for Or 0«if Ut Oar Allies
NEW YORK	WAR FUND
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Beentern« m* Second Claw Matter September 25fh 194« at tbe Post Office at New fork, N. Y„ Dm«et Act •( CanfreM at March Iri 111».
Xo. 201 — Stcv. 201 — VOLUME UII—LETNIK LfllNEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 16, 1945 — TOREK, IB. OKTOBRA, 1945
Tel. CKelsea 3-1242
4MERIKA BO POSVARILA TITA
Državni department je vre raj naznanil, da bodo Združene države priznale novo avstrijsko vlado, obenem pa je bilo tudi naznanjeno, da državni department pripravlja pritožbo »rlede politike v Jugoslaviji.
Avstrijska vlada dr. Čari Rennerja jo bila foremen jena na j>odlagi avstrijsko provinoijalne konferenc** 1*4. — 26. septembra in sedaj vs t reza vsem zahtevam uradnega Wash inert o na. Dr-žavni department tudi pričakuje, da bo avstrijska vlada izvedla navodila zavezniške kontrolno komisije in bo dovolila svobodo tiska in da bodo svobodne volil ve v Avstriji ne kasnejo kot v decembru.
Z odločitvijo wa'sl i i ngt on-ske vlade so strinjata t tuli angleška in ru»ka vlada, kar l>o mogoče olajšalo tudi napetost mod tremi velikimi s: lede Hal kana. toda mnenje je. da je Jugoslavija tam izgubila, kjor je Avstrija pridobila.
Odstop vnanjega ministra dr. Suba.šiča je kršil koalicijo, ki so jo predlagali trije veliki v Jalti. To koalicijo je sprejel maršal Tito in so jo priznali trije veliki na podlagi zavezniškemu priporočila za sodelovanje med maršalom Titom in dr. Subašičem.
Po H]H>raznmn v Jalti so t nI je veliki prijK>-ročali maršalu Titu in dr. Sultašicu. da naj sprejmeta odločitev jaltske konference za koa-lioijsko vlado nuni jugoslovansko zamejilo vlado v Londonu in Titovo vlado ter bodo imenovani trije regenti. ki bodo vladali v imenu kralja IV«ra.
Ta predlog treh velikih sta sprejeli obe stranki iu nova koalicijska vlada se je obvezali. da l»o izvolila začasno narodno skupščino, \ kateri Itodo vključeni tudi člani predvojne iiurodne s1tii|win<' iu da 1m> razpisala svolm-iilie volitve.
S. oktobr.i pa sta odstopila vmtuji minister dr. Ivan Suhašič in dr. Ju raj Sutej iz vlade, 4<oh&c maršila Tita. da ni držal sporazuma iu da v deželi prevladujejo nedemokra<ske razme-re. Prej pa je že bilo si hi ročen o. da je dr. Su-i ;.>ič zljolel in da ga je maršal Tito p<»stavil v hišni zapor.
Cradna poročila, ki s;> prišla iz Jugoslavije * Washington, naznanjajo, tla se Tito poslu-t ujo totalitarnih metod. Poroča so. da posluje lajna policijska organizacija "OZXA"' proti opoziciji vladi maršala Tita ter vodi priprave za volitve 11. novembra. Iz tega razloga so dr. fSubašieev.i pristaši uklonili, da so ne bodo vde-ložili volitev.
I)r/avili urad trdi, da Titova vlada jaltskega sporazuma ni izvedla v duhu sklepa. Jaltski t-po raz um določa, da naj so v Tito -Su basi cevi koalicijski narodni Skupščini vključeni tudi poslanci predvojne narodne skupščine, medtem ko je 09 novih poslancev, ki podpirajo Titovo vlado.____
Neporavnani štrajki
Koncem minolega tedna je še vedno stavkalo 450 tisoč delavcev. — Velika omejitev jeklenih izdel-
kov. — Položaj štrajka gozdarjev no zapadu, premen j en.
neiz-
Lavalu se samomor ni posrečil
Pierre Laval, ki je vodil Vichy po poti sodelovanja z Nemci, leži danes v izdajalskem bu na Thiais poko]>lišču južno od Pariza.
Zadnjih pet ui' je bilo ravno tako dramatično kot celo njegovo življenje in uradniki, ki so ga imeli v varstvu, so bili v velikem razburjenju.
Ko je bilo Lavalu ob S.-15 dopaklne naznanjeno, da bo vstreljen, je izpil »trup. ki ga je nosil eno leto skritega. Vpri
v
Položaj na Japonskem ...
Po vsej deželi se vrši splošna demobilizacija vojaštva. — Ustanovitev novih političnih strank in demokratizacije dežele.
Tokio, Iti. oktobra. — Japonska spada sedaj med zgodovinske dežele militarizma, kajti natančno po načrtu, se je demobilizacija japonskega vojaštva včeraj doikončala. tako, da prvič v svoji zgodovini J upon-t-ka sedaj nima svoje vbjske. J>o sedaj je imela Japonska pvojo vojsko in mornarico, pri katerih je slutilo 7,000,000 vojakov in mornarjev, in od vse-^a tega števila je ostalo le nekoliko vojakov in mornarjev.
Mesta dosedanjih generalov in admiralov so prevzeli vodje raznih političnih strank, katerih vseh namen je preinačiti ■lajmranko iz vojaške v demokratično državo, kakor jim je < o naroČilo ameridko glavno povelj nk&tvo v japonskem glavnem mestu. Fumimaro Kono-ve, ki je mikadov svetovalec, je včeraj naznanil vsej japonski javnosti, da je mikado izrazil zeljo, da ae tako spremeni japonsko ustavo, tako, da bode mikadora oblast nad narodom
ske je bil tudi včeraj za stalno razpuščen, kakor je bilo to pri ^K>tsdams>kil konferenci določeno. To velja tudi o vojnem in ■niomaričnem ministerstvu.
Na domačem otočju Nipona •so poslali v civilno življenje 4.000,000 vojakov in častnikov en nadaljnih 3,800,000 vojakov iti mornarjev, kateri služijo v inozemstvu, oziroma na azijski celini in raznih otokih Paoifi-ka. se vrača domov.
Politični vodje so pričeli z organizovanjem »bodočih političnih strank, katerih je mnogo, in katare so pričele delovati med prebivalstvom vse od konservativcev pa do komunistov. V kratkem se p nične vsestranska kampanja za bodoče volitve in oblasti pričakujejo, da pride tem (povodom do mnogih nemirov.
Ichiro Hotoyama, ki je star »politik, je ustanovil "novo" japonsko liberalno stranko, katera bode nasprotovala japonski socijalni stranki pod vodstvom Toyohoko Kaigawa. — Komu-niaUč»y franki napeljuje Y»
shio Shiga, kateri je bil do sedaj v zaporu radi njegovega prejšnjega političnega delovanja. Kagawa sedaj agituje v prid ustanovitve demokracije po ameriškem načinu.
/ydaj že polnih 10 mesecev.
Pred letom dni so se Francozi (pritoževali, da Amerikan-fii nemške ujetnike predobro hranijo, da jim dajejo oranže in vse mogoče dobrote, d očim morajo francoski otroci stradati. Danes pa so se stvari oči-/Vidno obrnile ... v nasprotno Miner.
POROČILO IZ GRČIJE
Atene, 14. okt. (ONA) — Sofianopoulos, bivši grški zunanji minister, jte povedal danes vašemu poročevalcu, da se regent Damaskinos oddaljuje od načrta, da bi se ustanovilo vlado osrednjih in republikanskih strank, ter da povsem očividno popušča pritisku monarhističnega gibanja.
Grški regent Damaskinos je	" ~~
včeraj pozval vodilne člane po-1 Sofianopoulos je dejal celo, J.itičnih strank naj se oddele od ,<la je popolnoma mogoče, da svojih pravakov in se vdeleže! bo proti - demokratično pofcto-koalicijske vlade, ki naj pre ! panje regenta izzvalo upor v vzame vodstvo poslov do voli- narodu, ki bo poskušal s silnim tev. ;	podvigom ohraniti demokrat ič-
Večina republikanskih politi- ne ljudske pravice, kov je mnenja, da je postopanje regenta nekonstituciolano, ter da kaže d-ilktatorske težnje, ki hi utegnile pahniti Grčijo v še hujše težave kot politika admirala Voulagrisa, ki je od-stopH pred tednom dni.
Kupujte Victory Bonde
1 potom Pay-Boll Savings Plan
Budimpešta, 14. okt. ONA. •— Tukaj prevladuje mnenje. $a je izid občinskih volitev v prid stranke malih posestnikov, ki najbrž o oznanja sličen izid bližajočih se splošnih volitev, uničil izglede za uspe<Šni zaključek madžarsko-ruske trgovske pogodlje, proti kateri sta Amerika in Anglija nastopili z velika silo o priliki zadnjega zasedanja zunanjih ministrov v Londonu.
Stranka malih posestnikov, tki je odločno porazila koalicijo levičarskih strank dne 8. ok-toibra, se nada, da bo dobila 70 odstotkov glasov v splošnih volitvah dne 4. novembra. Ta jstranka je z največjo odločnostjo proti pet letnemu gospodarskemu paktu s Sovjetsko linijo, katerega parlament še I ni odobril.
Ta gospodarski pakt je zahteval. da bi madžarska industrija poslovala polovico v prid Madžarske, polovico v prid Sovjetske unije. Ko je bil paikt na razpravi v ministerskem svetu, so člani stranke malih posestnikov zagrozili, da bodo odstopili, ako bo pakt ratificiran, ter st> tako zadevo začasno ustavili.
Zdaj bo stvar brez dvoma počakala splošnih volitev. Med tem se gospodarski položaj vidno slabša in celo prestolnica Budimpešta, je že začela trpeti pomanjkanje.
Komunisti, katerim grozi silen poraz v splošnih volitvah, ker ni več gotovo, da jih bodo podpirali socialisti, obtožujejo stranko malih posestnikov, da i
Their Only Crime Was Hating Our Enemy — They Need Your Help
•nim«.	' H
NEW YORK NATIONAL WAR FUND ST1
•7 wu1am street • new york 5. n. y. -	jsobli
Državni doparnrnent je sedaj mnenja, da jo postavna podlaga za priznanje koalicijske vlade izgubljena in da sedanja vlada v .Tugosla- j vi j i ni taka, da bi mogla za jamo i t.i svobodne volitve,'toda za sedaj državni urad še ne na-J meniva ukreniti ničesar, da se ne bi spor med tremi velikimi še bolj poostril.
Pri vsem tem pa državni urad pripravlja to- [ Radevno poslanico in jo bo tudi gotovo poslal v Beograd ter l>o opozorila maršala Tita, daj izpolni svojo obljubo, da bodo v Jugoslavija svobodne volitve, brez vmešavanja tajne palici-1 je. ako želi. da ihhio Združene države še dalje priznavale njegovo vlado. Medtem pa 1m> sku j šal državni urad izvedeti za mnenje angleške! in ruske vlade in bodo mogoče nato skupno' nastopile vse tri vlade.
