približno 20 odstotkov šiitov. Odgovornosti za napada je prevzela skrajna sunitska skupina Laškar e-Jangvi al-Alami, ki deluje v Pakistanu. Skupina je izvedla že številne napade na verske manjšine v Pakistanu, včerajšnja napada pa sta bila prva na afganistanskem ozemlju. Thaci: Dogovor o mejnih prehodnih de jure srbsko priznanje Kosova PRIŠTINA - Kosovski premier Hasim Thaci je včeraj na za javnost odprti seji kosovske vlade ocenil, da je srbska privolitev v dogovor o skupnem upravljanju mejnih prehodov na severu države "de jure" srbsko priznanje Kosova. Srbija sicer zavrača priznanje Kosova, ki je neodvisnost razglasilo leta 2008, Kosovo je doslej priznalo 85 držav, med drugim ZDA in večina držav EU, tudi Slovenija in Italija. Beograd in Priština sta minuli teden pod pokroviteljstvom EU v Bruslju po treh dneh pogajanj dosegla dogovor o skupnem upravljanju mejnih prehodov na severu Kosovo, v skladu s katerim naj bi tako srbski kot kosovski cariniki pod nadzorom misije EU na Kosovu (Eulex) upravljali z mejnimi prehodi. EU je večkrat poudarila, da je dogovor ključnega pomena za odločitev Bruslja o statusu Srbije za kandidatko za članstvo v povezavi, ki naj bi jo predvidoma sprejeli konec tedna. Omenjeni dogovor pa je po oceni EU ključni korak za zmanjšanje napetosti na severu Kosova po nasilnih dogodkih, v katerih je bilo ranjenih več ljudi, med njimi tudi pripadniki Natovih sil na Kosovu (Kfor). Vodja srbske delegacije na pogajanjih Borislav Stefanovič je sicer po sklenitvi dogovora izjavil, da dogovor ne prinaša priznanje meddržavne meje in da na mejnih prehodih ne bo "nobenih oznak o meji, državnih zastav in nobenih carinikov, ki bi preverjali potne listine". (STA) evroobmočje - Finančni trgi Opozorilo S&P ustavilo večdnevno rast na borzah FRANKFURT - Večina osrednjih evropskih borz je včerajšnji trgovalni dan sklenila v rdečem. Večdnevno rast tečajev delnic je zaustavilo ponedeljkovo opozorilo bonitetne hiše Standard & Poor's (S&P), da bi lahko znižala bonitetno oceno 15 članicam območja evra, med drugimi Nemčiji in Franciji. Evro se je kljub temu malenkost podražil, cene nafte se gibljejo neenotno. S&P je v ponedeljek zvečer 15 članicam območja evra zaradi poglabljanja krize v območju skupne evropske valute zagrozila z znižanjem bonitetne ocene. Napovedi sta se izognili le Grčija, katere ocena že tako ali tako označuje nesposobnost odplačevanja obveznosti, in Ciper, čigar ocena že ima negativne obete, kar pomeni, da ji grozi znižanje. Agencija se je za ta korak odločila zaradi zaskrbljenosti nad "potencialnim učinkom poglabljanja politične, finančne in denarne krize znotraj območja evra" na članice evrske skupine. Boji se namreč, da bi se zaradi krize, ki jo povzročajo dolžniške težave, poslabšali gospodarski obe- ti evrskih držav, s tem pa tudi možnosti za stabilizacije njihovih javnih financ. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, bi lahko imela napoved S&P za posledico tudi nov pritisk trgov na Italijo in Španijo. Potem ko se je zahtevana donosnost na njune desetletne obveznice na sekundarnem trgu v zadnjih dneh vendarle umirila in je bila včeraj pod šestimi odstotki (še pred kratkim pa nad psihološko mejo sedmih odstotkov), analitiki napovedujejo, da bi se trend lahko znova obrnil. Grožnja znižanja bonitetnih ocen je zasenčila izid ponedeljkovega srečanja nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Nicolasa Sar-kozyja, ki se zavzemata za avtomatične sankcije za tiste članice območja evra, katerih javnofinančni primanjkljaj bi presegel tri odstotke bruto domačega proizvoda, in za hitro prenovo pogodbe EU oziroma v skrajnem primeru za novo pogodbo na ravni območja evra. S tem naj bi okrepili fiskalno integracijo evrskega območja. (STA) evroobmočje - Ameriški finančni minister na obisku Geithner: Zadnje dogajanje nas navdaja z utemeljenim upanjem BERLIN - Dogodki zadnjih dveh tednov v Evropi nas navdajajo z veliko upanja, je po včerajšnjem srečanju z nemškim kolegom Wolfgangom Schäublejem dejal ameriški finančni minister Timothy Geithner. Pri tem je spomnil na nove varčevalne in reformne ukrepe v Italiji in Grčiji ter na napredek na poti k poglabljanju fiskalne integracije v območju evra. Geithner je tako trdno prepričan, da bodo odločitve voditeljev držav in vlad EU na zasedanju konec tedna v Bruslju pripomogle k po-vratku zaupanja vlagateljev. Ameriški finančni minister je pri tem poudaril, da je pozornost svetovne javnosti trenutno usmerjena na staro celino, a ob tem priznal, da veliko dela na poti k vzdržnemu gospodarskemu okrevanju čaka tudi ZDA. "Čeprav so oči sveta trenutno uperjene večinoma v Evropo, pa moram kot Američan jasno povedati, da se tudi v ZDA še vedno spopadamo z zelo velikimi gospodarskimi izzivi," je zatrdil Geithner. Geithner je zadovoljen s ponedeljkovim dogovorom nemške kanclerke An- Timothy Geithner ansa gele Merkel in francoskega predsednika Ni-colasa Sarkozyja glede predlogov za prenovo pogodbe EU ali celo morebitno novo pogodbo na ravni območja evra, s katero bi okrepili fiskalno in gospodarsko integracijo v območju evra ter zaostrili nadzor nad javnimi financami. "V Evropi sem zato, da poudarim, kako pomembno za ameriško in celotno svetovno gospodarstvo je, da Nemčija in Francija skupaj z drugimi evropskimi državami uspeta zgraditi močnejšo EU," je dejal ameriški finančni minister, ki se tik pred odločilnim vrhom EU mudi na turneji po stari celini. Schäuble je medtem zagotovil, da so priprave na vrh EU zelo daleč in da se prav vsi zavedajo velike odgovornosti in izjemnega pomena tega zasedanja. Nemški finančni minister trdno verjame, da bodo voditelji držav in vlad EU sprejeli