Poštnina plačana v gotovini
CENA IZVODU 10 DIN
r

Leto XI. — Štev. 29.
Ljubljana, 17. julija 1955.
izdaja časopisno založniško podjetje »Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozarjeva 12, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 —- Čekovni račun uprave št. 602-»T«-84	— Telefoni:	uprava 21-281
uredništvo 31-694 (ob nedeljah tudi 31-193 in 30-278) — Celoletna naročnina 400 din. polletna 200 din.
1
S!!!
Najboljši Slovenec na Vršiču
prejme pokal .Pojeta*
Mernarodna etapna kolesarska dirka »Po Hrvatski in Sloveniji«
Jugoslovaoi v ospredju
Avstrijec Rauner zmagovalec I., Petrovič pa II. etape - Varga junak današnje dirke - Lep uspeh Ba ca - Tudi danes se Slovenci
Zagreb, 1?. julija — Včeraj dopoldne je o Zagrebu startni strel pognal o borbo 82 kolesarjev iz 8 držav na letošnjo tradicionalno mednarodno etapno dirko *Po Hrvatski in Sloveniji«, ki se je pričela v Zagrebu in vodi preko Reke, Kopra, Gorice, Bovca, Ljubljane, Maribora, Zagreba in Slavonskega Broda do Beograda (139?) km. Poleg dveh jugoslovanskih ekip in več republiških moštev ter individualcev sodelujejo letos na tej dirki tudi vozači Anglije, Avstrije, Belgije, Bolgarije, Danske, Luksemburga in Nizozemske.
Trg Republike v Zagrebu je bil v sobodo dopoldne podoben velikemu mravljišču, kajti nad 80 kolesarjev iz 8 držav se je zbralo na startu, da se podajo v borbo na prvi etapi dirke od Zagreba do neke, ki je dolga 181 km. Seveda smo z velikim zanimanjem prebrali startno listo. Na startu se niso pojavili Italijani, ki so svojo udeležbo odpovedali v zadnjem trenutku. Zato je nastala majhna zmeda, tako da organizatorji prav do začetka dirke niso vedeli za nekatere posameznike, kako vozijo, v kateri skupini vozijo in za koga vozijo. Zvedeli smo tudi. da so Angleži poslali na start 5 kolesarjev, od njih pa so prišli na start le 3, ker sta dva zamudila vlak. Nedvomno je bilo tudi, da bodo Bolgari favoriti za najboljša mesta, seveda če bi prišli na start z najboljšo ekipo. Prišli pa so žal z drugo garnituro, k; je po našem mišljenju tudi dovolj močna, da poseže v borbo za prvo mesto. Res je pa, da so pred nami še dolgi kilometri :n marsikaj se lahko iz,pre-meni. Zaenkrat smo spoznali najboljše, med samo dirko pa človek lahko doživi marsikatera presenečen ja.
DO 60 km BREZ IZPREMEMB
Z našim Topolinom smo jo veselo mahnili za glavno skupino, ki se seveda v prvih kilometrih ni dosti razmahnila in razredčila. Tempo je bil v nekaterih krajih tudi 50 km na uro. tako da smo morali prav krepko pognati naš avtomobilček, da smo lahko dohajali vodilno skupino Pri 60 kin pa so se pojavile prve okvare. Po startni številki 78 smo opazili, da je bil prvi nesrečnež Jugoslovan Nikolič iz Niša. Toda kdo bi se menil zanj? Okvara je pač okvara, čimprej pa je treba priti na cilj! Nekaj km za tem je zaostal tudi Jovanovič iz Beograda s startno številko 104, ki je vozil med posamezniki in ni mogel zdržati ostreg. tempa.
V enakomernem ritmu so kolesarji poganjali pedala in brez večjih sprememb smo prešli 150 km. Toda naenkrat glej. večja nesreča!
Z »VESPO« V DIRKAČA!
Nismo se niti dobro zavedli, kaj se je pripetilo. Naenkrat je nastala velika, gneča in na tleh je ležal s krvjo oblit jugoslovanski dirkač Mičič, v katerega se je zaletel neznan motorist z »vespo«, ki je napačno vozil po cesti. Mičič je dobil težko poškodbo. Takoj je bil na mestu zdravnik, ranjenca so položili
v moderni avtomobil in odpeljali v bolnišnico v Karl ovac. Nekaj časa smo opazovali ta nesrečni dogodek, takoj za tem pa smo krenili s podvojeno silo naprej. Opazili smo, da se je "lavna skupina medtem precej razredčila. Med zaostalimi smo sre-
Posebno poročilo od Marjana Liparja
oali v glavnem Jugoslovane, pa tudi edinega tujega dirkača Danca Nie.1-sena. Seveda smo opazovali to skupinico le bežno, ker nas je zanimalo, kaj se doga ja spredaj.
LOVIMO UBEŽNIKE
Kmalu smo jih dohiteli. Prvi, ki smo ga ujeli, je bil Radoeič iz Zagreba s startno številko 82, dalje Bolgar Bobev, Ješič jz I. jugoslovanska ekipe, potem Del la Pietra, Asse-nov itd. Toda po naši presoji to še ni mo"la biti glavna skupina. In res je ta vozila kakšnih 400 m pred njimi. V tej so bili v pretežni večini slovenski dirkač; obeh ekip, nekaj Jugoslovanov, Belgijcev, Luksemburžanov in seveda tudi posameznikov. V te j skupini se je dobro držal Valant, ki je bil ves čas na čelu, prav tako pa tudi Brajnik in Curk, vsi trije člani II. ekipe Slovenije, ki je bila sestavljena tik pred startom. To nas je precej razveselilo! Vedeli smo, da so se tudi naši fantje podal; na pot z optimizmom in borbenostjo in da tokrat Slovenci ne bomo med zadnjimi.
Vsega tega pa še ni bilo konec. Se bolj spredaj je vozila skupina, v kateri so bili znani »asi« iz Nizozemske in Belgije, med njimi pa tudi člana I. jugoslovanske ekipe 'Vuksan in Petrovič.
KJE SO PRVI? v
Naš Topol ino je moral znova krepko pognati in vrstili so se dolgi kilometri, preden smo ujeli vodeče kolesarje. Najprej smo videli Danca J on s s on a v družbi z Angležem Wilsonom, Bolgarom Krstovom ter Jugoslovanom Vargo in Bajcem. Le minuto pred njimi pa so vozili glavni favoriti I. etape: Avstrijca Milil er in Rauner ter lanskoletni prvak te etape, Luksemburžan Bolzan.
Na gorskih ciljih v Vrbovškem in Špičunku so se prvi pojavili Mtiller, Bblzan, Rauner in Krstov ter je v Vrbovškem zmagal Krstov, v Špičunku pa Mtiller. Tu je že tudi padla odločitev o končnem vrstnem redu etape, kajti dirkači so imeli samo še pot navzdol. Mtiller, Bolzan
Od redova atletinja Stamejčičev« (spredaj) je danes na tekmovanju zvezne lige v Varaždinu dosegla na 100 m izvrsten rezultat 12.4, pa tudi v teku na 80 m ovire se je prav dobro odrezala s časom 12.0 (Poročilo beri na 2. strani)
prav dobro držišo
in Rauner so pobegnili Krstovu, nato pa sami med seboj pričeli ostro borbo, v kateri je zmagal Rauner in prvi privozil na cilj v času 4:50.0, le 24 sekund za njim pa sta privozila v cilj tudi Bolzan in Mtiller.
Dirkači so prihajali na cilj v istem vrstnem redu. kot smo jih našteli. Zadnji je prešel cilj le 45 minut za zmagovalcem, kar je dokaz, da so bili doseženi kvalitetni rezultati. Med dirko sta odstopila zaradi nesreče dva tekmovalca, tako da je prišlo na cilj 80 dirkačev. Povprečna hitrost na tej etapi je znašala 37.344 k,rr na uro.
KDO SO FAVORITI?
Po pr v j etapi je na to vprašanje seveda težko odgovoriti. Videli smo, da imajo Avstrijci močne posameznike. imajo pa verjetno slabšo ekipo. Po vsej verjetnosti bodo najnevarnejši Belgijci, Luksemburžani in (Nadaljevanje na 8 strani)
Včeraj dopoldne se je v Zagrebu pričela tradicionalna mednarodna kolesarska dirka »Po Hrvatski in Sloveniji«, v kateri sodelujejo dirkači Anglije, Avstrije, Belgije, Bolgarije, Danske, Luksemburga, Nizozemske in Jugoslavije — torej 8 držav. Kakor vsako leto, spremlja tu di letos dirko naš novinar (Marjan Lipar), čigar obširno reportažo boste lahko brali v prihodnji števil ki »Poleta«.
Naš list pa bo tudi nagradil z lepim pokalom enega izmed slovenskih kolesarjev. Sklenili smo podeliti pokal »Poleia« tistemu slovenskemu dirkaču, ki bo v sredo popoldne prvi privozil na prelaz Vršič
Kvalifikacijska tekma za vstop v consko nogometno ligo
GORIČANI SO USPELI
Nova Gorica, 17. julija. Težko pričakovani povratni kvalifikacij tekmi za vstop v consko nogometno ligo med Novo Gorico in Rudarjem iz Trbovelj, je danes prisostvovalo več kot 2.000 gledalcev. Nova Gorica je prepričljivo zmagala in s tem zaradi boljše razlike v golih postala član conske lige.
NOVA GORICA : RUDAR 5:1 (4:1)
Domači igralci so dali vse iz sebe, da so si priborili zasluženo zmago. Ob zaključku igre je občinstvo preplavilo igrišče, nosilo svoje ljubljence na ramenih ter jim še dolgo vzklikalo.
Že v prvi minuti so domačini pričeli z ostrimi »upadi, vendar zaradi nervoze niso bili uspešni pri streljanju na vrata. V 17. minuti je Guli n preigral obrambo ter vratarja in streljal, vendar je branilec gostov žogo odbil v out. Po posvetovanju s stranskim sodnikom sodnik Janežič ni priznal gola. V 25. minuti je vratar gostov poškodoval Kuzmina, za kar je sodnik dosodil 11-metrov-ko. Streljal jo je Korpar in dosegel vodstvo za domače. V 34. in 38. minuti je srednji napadalec Nove Golji v ima streloma potresel mrežo, rice Kerpar še dvakrat z neubran-Dve minuti pred koncem je Kuzmin, potem ko je preigral 3 nasprotnikove igralce in vratarja, dosegel še četrti gol za domače.
V	drugem polčasu je tempo igr« precej popoustil zaradi utrujenosti, vendar je Nova Gorica do 10 minut pred koncem še vedno prevladovala na igrišču, tako je Kuzmin v 67. minuti povišal rezultat na 5:1 in s tem dosegel končni rezultat.
V	zadnjih minutah so se gostje le otresli pritiska, živo napadli, vendar brez uspeha. Ko je sodnik že odžvižgal konec tekme, je Korpar dosegel še en gol, vendar ga sodnik ni priznal.
Najboljša igralca pri Novi Gorici sta bila 20-letna Kuzmin in Križaj, dobro pa je igral še Korpar. Pri Rudarju so se vsi igralci trudili, vendar je bila danes Nova Gorica boljša in je zasluženo zmagala. Edini gol za Rudarja je dosegel Florjane.
Zvezna moška atletska liga
Sijama forma naših tekačev čez ovire
Lorger 14.3, Puc 14.8
Ljubljana, 17. julija. — Na stadionu Ljubljana vSiški je bilo danes tekmovanje 2. kola zveznega ekipnega prvenstva za moške. Borba za točke je prinesla odlične rezultate in velik uspeh slovenskima društvoma Kladivarju in Ljubljani. Obe ekipi sta si s svojimi današnjimi rezultati zagotovili udeležbo na finalnem tekmovanju.
Junaki dneva so bili danes vsekakor tekači na 110 m ovire. Stanko Lorger je končno le tudi letos dosegel rezultat, za katerega se je boril že na vseh letošnjih tekmovanjih, a mu ga je enkrat preprečil protiveter, drugič bolezen, tre-
tjič pa zopet kaj tretjega. Lorger je s 14.3 izenačil jugoslovanski in seveda tudi slovenski rekord in se uvrstil na 2. mesto na letošnji evropski lestvici takoj za ruskim atletom Stoljarovom, ki ima rezultat 14.2. Za veselo presenečenje je poskrbel tudi atlet Ljubljane Jože Puc, ki jo s 14.8 dosegel na isti disciplini drugi najboljši jugoslovanski rezultat vseh časov. To pa še ni vse. Videli smo še celo vrsto odličnih rezultatov. Mladinec Lešek se je v skoku ob palici zopet popravil in mladinski rekord Slovenije in Jugoslavije znaša po današnjem tekmovanju 3.80. Vsi teki od 400 m dalje so dali velike borbe med izenačenimi tekmovalci in tudi temu primerno odlične rezultate.
Kmalu bi pozabili še na en odličen rezultat, ki je celo nov slovenski rekord. Igor Penko je danes sunil kroglo 15.35 m in s tem za 12 cm popravil svoj dosedanji rekord. Organizacija današnjega tekmovanja je bila, če nismo prestrogi Zadovoljiva. Ekipe so zbrale naslednje število točk: Kladivar 25712, Ljubljana 25288, Dinamo 24838, Mladost 23953.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Medrepubliški kegljaški dveboj Hrvatska : Slovenija
Sluveici dobre razpoloženi
Maribor, 17. julija. Na štiristeenem kegljišču Konstruktorja v Mariboru sta se danes sestali kegljaški reprezentanci Slovenije in Hrvatske. V tem tradicionalnem dvoboju, ki je bil četrti po vret), so tudi tokrat zmagali slovenski predstavniki in s tem potrdili, da so prevzeli primat v tej športni panogi. Prireditev je bila v okviru priprav najboljših jugoslovanskih kegljačev za letošnje svetovno prvenstvo v kegljanju, ki bo v Nemčiji. Slovenski reprezentanti so bili odlično razpoloženi in dosegli samo nekaj kegljev manj od jugoslovanskega rekorda. Posebno dobro roko je imel da-
nes svetovni ppvak Likovnik, ki je s svojimi 912 pottotimi keglji največ pripomogel k uspehu slovenske reprezentance.