DROBNOSTI IZ JUGOSLAVIJE
UNRRA organizacija dostavila Jugoslaviji mnogo motornih voz. — Predavanja angleškega zdravnika v Sarajevu. —J Škoda, ki so io napravili Ital jani na1 Slovenskem.
Iz Relffrada se javlja, da je .lugo>lavija do *edaj dohila od ameriške organizacij«« I'XRKA L'000 motornih vozov. :»000 manjših vozil na motor.ski (»ogon in da v kratkem dohi tudi 10
tis«*- avt*»u»obilov in >*ii-«'r ^e tekom le^a letu. • • •
Iz Saroj< m se ]>oro«"-a. da je ansrleški vojaški zdravnik, polkovnik dr. I ten t ley tamkaj in;čet-koni oktobm imel nekoliko zdravstvenih predavanj zbnuiim jugoslovanskim zdravnikom, zlasti z ozirom na poralMi peuieilina.	j
* • • i
Iz Ljubljane se javlja, da so okupatorji samo v Sloveniji napravili za št.iri in pol tisoč milijonov predvojnih lir iŠikodo. Vsa ocena tozadevne šikode še ni dokončana, ti>da dognano je, da' so okupatorji razdejali 5648 posilopij in hiš. in® poškodovali 7-151 poslopij. A' zgoraj omenjeni svoti ni vposfeta škoda, katero so Italijani napravili obrtnim podjetjem.
# * •
V Trst sta dospela dva parnika, naložena z tovori raznega blaga katero je poslala v Jugoslavijo ameriška organizacija UNRRA. Parni-,ka sta nakrcana z 4120 tonami raznega blaga, j in ipoleg tega sta pripeljala tudi 8698 ton pše-' nice.
SLOVENSKI KATOLIŠKI DUHOVNIKI POZDRAVLJAJO TITA
TANJUG poroča iz Ljubljano, da so katoliški duhovniki iz Julijske ICnajine zborovali v Ajdovščina, kjer so s-klenili, da se maršalu Titu odpošlje sledečo brzojavko:
' -Mi primorski duhovniki zbrani na konferenci v Ajdovščini, pošiljamo vrhovnemu vod j ii osvobodilnega gibanja jugoslovanskih narodov, s katerimi se jc iKtŠ narod boril ramo ob rami. naše najsrčnejše pt zdrave. (Mn-nom Vam izražii-lno iskrene čestitke ob priliki odlikovanja s redom Zmage, katerega Vam je podelila £o-vjetska zveza za \'aše velike zasluge. \'iik"-:i .želja nas vseh j«-, ki smo stali <rb strani našemu narodu v njegovem boju za osvoboditev izpod -.1 letnega /ašističiifsgsi suženjstva, da se primorski narod združi z ostalimi jugoslovanskimi narodi, kakor hitro mogoče.**
**Mi stojimo trdno stali-.Vii, *da tujega ne maramo, a svojega pa ne damo'
Sons. -------
Nemšk* vojni ujetniki na 1 francoskem stradajo
1'ariz. 11». okt. i UN A J —: \"]irjišanje. kako naj s«' jx»sto-: pa z nemškimi vojnimi ujetniki. je prišlo zo|H*t na |>ovršje, j ko je general Eisenhower od-j ločil, da lie ibo predal nobenih; nemških ujetnikov Francozom. iLani je bilo sklenjeno, da bo-j | do ameriške oblasci predale Franciji 1,300.000 nemških u-ijetnikov. ki naj bi bili zaposleni pri obnovi Francije.
Glasom poročil iz Frank-furta, je general Eisenhower ustavil predajanje ujetnikov, dokler ne l>o (končano raziskovanje glede razmer, v katerih so živeli ti ujetniki. Prijavile so se obtožbe, da Francozi u-jetnikom ne dajejo »dovolj hrane, ter da so tako prekršili ženevsko konvencijo glede vojnih ujet niikov.
Vprašanje povzroč-a mnogo trpkega prerekanja, ki (traja
Koncem minolega tedna je sirom republike še vedno štraj-kalo najmanj 450,000 delavcev, toda vlada upa, da se bodo razni nesporazumi med delavstvom in podjetništvom tekom tega tedna poravnali.
Vlada se še vedno najbolj zanima za štrajk premogarjev mehkega premoga, kateri so z svojo stavko povzročili, da so družbe v šestih državah morale tprenehati v poslovanjem. Teh štrajkarjev je še vedno nekako 200,000, toda radi njih mora tudi drugo delavstvo počivati, kajti raznim tovarnam primanjkuje premoga in tako so bile prisiljene z obratovanjem prenehati. Dosedaj se še vedno niso pojavili zna-| ki, da bode štrajk premogar-jev mehkega premoga kmalo poravnan, dasiravno se sedaj že drugi teden vršijo posvetovanja med zastopniki lastnikov premogovih rovov in zastopniki premogarske organi-
Izacije, katera slednja pred vsem zahteva, da jo podjetni-, štvo pripozna.
Radi štrajka premogarjev, j jo "produkcija jeklenih izdel-j kov dokaj zaostala, kajti v mnogih livarnah so morali po-! gasiti plavže radi pomanjka-I n ja premoga. V Pennsylvaniji j in West Virginiji so tovarne, j ki izdelujejo jeklene izdelke, 1 morale odsloviti na tisoče delavcev, kateri so sedaj začasno brez dela in zaslužka. Radi
štrajka premogarjev so v dr-i žavah Kentucky, Ohio, Tennessee in Indiana, zaprli še na-j daljne premogove rove.
V	dvanajstih državah osrednjega zapada bode rpričelo s štrajkom več tisoč voznikov tovornih truckov, kateri spadajo k organizaciji A. F. L. Glasovanje-tega štrajka se bode v, kratkem vršilo. — Radi tega štrajka bodo najbolj prizade-, te države Michigan, Ohio, Indiana, Illinois, Wisconsin, Minnesota, Iowa, Missouri, Nebraska, Kansas in Severna ter Južna Dakota.
V	državi Massachusetts pričelo je štrajkati 1800 vsluž-bencev tamošnjega sistema u-ličnih železnic, kateri zahtevajo, da se jim plača poviša. Po teh železnicah potuje dnevno, najmanj 600,000 potnikov na delo in od dela. zlasti v drža-
ivah Nem Hampshire in Rhode
i *
- Island.
Vodstvo Ford Motor *Co". v* Detroit, Mich., naznanja, da I ie ravnokar kupilo v Raritan.' t N. J.. 76 akrov veliko zemljišče, kjer bodo spomladi pričeli z gradnjo nove tovarne za se-Jstavljanje Lincoln in Mercury avtomobilov. Družba naznanja. | da bodo tamkaj izgotovili dnevno najmanj 350 novih av-1 tomobilov. V novi tovarni bo- i de dobilo delo najmanj 2500 delavcev.
POSLEDICE IZIDA MADŽAR. VOLITEV
pi je preskrbela podporo naei- j stov in fašistov. Nobenega dvo-j ma ne more biti o 'tem, da je večina madžarskih arstikratov in ostankov reakcije glasovala ca -stranko malih posestnikov. Obenem tpa je tudi jasno, da ie'
eo sodnijskih uradnikov je v svoji celioi (padel na tla. Ko so +I11H zdravniki izčistili želodec in je nekaj časa počival, so ga odpeljali izven kaznilnice. kjer je bil vstreljen.
Kot zatrjujejo njegovi zagovornik i in nekateri sodnijski uradniki, ki so bili navzoči pri usmrtitvi, je Laval umrl možato. Rekei je. da je želel umreti kot umrje francoski ministrski predsednik in da se je hotel usmrtiti. Prosil p <la sme nositi belo kravato. V«:' šne je vedno nosil v svojem življenju. Okoli vratu si je <v francosko trobojnico. se jo pr »-ti vojakom obrnil z noža vezanimi očmi in zaklical: ,4Vive Ia France!".
Jugoslovanski potapljači na deln v tržaški Inki
Rim. — Jugoslovanski potapljači Okušajo dobiti 1276 ton obleko, volne, kož. Čevljev in avtomobilov iz ameriškega parnika. ki je zadel ob mino v :r-ža.-ki luki in se potopil 4. avgusta, — tako poroča pomožna organizacija Združenih narodov. Delo je povezano s potež-kočami. ker se v prostorih parnika nahaja 20.000 vreč žita in j .'»liO crknjenih konj.
Bevin proti povratku grškega kralja
London. — Zunanji minister Ernest Benn se je po poročilu iz zanesljivih virov izrekel proti povratku grškega kralja Ju-| rija, ki se nahaja v Londonu, v j Grčijo. Poročilo dostavlja, da ; bo Rex Leeper, angleški poslanik v Atenah, odpoklican.
v Budimpešti mnogo levičarjev I glasovalo proti levici.
^|
IA NEKAJ \
2U na ^ivate . . .
"G ^?\NAR0DA" 1
PO PO	VNOST NA DOM
(iiTion ^p rt ^eU lo pntniiiOT)
CITAJTE, KA ^ ZANIMA
miil*\s NARODA"—SEW YORK
TUESDAY, OCTOBER 16, 1945
VSTANOVLJEN L. 1891 ——— —^

Carter človeštva
I.
Piše Ruth Bryan Owen Rhode
bivša poslanica Zedinjenih držav na Danskem
Rusija
Lt. Commander Chas. S. Seely, U. S. N. (Ret'd) "Navy Pictorial News".
\ ': j«T v liusiji nisem zamogel najti niti enega razloga, i j »«1 !:■ tfi katerega bi za m ogel verjeti, da je domnevanje o /i. !i razmerah, katere baje vladajo v Ru«iji (pravilno, i sem u ver jen in prepričan, da se je zgoraj omenjeno !• uit. vali je ustvarilo v eeli celoti na podlagi zatrjevanj, ka-t • i i namen je l»il skrbeti za »to. da naša (ameriška) javnost m. i/. < n pravili razmerah, kakoršnje v resnioi prevladujejo \ j;:i»i |i, in da se na ta način vpljiva na našo širšo javnost 'Jm, da postane v svojem mišljenju p roti ruska. — Ta pro-»i r l . 11 u L- l ji pravi uzor laži in se zamore primerjati z morda I iirchiio propagando tekom mrnole svetovne vojne, katera se i ,*i rjal.i po Ameriki v svrho povečanja našega sovraštva i > 11 m našim neprijaiteljem, da se tako poveča vojno razpo-nji" naše javnosti. Mnogo Američanov se brezdvomno spo-i 'nia. tla se nam je redno pripovedovalo, da naši nepnijatelji 1 ■ .j a jo na križe naše vojne jetnike, itd., kar se je pa i»ka-> i In ka-neje kot neresnično.