odločitve, ki bodo obnovile zaupanje v območje evra. Washington je sicer že večkrat izrazil zaskrbljenost nad poglabljanjem dolžniške krize v evrskem območju, ki ogroža svetovni finančni sistem in okrevanje globalnega gospodarstva. ZDA so obljubile tudi, da bodo, kolikor bo mogoče, pomagale evrski skupini pri spopadanju z izzivi. Podrobnosti potencialne pomoči niso znane. Geithner je zanikal govorice, da naj bi ameriška centralna banka Federal Reserve sodelovala v posebnem mehanizmu, s katerim bi prek Mednarodnega denarnega sklada (IMF) finančno prispevala k stabilizaciji razmer v območju evra in tako okrepila začasni mehanizem za stabilnost evra (EFSF). Kot je dejal, te govorice "niso točne". (STA) 2 0 Sreda, 7. decembra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - V zadnjem krogu rednega dela lige prvakov Milan pozabil, da obstaja tudi podaljšek Viktoria izenačila v 93. minuti - V osmini finala tudi Spalettijev Zenit Viktoria Plzen - Milan 2:2 (0:0) Strelci: v 47. Pato, v 48. Robin-ho, v 89. Bystron, v 93. Duris. Viktoria: Čech, Rajtoral, Bystron, Cisovsky, Limbersky, Petržela, Horvath, Jiraček (Darida), Kolar (Duris), Pilar (Hora), Bakoš. Trener: Vrba. Milan: Amelia, De Sciglio, Bo-nera, Mexes, Taiwo (Zambrotta), Emanuelson, Ambrosini, Nocerino (Thiago Silva), Seedorf, Pato, Robin-ho (Cristante). Trener: Allegri. PLZEN - Vsi štirje zadetki so padli v drugem polčasu. Milan je na Češkem že vodil z 2:0, nato pa so jih gostitelji tik pred koncem tekme dohiteli. Rdeče-črni so zadeli v uvodnih 180 sekundah drugega dela. Glavna akterja sta bila Brazilca Pato in Ro-binho. Prvič je v polno zadel Pato, nato pa še Robinho, ki mu je žogo podal strelec prvega gola. Ko je vse kazalo, da se bo tekma končala s tretjo Milanovo zmago v rednem delu lige prvakov, so prišli na dan Čehi. Minuto pred koncem so domači navijači skočili na noge po golu Bystrona. Štiri minute kasneje, v sodnikovem dodatku, pa so gostitelji še izenačili. Amelio je premagal Duris. Milanovi igralci bržkone te tekme ne bodo pozabili. V prihodnje se bodo prav gotovo zapomnili, da nogometne tekme ne trajajo 90 minut, ampak 95 in včasih tudi več. Milanov trener Allegri je tokrat poslal na igrišče nekoliko spremenjeno postavo. Ibrahimovica je pustil na klopi. Prav tako nista igrala Boa-teng in Abate, Thiago Silva pa je vstopil na igrišče v drugem polčasu. Krstni nastop je opravil mladi De Sci-glio (letnik 1992). Z včerajšnjimi tekmami se je za moštva v skupinah od E do F že končal redni del nogometne lige prvakov. Nadaljevanje v izločilnem delu so si zagotovili še Chelsea, Olympique Marseille in Zenit St. Peterburg Luciana Spalettija. V osmino finala so se že prej uvrstili Real, Barcelona, Milan, Bayern, Benfica, Inter, Apoel, Arsenal in Bayer Leverkusen. Tretjeu-vrščene ekipe bodo evropsko sezono nadaljevale v evropski ligi. Milanov napadalec Pato je sinoči v Plznu dosegel zadetek in odločilno podal Robinhu pri drugem golu ansa Skupina E IZIDA 6. KROGA Chelsea - Valencia 3:0, Genk - Leverkusen 1:1 Chelsea 6 3 2 1 13:4 11 Leverkusen 6 3 1 2 8:8 10 Valencia 6 2 2 2 12:7 8 Genk 6 0 3 3 2:16 3 Bayern in Chelsea v osmini finala, Valencia v evropski ligi. Skupina F IZIDA 6. KROGA Borussia - Marseille 2:3, Olymp. - Arsenal 3:1 Arsenal 6 3 2 1 7:6 11 Marseille 6 3 1 2 7:7 10 Olympiacos 6 3 0 3 8:6 9 Borussia D. 6 1 1 4 6:12 4 Arsenal in Marseille v osmini finala, Olympiacos v evropski ligi. Skupina G IZIDA 6. KROGA Apoel - Donetsk 0:2, Porto - Zenit 0:0 Apoel Nikozija 6 2 3 1 6:6 9 Zenit 6 2 3 1 7:5 9 Porto 6 2 2 2 7:7 8 Donetsk 6 1 2 3 6:8 5 Apoel Nikozija in Zenit v osmini finala, Porto v evropski ligi. Skupina H IZIDA 6. KROGA Barcelona - Bate Borisov 4:0, Plzen - Milan 2:2 Barcelona 6 5 1 0 20:4 16 Milan 6 2 3 1 11:8 9 Plzen 6 1 2 3 4:11 5 Bate Borisov 6 0 2 4 2:14 2 Barcelona in Milan v osmini finala, Plzen v evropski ligi. Zgodovinska priložnost za Napoli VILLAREAL - Napoli ima drevi zgodovinsko priložnost, da se uvrsti v osmino finala Lige prvakov. Španski Villareal, pri katerem bo gostoval drevi (ob 20.45), je namreč že izločen iz boja za uvrstitev v naslednjo fazo, v primeru zmage pa bi bil Napoli za Manchester City (ki mora premagati najmočnejšo ekipo v skupini Bayern iz Münchna) že nedosegljiv. Španci sicer trdijo, da ne bodo poceni prodali svoje kože, v Neaplju pa so celo namigovali, da jim je Manchester City v primeru zmage pripravljen izplačati nagrado. nogomet L. Enrique še naprej trener Rome RIM - Mnogi so pričakovali, da bo trener Rome, Španec Louis Enrique, včeraj odstopil s svojega položaja, vendar je po pogovoru z upravo in igralci nad klubom spet zasijalo sonce. Eni in drugi so ga prosili naj ostane. Louis Enrique, ki se je izkazal z uveljavljanjem lepe igre in discipline, doslej ni dosegel pričakovanih rezultatov, zdelo pa se je, da bo poraz v Firencah sodu izbil dno, tudi zato, ker so se Špancu uprli navijači. Toda novo vodstvo Rome vztraja pri sovji začetni izbiri. V prihodnjem krogu se bo Roma v ponedeljek zvečer pomerila z Juventusom. kolesarstvo Tour2013 prvič tudi na Korziki AJACCIO - Prireditelji kolesarske dirke po Franciji so razkrili traso tekmovanja za leto 2013. Kolesarje bo pot popeljala tudi na Korziko, kjer bodo prve tri etape. Dirka, ki jo prirejajo od leta 1903, doslej še nikoli ni gostovala na tem sredozemskem otoku, prireditelji pa so ga izbrali tudi zato, ker so ob stoletnici iskali nove izzive. »Ob stoletnici Toura bodo kolesarji 29. junija 2013 dirko začeli v mestu Porto-Vecchio in v prvi etapi prevozili 200 kilometrov do Bastie, naslednji dan jih bo čakala 155 km dolga preizkušnja od Bastie do Ajaccia, prvi korziški obisk pa bodo