Bežni tati: Slovenija (Likovnik 912, Martelance 880, Stane 858, Steržaj 854, Kobal tM, Vanovšek 819) 5146, Hrvatska (Silič 884, Smoljanovič 861, Pogelšek 839, Kom-bol 830, Katalinič 789, Grabarič 756) 4959. Izven konkurence sta tekmovala še Go-mol in Živko, člana Maribora. Prvi je dosegel 825, drugi pa 841 kegljev. Oba tekmovalca bosta verjetno prišla v poštev pri sestavi naše reprezenance. Tekmovali so v mednarodnem slogu na 200 lučajev mešano.
Zvezna košarkarska liga
Dvojni poraz
Slovencev
Beograd, 17. julija. V Beogradu sta bili dve košarkarski tekmi I. zvezne lige. Na igrišču BSK je pred 500 gledalci v nezanimivi igri zmagal BSK nad Mariborom s 84:58 (32:27).
'Druga tekma je bila odigrana na igrišču Partizana med Partizanom in Ljubljano pred kakih 2000 gledalci. Po lepi igri se je tekmo končala z zmago Partizana 103:90 (45:30).
Zmaga Primorja na Reki Reka, 17. julija. V prijateljski waterpolo tekmi je Primorje premagalo zagrebško Mladost s 6:1 (1:1). Primorje je prav tako zmagalo tudi
nri nlfiv.aln p,m srp.fvm rn s
Imenovano je komisiia za telesno vsgojo
pri Izvršnem svetu FLRJ
Izvršni svet FLRJ je te dni imenoval zvezno komisijo za telesno vzgojo. Za predsednika te komisije je imenovan član Izvršnega sveta FLRJ Velimir Stojnic, za podpredsednika je imenovan predsednik Zveze športov Jugoslavije Mili jan Neoričič, za tajnika pa Ivkovič Vlado* Med člani omenjene komisije so tudi številni telesnovzgojni delavci iz vseh republik, med njimi tov. Zoran Polič, predsednik Zveze »Partizan« Slovenije, dalje dr. Šef Alojzij, prof. Jelica Vazzaz itd.
Komisija bo obravnavala vprašanja s področja telesne vzgoje in bo o njih dajala Izvršnemu svetu FLRJ mnenja in predloge o potrebnih ukrepih za razvoj telesne vzgoje, zlasti za napredek telesne vzgoje ljudstva in mladine, za izboljšanje pouka
telesne vzgoje v šolah, glede šolanja strokovnih kadrov, graditve objektov za telesno vzgojo ter glede izdajanja predpisov s področja telesne vzgoje.
Z imenovanjem zgoraj omenjene komisije smo slednjič po dolgih letih vendarle dobili primeren vodstveni državni organ, ki bo sposoben v principialnih vprašanjih načrtno usmerjati, voditi in koordinirati vso našo telesnovzgojno dejavnost, tako po šolah, kakor v družbenih organizacijah — »Partizanu«, športnih organizacijah, planinstvu itd. Nedvomno lahko pričakujemo, da bo ta komisija v znatni meri pripomogla k reševanju mnogih pomanjkljivosti, ki so doslej vladale pri nas zaradi pomanjkanja takšnega organa in prevelike razcepljenosti telesnovzgojnih družbenih organizacij.
Zvezna ženska atletska liga
ODRED in KLADIVAR pred MLADOSTJO
Sikovec in Stamejčič 12.4 na 100 m - Stamejčičeva 12.0 na 80 m ovire
Varaždin, 17. julija — 2. kolo zveznega ekipnega tekmovanja za ženske, ki je bilo danes dopoldne v Varaždinu, je dalo mnogo boljše rezultate kot smo pričakovali. Ugodne vremenske razmere, celo lahen veter v hrbet, so pri mogoče ne najboljših napravah omogočile vrsto odličnih rezultatov, ki so v nekaj slučajih tudi novi rekordi.
Odličen uspeh so dosegle atletinje Odreda, ki so v nekompletni postavi osvojile prvo mesto z malenkostnim naskokom pred Kladivarjem, ki je imel v štafeti mnogo smole. Večkratni državni prvak Mladost je tudi v 2. kolu končal na 3. mestu. Borba med temi tremi ekipami bo v finalu vsekakor zelo ostra. Vse ekipe, ki so sodelovale danes na tekmovanju v Varaždinu, so dosegle rekordno število točk v zveznem ekipnem tekmovanju. Odredove atletinje pa so dosegle absolutni
Hrvatsko-slovenska plavalna liga
V Zagrebu repriza iz Ljubljane
Pelc je plaval na 200 m prsno 2:56.1
Zagreb, 17. julija. Včeraj popoldne sta oba ljubljanska plavalna kluba gostovala v Zagrebu, kjer sta nastopila v povratnem srečanju z zagrebškim Naprijedom, ki je sredi preteklega tedna gostoval v Ljubljani. Obe srečanji Ljubljana : Naprijed in Ilirija : Na-prijed sta se končali slično kot v Ljubljani: Ljubljana je odšla iz Zagreba kot zmagovalec, Ilirija pa premagana.
V razmerju točk so Zagrebčani proti Ljubljani nekoliko znižali skoraj katastrofalen poraz, ki so ga doživeli v Ljubljani, medtem ko bi Ilirija to pot, če bi bila kompletna (manjkala sta Hafner in Dobrin) lahko odhajala iz Zagreba s prvo zmago v letošnjih nastopih.
Borbe najboljših plavalcev omenjenih treh klubov so tudi tokrat na Šalati dale nekaj odličnih rezultatov. Med prvimi moramo predvsem omeniti Janeza Pelca, ki nenehno od nastopa do nastopa napreduje in je v svojem zadnjem nastopu dosegel nov mladinski slovenski rekord (preje Zrimšek 2:56.4). Z lahko zmago in dobrim rezultatom se je odlikovala komaj 13-letna Hočevarjeva na 100 m hrbtno (1:35.0), ki obeta, da bo kaj kmalu lahko zavzela vodilno mesto med plavalkami hrbtnega sloga v Sloveniji. Za plavalce ljubljanskih klubov je bil predvsem zanimiv dvoboj Pirca in Goršiča na 100 m prosto, kjer je Goršič resno ogrozil Pircu prvo mesto. Za nemajhno presenečenje je poskrbel tudi Poljanšek,
V	četrtek
bo padla odločitev
V	četrtek (21. t. m.) bo ob 20. uri v Ljubljani na Koleziji zaključni troboj A skupine hrvatsko-sloven-ske lige med Ljubljano, Ilirijo in Jedinstvom iz Zadra. Po dosedanjih uspehih lanhko smatramo Ljubljano za favorita za prvo mesto v tej skupini, saj je od 4 nastopov osvojila 4 zmage in trenutno vodi na lestvici pred zagrebškim Naprijedom. Jedinstvom in Ilirijo. Ali bo uspelo Iliriji na domačih tleh premagati Zadarčane in osvojiti vsaj eno zmago v tem tekmovanju, bomo videli v četrtek zvečer na Koleziji. Trenutna lestvica hrvatsko-slo-venske lige izgleda takole:
ki je po uspešnem startu na 400 m prosto (5:40.8) »zamašil« vrzel v vrstah Ljubljane na 200 m prsno in v svojem »debutu« zabeležil čas 3:05.5. Med boljše rezultate moramo še prišteti start Kit-Juvančičeve na 400 m prosto (6:41.2), Pirca na isti progi (5:19.8), Tominškove (3:19.2) ln mlade Bricljeve na 200 m prsno (3:27.2), Horvatove na 100 m prosto (1:22.3) ter Umeka na 100 m hrbtno (1:20.4).
V	skokih so zagrebški tekmovalci nudili večji odpor Ljubljančanom kot je bilo to v Ljubljani, vendar so k temu uspehu v veliki meri pripomogli sodniki, ki so bili vsi domačini.
V	waterpolu je moštvo Ljubljane po
visokem porazu, ki ga je pretrpelo v Ljubljani proti Naprijedu, to pot zaigralo mnogo boljše in izgubilo tekmo z rezultatom 2:5	(0:3), kar je časten izid
proti tako renomiranemu waterpolo moštvu. Nasprotno so Dirjani igrali slabše kot v Ljubljani in izgubili tekmo z 0:11 (0:5).
Tehnični rezultati: moški: 100 m prosto: 1. Pirc (I) 1:05.1, 2. Goršič (L) 1:05.3, 3. Gašperin (L) 1:08.7, 4. Ružič (N) 1:10.1, 5. Papež (N)	1:10.2, 6. Karlin (L)	1:12.2;
400 m prosto: 1. Pirc (I) 5:19.8, 2. Goršič (L) 5:34.4, 3. Podkrajšek (N) 5:39.2, 4. Po-.ljanšek (L) 5:40.8, 5. Biber (I) 6:13.7, 8. Oreškovič (N) 6:16.3; 200 prsno: 1. Pelc (L) 2:56.1, 2. Kanc (I) 3:03.2, 3. Salat (N) 3:03.2, 4. Poljanšek (L) 3:05.5, 5. Sivic (I) 3:06.3, 6. Stigler (N) 3:08.5; 200 m metuljček: 1. Bračič (N) 2:54.6, 2. Balen (N) 3:03.0, 3. Žvokelj (I) 3:12.0, 4. Turk (L) 3:18.1, 5. Vrbošek (I) 3:19.0, 6. Lukman (L) 3:29.5: 100 m hrbtno;. 1. Goršič (L) 1:18.8, 2. Umek (I) 1:20.4, 3. Gašperin (L) 1:22.5, 4. Maciedo (N) 1:27.2, 5. Podkrajšek (N) 1:30.2, 6. Karlin (I) 1:46.9; 4 X 200 m: 1. Naprijed 10:36.5, 2. Ljubljana 11:54.0, 3. Ilirija 11:58.0; skoki: 1. Porenta (I) 71.58, 2. Košorok (L) 57.95, 3. Vrtačnik (L) 56.83, 4. Kralj (N) 56.46, 5. Koprivšek (I) 42.46. Zenske; 100 m prosto: 1. Horvat (L) 1:22.3, 2. Sarič (N) 1:24.2, 3. Renčelj (N) 1:31.3, 4. Prohinar (I) 1:32.9, 5. Goslar (L) 1:34.0, 6. Šubic (I) 1:34.3; 400 m prosto:
1.	Ljubljana
2.	Naprijed (Zgb)
3.	Jedinstvo (Zad)
4.	Ilirija
440 390:327 8 422 345:372 4 2 1 1 183:176 2 404 337:380 0
Svetovni rekord Mullenove na 100 m metuljček
Na plavalnem tekmovanju v Atenah je dosegla ameriška plavalka Betty Mullen s časom 1:14.6 najboljši rezultat na svetu vseh časov v plavanju na 100 m v metuljčkovem slogu v 50-metrskem bazenu. Mullenova je zmagala tudi na 100 m s časom 1:09.3.
. V Teheranu se je pomerila reprezentanca ZDA v dviganju uteži z reprezentanco Perzije. Ameriški dvigalci so zmagali s 6:1. Najboljši v zmagoviti ekipi je bil zopet dvigalec težke kategorije Anderson, ki je v troboju dvignil 482 5 kg.
Slovenska plavalna liga
Liuhliana imaoala niči n Sledil
Bled 1?. julija. — Ob lepoto sončnem vre--memi se je danes zbralo v grajskem kopališču na Bledu več 100 gledalcev, ki so prisostvovali dvoboju za prvenstvo Slovenije med ŽPK Ljubljana II. in PD Bled. Domača ekipa je nastopila oslabljena, Ljubljančani pa so prišli na Bled naravnost z medrepubliške tekme med Mrvatsko in Slovenijo, ki je bila v Zagrebu.
Gostje so že v prvem delu tekmovanja vodi li s 75:55, v drugem delu pa so še povečali razliko na 90:62. Regularna te"kma v vaterpolu se je končala 3 6:0 p. f. za Ljubljano, ker domačini niso hoteli igrati. Odigrano je bilo prijateljsko srečanje, v katerem pa so domačini zmagali 7:4 12:1). Končni rezultatje torej 100	: 62 za 2PK
Ljubljano IT.
.ETO XI Štev. 29.

Rezultati: moški — 400 m erami: 1. Ko-nič (B) 6:16.7, 2. Umek (Lj) 6:29.0; 200 m prsno: 1. Bajec (Lj) 3:26.2, 2. Zajec (Lj) 3:30.8; 100 m hrbtno: 1. Lenarčič (Lj) 1:31.0, 2. Juvan (B) 1:32.9: 100 m erami: 1. Marec (Lj) 1:14.2; 100m metuljček: 1. Marolt -Lj) 1:27.0, 2. Vovk (B) 1:29.7; 4 X 100 m erami: 1. Ljubljana (Umek, Lenarčič,' Marec, VoJ-kar) 5:17.6, 2. Bled (Rozman, Ulčar, jcmcc, Konlč) 5:32.0. Zenske: 56 m metuljček: 1. Kocjan (Lj) 0:4Š, 2. Korošce (B) 53,6; 100 m erami:	1. Perc (B)	1:28.4 2, Korošec (B)
1:36.1; 100 metrov prsno: 1. Rode (Ljub) 1:43.3, 2. Bukovec (Lj) 1:45.2; 100 m hrbtno:
1.	Karnovšek (Lj) 1:49.4. 2. Perc (B) 1:53.6:
4 X 56 m erami:	L Bled (Korošec, Jarc,
P ikon, Perc) 2:46.0,	2. Ljubljana (Jovan,
Tavčar, Kocjan, Benko) 3:01.0.