N' miri, ki so se pojavili po vsej zapadni Evropi, so na-11 i pred vsem radi tega, ker je navadno in siromašno prebivalstvo zapadne Evrope končno izvedelo resnico o Rusiji. r!V ljudi sedaj ni vec mogoče varati potom lažnjive tpropa-ir.de glede "groznih" razmer, ki vladajo v Rusiji, oziroma ] < ■ j ».i u.inde. katero so razširjali nasprotniki Rusije po vsem < .i'.-m vetu in zalitevalii, da se rusko prebivalstvo "osvo-1 "z pomočjo zapadnih vlad na ta način, da se tamkaj . . netii gospodarski sistem. (Y pnid izkorisčevalstva).
Pri vsem tem pa ostane za vedno neoporeklj.ivo, da pre-
I	; 11: -1 v o l i asi je tekom vojne ni bojevalo le svoje lastne boje, i aiM tudi vse bitke v prid zatiranega vsakdanjega siro-v;:. ga prebivalstva vsega sveta. Velikanski napori Rusov
I \>ega človeštva, se takoj pojavijo vsakemu obiskoval-fiusije, tako da je uprav nemogoče, da bi inozemski obi-• t !<-i Rusije ne pričeli socuvstvovati z niskim narodom i i k j. ko opazijo vso velikost ruskih vspehov, ali vspehov, ka-i i -d Kusi iz vo je v al i za vse človeštvo kljub velikanskemu i .i-protstvu njihovih sebičnih neprijateljev.
Vsak Evropejec, s katerim sem tekom zadnjih let govo-i il. in kateri je obiskal Rusijo, mi je skoraj brez izjeme za-
II	; val in povdarjal, da vodje ruskega prebivalstva ne vodi-
li* to prebivalstvo iz teme na svetlo, — temveč da kažejo t ii i iz teme srednjeveštva tudi vsem ostalim zatiranim na-"Mlotn sveta. Omenjeni Evropejci, z katenimi sem prišel v 11 • ► t i :o, so tndi brezizjemno zaitrjevali, da želijo Rusom kar najboljše vspehe in sicer ne glede na to za-koga bodo t»i v prhi nepovoljni radi rudkih vspehov, itd. Xiti etleii Evro-p« ji i* Tibi ni izjavi, da bi se boril na strani ruskih sovražni-nv proti Rusiji in vsakdo, z katerim sem prišel v dotiko j« i-kreno ž<»lel kar najboljše vspehe Rusiji v njenem naporu
0	voltoditi domače vsakdanje prebivalstvo iz gospodarskega suženjstva.
Ko sem koneem leta 103(» obiskal Rusijo, nisem se tam-
1	i j sestal z niti jednim obiskovalcem, kateri bi prišel v Ru-jo v svrho zabave ali pa le radi tega, da si ogleda zanimi
v<*>ti. Toda sestal sem se z kakimi petdeseterimi obiskovalci i/, raznih držav in različnih narodnosti ter različnih naziranj. V-i ti ljudje, brez izjen.e, so prisili v Rusijo, da iprouče tanioš ■ ji gospodarski sistem. Vsi ti ljudje so bili inteligentni iii iHM iii, kajti iimmI njimi so bili profesorji, učitelji, dijaki vseuči-h nek duhoven iz Anglije, zastopnik angleškega minister-jslva inostranili del, itd.
Vpljiv, katerega so dobili v Rusiji potom svojega opazovanja, potem medsel>ojno primerjali in nekateri so v svojih vpljivih kritikovali razna opazovanja. Nekaiterim se, na primer i i dopadlo, ker so videti ženske zaiposiene v kiihinjah, kjer livpUe krompir. Te so bile zaposlene v veliki kuhinji,
i	inozemski opazovalci so se čudili, čemu nimajo v oni kuhi-
ii	stroja za — lupljenje krompirja, kakor v naših, ameriških uhiujahT? ? — Nekateri tudi niso bili zadovoljni, ker se v u-kili tovarnah pripeti mnogo nezgod; ker je mesto Moskva reve*• na gosito naseljeno in ker v Moskvi ni na razpolago
.molj avtomobilov in busov. Ti opazovalci so prišli iz Zjedi lenih držav in dva sta bila celo takoasvaina (<levičarja", kate-ilijiororila so bila potem objavljena v Zjedinjenih državah in -i-iranski i»ouaitisnjena v raznih Časopisih, kot popis razmer v Rusiji.
Dva izmed teh obiskovalcev sta opazila mnogo dobrih, ročk v ruskemu sistemu m sta izjavila, da je mnogo boljši, ka-:.or j** bil prejšnji gospodarski sietem v deželi ter da ga je priporočati drugim deželam. Petorica med njimi je izjavila, da ruski goK|>odarski sfetem doiber, un da gu je (priporočati ' sem državam na svetu, da ga uvedo tudi med svojim pretrial fttvorn in sicer čara preje tem fbolje. Pripomnlia so pa, da i a m-t»*m ni mogoče uvesti v Angliji, oziroma v angleškem imperiju njenih kolonij (indijsko vprašanje in angleške kolo-jjje !f).	časnikar je dejal, da ppifeaja|q i* Rusije slaba
Zdaj, ko je čarter na papirju in ga narodi podpisujejo j drug za drugim, ne smemo pozabiti na vse skupaj — na našo dolžnost, da skrbimo za bodoči mir in varnost.
Z napeto pozornostjo je narod v tej deželi, prav kot v 49 drugih deželah, opazoval delegate v San Franciscu. ko so gradili načrt za organizacijo Zedinjenih narodov. Saj to ni bila lahka stvar. Vsako misel je bilo treba izraziti v toliko različnih jeziki in ozadja kulture in izobrazbe so bila tako različna, da se ni "čuditi, da so nastali med delegati spori, ki so cesto grozili spremeniti se v krizo.
»ti
Toda za vsem tem pričkanjem in za v semi spori je bila navzoča trdna volja vseh de legatov, da narodi ne smejo oditi iz San Francisca s praznimi rokami. Zavedali so se, da so na kocki milijoni človeških življenj. Zato so delali in se trudili in njihov duh je bil tak, da se je končala konferenca v najlepšem prijateljskem razpoloženju. V javnih razpravah so bili začrtali človeštvu čarter in ko je bil dokument podpisan, je bilo jasno vsem onim, ki so prisostvovali tej ceremoniji, da je mogoče, da se je pričela nova doba za vre človeštvo.
Razumljivo je, da so vsi delegati opravljali svoje delo z največjo resnostjo in da so narodi, ki so bili v dobi ene generacije dvakrat pahnjeni v vojno, goreče hrepeneli za tem da bi čarter zadostil svojemu
žrtve od ljudstev Evrope in A-zije. Nočemo, da bi bili ljudje še enkrat prisiljeni živeti kot divje živali, v strahu,*da uteg-: no nekdo preslišati kar govore šepetaje, da bi jih z nova navdalo z grozo vsako trkanje na vrata, ker bi mogla pomeniti, da bode oni ali pa njihova rodbina odgnana neznano kam, ali ustreljeni.
Ljudje hočejo, da bi mogli oni, ki so danes otroci, jutri živeti svobodni, služiti svoj kruh na pošten način in govoriti brez dovoljenja ali pre-novedi, vzgajati svoje rodbine v deželah, katere ljubijo. Ne glede na cerkev, v kateri molijo svojega Boga, neglede na barvo njihove kože, ali na jezik katerega govore, mi hočemo, da žive vsi ljudje v miru in varnosti.
Možje in žene, ki so pisali čarter so smatrali, da je zaščita osnovnih človeških pravic njihova prva dolžnost. Jasno so povedali, da je eden njihovih velikih ciljev, da "uvedejo in vspodbujajo spoštovanje do Človeških pravic in do osnovnih svobod za vse, brez ozir na raso, spol, jezik ali vero". Poseben odbor bo ustanovljen, da se uresniči te zahteve.
To je velik zgodovinski korak naprej. Prvič so narodi sporazumno izjavili, da so človeške pravice in osnovne svoboščine zadeva mednarodne vrste — da nobena vlada ne sme pehati ljudi okrog po svoji volji, jim odvzemati pravice, jih pošiljati v koncentracijska taborišča in istočasno
zažigati knjig, zapirati šol, pre povedati časopisov in zapirati volišč, ne da bi s tem prelomila svoje obveze prevzeto v Čarter ju. Ta dokument pove z vso jasnostjo, da je krivica, ki se godi kateremu koli delu človeštva, zadeva vseh ljudi.
Celo tukaj pri nas v Zedinjenih državah morejo veljati zahteve čarter j a kot cilj osebne svobode. Res je, da nas ščitijo tu naši demokratični za koni. Naš Bill of Rights jamči vsakomur pravico, da moli svojega Boga kot mu drago, da govori kar hoče in da se loti politike, ako želi nekaj spreme niti. Navzlic temu pa se nahajajo med nami demogogi, ob lastiželjni agitatorji, ki nabadajo pravice naših tujerodnih skupin in drugih manjšin, svojih listih tiskajo umazane laži in ščuvajo na cestah in zborih proti poštenim Ameri-kancem tujih pokol j en i širijo nezaupanje do Židov, do katolikov in Amerikancev. ki nimajo bele polti.
V čarter ju poudarjajo zedin jeni narodi svojo vero v "osnovne človeške pravice in v dostojanstvo in vrednost člove ka" ter ustanovljajo sredstva, ki so potfebna, da se uveljavi
Pittsburški kotiček
Piše Ivan Bukovinski
S sijajnim u&pehom se je izvršil glasbeni koncert, kojega je priredil dne 28. sept. v veliki Carnegie muzikalni dvorani Ameriški Relifni Committee Zapadne Penne za Jugoslavijo. Pittsburška dnevnika "Post-Gazette" in "Press" sta prinesla obširna poročila o prireditvi in sta zelo laskavo ocenila g. Balokoviča, ki je igral bi izu poldrug tisoč poslušalcem, imenujoč ga glasbenega umetnika "prve vrste". Saj pa ni čudo kajti on je študiral glasbo v Zagrebu in na Dunaju pod najboljšimi mojstri, ter si pridobil mednarodni sloves ko je tekom svoje 25 letne kari j ere prirejal svoje concer-te z največjim uspehom po raznih delih sveta, po Evropi, Austral i j i, Rusiji, Turčiji, Ca-nadi in Zdr. Državah.