udeleženci Toura sklenili 1. julija z etapo od Ajaccia do Calvija (145 km). Na zemljevidu Toura, ki je v preteklih letih gostoval tudi v sosednjih državah, so se doslej z izjemo Korzike predstavile vse francoske regije. Tudi začetek naslednje dirke bo mednaroden, saj bo start Toura 2012 v belgijskem Liegu. Umrl nekdanji nogometaš Udineseja CARACAS - V samo 25. letu starosti je umrl nogometaš iz Venezuele Paul Ramirez, ki je igral tudi za videmski Udi-nese. Razlog za smrt je kap kot posledica ledvične infekcije. Ramirez je prišel v Vid-me leta 2005, potem ko se je kot strelec izkazal na južnoameriškem prvenstvu under 20. V nadaljevanju kariere je igral za As-coli in švicarsko Bellinzono. Leta 2008 je zbolel in se je moral vrniti v domovino, kjer je doživel tudi presaditev ledvic, kar je pomenilo konec kariere. Slovo rekorderja LONDON - Za posledicami bolezni je umrl 71-letni Peter Gethin, nekdanji dirkač moštev formule 1 BRM in McLaren. Gethin se je leta 1971 v Monzi v zgodovino zapisal kot zmagovalec ene od dirk formule 1 z najmanjšo razliko med prvo- in drugouvrščenim dirkačem. Drugouvršče-nega Šveda Ronnyja Petersona je premagal za pičlo stotinko. Skupno je nastopil na 30 dirkah formule 1. Petič na OI LONDON - Svetovna rekorderka v maratonu Britanka Paula Radcliffe bo še petič v karieri nastopila na olimpijskih igrah. Radcliffova (37 let) se je namreč uvrstila v reprezentanco za OI 2012, ki jih bo gostil London. alpsko smučanje - Veleslalom Ligetyju druga zmaga v sezoni BEAVER CREEK - Ameriški alpski smučar Ted Ligety je zmagal na veleslalomu za svetovni pokal alpskih smučarjev v Beaver Creeku. Ligety je po Söldnu zmagal zmagal drugič v sezoni. Drugi je bil Avstrijec Marcel Hirscher (+0,69), tretji pa je bil Norvežan Kjetil Jansrud (+0,78). Edini Slovenec na startu Boštjan Kline je odstopil na prvi progi. Edini slovenski predstavnik Kline, ki je startal kot zadnji s številko 61, se tako kot na nedeljskem prvem veleslalomu v Beaver Creeku tudi tokrat ni prebil med trideset najboljših. Slovenci v moškem veleslalomu niso osvojili točk že vse od decembra 2009. Zadnje točke svetovnega pokala v veleslalomu sta osvojila Janez Jazbec in Aleš Gorza. Zaradi veleslalomske suše ima slovenska moška vrsta le eno mesto na startni listi svetovnega pokala. Jazbec je na uvodni tekmi v Söldnu 23. oktobra osvojil 56. mesto. Italijan Davide Simoncelli je zasedel 9. mesto (+01,80). Včerajšnji veleslalom so v Koloradu izpeljali, ker so preizkušnje v francoskem Val d'Iseru odpovedali zaradi pomanjka- nja snega. V Beaver Creeku bodo izpeljali še dve preizkušnji prestavljeni iz francoskih Alp. Danes je na sporedu ženski su-perveleslalom, jutri pa moški slalom. Ligety je na prvi progi vpisal četrti čas s 14 stotinkami sekunde zaostanka za takrat vodilnim Francozom Alexisom Pinturaultom. Francoski alpski smučar pa na drugi progi ni ubranil vodstva. Ligety je bil na drugi progi namreč nepremagljiv ter je vpisal deseto zmago v svetovnem pokalu. Konec sezone za Jermana CELJE - Slovenskega smukača Andreja Jermana, ki si je poškodoval koleno pri padcu na smuku v Beaver Creeku, čaka operacija, s katero mu bodo odstranili delček odlomljene kosti, nato pa vsaj poldrugi mesec mirovanja in rehabilitacija. Slednje pomeni, da je za Jermana sezona svetovnega pokala alpskih smučarjev izgubljena. Jerman je edini Slovenec, ki je zmagal na dveh smukih v svetovnem pokalu (Bormio, Garmisch-Partenkirchen). videm - Posvet Visoka starost tudi v soorganizaciji ZSŠDI O gibalnih dejavnostih in o • ••• m «V I v socializaciji za starejse občane Prejšnji teden se je na sedežu diplomskega študija motoričnih ved in magistrskega študija športnih znanosti v Gu-minu, odvijal posvet na temo »Visoka starost - La grande eta« v organizaciji koordinacije ustanov za promocijo športa in v sodelovanju z odborništvom za šport na Deželi FJK. Na posvetu sta ZSŠDI zastopala deželni predsednik Jure Kufersin in goriški tajnik Igor Tomasetig. Osem ustanov za promocijo športa, UISP, ZSŠDI, US Ac-li, ENDAS, Libertas, AICS, CSEN in CSI, ki sestavljajo deželno koordinacijo, so na posvet povabile sodnega zdravnika in predsednika oddelka za motorične vede Univerze v Vidmu Guglielma Antonutta, ki je spregovoril o profesionalni vlogi diplomantov fakutete motoričnih ved in športnih znanosti. Sledilo je krajše predavanje družinskega zdravnika in člana italijanske državne zveze športnih zdravnikov Alda Passellija, ki je govoril o napotkih za preventivne športne aktivnosti in o siner-gijah med zdravniki, fiziatri, kardiologi, ortopedi, fizioterapevti, športni diplomiran-ci in drugimi, ki predvsem preko tesnega medsebojnega sodelovanja lahko znatno izboljšajo kakovost življenja ostarelih. Predstavniki občine Videm, Uisp in zdravstvenega okraja ASS 4 Videm so predstavili projekt Zdrava mesta - Citta sane, ki zelo uspešno ponuja starejšim občanom športne aktivnosti na različnih področjih . Cilj projekta je poleg razgibavanja tudi vključevanje starejših občanov v družbo. Posvet, ki se ga je udeležilo veliko študentov diplomskega študija motoričnih ved in magistrskega študija športnih znanosti, se je zaključil s krajšimi praktičnimi prikazi dela z ostarelimi. Nastopile so skupina Tai Chi Chuan (Libertas Videm), Skupina 3. straost - športno združenje Cologna (US Acli Trst) in skupina »Anziani in movi-mento« (ENDAS Trst). (IT) / ŠPORT Torek, 6. decembra 2011 21 alpsko smučanje - Dokončni datumi vseh štirih tekem Primorskega pokala Letos prvič tudi na Koroškem v Avstriji Od štirih samo ena tekma v FJK - Zamejsko prvenstvo 26. februarja in 18. marca Ena izmed najbolj množičnih rekreativnih športnih prireditev, ki jih