Skoki moški: 1. Lasič (Lj) 31.36 točk, 2. Kruh (Lj) 25,48: zenske: L Vran. (Lj) 16.05,
2.	Zupan (B) 14.40.	Ulčar
1. Sarič (N) 6:40.0, 2. Kit (L) 6:41.2, 3. Zupančič (I) 7:11.4, 4. Gabrovšek (L) 7:12.1, 5.Wolf (N) 7:12.6, 6. Prohinar (I) 7:51.0; 200 m prsno: 1. Tominšek (L) 3:19.2, 2. Kuhar (L) 3:26.0, 3. Bricelj (L) 3:27.2, 4. Pirc (I) 3:30.6, 5. Stoni (N) 3:34.2, 6. Hercog (N) 3:39.0; 100 m metuljček: 1. Naj-hart (N) 1:30.8, 2. Medved (I) 1:45.0, 3. Zupančič (I) 1:48.8, 4. Kocjan (L) 1:49.5, 5. Kit (L) 1:51.0, 6. Tadejevič (N) 1:55.8; 100 m hrbtno: 1. Hočevar (I) 1:35.0, 2. Zeman (I) 1:40.8, 3. Gabrovšek (L) 1:41.8, 4. Zubič (N) 1:42.0, 5. Bar (L) 1:48.1, 6. Tadejevič (N)	1:53.2;	4 X100 m prosto:
1 Ljubljana 5:52.6, 2. Naprijed 5:57.8, 3. Ilirija 6.44.6.
Waterpolo: Naprijed : Ljubljana 5:2 (3:0), Naprijed Ilirija 11:0 (5:0). Končni izid dvobojev: Ljubljana : Naprijed 99:80, Naprijed : Ilirija 92:87.
rekord ženskih ekipnih tekmovanj v Jugoslaviji V finalu bodo po vsej verjetnosti tako Odred kot Kladivar in Mladost zbrali nad 15000 točk. Današnje tekmovanje je za slovensko žensko atletiko gotovo zelo velik uspeli.
Rezultati v sprintu, zlasti na 100 m, so presegli tudi najbolj optimistična pričakovanja. Celjanka Šikovčeva je v prvi skupini teka na 100 m tekla res odlično in zaostala le za malenkost za državno rekorderko Babovičevo ter premagala Stamejčičevo, ki je zaostala že na startu. Šikovčeva in Stamejčičeva sta izenačili slovenski rekord za članice, Stamejčičeva pa je dosegla še novega mladinskega, tako za Slovenijo kot za Jugoslavijo. Njen jugoslovanski mladinski rekord pa je obveljal le nekaj minut, kajti že v drugi skupini ga je za desetinko sekunde izbol jšala Ne-da Frank. V teku na 200 m je bila Stamejčičeva vsekakor najboljša, vendar tudi Šikovčeva ni mnogo zaostajala. Skoraj nič slabše niso bile tekmovalke na ovirah. Stamejčičeva je izenačila slovenski rekord, ki ga je držala sama skupno s Petauerjevo. ki je tokrat zaostala le za 1 m. Tekmovalke na 800 m so pretekle prvi krog zopet enkrat prepočasi. Cas bi že bil. da teče Slamnikova prvo polovico teka hitreje kot drugo, saj bo na ta način v resni nevarnosti državni rekord.
Zelo ostro borbo smo videli v skoku v višino med tremi tekmovalkami, od katerih predstavlja gotovo največje »odkritje« mlada Celjanka Šumakova, ki je podirala začetne višine, pri višjih pa je bila vedno bolj sigurna. Borba v skoku v daljino je bila napeta do zadnjega skoka. Manj zanesljiva Babovičeva je z enim dobro uspelim skokom uspela premagati Bajžljevo, ki je bila v svojih rezultatih bolj stalna. Metalke morda niso tako navdušile kot tekačice, toda tudi tu ni manjkalo izvrstnih rezultatov. Slovenki Usenikova in Kotluškova sta bili v metu krogle prvi, pa tudi domačin-
Knezova - 25.9 na 200 in
Maribor, 1?. julija. — V okviru IL kola ekipnega prvenstva Jugoslavije za ženske v atletiki so danes tekmovale v Mariiboru zastopnice Ljubljane, Maribora in Branika.. Vreme je bilo prireditvi naklonjeno, tako da so bili doseženi nekateri odlični rezultati. Posebno moramo pohvaliti Marijo Knez, članico Maribora, ki je v teku na 200 m s Časom 25.9 izenačila slovenski rekord, poleg tega pa je zmagala še v teku na 100 m in v skoku v daljino. Ekipa Maribora, ki je na tem troboju zmagala, je zbrala 12.494, ekipa Ljubljane 11.684, ekipa Branika pa 11.491 točk.
Rezultati: 80 m ovire: 1. Krajnik (M) 13.1, 2. Debeljak (Lj) 14.2, 3. Gstrovškova (B) 14.3;
800
$
m: 1. Borovič 2:35.9, 2. Pokovec (obe
Lj) 2:37.8, 3. Eichmeier (B) 2:38.9; 100 m: 1. Kemz Marija (M) 12.6, 2. Unterreiter (M) 12.8, 3. Požar (Lj) 13.6; 200 m: 1. Knez Marija 25.9 (izenačen slivenski rekord), 2. Unterreiter (obe M) 27.0, 3. Požar (Lj) 28.2; višina: 1. Rozman (Lj) 143, 2. Javornik (B) 140. 3. Kuntarič (Lj) 137; daljina: Knez Marija 507, 2. Nedeljkovič 484, 3. Lubej (vse M) 484; disk: 1. Pajiler (B) 30.07, 2. Oblak (M) 28.80, 3. Jensterle (Lj) 27.92; krogla: 1. Kodrič (B) 10.46, 2. Truki ja 10.22, 3. Jensterle (obe Lj) 9.93; kopje 1. Verdnik 29.90, 2. Antonič (obe B) 29.20 ; 4 X 100 m: 1. Maribor 52.4, 2. Ljubljana 55.2, 3. Branik 56.6.
V vmesnih točkah je Mlakar (Maribor) dosegel v teku na 400 m nov mariborski reko-rd s ča-som 51.5.
Naši balinarji v Italiji
Da vrne obisk italijanskih balinarjev v naši državi pred 2 leti, je naša zveza sprejela vabilo na balinarski turnir v Genovi in poslala tja našo reprezentanco. Balinanje je v Italiji močno razširjeno tudi kot športna panoga in prirejajo razna mesta vsako leto velike turnirje z mednarodno udeležbo.
Genova ima poseben balinarski stadion z dvema tribunama po 2500 sedežev, stojišči, potrebnimi tehničnimi napravami, 18 igrišči in veliko posebno zgradbo, kar vse dokazuje razširjenost te športne panoge. Pogoji za igro so pa nekoliko drugačni kot pri nas. Nimajo gladkih in utrjenih balinišč, ampak posuta s peskom in manjšim kamenjem, kar pri igri daje veliko prednost tistemu, ki pozna tak teren. Italijani balinajo z majhnimi železnimi kroglami, med tem ko pri nas uporabljamo krogle iz posebne mase, ki so nekaj večje.
Našo reprezentanco so v Genovi zelo lepo sprejeli in jo nastanili v prvovrstnem hotelu. Udeležence turnirja je sprejel tudi župan mesta, ki je bil pokrovitelj turnirja.
Tekmovanje se je začelo v soboto 25. junija. Udeležilo se ga je 8 inozemskih ekip (4 francoske, po 1 švicarska, belgijska, nemška in naša) in 8 dobrih italijanskih. Igralo se je na izpadanje. Pred oficialnim začetkom turnirja so naši reprezentantke igrali s Švicarji in jih premagali s 13:8. V turnirju so dobili za prvega nasprotnika lanskega zmagovalca klub »Rivano Genova«, torej ekipo, ki dobro pozna teren, in izgubili s 13:5. Tudi druge inozemske ekipe so izgubile (razen dveh francoskih) že v prvem kplu. Naša reprezentanca se je med 16 udeleženci plasirala na 12. mesto.
Cez nekaj dni (29. junija) je bil drugi turnir, na katerem je poleg navedenih 8 inozemskih moštev sodelovalo še 56 ita-1’janskih ekip, skupaj torej 64 moštev, kar dovolj kaže na razširjenost balinarskega športa v Italiji. Turnir je bil na izpadanje in so naši reprezentantje imeli za prvega nasprotnika moštvo EGB iz Genove, torej spet moštvo, ki dobro pozna teren. To tekmo so zares nesrečno izgubili z 13:11, potem ko so že vodili z 11:1. Vzrok izgubljeni tekmi je bilo
dejstvo, da je izbijač povsem odpovedal. Pred to tekmo so igrali trening tekmo z moštvom iz Udin torej zunanjim moštvom, ki prav tako ne pozna terena, in dobili s 13:7. Z ozirom na plasma vseh ekip na turnirju so naši dosegli 34. mesto med 64 udeleženci.
Na gostovanju v Italiji smo videli tudi drugačen sistem igre, kot ga igramo pri nas, namreč mnogo bolj dinamično igro, j -: .1 važno izbijanje.
k.	a Borovceva se je postavila z novim hrvatskim rekordom. Tudi v disku je zmagala, čeprav šele po zagrizeni borbi s Če lešnikovo. Majhno presenečenje predstavlja zmaga Škerjančeve v metu kopja pred njeno klubsko tovarišico Koti uško vo.
Organizacija tekmovanja sicer ni bila najboljša, vendar je bilo tekmovanje nazadnje le v redu zklju-čeno. Posamezne ekipe so dosegle naslednje število točk: Odred 14923. Kladivar 14629, Mladost 14345, Dinamo 13464, Varaždin 13117.
Tehnični rezultati:	100 m:	—
l.	skupina: Babovič (Ml) 12.3, Šiko-vec (KI) 12.4, Stamejčič (O) 12.4, II. skup.: Frank (Mij 12.3, Bajželj (O) 12.6, Petauer (KI) 12.9, 200 m: Stamejčič (O) 26.2, Šikovee (KI) 26.4, Frank (Ml) 26.3, Lane (Ml) 26.9, Petauer (KI) 27.0, Valant (O) 28.6, 800 m: Slamnik (KI) 2:21.9, Šafer (Ml) 2:24.2, Rogič (D) 2:26.8, Belaj (KI) 2:31.1, Graber (KI) 2:34.4, Kovač (O) 2:45.1, Ukmar (O) 2:53.0, 80 m ovire — I. skupina: Babovič (Ml) 11.7, Stamejčič (O) 12.0, Petauer (KI) 12.1, II. skup.: Bajželj (O) 12.7, Tribuson (Var) 12.9. Bed-njanec (Ml) 12.9, Železnik (KI) 13.0, višina: Matijek (D) 146, Sima (O) 146, Šumak (KI) 146. Jug (Ml) 143, Železnik (KI) 140, Škerjanec (O) 130, da>Jjina: Babovič (Ml) 5.18, Bajželj (O) 5.17. Matijek (D) 5.01, Majcen (KI) 4.80. Škerjanec (O) 4.59, Jager (KI) 4.57, krogla: Usenik (O) 13.07, Koti uš ek (O) 12.70. Borovec (Ver) 12.46. Čelešnik (KI) 11.63. Hudobivnik (O) 11.23, Jezernik (KI) 10.36. disk: Borovec (Var) 41.66. Čelešnik (KI) 41.27. Capek (D) 38.33. Kotlušek (O) 37.75. Pristovšek (KI) 34.70, Hudobivnik (O) >4.42, kopje: Škerjanec (O) 34.48, Kotlušek (O) 34.29, Borovec (Var) 34.08, Pristovšek (KI) 31.80, Jezernik (KI) 31.19, Ocvirk (KI) 29.09, 4X 100 m: Mladost 49.6. Odred 53.2, Varaždin 53.8/ Dinamo 53.8, Kladivar 55.6.
Marko Rožman
Športni teden v Medvodah
Medvode, 17. julija. V okviru medvodskega tedna je bilo več športnih prireditev in sicer v plavanju, nogometu, košarki in odbojki.
Pokalnega turnirja v odbojki so se poleg domačega »Partizana« udeležile še 3 tuje ekipe. Pokal so osvojili igralci kranjske Mladosti. Drugo mesto je zasedel Poštar, 3. Medvode, 4. Grafičar.
V nogometni tekmi sta se danes pomerila Ločan in Medvode (pionirji), ki so izgubili s 5:2. V glavni tekmi prvih moštev Ločan : Medvode je bil rezultat 1:1 (0:1). Med obema tekmama so še igrali debeli in suhi. Zmagali so debeluharji 2:1.
Čuček.
OTVORITEV NOVEGA KEGLJIŠČA V MARIBORU
Maribor, 17, julija. Ob otvoritvi novega dvosteznega kegljišča KK tekstilca iz Maribora, je danes v Mariboru nast-o-pilo več moštev iz področja severne Slovenije. Nepričakovano je prvo mesto pripadlo kegljačem iz Ruš, ki so dosegli 345 podrtih kegljev, njim pa slede: Ljutomer 334, Branik 322, Ptuj 297, Tekstilec 284, Lokomotiva (M) 282, Šlander (M) 279, »Maribor« 266. Kovinar (MB) 246 in Vuzenica 209 podrtih kegljev.
BRANIK : MARIBOR 14:7 (5:3)
Maribor, 17. julija. V počastitev 90. obletnice obratovanja Železniških delavnic »Boris Kidrič« v Mariboru je slovenski rokometni prvak Branik danes premagal novoustanovljeno rokometno ekipo Maribora z rezultatom 14:7 (5:3).
Lep uspeh boksarjev Maribora
Maribor, 17. julija. Težkoatletski klub »Maribor« je včeraj zvečer priredil svojo drugo prireditev v počastitev 90-letnice delavnic železniških vozil »Boris Kidrič« v Mariboru. Boksarji Maribora so povabili v goste močno ekipo Pule, v kateri je nastopilo nekaj znanih hrvatskih boksarjev. Za najbolj razburljivo borbo sta poskrbela v polvvelter kategoriji Kos in Banovec. V prvi rundi se je domačin s skrajnim naporom komaj ubranil čokatega gosta, v ostalih dveh rundah pa sta si vlogi popolnoma zamenjala. Zmagovalca Kosa so ob njegovem 94. nastopu gledalci in klubski tovariši bogato nagradili z aplavzom za zmago. Gost Derbakov je pokazal najlepši boks, najlažji zmagi pa sta dosegla Bunič in Mileš. Mladi domačin Ceh je ponovno dokazal, da bo prav kmalu nevaren tekmec svojemu klubskemu tovarišu Kajzerju.