On pa ni samo velik umet-nik-violinist temveč tudi — tako pravi eden zmed omenjenih listov — eden največjih človekoljubov in rodoljubov ki daje brezplačne koncerte za pomoč svoji rodni domovini Jugoslaviji. Poleg g. Zlatka Balokoviča kot glavnega govornika (on je Am. državljan in svetovalec Jugoslov. poslaništva v Washingtonu) je imel navdušen govor v proslavo Jugoslavije naš mestni župan S. Scully. Med drugim je dejal da so Zd. Državp moralno ob-
rv/\*v»	+ i T.-.	J i__•
Amerike in igral za broadcasting postaje.
razne
Kje je resnica? — Od rojakov iz stare domovine prihajajo tako protislovna, kontra-dicijska pisma in poročila da res človek ne ve kamu in kaj naj verjame. Tako čitamo n. <pr. v Gl. K. K. J. z dne 3. oct. dva dopisa iz starega kraja ki očitajo Partizanski vojski te-rorizene, rusko komunistično diktaturo, umore in poboje tisoče nedolžnih ter raznotere nasilnosti nad prebivalstvom in tako deva j o Osvobodilno fronto v najslabšo mogočo luč. Po drugi strani pa so došla pisma od drugih rojakov, pri-občena v nekaterih slov. listih ki podrobno opisujejo vsa-ko.iaka in števlnji zločinstva Narodne vojske ali takozvane Bele Garde" ki so bili nasprotniki Partizanov. O ljuba resnica, hčerka božja, kje si, prikaži se že ?!
velikemu cilju, tako da bi bilo prihodnjim generacijam prihranjeno neznosno trpljenje ki je zahtevalo take strašne
reči ostalemu svetu: "To je moja stvar. Ne vmešajte se. Ncbena vlada ne sme podirati cerkva, razbijati delavski unij,
časniška poročila radi tega, ker lastniki časopisov zahtevajo— slaba poročila o Rusiji in da bi dobrih poročil sploh ne objavili. ker inače bi izgubili svoje oglase; pristavil je tudi, da. v slučaju ako bi kak reporter poslal ugodna poročila, bi bil takoj odpo^van in odslovljen.
Osta-tih štirideset obiskovalcev je fpa enoglasno izjavilo, da bi bilo za ves svet l>oljše. ako se v vseh deželah sveta takoj uvede ruski gospodarski sistem.
RAZGLEDNIH
spoštovanje in upoštevanje člo veških pravic vsopovsod. Toda ta sredstva še ni.=o zadostna, čarter še ne bo končni odgovor na vse naše probleme. — čarter more biti le orodje, s katerim bomo mogli sezidati nov in boljši svet za nas in naše otroke.
Ustava Zedinjenih držav bi bila le košček papirja, rumenega od starost, na katerem bledi črnilo, ako ne bi bilo za-slombe in udanosti naroda, ki jo je napravil temeljni kamen velikega sistema vladanja. — Ista gorečnost je potrebna za organizacijo zedinjenih narodov in onega duha pravičnosti in strpljivosti, katerega predstavlja. Vsakdo mora dati to, da bo organizacija zedinjenih narodov mogla uspešno poslovati. Vsak državljan bo do prinesel svoj del, ako bo proučil čarter, ga z vso trdnostjo zagovarjal in ravnal po načelih pravičnosti, strpljivosti in poštenosti v javnem življenju in pomagal uresničiti to največje podjetje za dobro vsega Človeštva.
LIBERALNI JAPONSKI LIBERALCI
Novi japonski ministerski predsednik, "baron" Kij uro Shidehara, ki je star 73 let, je bil tekom svojega življenja tako skrajno liberalen človek, da ga je večina našega dnevnega Časopisja nazivala — velikim japonskim "liberalcom", dasi-ravno bi to časopisje moralo sedanjega ministerskega nipon-skega predsednika saj nekoliko bolj poznati.
Toraj : Priženil se je v rod-
ponske od leta 1924 do 1931, ko so morali skoraj vsi japonski demokratje oditi za nedoločeno dobo v — ječo.
In o Shideharovih tovariših v njegovi sedanji "liberalni vladi, je vsemu svetu znano, da je:
Jo ji Matsumoto, minister brez portfelja, svetovalec kar-telske organizacije "Zaibatsu" in da je bil svojedobno podpredsednik južno-mandžurske
bino japonskih kartelov, katere železnicef katero si je Japon_
milijonarje naziva jo na Ja ponskem skupinjo "zaibatsu", oziroma v rodbino, katera ta-korekoč lastuje svetovnoznano Mitsubishi korporacijo. To je ona rodbina, ali korporacija. katera je vedno sledila osvoje-valni vojski Japonske na azijski celini, ter prevzela v svojo last in obratovanje fosfatne zaloge v Yaokayu v Indo-Ki-tajski, kakor tudi ves tovorni promet in poslovanje v luki mesta Singapore, in rodbina, katera je izdelovala veliko večino japonskih vojnih aeropla-nov.
Shidehara, je bil skoraj večni ministerski predsednik Ja-
ška nasilno prilastila na ta način, da jo ^je enostavno — u-kradla Kitajski;
da je — Tatsuo Kowaii, ki je bil leta 1940 tudi minister brez portfelja, neprestano branil agresivno japonsko politiko, o kateri se je neprestano izražal, da je uprav "idealna";
da je — admiral Soemu To-yoda, sedanji minister vojne mornarice (kolikor jo je še preostalo), — tekom vojne služil kot ravnatelj štaba združenega brodovja japonske vojne mornarice.
To so toraj — Shideharovi — "liberalci".
ŠV. MASA ZADI SXTPA
Prihodnjo nedeljo, dne 21. t. m. ob 10. uri dopoldne se bo brala v slovenslki cerkvi sv. Cirila na (>2 .St. Mark's Place, New York City, |]>eta sv. maša zadušil i ca z pogrebnimi obredi za pokojnega Antona Kerš-manc, ki je lumrl v stari domovini.
Sorodniki {prijatelji in znanci se naprošajo, da se isite u-deleiže a* kolilkor mogoče večjem btevilu.
vezne pomagati Jugoslaviji, saj se je od strani zaveznikov od vseh drugih zasužnjenih naro-rodov najbolj hrabro borila zoper skupnega sovražnika in se tako z velike večine sama osvobodila izpod tujega jarma.
Med govorniki je bil tudi jugoslovanski polkovnik (Colonel) Makiedo, eden najaktiv-
Sluzbo išče, glasom iporočil v časnikih, bivši angleški kralj knez Windsorski ko je ostavil mesto governerja neke kolonije. Well, če bi jaz imel njegov "novac" bi prav gotovo ne gledal za nobeno službo. Ako pa ga veseli delati, v "Allegheny Gen. Hispital" kjer sam jaz uslužben, je skoro vedno kako mesto prazno, in vršil bi koristen in človekoljuben posel, bolj nego ko je bil svoj čas v Afriki na lovu na tigre, leoparde in druge zverine, in tudi manj nevaran.
nejših bojevnikov Osvobodilne Fronte pod maršalom Titom, ki se je priučil angleščine v kratkih 4. mesecih. Bivši ud-nik na otoku Vis in star komaj 33 let, se je kot vojak sestal pred 2 leti za z lepo 19 letno devojko z imen Ljubica, zaposlena v Partizanski voj ski kot dobaviteljica in v pre-našalka orožja za vojake v pod zemskih aktivnostih. Ob prvem srečaj u sta se drug v drugega zaljubila in tudi .poročila.
In mesto prijetnega ženoto-vanjskega potovanja sta vršila eno najnevarnejših vlog —• pre nos orožja na fronto katerega so zavezniki prinesli in na določenih točkah pustili. Včasih sem moral — tako je dejal pol kovnik sam — na enem samem pol udu premeniti obleko ali vojaško uniformo raznih na-*
rodnostij pa tudi ime da me niso spoznali.
še drugi govorniki so nastopili, da naj omenim odlično Amerikanko Miss Campbell, ki se zanima za Jugoslovane in jih/ imenuje "narod velike sile, velike duše in dobrega srca".
Koncert je završil z igranjem Slov., Hrv. in Srbskih na rodnih pesmi j dobro znani Duquesne University Tambu-hraški Zbor ki si je tekom svojega 7 letnega obstoja pridobil širok sloves, saj je nastopil z večino po vseh velemestih
Gradove v oblake, kot politični barometer do zdaj kaže, si zida kralj Peter II. ako se predstavlja kot bodočega vla-dara nove Jugoslavije. Pritožuje se da ga je Velika Petorica na konferenci ignorirala in mu celo ni odgovorila na njegovo prošnjo naj ukrene ali upliva 7iri Jugoslov. začasni vladi da bi splošne narodne volitve odložila do prihod, poletja. Ampak narod bo rešil to kraljevsko vprašanje te jeseni dne 11. novembra (in celo sv. Martin čegar god se tisti dan (praznuje) mu ne bo mogel v tem oziru /pomagati. Sicer pa kaj zlomka mu bo kraljev-stvo, saj vendar ima druge še več vredne stvari: mladost, lepo ženo, kup denarja (zato je poskrbel njegov pokojni oče Aleksander) in brezkrbno življenje, krmilo vlade pa naj prepusti drugim bolj izkušenim in modrim možem. Ako je
fant pametan naj sledi vzgledu Edwarda ki je odložil angleško krono iz ljubezni do ženske, pa se naj odpove kraljevskemu prestolu iz še bolj plemenitega namena — iz ljubezni do domovine.
(Nadaljevanje na 4. strani.)
Paketna pošta v Jugoslavijo
Nova odredba glede velikosti paketov•
GLEDE POŠILJAT EV ZAVITKOV V JUGOSLAVIJO SO NASLEDNJE DOLOČBE;
1.	Eni in isti osebi v Jugoslaviji je mogoče poslati samo en zavitek na teden.
2.	Zavitek ne sme biti težji kot 11 funtov; širina okoli in okoli in enkrat dolžina zavitka skupaj NE SME MERITI VEČ KOT 72 INČEV. — Premerite zavitku z motvozom širino okoli in okoli, nato pa še dolžino zavifcka.
Iz New Yorika do Jugoslavije je ipoštnine fl.83 za zavitek 11* funtov.
Pošiljati je mogoče samo stvari, ki se ne pokvarijo.
"Glas Naroda"
_(-void m to« iwm iMm)_
OwuH and Pnblfebed by Slorcolc Pnbli.Ling Company, (▲ Corporation) Frank Rakser, Preatdent; Ignac Hode, Treasurer; Joseph Lupeha, Sec. l'Laoe of baatneaa of the corporation and addresses of above officer«:
21« WEST 18th STREET, NKW YORK 11, N. T.
a
_:: 02nd YEAR ::_
"Olaa Naroda" la Issued every day except Satnrdaya, Sundays
and Holidays.
Subscription Yearly $7.	Advertisement on Agreement.
| /A CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: I »7.—; ZA POL LETA —»3.50; ZA ČETRT LETA $2.—. r/.\ JUGOSLAVIJO — $8.— LETNO; $4,— ZA POL LETA i "Oias Nnroda'' Izhaja vsaki dan Isvgemfil soboto, nedelj In prstalkor. j	NARODA." 216 WEST 18tb STREET, NEW YORK 11, N.
Telephone: CHelsea S—1Z43
ONE GIFT
m
J AGENCIES L. NEW YORK
NATIONAL
IAMB CHMtt
wiiUC OHRHi
■GLAS NABADA".
YOl
TUESDAY, OCTOBER 16, 1945
VSTANOTLJEN L.
Pi
smo.
DVA KRATKA PISMA, KI MNOGO POVESTA
.. Lit le FallX. Y. — On jenu iirwlništvo: Pmwun* priobčite to ipi si no v **<». N.", da b»»-do ljudje vedeli, da so reveži v starem kraju >*i>rvjeli poslano obleko. Pismo Vmjn prilagam in inisliini. da je laliko eitljivo l>r»»z. da l»i g?i prepisoval.'