organizirajo naša društva, pa tudi edina, ki najbolj množično združuje vse starostne skupine (od najmlajših do najstarejših) s te in one strani državne meje je že nekaj let Primorski smučarski pokal, ki ga smučarska komisija ZSŠDI in Notranjsko-primorska regija prirejata letos petič zapored. Prvič od leta 2008, odkar projekt ima tako obliko (štiri tekme, na katerih sodelujejo slovenski klubi iz Italije in Notranjsko primorske regije), bo v režiji slovenskega kluba v Italiji samo ena tekma, prvič bo ena od štirih preizkušenj v Avstriji, in sicer na smučišču Poden (Bodental), kar dvakrat pa bodo smučarji tekmovali na Cerknem. Ravno prva tekma bo tudi edina na našem deželnem smučišču. SK Brdina bo v nedeljo, 22. januarja, v kraju Forni di So-pra organizirala tekmo za Pokal Zadružne kraške banke. Sledil bo Miškotov pokal v organizaciji SK Kalič na Cerknem v soboto, 4. februarja. Tretja tekma Primorskega pokala bo v Podnu: koroški klub Št. Janž bo organiziral Pokal prijateljstva treh dežel v nedeljo, 12. februarja. Sklepna tekma bo spet v Cerknem, in sicer v Tudi lani je Pokal ZKB prva tekma Primorskega smučarskega pokala (arhivski posnetek) l. prinčič nedeljo, 11. marca, v organizaciji SI< Ja-vornika. Sklepno nagrajevanje bo v soboto, 21. aprila, po vsej verjetnosti v Novi Gorici. Še vedno ostaja glavni sponzor tekmovanja športna trgovina Alternativa sport (letošnji bo že 8. pokal Alternativa šport), k uspešnosti pa prispevajo še druga podjetja. Načelnik smučarske komisije ZSŠDI Ennio Bogatez si nadeja, da bo na vseh štirih tekmah preko 1000 vpisov, kar je tudi osnova za pozitivno bilanco. Zamejsko smučarsko prvenstvo pa bo dvodelno: alpski del bo, kot smo že napovedali, v organizaciji SK Brdina v nedeljo, 18. marca, tekaški del pa bo prevzela ŠD Mladina in bo v nedeljo, 26. februarja. Obe tekmovanji bosta v deželnem smučarskem centru Forni di Sopra. košarka - V ponedeljek in torek v Giulianovi Borut Ban gre na pregledni trening državne reprezentance U20 na kopnem jadranje - SP Nevihta, Jaš in Simon Tačas naš najbolj perspektivni košarkar Borut Ban je dočakal vpoklic na trening državne reprezentance under 20. Potem ko so jadranovca že konec novembra vključili med rezerve, je zdaj med šestnajstimi, ki bodo odpotovali na trening v Giulianovo (12. in 13. decembra). Selektor Stefano Sa-cripanti je tokrat vpoklical ob Banu še ostale, ki so bili prejšnjič med rezervami, od igralcev, ki so bili pred tedni med šestnajsterico, pa samo Zanottija, ki je bil takrat poškodovan. Na trening bo odpotoval tudi Tržačan Luca Bonetta (AcegasAps), ki je bil prav tako že med rezervami. Večina, osem igralcev, nastopa v državni diviziji A, trije v Lega due, dva v državni diviziji B in dva v diviziji C (Ban in Bolletta). Vsi razen leto mlajšega Raphaela Gasparda, so letniki 1992. Trenirali bodo v ponedeljek popoldan, v torek pa zjutraj in popoldne. Za Bana bo to druga izkušnja v državni reprezentanci: marca lani je bil na preglednem treningu državne reprezentance Under 18. PROMOCIJSKA LIGA Dom - Tntbasketgo 66:56 (16:9, 35:25, 57:39) Dom: Voncina 7, Fabrissin 6, Bernetič 16, Zavadlav M. 3, Cej 14, Abrami 2, Dellisanti 4, Collenzini 5, Graziani nv, Čotar 2, Ambrosi nv, Zavadlav G. 7. PON: nihče. 3T: Collenzini, Za-vadlav M. in Voncina 1. Trener: Jan Zavrtanik. Domovci so se veselili prve letošnje zmage v promocijski ligi. V dvorani Kulturnega doma je namreč padla ekipa TNTBa-sketGo, ki pa zagotovo ne sodi med najbolj kakovostne ekipe v prvenstvu. Razlika na koncu bi lahko bila tudi večja, a so Zavr-tanikovi varovanci tokrat preveč nihali v igri. Po dobrem začetku, med katerim pa se je žal poškodoval Dellisanti, so Čotar in soigralci nekoliko popustili in nasprotniku dovolili prelahke koše. Povprečna Domova igra se je nato nadaljevala v drugi četri-ni, ko je zadeval le kapetan Cej. Drugi polčas pa so domači začeli bolj odločno. Z dobrimi napadi so kaznovali nasprotnikovo consko obrambo, tako da so tudi dosegli visoko prednost 25 točk. V tem delu je blestel predvsem Ivan Bernetič, ki je bil zagotovo med boljšimi na igrišču. Nato pa je Domova peterka ponovno nekoliko popustila in omogočila nasprotnikom, da so se približali na deset točk zaostanka. To pa je bilo tudi vse. Ob Bernetiču in Ceju bi pohvalili celotno ekipo za zelo dobro kolektivno igro v ključnih trenutkih. (av) PERTH - Jadralci na svetovnem prvenstvu so ostali na kopnem, saj jim je ponagajala nevihta. Veter je pihal s hitrostjo 100 km/h. Nad Perth in severozahodno obalo Zahodne Avstralije je z vzhoda, z Indijskega oceana, v dopoldne pridivjala fronta z nevihtami, močnim dežjem in vetrom ter strelami, tako da so predvidene regate v tekmovalnih razredih finn, 470 za moške in laser radial odpovedali, dvoboje ženskih posadk z jadrnicami razreda Elliot 6 v skupini B pa so po le nekaj odja-dranih dvobojih prekinili. Na SP v avstralskem Perthu v desetih olimpijskih jadralskih razredih nastopa več kot 1100 jadralkam in jadralcem iz 78 držav, med njimi je tudi 11 Slovencev, v italijanski reprezentanci pa naša Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti. nogomet - Premiki Novi vratar pri Krasu, Nasser iz Sovodenj v Trebče Pri ekipah naših nogometnih društev je prišlo še do nekaterih premikov. Pri Krasu v elitni ligi imajo novega vratarja. Andrea Dovier, ki je letos nastopil le na štirih tekmah, bo odslej igral za Zaule v promocijski ligi. V Repen pa prihaja Daniel Don-no (stanuje na Opčinah), ki je letos igral pri Muggii, pred nekaj sezonami pa tudi pri kriški Vesni (od sezone 2003/04 do 07/08). V 1. AL je Sovodnje zapustil napadalec Mbaye Nasser, ki bo odslej oblekel dres tre-benskega Primorca. Predsednik