Rezultati (prvoimenovani so boksarji Maribora) — mušja: Čeh : Ki-selički 2:0, Kajzer : II j in 0:2, bantam — Hauptman : Kavčič 2:0, Vitic : Derbakov 0:2 t. k. o. 2. runda, polivelter — Kos : Banovec 2:0, welter — Gomiljšek : Bunič 0:2 t. k. o, t. runda. Polsrednja — Boršt-
ner : Krstič 2:0 (brez borbe), srednja — Perič : Jeremič 2:0. poltežka: Radoš : Mileš 0:2 t. k. 1. runda, težka - Damjanovič dve točki brez borbe.
Navdušen orislaši kolesarstva
Kakšno je zanimanje prebivalstva za vsakoletno dirko po Italiji naj nam pove naslednja zgodbica. * mali vasici v Abruzzih Fossacesi: s° imeli v zadnjih 14 dneh kar dva' krat pravd narodni praznik. V tej vasici je namreč doma mladi italijanski kolesar Fantini. Ravno daD preden se je cela karavana »Gira< pomikala skozi vasico, je Fantin1 zmagal v etapi San Remo-Actp11 Terme in v Fossacesij so od navdušenja obesili zastavo na občinsk-urad ter okrasili tudi ostala Poslopja. Navdušenje je bilo na višku-ko je njihov rojak naslednji daD kot prvi vozil skozi vas. Vaščani Pa so sklenili tudi, da bodo zastavo n° občini ponovno obesili šele ko njihov ljubljenec ponovno zmaga( v kaki etapi. In res. Fantini jih n, razočaral. Tudi v Trstu je bil PrV_ in zastava v Fossasecii je zopet pla polala.
iz mmim -Mvd&ah,
Na B|edu bomo videli revijo
Haj/Mfiik ntladiMm/1* ndaditok
Prihodnjo sredo (20. t. in.) se bo na Bledu zbralo 12 najboljših mladincev in mladink, ki so se na nedavnem državnem prvenstvu v partizanskem mnogoboju uvrstili med dvanajsterico najboljših telovadcev. Letos je takšno finalno tekmovanje mladincev in članov, ki se bodo borili za naslov državnega prvaka, uvedeno prvič. Mladi tekmovalci in tekmovalke bodo nastopili z istim programom, kot na državnem prvenstvu v Niš« (razen atletike in plavanja) — torej le v orodnih panogah. Organizacijo tega tekmovanja je prevzela Zveza »Partizan« Slovenije. Člani in članice pa bodo odpotovali 50. L m. v Črno goro, kjer se bo na Cetinju odločila usoda državnega prvaka in prvakinje v vajah na orodju.
Na izbirnih tekmah v Nišu so se slovenski tekmovalci kar dobro odrezali, tako v mladinskih kot pri članskih oddelkih. V finalno tekmovanje se je uvrstilo 6 mladincev tet 7 članov in 3 članice. Borbo za naslov prvakov bo nedvomno zelo ostra, saj bo skušal vsak posamez-
nik dati iz sebe vse sile, da si pribori ta častni naslov.
Med mladinci so se kar štirje posamezniki priborili v ospredje, in sicer Trugar iz Trbovlej ter Cerar, Capuder in Aplenc iz Narodnega doma Tudi med mladinkami bo nedvomno ostra borba ,v ospredju so tri Slovenke — Perkova (Maribor), Čelikova (Škofja Loka) in Ugarko-vičeva (Maribor).
S finalnimi tekmami bo zaključen letošnji pestri program tekmovanj, po kratkem aktivnem odmoru pa se bodo tekmovalci pričeli znova pripravljati na težka srečanja in tekme, ki jih čakajo v naslednjem letu. Za finalno tekmo na Bledu vlada veliko zanimanje, zlasti za večerno akademijo, kjer bo proglašen mladinski državni prvak in mladinska državna prvaknja. Na akademiji bosta nastopili tudi zvezni vrsti članov in članic v vajah na orodju. Prireditev se b» pričela s predtekmovanji ob 7.30, ob 20.36 pa se prične zaključna prireditev, na kateri bo proglašen mladinski državni prvak.
Med vsemi »prvorazrednimi« plavalnimi moštv; v Sloveniji, o katerih smo letos pisali v našem časopisju, smo pozabili le ..a Kranjčane. Ker so nas o tem opozorili tudi sami, nam ni preostalo drugega, kot da se odpeljemo v Kranj in pogledamo, kaj je pri njih novega.
»Duša« kranjskih plavalcev Božo Trefalt, ki je bil že obveščen o mojem prihodu, me je že pričakoval na kolodvoru in ..isern še dobro izstopil iz vlaka, že sva se zapletla v običajen razgovor — seveda o plavanju. Premlela sva vse nove in stare dogodke in probleme slovenskega plavanja na poti od kolodvora do kopališča. Tu pa se je začel »pravi« intorvju.
ZAČELI SO ŽE SREDI MAJA
Predružtl nam se je še novi trener kranjskih plavalcev Dušan Brozoviič (dosedanji trener PK Ilirija) in ^ razgovoru sem zvedel vse, kar me je zanimalo.
S treningom so kranjski plavalci pričeli že sredi maja, ko je po drp-
Brez senzacionalnih novosti
(Nadaljevanje iu konec)
V	prejšnji številki »Poleta« smo se nekoliko seznanili s kvaliteto posameznih udeležencev letošnjega evropskega prvenstva v odbojki, danes pa si oglejmo še nekatere druge zanimivosti, ki bodo tudi zapisane s posebnim poudarkom v analih zgodovine odbojke.
V	splošnem ni prinesel IV. evropski šampionat nobene senzacionalne novosti na račun igranja. Vsa moštva so še vedno igrala bolj ali manj sistem s četrtim igralcem na mreži, dopolnjenim z raznimi variantami prvih podaj. Slednje imajo namen izogniti se strogemu šablonskemu igranju, ki čestokrat naleti na uspesen nasprotnikov blok. Skozi vso tekmovalno dobo pa smo lahko opaziti, da je pomembna za uspešen napad poleg individualnih kvalitet igralca tudi spretnost v obrambi.
Varanje bloka — pravilo moderne odbojke
Posamezna. moštva so ta element moderne odbojke reševala dokaj različno. Bolgari so večino serviranih žog podajali na krila. Tu je tol-kač ali tako udaril podano žogo ali pa jo je v skoku podal soigralcu na srednjem tolkaškem mestu. Če je ta prvi navidezni udarec pritegnil blok narse, potem je akcija uspela, saj je bil srednji tolkač prost. Pri Romunih smo opazili nenavadno ro-šado tretjega tolkaškega mesta na prvo. To je delal njihov najboljši igralec Roman. Rusi so izvajali napad običajno preko četrtega igralca na mreži, pri tem je srednji tolkač z odličnim zaletom, skokom in uprizorjenim udarcem pritegnil blok nase, eden od ostalih dveh pa je uspešno zaključil akcijo. To so bile zelo lepe kombinacije, ki jih je ^občinstvo vedno pozdravljalo. Tudi pri Čehih (Laznička) smo opazili isti trik, vendar ga ti niso izvajali tako cesto in morda manj uspešno. Pri našem moštvu so bile podobne kombinacije le slučajne. Edini trik, če to lahko tako imenujemo, smo imeli v nepričakovanih podajah Stojmiroviča in Stefanoviča, ki sta kot podojalca »osvobodila« tolkače bloka. Večkrat smo zašli v čisto šablono, kar nas je stalo dragocenih točk.
Tudi sodniki so igrali
Sodniki kljub precejšnjemu delu na tem prvenstvu niso opravili svojega poslanstva zadovoljivo. Poleg neenotnega kriterija, ki se je opazil kot razlika med zahodnoevropskimi sodniki (Francija, Belgija, Italija) in ostalimi, jih je odlikovala še neobjektivnost in morda tudi neznanje. Čehi najbrž nimajo v najlepšem spominu Francoza Ehrerja, za-, radi katerega so izgubili zadnje najpomembnejše točke v tekmi s SZ. Prav ta sodnik e v zadnji tekmi Prvenstva (SZ : Romunija) »igral« za Romune. Pri lem mu je dobro Pomaga! Madžar Nagy kot stranski sodnik. 'Vsi igralci ostalih narodnosti so se ob takem sojenju zgražali in nikogar ni bilo. ki bi ob koncu Pozdravil zmago Romunov. Najboljši sodnik na prvenstvu je bil Poljank
Zvvier ja.nski. Nam je sodil trijtekme zelo objektivno in korektno. Najbolj pa nas je oškodoval Bolgar Ažmanov, zaradi katerega smo v tekmi z Rusi izgubili niz in skoraj še enega. Tudi Madžar Nagy nam
Piše Skerbinjek Vlado
ni dal dihati v tekmi s ČSR, skoraj vsak naš blok je sodil za prehod čez mrežo in nas s tem vrgel povsem iz ravnotežja.
Organizacija brez primere
Od Romunov bi se marsikdo lahko naučil, kako je treba organizirati takšno ali podobno tekmovanje. Jasno je, da je takšna organizacija bila mogoča le ob podpori oblasti in je seveda tudi imela svoje politično ozadje. Romuni so večino moštev pripeljati v svojo prestolnico z letali, ostale pa so čakal; na meji s spalnimi vagoni. Vse so .na-
petih popoldne do zadnje tekme zvečer, ki se je včasih končala šele uro pred polnočjo. Pri tern so gledalci ves čas pozorno spremljali igro, burno pozdravljali lepe akcije in dostojno reagirali na vsako nepravilno sodnikovo odločitev. Za dobro obveščanje rezultatov je skrbel velik semafor (tablica za rezultate) in dva pokazatelja na obeh koncih igrišča. Vse te okoliščine so vzbujale tiste dni v Bukarešti posebno občutje, na samih igrah pa sta nas, presenečali .borbenost in lepota. Zato bodo vse tekme letošnjega evropskega prvenstva v odbojki še dolgo ostale v spomina vsakomur, ki jih je gledal.
Fram
ŽOK Maribor Hoče Beton
Slov. Bistrica Miiir. Sobota
Šempeter	. , _
Slovenj Gradec	7 0 7 3:31
Ruski igralec Reva je bil najuspešnejši odbojkar na evropskem prvenstvu v Bukarešti. V svojem moštvu je bil najstarejši igralec, po poklicu pa je major RA
staniti v dveh najboljših in naj-lepših hotelih v Bukarešti in povsem naravno poskrbeti tudi za obilno hrano, vse po željah posameznih moštev. Na igrišču smo j melj vedno limonado, slaščice in sadje. Avtobusi so biti vsak čas na razpoglago. Vsak večer so organizirali kulturne prireditve, kjer so bile na programu tudi zabavne točke za razvedrilo. Seveda se vseh teh prireditev nismo mogli udeležiti, ker so se tekme večkrat končale šele ob poznih večernih urah.
Vse od prvega do zadnjega dne je bila organizacija brezliišna in brez primere. Ob koncu tekmovanja smo kljub vsemi, sumili v to, da so bili organizatorji finančno pasivni. Številni gledalci, ki jih je bilo dnevno od 15 do 20.000, so vsak dan prispevali okoli 80.000 ieiov ((1 lei okoli 13 din). Stadion je bil vsak dan nabito poln. Občinstvo je vztrajalo na svojih mestih od pol
Oblastna odbojkarska liga ljubljanske cone je zaključila svoje spomladansko tekmovanje Frvak tega dela je ekipa »Partizana« iz Krope, ki že več let uspešno nastopa v tej ligi. Preseneča nas dober plasma nove ekipe v tej ligi, »Partizana« iz Kočevja, kakor tudi ekipe Kamnik II. Kaže, da bo tudi v jesenskem delu te lige ostra borba za prvo mesto med Kropo in Kočevjem. Prvak ima pravico direktnega vstopa v republiško ligo.
Lestvica je takale:
Kropa	7	6	1	20:7	lfi
Kočevje	7	6	1	20:9	12
Kamnik II.	7	5	2	16:13	10
Tržič	7	4	3	16:15	8
Mladost (K)	7	3	4	16:14	6
Papirničar	7	3	4	11:15	6
Medvode	7	1	6	11:18	2
Prešeren II.	7	0	7	0:21	0
Solidno in hitro popravljamo vse vrste moških ženskih dvokoles
Mehanična delavnica »ILIRIJA«
VODNIKOVA ULICA (pri Kamniti mizi)
Invalidi in upokojenci uživajo pri popravilih 20 odstotkov popusta.
gih plavalni!} bazenih še razsajala »spomladanska zima«. V tovarn j In-tex, kjer je 23-metrski bazen s toplo odpadno tovarniško vodo, so vsak dan trenirali kranjski plavalci, pretežno mladinci. Tov. Brozovič mi je potožil, da kljub tej ugodnosti, k; so jo imeli Kranjčani pred ostalimi slovenskimi plavalnimi klubi, se je treninga udeleževalo le majhno število tekmovalcev I. moštva, kajti le-ti so večidel študentje v Ljubljani, alj pa so bili z raznimi izpiti in drugimišolskimi obveznostmi toliko zadržani, da niso mogli redno trenirati. Trening v Mestnem kopališču so pričeli šele konec prejšnjega meseca, seveda pa jim je ves čas nagajala temperatura vode, ki se je le redko približala 20 stopi n jam.
SKROMNOST JE LEPA ČEDNOST...
Ko sem s svojim vprašanjem posegel bolj v delikatno stran klubskih skrivnosti in vprašal, kakšni so izgiedi kranjskih tekmovalcev na letošnjih tekmovanjih, so bili odgovori dokaj nejasni. Tov. Brozovič je skromno pripomnil, da na prvih tekmah ne more pričakovati kdo ve kako velikih uspehov in dvomi, če se bodo najboljši tekmovale! približali svojini najboljšim lanskim uspehom.