Cerknim, Vil. 194.% Dragi tovariš Frairk!
liotovo se Im>> |KH*iidil, ku ln'.s prejel, to moje pismo. — Naairee, jaz sem dobil tvojo Muzo, katero si ti daroval za rdeči kri«. Ko sem izbiral obleko, katera je bila na velikem kupu, sem -j>ogledul eno zeleno Muzo. Hitro sem- jo potegnil ven, jo pregledal in se mi je takoj dopadlu. islloeil sem se tla jo vzamem. To .je športni jo-zelene barve, ipodloga je iz ki »ž u hov i ne in se <ia lepo od-straniti. .le ravno meni prav. Ko se /. nasmehom oblaeim in pregl<*ilujein žejM*. najden v gornjem levem žepu tnali lis-stek pisan ua pisalni stroj. Ta Jistek se tri a ni: **Pi<i mi kje si, in i/, katerega kraja. I'a ti !>oiii poslal en dolar. Frank M a sle, ;mj Danalie St., Little Falls, N. Y. JT. S. A. (Slovenec. )
Torej vidiš, da je točno in rwuk'uu,
Povedati ti moram, da sem dobil zato to Mileko, ker sem bil vojni ujetnik. Ker to dobijo samo taki, ki so jnišli iz ujetništva in nimajo ničesar.
Totrej moja dolžnost je, da se ti iz siva zahvalim za prejeto darilo.
Veseli smo, da se naši bratje v tujini spomttijo na trpeče brate v svoji ]M»ruseni in po-/rgaiii domovini.
Jaz sem doma iz Cerknice pri Kakelkii (Notranjska).
Moj naslov je: Kerte Karlu <Vrkniea 82 pri Rakeku. Slovenija, .111 gos 1; i vi j a.
Še enlkrat ti najlepša 31 val a z;i |M>im>č. — Sprejmi najlepše pozdrave od brata Slovenca iz
domaee zemlje!
♦ ♦ »
Mrs. Terezija Marie iz 3« Dantilie Street, je tudi dobila pismo od svojega brata iz Pod-lipe pri Vrhniki v katerem ji pi-še, da jim je draga mati u-mrla že lera 3042. Njeno ime je bilo Franrišika Trli, po domaee Sede jeva. Žalovali so dolgo časa zanjo, ko »e je pa žarelo klanje vsepovsod in so I« tele krogle in bombe vse naokoli so >i g»;i mislili, da so mati sns-1 hi kt*r se jim ni treba skrivati, ter tak strah uživati, kot so ga mogli oni. O-pisuje kako so delaJi Italijani: najpreje. ko so pridrveli. ko 1 vse liise in hleve razdejali in to po vsej Sloveniji; potem šli loviti partizane, in kamor ko prišli, so vse pokrali kar jim je prišlo pod roke. Rekli so, da mora biti Pmlliipa kamen na kamnu porušena, ker da so sami partizani tam. Zatem so
Zborovanje delavcev-delegatov na I. kongresu
Osvobodilne Fronte Slovenije. Socialna politika in drugo
Ko je Nemčija napovedala žareli še z topovi streljati na
Jugoslaviji vojno, sem že eno leto služil piti vojakih. Dne f». aprila 1041. leta se je zaeela vojna iti sem šel na fronto. Fjeli so nais Nemci, »rstale so pobili. — od mojega IwitaTjo-iiii nas je ostalo samo Hi ljudi živih. Peljali so nas v Nemčijo, kjer sem bil vse dolMi. maja 104."». Torej vee kot 4 leta. Zelo dolgo je bilo <m tudi zelo hudo. V ujetništvu sem dobil tudi bolezen od prehlada, da jo bom imel eelo življenje.
Theatre Guild predstavlja
CAROUSEL
Nov ti £laKb«»tia iin"a po »lavni evropski (prt "UHionr' od Mol na rja. <;kislm liicliard Rogersa. Knjiga in Itewdilo (►■»■ur Hiimm«»r*teina ^-gejja. !*• m I vodstvom Roiihen Mamoiiliana.
Pl«»*» t ACTies »le Mil le. « John Raid — Jan Clajton MAJKKTIC THEATRE 4*Ui St. pri Hroa<lwayii. CI «-OTr«>. ZvinVr ol» 8..*t0. pottohlne čet. in sob. <J» 2JI0 Zračno hlajenje
Glattbena privlačnost Theatre Guild
OKLAHOMA!
Ciasba Richard Rogers Knjiga in besedilo Oxrar Hammerstein ii-gi. — Port vodntvom Rouben Mamoulian Plese: Agnes de Mille Joseph Buloff * Ruth Weston Harold Keel * Betty Jane Watson ST. JAMES THEA. W. 44th Sr. Matinee: v »Vtrtlrib in sobotah Zrafno hlajenje
našo vas, toda sreča v nesreči je bila, da niso krogle pogodile svoj cilj, ker so padale dalj«* v go-zd. Kavno tako je bilo z liombami iz aerojpla-nov, in ker še niso mogli vse uničiti, so prišli zopet 2. avgusta 1042 z tanki in avti. Obkolili so vas ter šli od hiše do hi-še ter vse ljudi {Mtgnali na vrt in pričeli por/igati in krasti. Pri Vrtnarju je vse zgorelo račun stare liiše; rešili sa samo živino; pri Ambrožu je vse zgorelo, tudi živina, ravno tako pri Muliov-cu in pri Stimonown, pri Ra-gni-eu. hlev in živina, tako da je bilo lif» glav živine uničene. Pri Vrhu je samo drvarnica zgorela. Pobrali so do malega vse. prašiče so zaklali ter vzeli meso in mast. — in puostelj-lio odejo, pushili so jim samo par rjuh. Vzeli so tudi revije, usnje in podplate itd. Prišli so ob ipihiene (|>opohlne in se odpeljali ob ti uri zvečer. To je bilo v nedeljo. Dejali so. da imajo povelje vse požgnti in vse ljudi pohiti, toda pobili jih niso, le v niči 1 i so vse.
Koliko gorja so okupatorji napravili po vsej Sloveniji ni mogoče popisati.
Imeli smo sliko .rajne matere, ker smo jo dali slikati, da bi jo Vam poslali, pa so nam še tisto pobradi.
LJUBLJANA, 21. julija. — V torek, 17. julija se je vršilo v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani veliko zborovanje delavcev in nameščencev, ki so prišli kot delagati na I. kongres Osvobodilne fronte slovenskega naroda iz vseh krajev Slovenije.
Zborovanje je začel predsednik Enotnih strokovnih zvez tov. Perko Vencelj, nakar je spregovorila o naših socialni politiki tovarišica minister Vida Tomšičeva.
Govor min. Vide Tomšičeve
želela sem priti na vaše posvetovanje zato, ker bi hotela, da skupno prediskutiramo naj važnejše probleme, ki stoje danes pred nami. Socialna politika nove Jugoslavije ni politika države proti delavskemu razredu, ampak je politika nove Jugoslavije, ki je zrasla preddvsem zaradi zaslug, ki jih je delavski razred imel v tej borbi, zaradi žrtev, ki jih je delavski razred dal v'tej borbi. Socialna politika nove Jugoslavije je v^lena po velikih smernicah tov. maršala Tita, ki je dejal v znameniti deklaraciji svoje vlade, da mora nova Jugoslavija predvsem ustvarjati boljše življen-ske pogoje tistim osnovnim delavskim množicam, na katerih ramah je zrasla nova Jugoslavija.
Vendar imamo več problemov, ki na prvi pogled mogoče ne predstavljajo težav, če pa pristopimo k njim, vidimo, da je treba velikega in resnega dela in sodelovanja vseh faktorjev, da bomo lahko dejansko ustvarili boljše pogoje za življenje naših osnovnih delavskih množic. Vsi veste, da so danes v naših državi še vedno različni sektorji gospodarstva.
Socijalna zakonodaja mora imeti pred očmi to različnost našega gospodarstva, na dru ki strani pa imajo ravno strokovne organizacije, delavski razred, popolno možnost, ne samo sodelovanja pri donaša-
Ono nedeljo so tudi v Pod pesku ,požiga 1 i <in sicer pri Jerebu ; v obeh Plečih, spodnjem in gornjem ter so u1>ili 10 ei-vilistov, večinoma sami očete. Zavlekli so jih na pašnik ter pobili kot jmo. —
P'še. da ko bi vse popisal, da ne bi mi tukaj mogli verjeti. kaj vse se je godilo po Sloveniji. Proei tudi za staro obleko in obuvalo, ker nimajo ničesar in zima je pred durmi. Pozdravljajo vse brate in ses-
Angleško - Slovensko
BERILO
Najboljši pripomoček pri učenju angleščine za starejše, ali mlajšim . za učenje angleščine.
Za ameriške Slovence sestavil
Dr. F. J. KERN
avtor Angleško-slovenskega Besednjaka
Cena $2.— s poštnino
Knjiga je illustrirana in v platno vezana Naročila sprejema:
KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th St., New York 11, N. T.
tre ter sorodnike.
* * #
Toraj kor razvidno bo počasi priNlo vse na dan in lipam, da se bodo oči odprle iše tistim, ikateni še danes ne verujejo, ko čitajo v časopisih o grozotah po celi Evropi in delujejo ravno nasprotno.
Pozdrav vsem zavednim Slovencem.
Frank M a sle.
NOVA IZDAJA ~ Hammondov .SVETOVNI ATLAS
V njem najdete sem 1 je vide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate 6lediti današnjim poročilom.
Zemljevidi so v barvak. Cena 50 centov Naročite pri: LASU NARODA", 216 We#t 18th Street, New York 11. N. Y.
II \ M M II \ H S
U OKI II VII. \ S |
ALI 2ELITE
NYLONS?
Zii izdflovnnje nylon n so potrebne maštV>be, električni li-kalniki in mnogo drugih stvari, na katere čakate . . . kakor tudi ina railrx Potrebne so porabljene mašt^obe!
IZROČITE SVOJE PORABLJENE MAŠČOBE
NAJBOLJŠO GARANCIJO ZAVAROVALNINE JAMČI VAM IN VAŠIM OTROKOM
KRANJSKO-SLO VENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
- POSLUJE ŽE 51. LETO -
Članstvo 40,000 * Premoženje nad $6,000,000.00
SOLVES TNOST K S. K. JEDNOTE ZNAŠA 129.91%
Če ho*eš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglasti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.— do $5,000.—.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in .sirot. Če še nisi i lan ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih druStev K. S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago Street,	Joliet, Illinois
ve fašističnega terorja, ki so nepreskrbljene. V tem trenutku gre za nepreskrbljenost, ne gre za zasluge v boju, gre za nepreskrbljenost in ne sme biti med nami, da bi bil kdo nepreskrbljen, lačen ali gol. če bomo gledali tako, pomagamo s tem vsem, ki so nepreskrbljeni, ker so žrtve fašističnega terorja, pri tem bomo pa kazali, da je osnova našega boljšega življenja v skupnem delu. Skupno delo strokovnih organizacij, vseh masovnih organizacij in naših narodno osvo-vodilnih odborov -pri reševanju dnevnih perečih problemov bo dalo možnost, da vključimo čimveč sredstev in živih sil v korist tiste naloge, ki je pred nami, to je ustvaritev dejanske, resnične sreče sreče (delovnega ljudstva nove Jugo-| slavi je.