Darko Kralj ga je registriral včeraj popoldne. Zimska kupoprodajna borza se bo končala prihodnji konec tedna, 16. decembra. HOKEJ NA ROLERJIH Polet v deželnem finalu Polet Kwins - Buja 7:0 (4:0) Polet: Galessi, Biscaglia; Vocc-hi, Poloni 1, Fabietti 2, Hdidou, P. Cavalieri, Pompili, Battisti 1, Mon-tenesi, G. Cavalieri 1, De Jaco 2. Trener: Rusanov. V deželnem polfinalu pokala združenja klubov (Coppa Lega) je openski Polet Kwins premagal Bujo z visokim 7:0. Zmaga ni bila nikoli pod vprašajem. »Žal pa nismo videli najlepše igre, saj je bila podlaga na openskem Pikelcu zelo vlažna, ker pač objekt še ni v celoti pokrit,« je opozoril športni vodja ekipe Sergio Battisti. V nedeljo bo Polet na Opčinah igral še finalno tekmo proti Sacileju. Domači šport Danes Sreda, 7. decembra 2011 KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 20.30 v Gorici: Ardita - Breg ODBOJKA ŽENSKA D-LIGA - 20.00 v Vidmu: Rizzi - Zalet D Jutri Četrtek, 8. decembra 2011 KOŠARKA DRŽAVNA DIVIZIJA C - 18.00 na Opčinah: Jadran Qubik - Limena DEŽELNA C-LIGA - 17.30 v Vidmu: Marangoni: UBC - Bor Radenska ODBOJKA JADRANSKI MOŠKI POKAL - 18.00 Val Imsa -Olympia (polfinale) JADRANSKI ŽENSKI POKAL - 18.00 v Repnu: Zalet C - Pordenone (polfinale) Balinanje: Gaja se je morala namučiti Zadnjji krog prvega dela prvenstva C lige je bil uspešen tako za Gajo kot za Por-tuale.Veliko pomembnejša je bila zmaga pristaniščnikov, ki so pred domačo publiko z 11:7 premagali direktnega tekmeca v boju za obstanek in sicer Tre stelle iz Ronk. Kljub temu, da je v vrstah domačega Fiumicelleseja manjkal njihov najboljši igralec Pascolat, se je morala Gaja tokrat za zmago dodobra namučiti. Rosati je tudi tokrat prispeval svoji ekipi običajnih 6 točk, nekateri soigralci pa so odpovedali. V obeh nastopih tehničnega zbijanja soi štirje zelo nerazpoloženi zbijalci dosegli skupaj 20 točk, kar jih včasih doseže en sam.Točko za Gajo je osvojil le Capitanio (3:3). Calzi in Rosati sta, kot običajno, zbijala in bližala v 70-centimetrski krog. Prvi je bil z zadovoljivim izkupičkom 22 točk za 4 točke boljši od Stabileja. drugi pa je dosegel izjemnih 28 točk, to je 8 več od Giraldija. Sledila je rutinska zmaga Gaje v hitrostnem zbija-nju (30:14). Pri stanju 7:3 za goste se je v klasičnih disciplinah najprej dokopal do zmage Rosati (13:0).Tako Leghissa in Calzi katerega je med srečanjem nadomestil A.Ro-sati med dvojicami, kot Kramar, M.Rosati in Sabatti pa so morali položiti orožje (dvojica 4:13, trojka 7:13). Nevarnost izenačenja sta na srečo preprečila Smid in Capita-nio, ki je skozi celotno srečanje kot za stavo zbijal nasprotnikove krogle. Tudi Milkovičevim varovancem ni šlo vse lahko od rok, čeprav so imeli olajšano nalogo (v vrstah gostov je manjkal odlični Sartor). Sancinu je v tehničnem zbija-nju uspelo zadeti zadnji balinček, saj bi bil v nasprotnem primeru poraz neizbežen (15:12). Njegov soigralec Armani je dosegel le 3 točke, dve manj od nasprotnika. Zelo dobro je igral Skupek (24:22) v bližanju in obveznem zbijanju, saj mu je tokrat še posebno šel od rok paradni konj (zadel je kar 13 od 16 krogel). Zocco pa je z 19:13 premagal Paolinija. Podvig je v hitrostnem zbijanju opravil Bubola, ki je po 5 minutnem nastopu remiziral pri 21 točkah. Do konca srečanja se je najboljše držala trojka v postavi Lorenzi, Armani in Micheli (13:7), da pa je dvojica Tenze-Skupek osvojila odločilni točki (13:10) gre največja zasluga Koprčanu, ki je z zelo dobrim bliža-njem večkrat spravil nasprotnika v težave. Izidi 5. kroga: Portuale - Tre stelle 11:7, Fiumicellese - Gaja 7:11 in Villaraspa - Forum juli 10:8. Vrstni red: Gaja 10 točk, Forum juli, Portuale in Villaraspa 6, Tre stelle in Fiumicellese 0 točk. Prihodnji krog: Villaraspa - Portuale, Gaja - Tre stelle in Fiumicellese - Forum juli. (Z.S.) karate - Shinkai karate club S škotskim pridihom Angleško govoreča športnica, ki hodi v slovensko šolo in dosega lepe uspehe za slovenski klub Megan Mc Grath zveni kot ime neke filmske zvezde. Naša Megan pa je dejansko prijazna osemletna plavolasa deklica doma iz Mavhinj. Njeni starši so Škoti in so se pred nekaj leti iz službenih razlogov preselili na Kras. Med sabo se doma pogovarjajo v angleščini; ob ugotovitvi, da je pri nas možno spoznati in se naučiti dva jezika, pa sta vpisala svojega otroka v slovensko šolo. Megan namreč obiskuje tretji razred celodnevne osnovne šole v Šempolaju in je že tretje leto tudi dokaj obetavna športnica pri Shinkai clubu. Večkrat se je že izkazala na raznih tekmah, v soboto pa je v Lignanu na pokalu Pi-nocchio v okviru 8. svetovnega prvenstva karate klubov osvojila srebrno kolajno, kar je zanjo in za Shinkai club lep dosežek. Lignano je namreč v soboto in nedeljo gostil 1400 italijanskih in nad 600 tujih karateistov iz raznih držav sveta, med katerimi je bilo nekaj predstavnikov celo iz Turkmenistana, Ukrajine, Rusije, Indije, Bangladeša in Japonske. Otroci do 10. leta starosti so tekmovali za tradicionalni Pokal Pinocchio, ostali pa so bili poraz- ši člani, devet starejših pa za klubsko svetovno prvenstvo; med slednjimi je imel svoj krstni nastop na tatamiju enajstletni rumeni pas Alex Tanteri. Tudi če ni nihče izmed njih, razen Megan, posegel po prvih treh mestih, je bila njihova uvrstitev vseeno dokaj solidna. Vsi so tekmovali v zelo številnih skupinah (tudi do 40 udeležencev na skupino), upoštevati pa je še treba, da je seveda vsaka država oziroma klub poslal na tekmovanje svoje najboljše posameznike. Našim članom sta skrbno sledila z nasveti oba pomožna trenerja, Matjaž Guštin in Elia Hrovatin, trener Što-ka pa je bil član sodnijskih komisij. Megan Mc Grath deljeni v tekmovanja