'V nadaljnjem razgovoru, ko sem se zanimal, kako je z obiskom treningov, so mi odgovoril, da dnevno obiskuje treninge nad 50 tekmovalcev. Vsi so na treningu resni, saj so se že takoj o-b začetku zavedali, da bo treba letos pošteno prijeti za delo, če bodo hoteli nadaljevati s svojimi uspehi. Prvo ekipo trenira tov. Brozovič, medtem ko vzgajata drugo moštvo, med katerim je zlasti veliko mladega naraščaja, Koš-nik in Arnšek. V drugem moštvu bodo nastopali izključno mladinci, ker smatrajo, da bo to nov kader za bodočo prvo ekipo.
CILJ: 3. MESTO V SLOVENJI
Borba med Kranjem in Kamnikom za prestiž bo postala v zgodovini slovenskega plavalnega športa že skoraj legendarna. Po uspehih v zadnjem letu zasedajo »prestol« 3. moštva v Sloveniji Kamničani, vendar se Kranjčani s tem ne morejo sprijazniti m njihov letošnji glavni cilj je ta, da dosežejo to 3. mesto. Priložnosti bo dovolj, saj sc bodo v ligi dvakrat srečali jn še republiško prvenstvo bo lahko odločilo, kdo je resnično boljši.
WATERPOLISTI IN SKAKALCI NE ZAOSTAJAJO
Z nič manjšo resnostjo niso poprijeli za delo tudi waterpolisti, saj jiih imajo v-Kranju kar za'tri moštva. Trenutno vodi treninge tov. Brozovič, pričakujejo pa še svojega starega trenerja Ivkoviča iz Zagreba. Vsak dan »o plavalnem treningu odigrajo vvaterpolo " tekmo, zlasti veliko pozornost pa posvečajo mladincem, saj se resno pripravljajo na osvojitev republiškega prvenstva.
Skakalci bodo letos z večjo resnostjo poprijeli za delo kot je bilo to doslej. Ekipa je dobro sestavljena. saj so poleg svojih starih članov pridobiti še nekdanjo državno prvakinjo Rubinač Sonjo, ki bo letos ponovno pričela nastopati. Za nov naraščaj v skokih skrbi plavalna šola, ki jo vodi Trefalt Božo.
Mimogrede me je zanimalo še, kako deluje plavalna šola. Zvedel se-m, da gre delo uspešno naprej, le muhasto vreme moti pouk, pa tudi razmeroma majhna udeležila (40 učencev! je posledica neustaljenega vremena.
Kranjski plavalci so pre-d prvimi starti v B skupini hrvatsko-slovcn-ske lige kar dobro pripravljeni. Resno delo, volja in veselje med tekmovalci do treninga so porok, da Kranjčani tudi letos na plavalnih tekmovanjih ne bodo ostati brez vidnejših uspehov. Mitja Prešern
Fram in Kropa
na vrhu lestvice
Spomladanski del mariborske republiške lige v odbojki je končan. Od 8 nastopajočih ekip je zmagal Fram pred ŽOK Maribor z istim številom točk, a boljšo set diferenco. Kvaliteta teli ekip je slabša kakor v Ljubljanski coni, društva tudi niso discipinirana, saj je bilo nekaj tekem prepuščenih kar z w. o. Prvak te cone se bo boril po končanem jesenskem delu s prvakom ljubljanske cone za vstop v hrvatsko-slo-ven-sko ligo Lestvica je takale:

7	5	2	17:9	10
7	5	2	15:12	10
7	4	3	17:12	8
7	4	3	13:10	8
7	4	3	15:14	8
7	3	4	16:13	6
734	11:15	6
Kranjčanka Koncilija je bila lani najhlitrejša slovenska c ra w lis tka Hrvatsko-slovenska plavalna liga —- A skupina
Ljubljana je premagala
NAPRIJED in ILIRIJO
Preteklo sredo smo imeli v Ljubljani prvo. tekmovati je v okviru A-sku.pine hrvatsko-slov^pske plavalne lige. V troboju so nastopili: oba ljubljanska kluba — ŽPK Ljubljana in Ilirija — ter zagrebški Naprijed. Gostje, ki smo jih že lani videli v Ljubljani v dvoboju z ŽPK Ljubljana, šo bili letos okrepljeni z ! boljšima plavalcema, in sicer v prvi z državno rekorderko Najhar-dovo in bivšim članom Partizana Bračičem, ki je bil lani eden najboljših plavalcev metujčka v državi. Kljub temu pa Naprijed Ljubljani ni nudil resnejšega odpora in je izgubil srečanje s 24 točkami razlike, medtem ko je premagal Ilirijo z tl točkami razlike. Ljubljana je izšla kot zmagovalec tudi v dvoboju z Ilirijo, kar že tretja zaporedna zmaga toga moštva v hrvat-sko-slovenski ligi.
Razmeroma težak bazen s hladno vodo ni dovoljeval prvorazrednih rezultatov, vendar pa moramo kljub temu omeniti nekatere, ki so s svojimi uspehi zlasti izstopali. V prvi vrsti bi morali omejiti Pelca, ki je svoj najboljši rezultat ponovno popravil za desetinko sekunde, nič manjši pa ni bil uspeh Goršiča, ki je že po dveh startih na 400 jn 100 metrov prosto dosegel v tretjem nastopu na 100 m hrbtno za težak ili-rijanski bazen odličen čas 1:15.6. V klubskem derbyju na 100 m prosto je nekoliko presenetila zmaga Hafnerja nad Pircem. V ekipi Ljubljane to pot ni nastopala Horvatova,
zato je dvojno zmago v crawlu osvojila Juvančič—Kitova. Tominško-va v prsnem slogu ni imela resnejše konkurence, medtem ko sta prijetno presenetili obe mladi Ljubljančanki Bricljeva in Pirčeva. Tudi Hočevarjeva se je v rezultatu pod 1:40 na 100m hrtno ustalila. Med uspešnejše bi morali zabeležiti še Poljanška, Goslarjevo (Ljubljana) " :ca, Medvedovo in Ume-ka (Ilirija).	— 3=. >-J	- -
V	sko.v.h je med ženskami Kubi-ničeva premagala svojo resno konkurentko Ihriksovo, medtem ko je med moškimi Porenta skakal mnogo bolj sigurno kot Dobrin. Presenetila je zmaga obeh bratov Košo-rokov nad obema Zagrebčanoma.
V	waterpolu je Naprijed dokazal,
da je še vedno za razred boljši od obeh ljubljanskih klubov. Končni rezultat vseh treh trobojev je naslednji: Ljubljana : Naprijed 102:78, Ljubljana : Ilirija 96:83, Naprijed : Ilirija 95:84.	M. P.
Svetovni rekord Eve Szekely
Madžarska plavalka Eva Szekely je dosegla na plavlanem tekmovanju v Budimpešti nov svetovni rekord v plavanju na 400 m mešano. Szekelyjeva je to progo preplavala v času 5:40.8, kar je točno za 7 sekund bolje od dosedanjega svetovnega rekorda Nizozemke Mary Kok.

-ETO XI Štev. 29.
JNaša anketa o slovenskem nogometu
Želimo si dolgotrajnih uspehov
V nadaljevanju naše ankete o slovenskem nogometu priobča-mo danes prispevek, ki nam ga je poslal nestor slovenskih nogometnih sodnikov, tovariš Macoratti Lado
»Ali so krivi neuspehov v slovenskem nogometu samo klubi in njihova vodstva? Napačno bi jih bilo za to dolžiti, napačno pa tudi zanikati dosežene uspehe. Tj uspehi pa so bol' alj manj zasluga igralcev in samih klubov. Res so klubska vodstva reševala trenutni položaj, toda kdo more na primer očitati Odredu, da ni storil v danih prilikah prav vse. da bi zastopal slo-
na solidni osnovi
P'še Macoratti Lado
venski nogomet v vrhunskem tekmovanju? Toda od športnih forumov ni im"el dovolj pomoči.
Tako se pojavljajo povsod isti problemi jn iste težave. Reševati bi jih bilo treba načrtno, ne pa tega prepuščati klubom, ki se bore predvsem z organizacijskimi in finančnimi vprašanji.
Strinjam se z ugotovitvijo tov. Gvardjančiča, da je treba našo nogometno mladino pod dobrim strokovnim vodstvom in pametno kontrolo pravilno vzgajati.
Torej, vzgoja pod dobrim strokovnim vodstvom in s pametno kontrolo! To pa ne velja samo za mladino, temveč za ves nogomet pri nas. Tega nam manjka in to strokovno vodstvo ter kontrolo naj bi prevzela NZS. Zveza trenerjev in Zveza sodnikov.
Drug problem je vprašanje amaterskega profesionalizma ali obratno profesionalnega amaterizma. Ta v Sloveniji ne bo žel uspfehov jn ga naši predstavniki pravilno ter dosledno. pa vendar premalo odločno odklanjajo. V neenaki borbi med plačanimi in neplačanimi igralci nujno zamre ljubezen do kluba, borbenost in želje po uspehih, igralci teži jo h klubom, ki jim lahko nudijo boljše finančne pogoje. Matični klubi pa zaradi odhoda najboljših igralcev izgublja jo voljo za nadaljnje delo. Vse te primere bi bilo treba najostreje zatreti. Največ pomoči naj bi nogometni forumi dajali tistim klubom k' se v zdravih pogojih kvalitetno najbolj razvijajo, in jim pomagati, da bi ostali neokrnjeni. Potem pa bi bilo treba skrbeti za homogenost, vigranost in borbenost moštev tako, da bi se igralci med seboj dobro razumeli ter drug drugega izpopolnjevali. S tem bodo ustvarjen: pogoji za sistematično delo v klubih. Napačno je torej, da bi še vnaprej dovoljevali selitev igralcev; jz tega pa sledi, da je napačno zdraviti bolnike, važne-je pa paziti na zdravega da ne bi zbolel. Torej ne krepiti nek določen klub, ne glede na to ali gre za člansko ali mladinsko moštvo.
Posebej bi se dotaknil trenerjev v Sloveniji. Trenerska organizacija je pri nas še neizkušena ter se bori z začetnimi organizacijskimi težavami. Težave so pa tudi v strokovnosti, tehniki in taktiki igranja, kajti _s priučeno strokovnostjo bo-
ber strokovni trenerski kader osnova za dvig ravni našega nogometa. Tega pa nimamo. Predvsem moramo dvigniti strokovnost naših trenerjev, najboljše pa poslati v višje tečaje, da bi se pod dobrim vodstvom vrhunskih trenerjev izpopolnili. Izločiti je treba šušmarje, ki nogometu več škodijo kot koristijo. Tehniki in taktiki igranja pa je treba posvetiti več pozornosti. Sistem igranja je važna naloga, vendar bo težko najti sistem, s katerim bi slabša moštva zmagovala nad dobrimi. Torej več strokovne pomoči klubom in več individualnega dela ter uspehi ne bodo izostali.
Se besede o sodnikih. Sodniška organizacija se mi zdj v našem nogometu kot telo zase. Slovenski nogomet se razvija brez nje in mimo nje! Mar je ta organizacija sama sebi namen? Ne! Nikakor ne! Niti klubska vodstva niti ostali nogometni forumi nimajo od sodniške organizacije veliko koristi; Ne bi želel o tem mnogo razpravljati, ker trdijo, da ni tako, in se lahko prav znajdeš pred disciplinskim odborom.
Priporočil pa bi več sodelovanja in več konkretne pomoč; klubom ter nogometnim forumom. Sodnikova dolžnost ni le žvižganje na igrišču, marveč tudi vzgoja nogometašev in vsestranska pomoč tam, kjer je to potrebno. Le tako bodo naši sodniki prispevali, da bo napredek večji, kvaliteta pa boljša.
Za zaključek še tole:	ne vidim
rešitve slovenskega nogometa v nekakem centralnem klubu s posebnimi privilegiji. Umetne tvorbe so kratkotrajne! Vsi pa si želimo dolgotrajnejših in stalnih uspehov na solidni osnovi, čeprav začetni uspehi ne bi bili vidnejši.
Načrtnost, enotnost in pravilna koordinacija vseh, ki so odgovorni za nogomet, bodo ustvarili pravilne osnove za delo klubskih vodstev, ki bodo nadaljevala svoje delo tam, kjer neha delo vrhovnih športnih forumom. Predvsem pa — osebnosti na stran, izluščimo dobrega od slabega, borimo se vztrajno in kvaliteten napredek nogometa nam bo zagotovi jen!«
Resne in vesele iz Strunjana
le životarili, medtem ko je do-nazaj
V	četrtek so se vrnili iz Strunjana mladi nogometaši Ljubljanske podzveze, ki so imeli v novem taborišču Zveze športov Slovenije skupno taborjenje pod vodstvom trenerja Mira Fajona in njegovega pomočnika Marna.
Vrnili so se zagoreli, dobro razpoloženi in polni lepih vtisov, ki so jih doživeli v Strunjanu. 30 jih je bilo iz raznih ljubljanskih društev, vsi pa so prinesli s seboj mnogo koristnega za delo v svojih klubih, saj so bili v skrbnih rokah. Vsak dan so imeli praktične treninge in teorije in vsi mladinci priznavajo, da v svojih klubih doslej takšnega načina vadbe niso imeli. Torej, prizadevanje NPL ne bo ostalo zaman. Funkcionarji naših športnih forumov, ki so v teh dneh obiskovali Strunjan, so nam povedali, da so bili vsi mladinci zelo disciplinirani in resni pri delu. Še celo več! Mladi fantje so pomagali tudi pri urejanju tega novega letovišča, za kar jim je upravnik priskrbel močnejše obroke hrane.
V	čem so mladinci najbolj uživali? V praktičnem delu, v tehniki igre z žogo, kjer jim je trener Fajon veliko novega pokazal. Seveda so tudi igrali tekmo z Izolo, katero so izgubili s tesnim rezultatom t :2, vendar pa pri tem pokazali mnogo sposobnosti. Da so izgubili tekmo, je bilo pač vzrok igrišče, katerega niso bili navajeni.