ŽIVAHNA RAZPRAVA
Po poročilu tov. Vide Tomšičeve se je razvila živahna ; razprava. Na vprašanja delav-;s kih zastopnikov, kako si bomo vzgojili vajeniški naraš-;čaj. kako vlogo bo igrala Borza dela, kako je s socialnim zavarova najem in s j to d po ram i najpotrebenejšim, je tovarišica minister odgovorila:
Nov vajeniški zakon omogoča vajencem temeljito strokovno izobrazbo, pazi na njihovo zdravje in preprečuje njihovo izkoriščanje. Strokovne organizacije bodo morale paziti, da se bo zakon natančno izvajal, in razkrinkati one, ki bi ga hoteli izigrati.
Evidenco nad delovno silo bo vodila predvsem Borza de-t la. V preteklosti je bila Borza > dela kaj žalostna ustanova, v i bodočnosti pa do vršila regula-i cijo delovne sile in pravilno razmeščala delcvno silo v ti-; ste veje industrije, ki bo za i,tisto dobo najbolj potrebna. » Doslej so bili izdani le naj-nujnešši ukrepi, to je, regis-t tracila delovnih sil. S tem smo t hoteli imati pregled nad našo . delovno silo, katero bomo lahko sistematično usmerja1 i. Po-1 nekod imamo pri Borzi dela že poklicne posvetovalnice, ki ' bodo umerjale vajence v poklice do katerih čutijo veselje
(Nadaljevanje na 4. strani.)
čas brezglavega zmagoslavja, ; ampak je še vedno čas stis-f njenega pasu. To je čas, ki 'zahteva še za naprej naporov, še naprej gledanja stvari s stali šča celote, ne misliti, da smo zmagali in da je danes konec naporov. To bi bila tista vrtoglavica uspeha, ki bi bila zelo nevarna.
1 Danes ni čas, ko bi smeli reči, zdaj je to naše imetje, » naša lastnina, zdaj lahko delamo ,kar hočemo. Prav zato, ker je naše, ne smemo delati ,1 tako, kot se zdi posamezniku .'ampak moramo gospodariti v i korist celote. Najvažnejše pri tem je, da vemo, da le tako
-	ustvarjamo srečo jutrišnjega •
i	dne.
"I Vi boste v vaših krajih
stvar postavili na pravilno pod-( ";lago. Govorimo o tem zato, ker; t se je pojavilo v nekaterih kra-| 'J jih — ne v vseh, a pojavilo se "(Je — mnenje, da je že prišel! "jčas, ko moramo bogato vračati, žrtve, ki so nastale v našem! •osvobodilnem boju. Ne gre za ?.to, da nekomu plačamo za njegove zasluge. Borili smo se '.vsi, vsak je trpel. Mi bi bili 1 zato slabi gospodarji, če bi ho-> teli vsakemu posebej sedaj nekaj plačati. Mi bomo terjali za tiste, ki so žrtvovali povr-1 ,nitev teh žrtev. Mi pa zato ne i bomo terjali lastne države. Po-vračilo za naše žrtve nam bo-Ido dali fašistični zavojevalci, ki so krivi naše sedanje stiske. Med seboj bomo skušali re-
3	v	•
siti najbolj pereča vprašanja sami. Zato želim, da boste vi j krepko sodelovati pri reševanju problemov v naših krajih, 1 da boste vi sodelovali pri us-^ merjanju vseh ljudi v delo, a pri dviganju zavesti, da smo
-	to, kar smo žrtvovali, žrtvovali o zase in da nas to samo na
ii	sebi še ne opravičuje na ni-[ kako odplačilo in da to od nas i-'terja še večjega dela, ker bi i- nas vse drugo lahko zavedlo a v zelo težko situacijo.
Q
To so stvari, ki sem vam
s ..
jih hotela povedati in ki jih
^ morate vi pravilno tolmačiti
I v svojih k rajih, istočasno pa
reševati najtežje primere v ve-
^ liki meri z lastnimi silami,
reševati vprašanje repatriiran-
'„ cev, vprašanje brige za parti-
L zanske vdove in sirote, za žrt-o ______
| dela in mezd in problem vred- i
.nosti našega denarja ter sklad i ne ureditve vseh življenjskih!] ivrirašanj našega naroda, vseh j s :delovnih ljudi, delavcev, kme- i j tov in delovne inteligence. Ker(£ ;pa je' on tisti razred, ki s i svojim delom ustvarja vred- 1 nost, s tem ustvarja boljše po- i go je za celotno gospodarstvo, 1 daje tudi s tem smer vsemu razvoju našega gospodarstva.
j Opazili ste, da bi navidezno zboljšanje razmer delavskega razrela postalo lahko zelo nevarno. Sklepali ste zato o tem,' ikako je treba, da ostane mezda realna mezda, namreč da ne postane to mezda na papirju, ki ima samo visoko števil-i i
ko, ampak da je to mezda, za katero se da mnogo kupiti. —j ^Dejansko je danes v veliki me-,ri odvisno od strokovnih organizacij, kako bodo v mejah ; i . t
zakonov, ki smo jih napravili,
i *
uveljavili pravilno gospodar-1 ,sko gledanje, posebno v kolek-j-tivnih pogodbah, ki jih boste1 ' sklepali. Tu je potrebno, da j vi temeljito preštudirate svoje korake in zagrabite problem dejansko tam, kjer je treba, to je ustvaritev pogojev za! zvišanje produkcije, da realno ustvarite boljšo življensko eksistenco, ne samo videz dobre-: ga življenja, ki ga pa v bistvu 1 ni/	|
^ Na drugi strani so sindikalne organizacije v svoji tovar-; ' ni, v svojem kraju tisti zaščitnik, tisti organ, ki se zani-,ma za življenje okrog sebe, ne j samo delavcev v tovarni" am-^ pak pploh delovnogaa ljudstva svojega kraja.	i
t
i Mi vemo, da stojimo pred i izredno težkimi nalogami prav i na polju socialne politike. Na drugi strani imamo pa za re-
_'ši'.ev teh nalog: izredno malo
i
i s/edstev. Zavedamo se, da ni dosti, da sedaj damo komu . podporo, ampak mora biti osnovna naloga, da hitro dvigne-. mo produkcijo, da damo vsa*
-	razpoložljiva sredstva in sile ^ za produkcijo. Zato je danes
-	nujno za potrebe socialnega o skrbstva na razpolago izredno i. malo sredstev-. V izkušnjah iz .. našega boja pa imamo že re-n šitev teh problemov. Vemo, da _ smo mi vsi dolžni rešiti pro-
0	bleme, ne bomo čakali pomoč
1	od zgoraj, ki je dar^pSv lahko j le zelo skromna, bomo reše-
-	vali probleme čim bolj iz last-a nih ali, reševali nujne proble-1
me na temelju tiste solidarno-' v sti vseh naših ljudi, ki se je _ skovala v tem boju na temelju a medsebojne požrtvovalnosti, ki i? je v tem boju zrasla.
a Na ta način bomo napravili \ dve stvari: rešili bomo razne 1 pereče probleme repatriiran-u cev, partizanskih vdov, sirot, žrtev fašistiknega terorja. — Naši ljudje, ki so trpeli, bodo 7 kljub skromni pomoči dobili ^občutek* da so prišli v svojo ' | domovino. Kešili boste s tem I" I ta problem na eni strani, na drugi strani pa ne bomo usta-n I vili zato tovarn, ampak bomo ^'s svojo silo in silo teh tovarišev še povečali produkcijo, Še povečali temelje našega bolj-I šega gospodarstva. Danes ni
Vaše organizacije niso pokazale samo, da ste zmagovalci, ampak tudi, da rešujete pro bleme z občutkom, da ste gospodarji v svoji novi državi, to s pravi, da prinašate sklepe, ki kažejo, da mislite na vse. Mislim, da je prav v teh časih nujno, da naše strokovne organizacije mislijo na vse. Imamo ogrcfmno problemov, ki so med seboj tako povezani kot členi verige. Naše strokovne organizacije, organizacije delavstva ustvarjalcev vrednosti, se morajo zavedati, da one držijo v rokah ureditev tiste strani našega življenja, ki je prav za prav osnovni Člen v tej verigi, in da je od njih odvisno, kam bodo potegnile to verigo, ali jo bodo potegnile v smer, ki bo dala našemu gospodarstvu neko realno podlago — trden temelj, ali pa jo bodo potegnile v neko negotovost, v stanje ki se lahko vsak čas preokrene. Iz vaših diskusij se vidi, da dobro poznate probleme, ki predstavljajo ureditev delovnih prilik, problem
nju zakonov, aampak tudi mož-j( nost iniciative za nove zakone, i ni predvsem možnost kontrole i nad izvajanjem teh zakonov, i i Delavski razred preko svojih|< sindikatov sam nastopa kot |1 iniciator, kot regulator, kot i tisli masovni kontrolor nad « izvajanjem zakonodaje, kot i osnovni zaščitnik pravic de- < lavskega razreda. Sindikalne organizacije imajo zato v novi i Jugoslaviji svojo ogromno na-J logo, na polju graditve naše ! države, na polju ustvarjanja \ nove zakonodaje, tako kakor jo imajo v produkciji.
Mi čutimo izredno potrebo 1 po neprestanem sodelovanju s sindikalnimi organizacijami.— Danes si je sploh nemogoče zamisliti urejevanja delovnih prilik, ne da bi sodelovali z \ našimi strokovnimi zvezami, želeti pa je, da naše medse-: bojne zveze ne bi ostale samo pri vrhu. želeti je, da bi vaše sindikalne organizacije prav v pqslednjem obratu, prav v vsa-' ki vaši podružnici sodelovale, diskutirale, obravnavale vse tiste zakone, ki so že sprejeti, vse tiste, ki se naj sprejmejo in obravnavale vse popravke. Po okrajnih, krajevnih in okrožnih odborih imamo refe-' rente za socialno skrbstvo. — Sosialna politika mora biti enotna za celo Jugoslavijo in predstavlja to velik uspeh delavskega razreda. Odločitev v teh stvareh ne morejo biti prepuščene niti okrožnim odborom in tudi ne posameznim federalnim enotam. Vendar je i nujno, da vsak referent za socialno skrbstvo dela v tesnem stiku s sindikalnim organizacijami svojega kraja, okraja ali okrožja. Sindikalne organizacit je, skupno s socialnimi refe- i renti rešujejo zadeve, ki se, morejo rešiti v njihovem okvi-j ru oziroma dajejo iniciativo za določene rešitve svojemu glavnemu odboru oziroma ministrstvu
.■vvnuUA'"—NEW YORK
TTERTUY, OCTOBER 16, 1945
' YSTANOVLJEN EL IMS
ROMAN
"O torn marquisu in o miss Pavlini ne morete reči ničesar gotovega, nego sama doume-, van ja?'*
Zopet sem se začudil tako kategoričnemu vprašanju «xi tako plašnega človeka, kakor je Astlej.