za klubsko svetovno prvenstvo. V soboto so se tekmovalci pomerili v posameznih likih, v nedeljo pa v borbah. Med dvanajstimi prijavljenimi kara-teisti zgoniškega Shinkai cluba so v katah za Pokal Pinocchio nastopali štirije mlaj- □ Obvestila ■ ZSŠDI obvešča, da bo seja smučarske komisije v sredo, 14. decembra 2011 ob 20.30 v Domu A. Sirk v Križu. SK DEVIN vabi na predstavitev ekip, trenerjev in nove smučarske sezone v ponedeljek 12.decembra 2011 ob 19. uri v Kamnarsko hišo v Nabrežini. Večer je v okviru pobude »Božič z nami« Občine Devin Nabrežina. f ^ueT 1 M & % A? naše mladinske ekipe v starejših kategorijah - Zalet ZKB plave Skupno do še boljših uspehov Ekipo sestavljajo igralke Bora in Brega L Viii Igralke Zaleta so se uvrstile v naslednjo fazo prvenstva U16 kroma TRENER Mitja Gombač Mitja Gombač je zaključil prvo trenersko stopnjo. Svojo trenersko pot je začel že med igralsko kariero, ko je bil pomožni trener Marka Kalca pri Boru. Po tisti izkušnji se je trenerstvu spet približal pred petimi leti, ko je najprej dve sezoni treniral pri Bregu, zdaj pa že tretje leto trenira bo-rovke (letos izključno ekipo U16). 38-letnik je doma iz Ricmanj, že sedem let pa živi v Lokvi. »Letošnja ekipa ni visoka, dekleta se odlikujejo v obrambi, nevarne pa so tudi pri servisu. Čeprav smo nekoliko nižji, pa imamo dober blok. Našo igro pa označuje nihanje, nimamo še kontinuitete. Velikokrat se zgodi, da po dveh uspešnih akcijah naredimo tri zaporedne napake. Mislim da je to vsekakor značilnost mladinskih ekip,« opisuje svojo ekipo Gombač. Zalet ZKB U16 Giorgia Barut 1996 167 k Scharon Costantini 1996 178 l Alice Ghersi 1996 155 l Irene Kalin 1996 172 c Tina Klun 1996 170 kor. Lara Kraljič 1996 167 univ Ailen Lugo 1998 167 kor. Denise Olivo 1996 165 k Lucrezia Pozzo 1996 170 p Veronika Pučnik 1997 176 kor. Francesca Quaia 1996 167 k Carolina Rabak 1996 167 l Michela Zonch 1996 173 c Trener: Mitja Gombač Projekt Zalet vključuje tudi tri mladinske ekipe under 16. »Mestna« skupina - U16 rdeča - trenira pod vodstvom Mitje Gombača: »To delovno skupino treniram že tretje leto zapored. Dekleta sem prevzel, ko so zadnje leto igrale prvenstvo U14 in smo bili na koncu tretji. Lani smo se v prvenstvu U16 uvrstili tudi v play-off, čeprav smo nastopali z leto mlajšimi igralkami, letos pa bomo spet igrali v tem prvenstvu. Vseskozi pa sem imel na razpolago samo devet igralk, kar je bilo včasih premalo, saj so med sezono nastopile poškodbe in druge odsotnosti. Letos pa so se Borovi delovni skupini pridružile še tri brežanke, tako da smo rešili problem pomanjkanja igralk.« Trinajstčlanska skupina trenira skupaj sicer samo enkrat tedensko, ob torkih v Lonjerju, domače tekme pa igra v dvorani Bojana Pavletiča na Stadionu 1. maj. Brežanke namreč trenirajo v Dolini s člansko ekipo, ki igra v 1. diviziji, borovke pa prav tako s članicami, ki tudi nastopajo v 1. diviziji. »Torkov trening namenim zato predvsem uigravanju. Eno uro posvečam dinamičnim vajam, drugi del pa izključno igri,« pojasnjuje trener. Ker je ideja o skupni ekipi Zaleta nastala šele septembra, igralke avgusta še niso trenirale skupaj. Pred prvenstvom so skupaj nastopale izključno na prijateljskem turnirju proti Zaletu plava in Zaletu U18. Potem ko je ekipe že lani brez okrepitev Brega in z ekipo, ki je bila ena najmlajših, že nastopila v končnici prvenstva (bile so tretja najboljša ekipa na Tržaškem), računa trener, da bo letos ponovno posegli po visoki uvrstitvi. »Če ne bo poškodb in bomo igrali v popolni postavi, računam, da se bomo uvrstili v skupino za napredovanje. Mogoče se bomo za prvo mesto borili ravno mi in Zalet plava,« je napovedal Gombač. Uvrstitev v skupino za napredovanje jim je medtem časom že uspela, ali se bodo uvrstile v finale in s kom se bodo morebiti pomerile v njem, pa se še ne ve. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 8. decembra 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Martina in ptičje strašilo - Črke 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spe-sa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Nogomet: Villareal -Napoli, Champions League 22.45 Šport: 90° Minuto Champions 23.25 Dnevnik - kratke vesti 23.30 Aktualno: Porta a porta 1.05 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.30 Aktualno: Qui Radio Londra 1.40 Aktualno: Sottovoce Rai Due 21.05 Film: Ritorno a Brideshead (dram., V.B., '08, r. J. Jarrold, i. M. Goode, B. Whishaw) 23.30 Dnevnik 23.45 Reportaža: Tracce 1.05 Dnevnik - Parlament 1.15 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 1.55 Vremenska napoved ^ Rai Tre Un detective in corsia 13.00 Nan.: La si-gnora in giallo 13.50 Aktualno: II Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distret-to 2116.15 Nad.: Sentieri 16.35 Film: Nostra signora di Fatima (dram., ZDA, '52, r. J. Brahm) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 6.30 Risanke: Cartoon flakes 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 2.00 Aktualno: L'Italia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.50 Nan.: Hawaii Five-O 17.45 Dnevnik - kratke in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik O Italia 1 6.00 Dnevnik in Il caffe di Corradino Mineo 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Appre-scindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in rubrike 12.45 Aktualno: Le sto-rie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik, vremenska napoved in Rubrike 15.00 Dnevnik - kratke vesti 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Aktualno: La crisi - In 1/2h (v. L. Annunziata) 20.20 Variete: Blob 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.30 Nan.: Boris 