Vprašali smo funkcionarje NPL, če je ta skupni trening uspel. Vsi so bili mnenja, da se je to v polni meri zgodilo, čeprav niso naleteli vsepovsod na dovoljno podporo, kajti stroški so bili vsekakor precejšnji Pri tem naj bi omenili podjetji »Sad je-zelenjava« in »žito«, ki sta pomagali s svojimi prevoznimi sredstvi za prevoz mladincev tja in
ŠE NEKAJ DROBNIH...
Igral; so tudi med seboj, črni in blondinci. Zmagali so črni s 4:2, menda zaradi njihovega temperamenta.
Na tekmi z Izolo bi kmalu prišli ob svojo dragocenost. Žoga je namreč zletela v neko sobo, lastnik stanovanja pa jim jo je vrnil Šele po milih prošnjah.
Za kaj so se v prostem času najbolj navduševali? Za kopanje. To navdušenje je šlo celo tako daleč, da , 3 eden od njih skočil v vodo z uro na roki in se šele v morju spomnil, da bi tega ne smel storiti. Bilo pa je že prepozno, čeprav je bil fant vesel, da ni ra zaplavala nekam na dno morja.
Kdo je bil »na j ...«? Najbolj lačen je bil Miha Zupančičev, ki je moral vedno dobiti skoraj po dva obroka hrane. Pa vendar je bil tudi med najmarljivejšimi, saj si je močno prizadeval, da bi izpopolnil svoje znanje.
Trenerju Fajonu so pomagali pri njegovem delu tudi letoviščarji. Eden takih je bil Razbornik — »Čenč«, ki je pomagal podnevi pri treningu, zvečer pa mladincem marsikdaj poskrbel za prijetno zabavo. Fantje so bili z njim zelo zadovol-n ji.
To so sicer utrinki s taborjenja mladih nogometašev Ljubljanske nogometne podzveze. uspehi tega dela pa bodo prav gotovo vidni tedaj. ko bodo mladinci nastopal; v svojih moštvih.	T. B.
V Sydneyu je bila reprezentančna tekma med nogometnima reprezentancama Avstrije in Avstralije. Reprezentanca Avstrije je bila sestavljena izključno iz igralcev Rapida, ki gostujejo trenutno po Avstraliji. Avstrijci so zmagali s 6:2 (3:0).
Brazilsko moštvo Botafogo je odigralo dve tekmi v CSR. V prvi so v Pragi premagali Dinamo z 1:0, v drugi pa Slovana v Bratislavi z 2:0.
V petek, 22. t. m. na Bledu srečanje
BSK: ZAGREB
Prihodnji petek (22. t. m.) si bodo domačini in letoviščarji na Bledu lahko ogledali kvalitetno nogometno tekmo, kakršne verjetno že vrsto let niso imeli priložnosti videti. V okviru proslav 10. obletnice osvoboditve in proslav občinskega praznika se bosta na Bledu srečali nogometni enajstorici BSK in Zagreba, oba
člana I. zvezne nogometne lige. Tekma bo prav gotovo poslastica ne samo za ljubitelje nogometa, marveč sploh za vse ljubitelje športa, saj bosta obe moštvi nastopili v svojih najboljših postavah. Srečanje se bo pričelo ob 17. uri in sicer na blejskem stadionu.
Odkod uspehi Hrastničanov?
V vzhodni coni slovenske lige so se letos borila tri moštva iz naših največjih rudarskih revirjev — Rudar iz Trbovelj, Proletarec iz Zagorja in Bratstvo iz Hrastnika, ki je bil v tej ligi novinec. Od vseh trel omenjenih predstavnikov je svojim simpatizerjem pripravil največ zadovoljstva ravno »novinec«, ki se je ob zaključku tekmovanja znašel v lestvici precej visoko — na 3. mestu. Razumljivo je seveda, da so bili Hrastničani s tem uspehom na moč zadovoljni, saj je 3. mesto za Bratstvo zares častno. Poglejmo torej, kje so vzroki uspehov tega nogometnega kolektiva iz Hrastnika,
Vzrokov, da je NK Bratstvo doseglo v letošnjih prvenstvenih tekmah tako lep uspeh, je več. Predvsem je treba poudariti, da se je upravni odbor kluba organizacijsko utrdil, okrepila se je zavest članstva, razen tega pa so začeli člani I. moštva posečati treninge in resno trenirati Ce k vsemu temu dodamo še naklonjenost in podporo hrastniške Steklarne in LO Hrastnik, potem so nam glavne »skrivnosti« uspehov že skoraj jasne. Moštvo je vselej igralo borbeno in z zavestjo, da je važna vsaka tekma in vsak gol, ter je opustilo nekoristno igro posameznikov. Na domačem igrišču Bratstvo skoraj nikoli ni razočaralo svojih prijateljev in jim je velikokrat prineslo obe točki. Posebno pa je treba poudariti,
da so se igralci odvadili grobosti jn nediscipliniranosti, nihče ni več ugovarja sodnikovim odločitvam. Seveda pa moštvo ni zmagovalo samo doma, marveč je z ustaljeno igro in borbenostjo poželo precej lovorik tudi na tujih igriščih. Pri vseh teh uspehih pa ima obilo zaslug tudi trener Kumlanc Ludvik in seveda vsi njegovi igralci, prav tako pa moramo pohvaliti delo odbornikov, k; so svoje dolžnosti opravljali nadvse vestno. In končno gre zahvala tudi Steklarni ter občinskemu odboru Hrastnik za materialne podpore.
Seveda pa Bratstvo tarejo še precejšnje težave. Klub nima svojega lokala, za nogometno igrišče mora plačevati najemnino. 'V to igrišče so Hrastničani v letu 1952 vložili nad 12.000 udarniških ur, sedaj pa ga bo treba prestaviti, ker bo po urbanističnih načrtih na tem mestu Steklarna gradila stanovanjsko kolonijo. Steklarna je v zameno že kupila potrebno zemljišče in upamo, da se bodo kmalu začela dela pri planiranju novega igrišča. Razen tega pa bo treba postaviti tudi slačilnice, klubske prostore in prostore za ostale klube, kar bo terjalo še mnogo naporov. Seveda pa vsega tega Bratstvo ne bo moglo izvršiti z lastnimi sredstvi in računa na pomoč Steklarne, pa tudi ostalih višjih športnih in oblastnih forumov.

»Joj, zamudil bom pričetek nogometne tekme ...«
2 e nekaj let proučujem problematiko selitve nogometašev iz enega društva o drugo Pa glej vraga! Cim bolj se polni moj panoptikum z ve-lezanimiui primerki, ki jih s psihoanalitičnim mikroskopom seciram prav do obisti, tem bolj zamotano postaja vprašanje iCemu pravzaprav prehajajo PRI NAS nogometaši iz kluba v klub?.
Da se lastovke selijo vsako jesen na jug, ker pozimi zmrznejo črvi in je sneg slabo hranljiv, to ve vsak otrok. Da morajo profesionalni klubi o inozemstvu prodajati dragocene Švede in kupovati cenejše Avstrijce, če hočejo pasivo izravnati z aktivo, je tudi vsakemu jasno, ker so pač profesionalci in se s tem preživljajo.
T oda naši nogometaši se zaenkrat še ne preživljajo s črvi, a po drugi plati niso igralci privatna lastnina društev, ker pri nas ne poznamo profesionalizma, da bi si klubi z njihovo prodajo, uravnavali svojo negativno bilanco.
Do primera Toplak et comp. sem bil že prepričan, da sem uganko razrešil. Ti je prišel takole predsednik ali mecen dobrostoječega kluba in nagovoril mnogoobetajočo vzhajajočo zvezdo ali že prekaljenega asa: >Evo ti. Pajkoviču. sto jurčkov na
{B&StjoH pKO-učuje pKoM-zmatiko
selivcev
.ETO XI Štev. 29.

roko. Zlato uro, novo kolo in novo pohištvo za dvosobno stanovanje pa dobiš, ko boš zabil prvi gol za našo barvo. Daj roko!.
Pa je Pajkovič dal roko in je Dsa-kemu razumljivo, da jo je dal. Tudi jaz bi jo dal, če bi se pisal Pajkovi-oič, ker me zelo mika zlata ura in je moje pohištvo že tako izgubljeno, da kar joka po zamenjavi z novim.
Uganka selivstva je bila že skoraj rešena, ko se je pojavil kakor Krištof Kolumb naš Toplak. Kakor je Kolumb (ali mogoče nekdo drugi) odkril, da se zemlja vrti okoli sonca in ne sonce okoli zemlje, ter je vnesel •■ tem zmedo v dotedanjo astronomijo, je T o pl ak napravil zmedo v selitveni problematiki.
Lepo so človeku ponujali pol milijončka, pa celo 600 jurčkov. On pa odbije prvo, odkloni drugo ponudbo in se zapiše iz čistega idealizma in ljubezni do nogometa v siromašno Rdečo zvezdo, ki mu ne da niti prebitega ficka. To dejstvo je z dvojno razsodbo in trojim pečatom podtrdilo najvišje žogobrcarsko sodišče, ki je vzvišeno iznad vsake tetke in strice. In kdor temu sodišču ne verjame, je največji magarac, kar jih zemeljska krogla premore.
Toda v zgodovini žogobrca je Toplakov primer edinstven, enkraten. On sam pa je komet, ki je posvetil v temo nogometaške nemorale.
Kajti je lani mrgolelo po državi Pejkovičev in mecenov, ki so na debelo šarili z jurčki in z nogometaši.
Pa je udarilo neizprosno disciplinsko sodišče s težko roko, kakor nekoč Kristus med fa~ zeje, ki so zganjali gospodarski kriminal, ter o polu svoje poštene vesti z drakonskimi ka->-:	-z- osa ko prekupčevanje
z neamaterji. Nastal je blažen red, jaz pa sem svojo zbirko selivcev zapečatil s silno jezo na Toplaka, ki je že skoraj razrešeno uganko zopet za-mršil.
Do njegovega, mirne duše lahko zapišem, izzivajočega primera, je bila stvar na dlani. Nogometaši so se selili iz skrajno prostaških in ose obsodbe vrednih koristoljubnih materialnih nagibov. Ker pa je N Z (či-taj: nNajoišja zoerka.) ugotovila, da so itanartaboljša« društva o zemlji že pokupila ose, kar je bilo tanar-najboljšega med nogometaši in da se ne bi kvalitetna krooligaška bolezen
razpasla predaleč po državi, kar bi vsekakor lahko nemoralno vplivalo na prooincialce (n. pr. na Slovence), je rekla sStop! Nema više prelaza za nooac. Može samo za ljubao iz Iju-baoi:
ln je neka zvezda, kakor pač ose zvezde, to dejstvo izkoristila, pa je zamigljala in zapeljala daleč po svetu sijoča Zvezdana itamo dole iz Splita grada«.. Revež je izgubil ob vulkanskemu izbruhu podobne nenadne ljubezni na prvi pomig glavo, in kar po zraku odfrčal zapeljivi zvezdi o naročje. Niti toliko ni utegnil, da bi svojim dosedanjim žepo-brižnikom. bojnim tovarišem, okame-nelim simpatizerjem in do ušes zaljubljenim Splitčankam rekel »Adi o, čari amid!.
Nič čudnega, če je med zapuščenimi nastal krik in -vik in jok in stok. Ne preboliš kar tako, če te »iz neba pa v rebra, preko noči zapusti duša in steber tvojega moštva, ki si ga vzgojil, napravil iz njega komet, potrošil zanj nemilice denarja in ki bi mu od srca rad pridejal še eno ali dve škombri več , h hranarini. Samo da bi nehvaležneš ostal doma...
Jaz sem v dnu duše prepričan, da našemu Zvezdanu krvavi srce, ker
je izdal svoje Hajduke. Toda, kaj more revež, če ga takale zvezda omami in fant pozabi, tod ljubezni vžgan., na vse dobrote in materialne koristi, ki mu jih je in bi mu jih še nudilo staro društvo. Prav tako sem prepričan, da nima revež od svoje zvezde prav nobenih materialnih koristi, ker bo nedvomno kmalu s	Pečfti ugotovilo tudi Naj-
oišje žogobrzarsko sodišče, ki mu vsa čast in slava in hosana, ker ne pozna ne stricev ne tetk.
Tale zgodba o zvezdi in Zvezdanu se mi je malo razvlekla. Pa mi ni žal. ker je lepa. O lepih stvareh pa se lahko piše in še laže čita. Pa ni samo lepa. Tudi značilna je za letošnjo selitveno dobo. Manjših zvezd in Zvezdanov mrgoli poDsod. Tudi pri nas! Toplak jim je pokazal pot, ki jo je Disciplinsko sodišče v svoji neskončni modrosti odobrilo in tako so na dnevnem redu primeri, kjer si boljši nogometaši, naveličani stare ljubezni, iščejo nove. Razumljivo BREZ VSAKIH ZAHBRTN1H KO-R1 STOLOVSK1H in koristoljubnih misli in želje. To je nekdaj bilo! Odkar pa je naš neamaterizem popolnoma ozdravljen od pogubnih profesionalnih navad, je denar kot posrednik med klubi in ptiči selivci izginil kakor kafre. Ostala je samo še čista, naga ljubezen do novega kluba.
Se nekaj vtisov iz Nemčije
Preteklo nedeljo ob 17. uri je Predsednik IHF g. Hans Bauman (Švica) objavil, da je svetovno prvenstvo v rokometu za leto 1955 končano. Zastava IHF se je ob zvokih koročnice počasi spustila s častnega droga jn nabito polni stadion v Dortmundu se je hitro praznil. Za Dami je bilo to doslej največje svetovno prvenstvo v rokometu, ki je Prineslo toliko presenečenj kot nikoli do sedaj. Kdo je pred prvenstvom mislil, da bo Švica druga, da bodo Čehoslovaki najtrši oreh novemu svetovnemu prvaku Nemčiji, da Madžarska ne bo prišla v finalno tekmovanje itd. Vse to dokazuje, da je rokomet kvalitetno zelo napredoval in je danes težko govoriti o favoritih pri mednarodnih srečanjih (izjema je deloma edino še Nemčija).