"Ne, ničesar gotovega, prav ničesar." sem odgovoril.
'•Ako je tako, tedaj ste naredili pogreško ne samo, da ste mi to pripovedovali, ampak že s tem, da ste sj to za-se mislili."
44 I>obro. dobro! Priznavam! Sicer sedaj ne gre za to." sem mu segel v besedo, čudeč se sam pri sebi. Tedaj sem 11111 povedal ves včerajšnji dogodek prav natančno. Pavlinino domislilo, srečanje z baronom, svojo odlositev, nenavadni strah generalov ter mu naposled po-dobrno opisal des Oriuexa z vsemi niansami; na koncil sem mu pokazal tudi pisemce.
"Kaj izvajate iz tega?" sem ga vprašal. — ••prišel sem ravno zato. da bi zvedel vaše mi--li. Kar se mene tiče, bi najraje ubil tega Francoza an nemara to še storim."
'•Tudi jaz! " je dejal Avtlej. "Kar se tiče miss Pavline, tedaj, vi veste, stopimo v stik z nam sovražnimi ljudmi, Če se pokaže neizogibna potreba. Za tem se morda skrivajo vam neznani, od postranskih okoliščin za v i trni od-Mošaji. Mislim, da ste lahko brez skrbi, seveda rsaj deloma. Včerajšnje njeno postopanje *se mi zdi v resnici zelo čudno ne zato, ker se vas j«- hotela iznebiti in vas poslala <jmk1 baronovo palico, ki je pa, ne razumem zakaj, ni uj»ora-bil, da-si jo je imel v rokah, ampak zategadelj, !vcr taka domislica za .tako . . . tako fino aiiss nedostojna. (Seveda ni mogla uganiti. da • los lovno izvršite njeno smešno željo . .
' \ este kaj sem zakričal hipoma in ga motril presunljivo, "zdi se mi. da ste vi to že < (ili. Ye*te od koga? Od miss Pavline same!"
I'ogledal me je začudeno.
"Oči vam žare in v njih čitam suiuiljo." je /.pregovoril hipoma vrnivši si (prejšnji mir,
vendar nimate ni najmanjšega povoda, da ka-zete svojo Mimnjo. Ne priznavam vam te pravice in vam odrekam odgovor na vase vprašanje."
"Naj 1m>, ni treba!" sem vsklikuil čudno xznemirjeu in ne vedoč, izakaj mi j«' to prišlo v glavo. Kdaj, kje in kako naj hi bila izbrala Pavlina A*tlej« svojim zaupnikom? Sicer pa nem sadil ji Čas pustil Astdeja nekoliko izpred oei, a Pavlina j«- bila itak že za me vedna za-gonetka. tako velika, da sem bil, pripoveduje Astleju zgodovino svoje ljubezni, naenkrat čisto presenečen vsled dejstva, da nisem mogel prav nič točnega in gotovega reči o svojih od-m šajih do nje. Nasprotno: vse je bilo fantastično. nenavadno, brez podlage in ničemur ne podobno.
44Prav, prav! Zmeden sem še in sedaj ne morem še pojmiti mnogočesa," sem rekel skoro brez sape. "Sicer ste pa res dober človek. Se-<iaj pa k drugi stvari; ne prosim vais sveta, ampak slišati hočem samo vaše mnenje."
Pomolčal sem nekoliko in potem začel:
"Kaj si mislite vi, čemu se je general tako preplašil ' Zakaj so naredili iz moje neumne šale tako afero, talko afero, da je celo des Wrieux videl potrebo vmešati se, dasi se on J noša samo v zelo važnih slučajih, me posetil (kako se vam zdi?), me prosil, on, des Grieux, mene! Slednjič si zai>umnite, da je prišel ob
PRIZOR IZ NOVEGA FILMA
"Blithe Spirit"
ŽENSKO DELO DELAVKE ISCEJO
HELP WANTED
(17)
devetih in da je že imel pisemce od miss Pavline! Vprašanje je torej, kdaj je bilo napisano? Morda so miss Pavlino zbudili samo zato. Vrhu tega. da vidim, da je v njegovi oblasti (ker celo mene prosi oproščenja), se še vprašujem, kaj jo ta stvar osebno briga? Zakaj jo tako zanima? Zakaj so se zbali takegale barona? In kaj je to takega, ako se general ženi z mile Blanche de Cominges? Trdijo, da se morata radi tega nekako posebno držati; toda to je vendar ze preveč posebno, priznajte sami! Kako mislite? Po izrazu vaših oči sem uverjeii, da veste o tem kaj več nego jaz!"
Astlej se je nasmehnil .in pokimal z glavo.
•'Nemara res vem o tej stvari več nego vi," dejal. "To zadeva samo mile Bla-nclie in prepričan sem, da je tako."
*'Xu. kaj je z mile Blanche?" sem zakričal nestrpno: hipoma me je obšlo upanje, da se mi tudi o mile Pavlini kaj odkrije.
"Po mojem mnenju ima mile Blanche sedaj posebne vzroke, da se na vsak način »izogne srečanju z baronom in baronico, tembolj neprijetnemu in, kar bi bilo za njo še slabše, škandaloznemu."
•'Torej! Torej V
FELLER HANDS
( FRENCH FEI.l.IN«; i HAN1> SEWERS. FINISHERS
ON
M EN S VIA IT111 N< i Apply MAX IDELL SONS «'0. 21 WEST	ST.	N. Y. C.
I !
cjoi - i
(I 1 H L
Knowledge of Clerioal Work for Ijight Interesting Work on —
LEATHER NOVELTIES 5 Days — <Jood Pay — Opj»ortu- r nity for right person. — Apply i FANCY LEATHER NOVELTY | !«1 Broadway. X. Y. <\ «JR T-tioOU ,
SLIP STITCHERS
« OX MENS NECKWEAR Permanent Peacetime Petitions Exj)erieneed—Inside work only Plesisant Surrouudiuss — Apply
NORTON & CROSS 228 EAST 45th ST., N. Y. C._j
< 11h>— lhwi
I I
1, I
i i
(201—2t«i
FINISH E R S
OX MENS VESTS Steady Work — «;<mk1 Pay Apply
A R R A II A M It R O S . S7 I'MVKItSlTY PLACE N. Y. C. (Xear 11th Street)
RO( 1NE SIVALKE
Izurjenost na "'I-amp Shade«'* je j priporočljivo, ni pa bistveno po- i trebim. — Stiilne mirodobne službe | .so — ,S5 na uro za iz vež bane | .70 na uro za zaoetek za druge Prijazna okolica — Vprašajte K WAN LEE CO.. 225 — »tli ! Avenue, N. Y. C. Room 8.'!."»
(107—2f«>
Gren era 1 HO L* SE WORKER
2 CHILDREN — SLEEP IN REFERENCES
TR 8-0070
(2U0—202)
SLAMNIKA RICE
na MALE in BOX MAS1NE Dober zaslužek — Stalno delo Prijetna okolica Vprašajte AI.ANSON HAT 721 BROADWAY New York City
(109—20T.)
(201—207)
V Winter (iarden. Broadway in 50. u-lica. New York, sedaj prikazujejo Noel Coward-ovo komedijo "Blitlie Spirit."*. Zgornja slika je posneta iz lega filma.
Hišna delavka - Kuharica
Spi notri	I odrasfeni — no-
benega pranja. — 3 sob — prijetna okolica — Dobra plača
sc 4-tiosr. — ir, w. sist st.
New York City
i UH}—202)
GENERAL HOI SEWORKER
NO LAUNDRY — PL A 1 N C O O K I N C STEADY JOB — $125 MONTH Sleep in Preferred Pleasant. Working Conditions Call
SC 4-ti9:*2
< 201—207)
FINGER W AVER	I All Around Operator
Good Salary — Short Hours	[ Permanent Position
Apply: NELLIES SALON	|
11.15 LEXINGTON AVE.	|
N. Y. C. (70th Street I
-•----
(105—201)
RHINESTONE 6c NAILIIEAD SETTERS
Experienced — <Ioorl Pay i I^ong Season — Congenial' Working Conditions — Apply BREIN LINGER | 315 WEST :iOth ST.. NEW YORK
C O O K
NEAT — COMPETENT PERSONA L REFF.RENt *ES ADCI.TS — NO LACNDRY SLEEP IX Call SCARSDALE 183!» Collect — Ret ween 0—12
< liK^— 2»(»
Finishers & Basters
ON MEN'S TOP COATS STEADY WORK—COOD PAY Apply
I.OZOWSKY & KARAN IK 2KK7 ATLANTIC AVE BROOKLYN. X. Y.
(100— 20r,»
(107 2031
ŠIVALKE
na " Sat um" slamo.— dobra
plača: dolga sezi.ia : prijazna delavnica. — Vprašajte pri: lapoff & SAI l. i:t West .M»th St., 3rd floor. New York City.
10—19
General HOUSE WORKER
NO COOK i NO. — Three adults, one school child. Salary $35.— week own room :»nd bath. Must have ro<mI references. Write: J. Blickstein, 21) Dogwood Lane, Rockville Centre, n. y.
lO—1
RT'Y A VICTORY HON D TO-DAY!
G I R L
CARE FOR 1 YR OLD CHILD 8—5 DAILY EXCEPT SUNDAY
MEALS — GOOD PAY CONG EX IA L SI" RROU X DIXG S Apply: Mrs. L. Michaelson 100<» E. 10th ST.. BROOKLYN ES 5-2392
(100—202)
O L O V E s
Permanent Peacetime Jobs Experienced KILERS & INSERTERS
Pleasant surroundings — Apply NADELMAN. 331 — 4th AVE. oil FABRIC G LO VES—< Joed lay N. Y. C. (Near 25th St.)
Operators on GLOVES
Wbipstitch and In sea m — Es]>e-rience prefferetl. WILL TRAIN BEGINNER with knowledge of sewing. — Steady year round work: good pay: modern factory " Apply CRISTIAXO BROS. 2410 FIRST AVE.. N. Y. C.
(109 20n>
(1!X»—202)
IT O r S E WORKER
SLEEP IN. OWN ROOM GOOD SALARY FLUSHING CH 2 0030 or FL 3-0010
(105—201 >
Opozorite se druge, ki ne čltajo "G. N." na te oglase. — Mogoče ho komu vstreženo.
COUNTER WOMEN
EXPERIENCE PREFERRED BI T NOT ESSENTIAL MEAL TIME S K It VICES — CONVENIENT HOURS S T E A D Y W O R K
Apply - DIETICIAN- POLYCLINIC HOSPITAL
345 WEST 50th STREET	NEW YORK CITY
(19G—202)
:: New Jersey :: HAND BINDERS
EXPERIENCED ON INFANTS CARRIAGE COVERS & BLANKETS Anyone handy with iif»edlp can ciualU •	fv — (No homework)
Apply JULIUS BERGER :u OI.1VER ST., NEWARK, N. J.