0.00 Nočni in deželni dnevnik 1.05 Aktualno: Crash - Contatto Impatto convi-venza u Rete 4 6.55 Nan.: Zorro 7.25 Nan.: Starsky e Hutch 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: RIS 5 - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Ricet-te di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (6. decembra 2011) Vodoravno: otvoritev, Kostarika, A. N., Ag, nat, rum, Loara, Vitulič, Dan, Line-ker, kravata, NASA, Riva, Atalanta, Ato, si, Vašte, Lermontov, Ora, J. M., Ileana, NAR; na sliki: Davor Vitulič. ^ Tele 4 La fine dell'avventura (dram./rom., V.B., '55, r. E. Dmytryk, i. D. Kerr, V. Johnson, J. Mills, P. Cushing) La 7 LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffee Break 10.35 Aktualno: L'aria che tira 11.25 Resn. show: SOS Tata 12.25 Variete: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: La capra (kom., Fr., '81, r. F. Veber, i. P. Richard, G. Depardieu) 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mon-di 17.30 Nan.: The District 19.20 Aktualno: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.55 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Film: L'erba di Grace (kom., V.B., '00, r. N. Cole, i. B. Blet-hyn, C. Ferguson) 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Dok.: Vite straordinarie 23.25 Dok.: Viag-gio a Medjugorje 0.45 Film: A civil action (dram., ZDA, '98, r. S. Zaillian, i. J. Travolta) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.0010.00 Dnevnik 8.40 Aktualno: La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Variete: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Avanti un al-tro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Baciati dall'amore 23.30 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.50 Risanke 8.30 Nan.: Una mamma per amica 10.35 Nan.: Grey's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: No Ordinary Family 16.25 Nan.: La vita se-condo Jim 16.50 Nan.: Giovani campionesse 17.45 Risanka: Dragon Ball 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Dr. House Medical Division 20.20 CSI - Scena del crimine 21.10 Show: Colorado 1.00 Show: Poker1mania 1.50 Nočni dnevnik in Pregled tiska 7.00 Dnevnik 7.30 Dopo il TG... Nel bau-le dei tempi (pon.) 8.00 Aktualno: Lezio-ni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Dok.: Italia da scoprire 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Aktualno: Gli incontri al caffe de La Versiliana 11.40 Šport: Super Sea 12.40 Aktualno: Mukko Pallino 13.05 Variete: Energia e ambiente 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualnosti 14.35 Dok.: Agrisapori 15.35 Dok.: Borgo Italia 16.00 Dok.: Piccola grande Italia 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Rotocalco ADNKronos 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Aktualno: L'ora corta 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: One last ride - L'ul-tima corsa (triler, r. T. Vitale, i. C. Baran, J. Carlson) 22.40 Aktualno: Pagine e foto-grammi 23.02 Nočni dnevnik 23.40 Film: 23.00 Film: Ipotesi di reato (dram., ZDA, '00, r. R. Michell, i. B. Affleck, Samuel L. Jackson) 0.55 Dnevnik 1.05 Aktualno: (ah)iPiroso 2.00 Aktualno: Pros-sima fermata Jr Slovenija 1 6.05 Kultura, Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Marči Hlaček 10.35 Ris.: Fifi in Cvetličniki 10.45 Otr. serija: Ribič Pepe 11.00 Otr. odd.: Zlatko Zaklad-ko (pon.) 11.20 Nan.: Pustolovščine (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Dok. odd.: Naša hiša (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik (pon.) 14.25 Duhovni utrip (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 15.45 Ugriznimo znanost (pon.) 16.00 O živalih in ljudeh (pon.) 16.15 Globus (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.25 23.35 Turbulenca 17.55 Nad.: Vlomilci delajo poleti 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, kronika, športne vesti in vremenska napoved 20.00 Film tedna: Pevec 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Prava ideja! 0.05 Nad.: Usodna nesreča 1.00 Dnevnik, kronika, športne vesti in vremenska napoved (pon.) 1.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.15 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Infokanal, sledi Otroški infokanal 8.30 0.10 Zabavni infokanal 10.50 Dobro jutro (pon.) 13.50 19.00, 23.20 Videozid (pon.) 14.50 Dok. serija: Onkraj obzorja (pon.) 15.45 Ugani, kdo pride na večerjo? (pon.) 17.00 Slovenci po svetu - odd. Tv Maribor 17.30 Mostovi - Hidak 18.00 Dok. odd.: Naša hiša (pon.) 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Londonski vrtiljak 20.30 Športni izziv 21.00 Žrebanje Super Lota 21.10 Šport 22.00 Bleščica 22.30 Slovenska jazz (t Slovenija 3 6.00 9.00 Sporočamo 7.5011.50, 17.50 Kronika 8.3010.30, 12.30, 14.00, 15.30 Poročila Tvs1 13.30 Prvi dnevnik TVS1 15.40 20.00 Aktualno 16.30 Na Tretjem 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 21.30 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Zoom 15.00 Dok. oddaja 15.30 Potopisi 16.00 Biker Explorer 16.30 Boben - glasb. oddaja 17.