Dva sistema igre
Kot je znano, se je svetovno prvenstvo igralo po sedanjih veljavnih mednarodnih pravilih z razdelitvijo igrišča na dva dela (razdelitev na tri dele še ni mednarodno Priznana). To je razumljivo povzročilo, da je večina ekip igrala »cono« v obrambi in to v najrazličnejših Varijantah. od danske »aktivne cone« pa do češkega »super betona*. Ta način igre je seveda vzel tek-Biovanju velik del lepote in zani-Biivosti in neredko se je zgodilo, da so gledalci z žvižganjem »pozdravljali* statično igro. Vendar so bili to le momenti, kajti v celoti so bile tekme kljub temu razburljive saj so se večinoma končale s tesnimi rezultati. Razen tega so nekatere ekipe igrale odprto — mož na moža — in to so bile seveda najlepše tekme. Toda ta način igre se je pri sedanjih pravilih obnesel samo Nemcem, medtem ko so se drugi Zaradi odprtega sistema slabo plasirali (Avstrija, Madžarska). Nemcem se je indvidualna obramba ob-Desla zato. ker se ekipe proti njim niso upale napadati z več kot 5-—6 'gralei, ker so vedeli, da bi v pri-Bieru, če bi napadali z več igralci in 'zgubili žogo, brezpogojno prejeli v kpntranapadu. Nemci pa so se branili vedno s 7—9 igralci in so bili tako vedno 2—5 igralci v obrambi prosti. Ti so popravljali eventu-alne napake ostalih, oziroma nasprotnik, ki je preigral enega obrambnega igralca, se je takoj znašel pred drugimi itd. Pri tem je treba pripomniti, da so Nemci igrali zelo ostro.
Še o organizaciji
Organizacija je bila glede samega tekmovanja in preskrbe reprezentanc brezhibna, toda glede zunanjega videza celotnega prvenstva pa lahko napišemo veliko pripomb. Po končanih predtekmovanjih se je vseh osem ekip, ki so se kvalificirale za finalno tekmovanje,, zbralo v športni šoli Wedau pri Duisburgu. Tu so imele res idealne pogoje za življenje: številna igrišča, Bčilnice za sestanke, gozdnato okolico, prekrasne sobice in odlično Brano. Na tekme so odhajali z avtobusi. Tako so vse ekipe živele in 'Srale pod istimi pogoji, da si boljših skoraj misliti ne moremo.
Druga plat organizacije pa je bila zelo pomanjkljiva in to je zuna-Bji videz, svečanost celega tekmovanja itd. Skoraj neverjetno se sli-ri, da tujec, ki je prišel v Nemčijo, Ba celo v mesto, kjer so bile tekme, Sploh ni vedel, da se tu igra svetov-
Za tiste, ki se še niso odločili, Pa bi tudi radi malo >spremem-bc*, a ne vedo, kako naj napra-bijo — eoo recepta:
. stopiš pred predsednika dru-st°a, ko nikogar ni blizu. »Zahte-bam toliko in toliko jurčkov več, «akor sem jih dobival do danes. Te mi ne ugodite, se na mestu Zaljubim v sosednje društvo, kjer ,°m sicer navaden amater, toda l8ral bom nogomet res iz ljubezni do nogometa in se požvižgam Ba vaše jurčke.< Predsednik odbije, ker prvič nima denarja, a '!rilgič je prepričan, da nisi toli-k° upiljen, da bi zastonj igral pri s°sedu.
, Ti pa lepo vzameš izpisnico, Baš o časopise izjavo, da so te v arem. društvu gledali poševno, esar ne moreš več prenašati, in ?e preseliš k sosedu, s katerim si ,e imel nekaj ljubavnih sestan-ob luninem svitu.
Te se pa predsednik vendarle Bsfrašj tvoje grožnje in ti pri-/zakne toliko in toliko jurčkov, j*.® lepo ostaneš do prihodnje se-1 °e o starem društvu.
, necept vsebuje, kakor vidite, bralci, vse moralne hvalile' Vendar si navzlic temu, da f.P1 ga lastnoročno sestavil, še Sem na jasnem, kje je glavni „ r°k selitev, ker nisem sam no-j 'Betašk; as in nisem še nikoli °f> i zS°raj omenjenega sestanka luninem svitu.
no prvenstvo. Toda to še ni vse. Govoril sem s številnimi domačini, ki niso vedeli, da se v njihovem mestu igra tekma svetovnega prvenstva v rokometu. Redki so bili kraji, kjer je visel kak lepak, toda kljub temu so bila igrišča polna. Ravno tako pomanjkljiva je bila tudi ureditev igrišč, ki z izjemo nekaj zastav niso bila niti najmanj svečano ure-
Piše Mitja Vidic
jena. Pomanjkljiva je bila tudi rediteljska služba in so po vsaki tekmi gledalci vdrlj na igrišče, tako da so ga igralci le s težavo zapustili. Celo najsvečanejši del prvenstva — razglasitev zmagovalcev in razdelitev medalj — se je vršil v gneči! Ko se je namreč končala finalna tekma Nemčija : Švica, so gledalci (ki jih je bilo na stadionu čez 50 tisoč) navalili na igrišče in obkolili igralce. Policija je le s težavo ohranila nekaj kvadratnih metrov prostora, v katerega se je zrinil predsenik IHF jn podelil medalje in zaključil tekmovanje! Ko smo nato zapuščali stadion, smo videli, da so pred stadionom že pobrali zastave, s katerimi je bil okrašen vhod!
Jugoslovan sodi finalno tekmo
Za nas je bil nedvomno velik uspeh, da ji bil za finalno tekmo določen naš sodnik Klement Heger iz Zagreba. 'Ves nemški tisk ga je ocenil kot najboljšega sodnika na svetovnem prvenstvu, kar je gotovo lepo priznanje našemu rokometnemu športu. Pri tem pa lahko rečem, da sodniki v celoti niso bili ravno brezhibni. Pogosto sem se moral spomniti na naše najboljše sodnike v Sloveniji in prepričan sem, da takih napak, kot sem jih videl ne-broj na svetovnem prvenstvu, oni b naredili. Na tekmi Nemčija : CSR je švicarski sodnik sodil zelo slabo in očividno »drukal* za Nemce. Za menoj je sedel nek srbski sodnik in ko je zopet Švicar napravil težko napako, je vzkliknil: »Da ovako su-di u Nišu, ne bi se majci živ vra-tio!« Tu pa ni bilo, razen sem ter tja kakega žvižga, nobenega protesta in kapetan češke ekipe, kljub temu, da je bilo njegovo moštvo neštetokrat oškodovano, ni rekel sodniku nobene besede.
Neobjektivni gledalci
Iznenadila pa me je tudi neobjektivnost gledalcev, ki so sicer pokazali veliko poznavanje rokometa in pravil, toda če je igrala nemška ekipa in ji je šlo bolj trdo (kot je bil to slučaj s CSR in Avstrijo ter prvih 19 minut z Jugoslavijo, ko smo vodili 5:2), je bilo objektivnosti konec. Naravnost mučni so bili treni, tki, ko so naši igralci dosegali v začetku igre gol za golom, ali pa ko so Čehi od 1:4 izenačili na 4:4. V teh momentih je vladala grobna tišina in najsi je bil gol še tako lep ali dosežen s skrajnim naporom, nj bilo niti enega glasu priznanja! Slišati je bilo samo kak žvižg in nisi vedel, alj je namenjen lastnemu vratarju, ki ni ubranil žoge, ali pa igralcu, ki je bil tako »nesramen*, da je dosegel gol. Ko pa so spet Nemci vodili in je bila njihova zmaga že zagotovljena, so gledalci pozdravljali tudi uspešne poteze nasprotnih igralcev. Značilno pri tem je, da so bile simpatije gledalcev vedno na strani držav, ki so se v zadnji vojni borile skupno z njimi in vedno proti Slovanom — CSR in Jugoslaviji!
Zanimivosti iz Wedaua
Že takoj po prihodu reprezentanc v športno šolo v Wedau, je bilo sporočeno novinarjem, da je vsak obisk v Wedauu prepovedan! Da pa bi se novinarji kljub temu spoznali z življenjem vseh igralcev, je bil prirejen skupen obisk vseh novinarjev v tej športni šoli. Tedaj so nam
razkazali celo šolo in povedali njeno zgodovino. I^ahko rečem samo to, da bi bilo želeti, da bi tudi pri nas prej ali slej dobili kaj podobnega. Celotna šola je last Nemške nogometne zveze in je bila zgrajena s pomočjo mesta Duisburg in nogometne stave (Fusball-Toto). Kljub temu pa ni zgrajena samo za nogomet in ima vsa potrebna igrišča za vse športe in to ne po enega (nogometnih grišč je okoli 10). Reprezentanti so najbolj izkoriščali petstezno kegljišče in številne mize za namizni tenis, ki so se nahajale v steklenih dvoranah. Tu so se zlasti uveljavili naši reprezentanti, medtem ko so se Francozi posvetili ribolovu v bližnjem jezeru. Jugoslovani in Avstrijci so tudi odigrali mednarodno nogometno tekmo, ki se je končala 2:1 za nas.
Eden najpopularnejših igralcev na prvenstvu je bil nedvomno »črni biser* Sagna, najboljši igralec francoske reprezentance. Ta simpatični črnec je onemogočil tudi najboljše nasprotne napadalce. Po tekmi s Švico, ko eden najboljših igralcev na svetovnem prvenstvu, znani švicarski napadalec Kloty, ni dal v igri niti enega gola. ga je navdušena množica na ramenih odnesla z igrišča.
Na svetovnem prvenstvu je mnogo igralcev slavilo razne jubileje, toda vse je prekosil Šved Sten Aker-sted, ki je proti Švici slavil svojo 70. tekmo za državno reprezentanco! Resnično redek jubilej, s katerim se verjetno še dolgo ne bo mogel postaviti noben igrale-'.
Uspeh naše reprezentance
Osvojeno 5. mesto na svetovnem prvenstvu je za nas nedvomno uspeh, saj smo na zadnjem prven-
Nemec Dahlinger, eden najboljših igralcev na svetovnem prvenstvu
stvu delili 11.-13. mesto. Pri tem je važno to, da smo ne samo dosegli
5.	mesto, temveč tudi z' igro dokazali, da sodimo med najmočnejše reprezentance na svetu. Dejstvo, da smo bili v močnejši skupini, nam je onemogočilo še boljši uspeh, saj je nemški tisk po predtekmovanjih pisal, da so najresnejši kandidati za naslov svetovnega prvaka Nemčija, CSR in Jugoslavija. Če ne bi naša reprezentanca igrala tako slabo proti CSR, bi bili lahko celo tretji, toda priznat; moramo, da so Cehi boljši od nas, kajti proti nam so igrali najslabše. Če bi hoteli razvrstiti reprezentance po kvaliteti na osnovi pokazane igre, bi bil vrstni red naslednji: 1. Nemčija, 2. CSR, 3.-5. Jugoslavija, Madžarska i-n Švica. Če gledamo na letošnje prvenstvo s tega stališča, smo lahko s 5. mestom povsem zadovoljni, saj smo pustili za seboj Madžarsko, Avtrijo in Dansko, ki so veljale kot rokometne velesile. Če bo šel kvalitetni razvoj našega rokometa tudi nadalje tako liit - navzgor, lahko mirno pričakujemo naslednje svetovno prvenstvo, na katerem se bomo gotovo povzpeli še višje, do tja, kjer se dele medalje!
Nemška državna reprezentan ca — letošnji svetovni prvak

Jugoslovanska reprezentanca
Mladinci ŽAK Ljubljana osvojili državno prvenstvo
Ljubljani naše čestitke
Penko dosegel v disku in krogli nova državna rekorda
Ko smo zvedeli prve rezultate državnega mladinskega prvenstva v atletiki, ki je bilo preteklo nedeljo v Novem Sadu, po katerih je Ljubljana osvojila drugo mesto, smo si rekli: »Res, zelo lep uspeh slovenskih mladincev, ki niso nastopili niti kompletni.*
Še bolj vesela vest pa je prišla čez nekaj dni, ko so natančno preračunali točke tega tekmovanja. Fo tej drugi varianti so osvojili mladinci ŽAK Ljubljana celo prvo mesto in s tem dosegli sploh naj večji uspeh svojega kluba. Kljub razmeroma neugodnim pogojem za tekmovanje, saj je bilo vreme dokaj slabo, so dosegli odlične rezultate in zasluženo osvojili naslov najboljšega mladinskega kolektiva v Jugoslaviji. Največ zaslug za ta velik uspeh ima gotovo Igdr Penko, ki je dosegel tako v metu krogle kot v metu diska nova jugoslovanska in seveda tudi slovenska mladinska rekorda. Tudi ostali so se dobro izkazali in po svojih močeh prispevali k osvojitvi naj višjega naslova. Uspeh Ljubljane- je toliko večji, saj je to prvič, da je kakšno slovensko moštvo uspelo osvojiti naslov držav-
nega mladinskega ekipnega prvaka. Mladinci Ljubljane, ki so bili lani tudi tretjii, so dosegli letos svoj najvišji cilj, saj več kot naslov državnega prvaka res ni mogoče osvojiti. Za ta uspeh lahko atletskemu kolektivu Ljubljane iskreno čestitamo.
Prav je, da se ob tej priliki spomnimo vseh tekmovalcev, ki so doprinesli k temu velikemu uspehu slovenske atletike. Zato dajemo vse rezultate mladincev Ljubljane v Novem Sadu — 100 m: Zajc 11.5, Puc T. 12.1, 400 m:	Puc T. 54.3,
Kranjc 57.2, 1500 m: Molan 4:13.8, Štros 4:15.0, 110 m ovire: Sluga 16.1, Puc T. 16.7, 1500 m steeple-chase: Hafner 4:26.4, Kemperle 4:56.6. višina: Marinšek 170, Sluga 170. daljina: Humar 6.15, Franko 5.78, palica: Franko 3.11. Lasič 2.70, krogla: Penko 16.35, Volk 12.81. disk: Penko 52.87, Volk 38.54, ko-pje: Sluga 55.39, Penko 46.82, kladivo: rezultata Zupančiča in Stepišnika rrsta znana, 4 X 100 m: Humar. Puc, Zajc, Sluga 45.6; končno stanje v točkah: Ljubljana 18275, Crvena zvezda 18237, Partizan 18013, Sarajevo 16929, Vojvodino 16919, Mladost 14705.