(195—201 t
Angleško-Slovenski
BESEDNJAK
Iziti je novi angleiko-slovenski besednjak, ki ga je sestavil
Dr. FRANK J. ICERN
V njem so vse besede, ki jib potrebujemo v vsak. danjem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 273 strani.
Cena je $5.°°
~ 7
Naročite jo pri:	A
KNJIGARNI "GLASA NAKOPA" 216 W. lath Street	New York 11, N. Y.
ski zvezi. Vse to bo na razpolago delavstvu.
Podpore, ki jih deli država sirotam in partizanskim vojnim vdovam, pri nas doslej niso bile dobro razdeljene, ker ni bilo pregleda, ne rediyh prometnih zvez in denar še ni bii zamenjan. Odslej pa bodo po proračunih krajevnih referentov redno delili podpore, toda zares nepreskrbljenim.
("Ljudska Pravica")
IŠČE SVOJEGA BRATA
JOŽETA MARKOV C T C1, Vas Topol, št. 25, pošta Nova vas pri Rakeku, Jugoslavija, ki se nahaja nekje v Kanadi. — Ako kdo ve zajn, ali mogoče sam ei-ta, naj se zglasi na naslov sestre Mrs. Theresa Ladh, 13110 Croesburn Ave., Cleveland 11, Ohio, U. S. A., ker imam pi-sino od njegove žene Marije.
10—17
HELP WANTED MOŠKO DELO
—HAND EMBROIDERS—
EX PERI OKI) ON FRINGE SHAWLS. WOVEN BLANKETS ANO INFANTS WEAR (No Home Work) Apply JULIUS BERGER CO. 34 OI.IVER ST.. NEWARK, >. J.
(195—201)
HELP WANTED
Help Wanted (Male)
POLISHERS - ASHERS
ON CATALIN Steady work — Plenty of overtime — Starting pay .SO to 1.— an hour according to exjteriem-e Apply
CREATIVE PLASTIC CORP. fHKJ KENT A VEL, BROOKLYN
(199—205)
SHOEMAKERS
CUSTOM MADE SHOES STEADY WORK—GOOD PAY Apply JOSEPH BURGER 2067 — 3rd AVE., X. Y. C. near 113 Street
(199—20,-.)
(MALE & FEMALE HELP WANTED)
SUPERINTENDENT |
|	O o u P L E
I	I
Handy with tools — 32 family i Iwalkup — Good salary — 3 rooms j I on main floor.
I_ESplanade 7-7471_I
(201—203)
GLASS BENDERS
ON
NEON SIGN TUBES
STEADY WORK GOOD PAY Apply
N. Y. NEON SIGN CO.
2018 — 25th AVENUE ASTORIA. L. I.
(200—202)
WOODWORKERS HELPERS
! Experienced preferred but not j I essential — Also experienced I MACHINE MEN & HELPERS j Steady; good pay: plenty overtime |
Apply: B. R. Z. CABINET CO. I I! VARET STREET, BROOKLYN I EVergree*n 4-0438
(lftO—201)
J
'^AVAW.VWWW'A^AV^WAV^W^AV.WAV.;
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes §f All Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani"^
Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi. — Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in izpopolniti.
Knjigarna Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street	New York, 11, N. 7.
NOVA IZQAJA STANE SEDAJ
SILVERSMITHS
EXPERIENCED SOLDERKRS
Also MAKING FRAMES Steady work — Good Pay — Exeellent Opportunity to Right Workers — Apply
VICTOR JEWELRY 1.1t WEST 42nd ST.. N. T. C.
(109—20T»)
Angleški
Molitveniki
ITJLiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini
V krasni vezavi, najfinejšega izdelka.
"KEY OF HEAVEN"
v finem usnju $1.75 Naročite pri: SLOVENIC PTXBL. CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y.
KUPITI IN "IXTHA* BONO DANIt
IGRAT F C "'km""
IXJIVfVI jI iV POSTOiEVSKI
IZ SPOMINOV MLADENIČA ^BeB—SBSS^'
PITTSBURŠKI KOTIČEK:
{Nadaljevanje z '2. str.)
I\'ajkrajši dopis ki sem ga
kedaj čital je poslala neka žena uredniku enega tukajšnjega dnevnika v obliki vprašanja: Ako naši fantje* niso potrebo-j vali pointov ko so šli v arma-' do, zakaj jih morajo imeti ko; 'grejo ven? In drugi dopis v tistem listu: Jaa štejem 10 let tin je to prvo pismo ki sem ga \ napisal za kak časopis. Jaz j namreč želim da bi še nadaljeval štrajk na produkcijskem j jardu (skladišče železniških ikai za sadje in zelenjavo) kajti jaz ne maram za spina-čo. "How about bananas"? mu i je pripomnil urednik koncem dopisa.
Imenovani štrajk je že preko 2 tedna v teku. in na tisoče in tisoče ton grozdja, sadja in „ zelenjave bo segnilo (in deloma je že) če ne bo stavka raz-'kladalcev in voznikov v kratkem končana. Izgleda toraj da bodo rojaki to zimo ostali brez kaplje vina.
In zopet, otroci iz Morning-■ side, (novejše naselje v mestu) ' so naslovili pismo na urednika
-	kjer izražajo željo da bi jim
•	kedo postavil movies gledišče,
■1 češ da morajo plačevati za
-	poulično karo dočim imajo vča-
-	sih komaj par nikljev za tea-
•	ter, in pa izguba dragega časa , ki je tako potreben za šolske
-	naloge.
t -
Srečni so tisti ki so se os-krebeli za zimo in si napolnili kleti s premogom ki ga bb skoro gotovo primanjkovalo, saj samo v Zapadni Pennsylvaniji počiva preko 170 (premogovnih jam in brez dela je čez 60,000 majnarjev, deloma vsled štraj ka nadzorniških ♦ uslužbencev. In oboji, majnarji in nadzorniki so prejeli velik udarec ko je poročilo iz Harrisburga poročalo da ne bodo opravičeni do brezposelne podpore prvih 5 tednov češ da to je druga St\ ar nego pomanjkanje dela.
S pozdravom! — /. B.
ZBOROVANJE DELAVCEV - DELEGATOV
(Nadaljevanje z 3. strani.)
in ki bodo imeli največje perspektive v bodočnosti.
Socialno zavarovanje se bo po'enotilo. Nič več ne bomo nekje zavarovani samo za pokojnino, drugje za starost, ampak bo v enem zavodu zavarovanje za vse primere. Poenotenje socialnega zavarovanja je tudi v tem, da ima delavec, kjer koli je, enake pravice, vezane edino na njegovo delavsko knjiživo. V tem vidimo bazo za srečnejšo bodočnost našega delavca. To ne bo slaba preskrba v bodezni, ampak bomo iz dohodkov socialnega zavarovanja gradili deč-jje domove, zdravilišča, okrevaj
'lifiča, kot jih vidimo v Sovjet-
--
"Mile Blanche je bila pred tremi leti ob ra-iJ mi sezone š« tukaj v Iliiletenlmrgu. Tudi jaz1 sem bil tukaj. Mile Blanche se tedaj ni ime-'* novala mile tie ('ominges. tudi njena mati mmej vem v de i'ominges ni tedaj še ekzi«toval;i.'1 Vsaj euti ni bilo <še o njej. Des <fi ie\ixa — desi <»rieuxa tudi ni bilo. Trdno sem prepriean,! d;< si niso miti sorodniki. Manjuis <les tivieux' > tudi novega izvora, kar sklepam po neki o- ] količini; menim, da se eelo des Grieux Šele ' malo časa sem imenuje. Poznam tukaj človeka,' ki ga je poznal pod drugim imenom."	'
"Vendar -ima soliden kro*> znancev/'
"O, to je možno. Celo mile Blanche ga ima lahko. Pred tremi leti pa je mile Blanche do-|: Ma <h\ tukajšnjega mlai-stva vsled prit<»žbe baronice Wunnerhelm zapoved, naj zapusti mesto, in zapustila ga je."
•'Kako to,"'
''Najprej se je pojavila tukaj z nekim Italijanom, nekakim princem z zgeniovinskim ime-Jiom, 'kilfkor Banhedini ali temu podobnim J?il 'Ji> ves v Prstanih in hriljantih in sicer ,,epo-narejenih. Vnaila sta se v kra^i kočiji. Mile Blanche je igrala na tren-te et cjliarante, kolikor se spominjam, spna srečno, petem pa se J> je sreča silno izneverila. Pomitim, ,la je ne-i kega vrfera zaigrala ogromno vsoto. Najhuj-s. vdaree pa je bil zanjo, da je un l>eau niacin (nekegjt lepega jutra) izginil njen princ neznano kam; izginili so tudi konji in kočija vse je izginilo. Dolg v hotelu velikanski. — Mile Zelma — namesto Barberini je naenkrat postala mile Zelma — je bila v največjem ob^ upu. Tulila je in cvilila, da je bilo čuti po vsem hotelu, in je v besnosti raztrgala obleko. \ hotelu je stanoval poljski grof vsi potujoči Poljaki so grofi — i„ mile Zelma, tr-f?a.]oea svojo obleko in ,pres»kajoea ko maeka fvoje obličje s svojimi krasnimi, v dišavah lini it im i rokami, ga je jela zanimati. Pogovorila sta se in pri obedu se je potolažila. Že zvečer se je grof pojavil z njo roka v roki v vok-zalu. Mile Zelma se je smejala po svoji navadi zelo glasno in se je vedla zelo neprisiljeno.
(Dalje prihodnjič.)
Poštnih uslužbencev , primanjkuje
Kdor bi (hotel imeti začasno delo na pošiJi v Xew Yorku. naj takoj vloži prošnjo. Plača jo j 84 centov na uro; za delo od < 6 zjutraj do U zvečer je 10% več, ali 92.4 cente na Uro.
zg-lasijo se naj osebno v so- j hi 3216. v poslopju glavne po- £ čte v New Yorku, 8th Anue in West 33rd St.	]
Poštni i-avnatelj v Xew Yor-lj ku Albert Ooldman je sporo- ] oil, da i>otrebuje 3000 novili . Kača.sdiih uslužbencev, ki bodo A }M>magali razpošiljati božične zavitke našim vojakom onstran ] morja.	]
NA PRODAJ
KRASNA HIŠA, 14 sob, pei na. olje, ' posebna okna za zimo, "screens". ] nober dohodek. — Nadalje 2-DRl - ] ŽIN8KA HIŠA, centralna kurjava z , gorko vodo (pe# na oglje). — Za ' vsa to«, pojasnila se obrnite na last- 1 nieo: MRS. MARY PRIBIL, 103-31 i »7th Street, Ozone Park 17, L* L, N. Y. Tei. VI 3-5450.	j;
-	. - * . 10—19