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 18.00 Kraji in običaji: Pust na Primorskem 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.45 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Risanka: Nell 20.00 Slovenski magazin 20.30 Dok. odd.: City Folk 21.00 Folkest 2010: Sy-stema Solar 22.15 Vas tedna 22.45 Artevi-sione magazin 23.15 Glasb. odd.: In Orbita 0.00 Čezmejna TV - TDD, dnevnik v slovenskem jeziku pop Pop TV 6.35 8.55, 10.05, 11.30 Tv prodaja 7.05 16.40, 17.10 Nad.: Ko se zaljubim 8.00 Nad.: Pola 9.10 Dok. serija: Preobrazba doma 10.35 Ameriška princeska (resnič. serija) 12.00 17.50 Larina izbira (nad.) 13.00 24 UR, Novice 14.00 Vzgoja po pasje (dok. serija) 14.30 Ljubezen skozi želodec, recepti 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni 15.35 Nad.: Eva Luna 17.00 24 UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Kmetija išče lastnika 21.00 Nan.: Zdravnikova vest 22.00 24UR zvečer, Novice 22.30 Film: Popolni svet (ZDA) 1.10 Nan.: Beg iz zapora 2.05 Nan.: Šest modelov 2.40 24UR (pon.) 3.40 Nočna panorama Kanal A 7.05 Obalna straža (akc. serija) 7.55 Svet (pon.) 8.50 Tom in Jerry (ris. serija) 9.10 Požeruh (ris. serija) 9.40 Super heroji 10.05 Iz Jimmyjeve glave (ris. serija) 10.35 13.15 Vsi županovi možje (hum. nan.) 11.0017.05 Nan.: Na kraju zločina: CSI - New York 11.50 16.10 Faktor strahu VB (resnič. serije) 12.45 Tv prodaja 13.40 Film: Pasja simfonija (ZDA) 15.40 Nove pustolovščine stare Christine (hum. nan.) 18.00 Svet 18.55 Nan.: Čistilec 19.45 Svet 20.00 Nogomet: UEFA Liga prvakov, Manchester City -Bayern (prenos) 23.00 Liga prvakov -vrhunci dneva 23.30 Will in Grace (hum. nan.) 0.00 Film: Ubila bom Billa 2 (ZDA) 2.25 Love Tv 3.25 Nočna ptica radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Boris Devetak in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Vstala Primorska si v novo življenje (Aldo Rupel); 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Posameznik in družba (dr. Martina Flego); 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Boris Vian - Pena dni, 5. nad.; 18.00 Glasbeni magazine; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Skrivnosti lepote in dobrega počutja; 12.00 Osebnost Primorske; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Zborovski utrip; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Effe's inferno. radio koper (italijanski program) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accadde oggi; 8.35, 17.33 Eu-roregione news; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.30 Economia e dintor-ni; 11.35 Play list; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.33 Fegiz files (od novembra dalje); 14.00, 23.00 Finestra sul FVG; 14.35, 21.00 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Babele; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita; 20.00 Proza; 22.00 Clas-sicamente, liricamente, sonoramente classici; 23.30 Nel paese delle donne; 0.00 RSI. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Vio-linček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Hotel Romantika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.15 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žu-li; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.20, 17.35 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.15 Evropa osebno; 17.30 Novice; 18.00 Hip hop/R'n'B; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal. slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 17.55 Operni večer; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 4 Sreda, 7. decembra 2011 VREME jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla vremenska slika fei-S Nad Alpami pihajo močni severozahodni tokovi; danes bo v prizemlju spet dotekal bolj vlažen zrak; jutri pa bo spet manj vlažno. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 16.21 Dolžina dneva 8.50 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 14.16 in zatone ob 4.25 A Nad večjim delom Evrope je obsežno ciklonsko območje s središčem nad Skandinavijo. Vremenske fronte se ob močnem višinskem zahodniku hitro pomikajo prek zahodne in srednje Evrope proti vzhodu. BIOPROGNOZA Sprva bo vremenski vpliv za večino ljudi ugoden, v sredo popoldne pa se bo vremenska obremenitev krepila. Moteno bo spanje v noči na četrtek. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 14,4 stopinje C. PLIMOVANJE Danes:ob 1.53 najnižje -14 cm, ob 7.57 najvišje 46 cm, ob 14.56 najnižje -59 cm, ob 21.20 najvišje 27 cm. Jutri: ob 2.24 najnižje -13 cm, ob 8.24 najvišje 45 cm, ob 15.23 najnižje -61 cm, ob 21.52 najvišje 29 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............6 2000 m...........-1 1000 m............4 2500 m...........-5 1500 m...........-2 2864 m...........-9 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 2,5 in v gorah 3. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona TOLMEČ O -4/7 ¿Vb VIDEM O -2/11 O PORDENON -1/10 MARIBOR O-2/7 PTUJ O M. SOBOTA O-2/7 ' ZAGREB -1/7 O PORTOROŽ O -2/10 AG V UMAG OPATIJA PAZIN O REKA 2/9 (^NAPOVED ZA DANES Na celotnem deželnem območju bo prevladovalo spremenljivo oblačno vreme; prisotni bodo visoki koprenasti oblaki, kakor tudi nizka oblačnost, zlasti v osrednjem in vzhodnem pasu nižin in v predgorju. V zgornji Karniji bo več oblačnosti in možno bo tudi občasno rahlo sneženje na meji z Avstrijo. Ponoči in zjutraj bo pretežno jasno. Čez dan bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno pretežno oblačno. Ponekod v severovzhodni Sloveniji lahko popoldne pade kakšna kaplja dežja. Zapihal bo jugozahodni veter. J o GRADEC 0/7 o -3/2 KRANJSKA G. O TRŽIČ -3/7 O-3/5 S. GRADEC CELJE 0/8 O MARIBOR O-1/8 PTUJ O M. SOBOTA O 0/9 ZAGREB -1/10 O Po vsej deželi bo jasno do zmerno oblačno vreme. Zgodaj zjutraj se bo v nižinskem pasu verjetno pojavljala megla v pasovih, lahko bo zmrzovalo. Ob morju pa bo pihala šibka burja. V visokogorju bodo pihali okrepljeni severozahodni vetrovi. KR?NJ0 ^ LJUBLJANA -2/9 POSTOJNA O -2/8 KOČEVJE O (NAPOVED ZA JUTRp Jutri bo pretežno jasno. Pihal bo severni do severozahodni veter. V petek bo na vzhodu še povečini sončno, drugod bo več oblačnosti. V hribovitem svetu zahodne in južne Slovenije bo popoldne rahlo deževalo ali rosilo. Pihal bo jugozahodni veter.