Izšla je nova knjiga
• »Orientacijski šport"
Kaj pa iščejo ta dekleta?
Da ne boste predolgo ugibali, vam takoj povemo, da je ta slika posnetek iz nove knjige »Orientacijski šport«, ki prikazuje tri mladinke, kako s pomočjo zemljevida in kompasa ugotavljajo pravo smer.
Knjiga »Orientacijski šport« je pred nekaj dnevi »zagledala beli
dan« in bo nedvomno koristen pripomoček vsem tistim organizacijam in posameznikom, ki se kakorkoli udejstvujejo v prirodi. Zato bodo po njej prav gotovo radi segali taborniki, planinci, obvezniki pred-vojaške vzgoje, pripadniki »Partizana« in drugi.
Cena knjigi bo okoli 300 din in jo lahko naročate pri Založbi »Polet«.
Fužinarji imajo kaj pokazati
Pretekli ponedeljek so v Ravnah na Koroškem zborovali agilni smučarji Fužinarji, ki so pregledali svoje delo v prejšnji sezoni. In tega dela ni bilo malo, zato pa tudi imajo smučarji Fužinarja danes kaj pokazati. Najbolj agilni so bili pri gradnji športnih objektov. Izsekali in uredili so novo slalom progo na pobočju Navrškega vrha, kamor so tudi postavili žičnico, produkt prostovoljnega dela smučarjev delavcev ravenske Železarne. S prostovoljnim delom pa so smučarji Fužinarja pomagali graditi tudi Kočo pod Uršljo goro, uredili so standardno smuk progo nad kočo in povečali skakalnico v Dobji vasi. Največ dela pa so imeli pozimi, ko je bilo v Ravnah državno in repu-Idiško prvenstvo. Prav gotovo je zasluga organizatorjev Fužinarja, da je to prvenstvo tako dobro uspelo.
Seveda pa tudi tekmovalci niso razočarali. Nastopili so na 22 tekmovanjih, največji uspeh je dosegla mlada Krista Fanedlova, ki je v veleslalomu osvojila državno prvenstvo.
Novi odbor bo moral takoj pričeti s pripravami za veliko mednarodno prireditev »Kup Kurikala«, ki bo prihodnje leto meseca februarja v Ravnali. Razen tega pa bo moral novi odbor skrbeti tudi za mlade tekmovalce, katerim bodo med letom predvajali smučarske filme_in jim poskrbeli za strokovna predavanja. Za uspešno delo v klubu so bili pohvaljeni Karl Fanedl, Radivojevič Božo in Holci Jože.
LETO XI Štev. 29.
Stran 5.
Ob zaključku spomladanskega dela zvezne lige
Desetčlanska liga ne ho rešila kvalitete
Prvi del tekmovanja v zvezni košarkarski ligi je bil danes končan. Borba za točke je bila ves čas izredno ostra in prav v tem so se naše prognoze do potankosti izpolnile. Torej, deset moštev, od katerih je 9 članov (razen novinca Maribora) precej istih moči in kvalitet, se bori med seboj bolj za dragocene točke, kakor za to, da bi pokazali vso lepoto košarkarske igre. Nič čudnega! Kdor pozna propozi-cije, ve, da se pravzaprav štiri moštva borijo za obstanek. In kdo so danes ti kandidati? Ce izvzamemo novinca Maribor, potem pridejo v poštev za izpad kar tri ekipe z dolgoletno tradicijo in veliko izkušenostjo. Menda so danes že prišli tudi tisti, ki sklepajo, koliko članov naj ima zvezna liga, do tega spoznanja, da v bodoče res nima smisla sestavljati desetčlansko zvezno ligo z odločitvijo, da zadnja dva izpadeta, 7. in 8. pa naj igrata kvalifikacije.
Nas predvsem zanima trenutno stanje slovenskih ligašev, ki so šli ' v letošnje tekmovanje z veliko mero optimizma. Prognoze so bile različne. Olimpija je celo veljala za resnega tekmeca pri osvojitvi 1. mesta, Mariboru in Ljubljani pa niso pripisovali kdo ve kakšnih posebnih uspehov, še posebno pa ne Mariborčanom, ki se resnično tudi po naši presoji danes še ne morejo prebiti v ospredje.
Amon že, kaj pa mlajši . . .
In kakšno je danes stanje? Najlepši aspeh je doslej imela Ljubljana, ki še vedno nastopa s svojimi standardnimi igralci, ki so nas v nekaterih tekmah prijetno presenetili in celo navdušili. V ljubljanskem derbvju, ki je bil prejšnjo nedeljo na igrišču Ljubljane, se je pokazal v na jlepši luči Amon, ki bi bil prav lahko z večjo resnostjo in voljo do te igre še vedno med najboljšimi košarkarji v državi. Težko je reči, kaj pravzaprav Ljubljana premore z mlajšimi igralci, saj jih redkokdaj vidimo v borhah za točke.
Olimpiji v premislek
Nasprotne pa je Olimpija moštvo, ki na trenutke navduši še tako razvajenega gledalca, drugič pa tako popusti, da so razočarani celo največji optimisti. Sistem igre pri Olimpiji še ni utrjen. Mlajši igralci izgubijo v odločilnih trenutkih samozaupanje, čeprav dosledno izvajajo prvotno zamisel tehničnega vodje in trenerja ekipe Kristančiča. Olimpiji damo v premislek: morda bi bilo pametneje, če bi Kristančič, vsaj dokler je rekonvalescent in nima tiste hitrosti kot pred poškodbo, toliok časa raje dirigiral igro iza koša, dokler ne bo poplnoma okreval. Glavno orožje Olimpije je bila včasih velika hitrost, ki pa je danes žal več ne 'milim«. V spominu
Bruni v,i tvruno je 'e vedno eden najboljših strelcev in igralcev Ljubljane, razen tega pa skrbi skupaj s Fegušem i« Dvorakom za tehnično izpopolnjevanje svojega moštva
&HBIOMEU ie razgiban
Gimnazija v Črnomlju, ki slavi letos desetletnico svojega obstoja, spada gotovo med šole z majhnim številom dijakov. Zato so pa šport-ii,, uspeh; te šole veliko večji. Prave pogoje dela imajo dijaki šele odkar imajo šol siko igrišče prav na-sprot gimnazije. I a prostor je res »njihov«: saj so sami vložili v izgradnjo za 70.000 din prostovoljnih delovnih ur. Igrišče je sicer majhno. toda zelo lepo urejeno in ne služi samo dijakom, ampak tudi »Partizanui. Se en moment je bil za velik razmah športe na gimnaziji v Črnomlju zelo važen: prihod prof. Marjana ^Kolariča, ki je hil glavni i krivce; vseh uspehov svojih dijakov. Poglejmo si delo m uspehe dijakov po posameznih športnih panogah
Slovenski in državni prvaki med atleti
Po uspehih so atlet; gotovo na prvem mestu. Cesto imenujejo Črnomelj — mesto kopjašev. Ne brez razloga — saj je dal slovenski atletiki v pičlih treh letih že več kot 10 metalcev kopja nad 40m, dva j*a tudi čez 58 m! Konec leta 1952 so atleti začeli vaditi m eno prvih »odkritij« prof. Kolariča je bil Marko Plut, ki je že na prvem tekmovanju vrgel svojo »sulico« preko 49 m in kasne je je svoj rezili.at stopnjeval do preko 60 m. Že dvakrat je bil slovenski prvak in tudi do majice z državnim grbom mu ne manjka več mnogo. Komaj je dobro odšel iz Črnomlja, pa mu je že za petami drug, mogoče še bolj perspektiven metalec Kastelic, ki se je že kot mlajši mladinec povsem približal 59 m in si z 58.98 m zagotovil tudi državni mladinski rekord. Leta 19*53 jima je delat dostojno družbo tudi Brine, najprej slovenski, potem pa še jugoslovanski prvak v krosu za mladince. S teni pa vrsta odličnih atletov iz Črnomlja še daleč ni zaključena. Tu je še Simonič, z-m a gova 1 e c »Tek a Republike in mladinski prva.k Slovenije v krosu, dalje Zanič (171 cm
^ETO X’ Štev. 29.
Stran 6

v višino), Mušič (47.20 v kopje), pa Vardjan, Rajk, Jamšek in ostali. Cesto človek niti ne opazi, da so to tekmovalci iz Črnomlja, saj nastopajo na večjih tekmovanjih kot člani ljubi janskega Odreda. Atleti gimnazije so s svojimi uspehi postavili Črnomelj med važnejša podeželska središča atletike v Sloveniji.
Hiter vzpon rokometašev
Komaj leto dni poznajo rokomet v Črnomlju, a so že kar solidni — ti črnomeljski dijaki. Zmagali so v II. s-lovenskj ligi, kar je za popolne začetnike gotovo zelo lep uspeh. V prijateljski tekmi so cek> premagali Odred s 14:11, a ;dina tekma, ki so jo v letu 1954 izgubili, je bilo srečanje z • odličnimi rokometaši ljubljanske Svobode (9:11). Pozimi 1955 je gimnazijska ekipa gostovala v Nemčiji, k jek je dosegla tudi svoj doslej največji uspeh — prvo mesto na mednarodnem turnirju v Pforz-hemui. Gimnazijska ekipa spada gotovo med najmočnejše podobne ekipe v Sloveniji.
Rokomet — zlasti inah — je osvojil čmotneljsko mladino in trenutno imajo ra šoli po 2 mladinski in pionirski ekipi. Nič manj kot 70 % višješolcev j n okoli 40% uižješolcev se dat.es bavi sistematično z rokometom, kar je gotovo zelo visok od totek.
Ttidj v drugih športih ne spijo
Preko 20 mladih odbojkarjev šteje odbojkarska sekcija, ki spada sicer med starejše, saj gojijo odbojko ®a zavodu od vsega začetka. Doseženi »a bili že lepi uspehi, med drugim 1. mesto na prvenstvu Dolenjske. Smučarji nima jo vedno najugodnejših pogojev, pa je kljub temu na šoli 50 smučarjev, od katerih so nekateri nastopali tud- na tekmovanjih. Najštevilnejši so takoj za rokometaši igralci namiznega tenisa, ki pridno vadijo in nastopajo na raznih medzavodnih tekmah. Nogometaši so brli do leta 1953 tudi zelo aktivni, tedaj pa so izgubili igrišče in s tem tud: skoraj vsako možnost udejstvovanja. Zato tembolj nestrpno pričakujejo dograditev novega stadiona, da bi lahko tudi oni pokazali, da ne zaostajajo za drugimi.
nam je lepa tekma s Partizanom, ko so igralci brez Kristančiča zaigrali brezhibno. Napadi so se vrstili z veliko hitrostjo, ki je povsem razorožila sicer izkušene igralce Partizana. Po našem mnenju bi bilo najbolje, če moštvo nastopa s tisto peterko, ki je bila doslej najuspešnejša, v tej pa, kakor vemo, ni bilo Kristančiča.
Mariborčani: ni še izgubljeno
vse
Z velikim veseljem smo prejeli rest, da so Mariborčani vendarle zabeležili prvo zmago. Brez večjih težav so premagali Montažno iz Zagreba, ki je brez svojega najboljšega igralca Miletiča kakor avtomobil brez motorja. Dejstvo je, da sp Mariborčani prepozno dobili izkušeno roko dobrega trenerja, saj kakor vidimo, sedanji vodja Mun-čan iz Beograda ni prišel zaman v njihove vrste. Ni pa še vse izgubljeno! Po našem mnenju lahko Maribor še marsikateremu prekriža račune, seveda s takšno igro, kakor prejšnjo nedeljo. In če bodo posamezniki tako vztrajni in požrtvovalni, kakor v tekmi z Montažnim, potem se prav lahko zgodi, da Mariborčani ne bodo avtomatično izpadli, ampak se bodo v kvalifikacijskih tekmah še naprej borili za obstoj v zvezni ligi.
Crv. zvezda ali Proleter?
Če že govorimo ob koncu spomladanskega tekmovanja, moramo seveda spregovoriti še nekaj besed o drugih udeležencih. Pri vrhu lestvice je kar precejšnja gneča, zlasti pa je postalo zanimivo medsebojno tekmovanje med Proleterjem in Cr-veno zvezdo za vodstvo na lestvici. Doslej nas je najbolj presenetil Proleter iz Zrenjanina, ki smo ga imeli priložnost videti pred 14 dnevi na mednarodnem turnirju v Ljubljani. Videli smo tudi igro Cr-vene zvezde, ko je igrala proti Olimpiji in če danes primerjamo moči enih kakor drugih, dajemo prednost Proleterju, ker je njegova igra bolj ustaljena, pa tudi posa-so
Naši kajakaši ne bodo imeli lahke naloge med ostro konkurenco
Ko je skoraj dosegel površino, je začel počasi krožiti okoli naših dveh lovcev. Tedaj sta si ga Lahko točno ogledala. Temne plavuti, ki so se jasno odražale od svettosivega trupa, so bile lahek razpoznavni znak, po katerem ga je mogoče razločiti od drugih vrst. Bil je veliki beli morski som.
Obnašal se je nekam, čudno. Ni se gibal s sunkovitimi, naglimi gibi, kot je običaj pri tej vrsti rib, amipak se je zdelo, kot da hoče s svojim mogočnim, počasnim kroženjem presuniti oni dve čudni »ribi«, ki sta ga s strahom opiazovali.
Kot da bi se zmenila, sta Franco in Carl® hkrati zavpila. Žival se je za trenutek ustavila bolj daleč, onadva pa sta kar naprej vpila na vso moč.
Vpitje je moralo morskega psa vznemiriti, kajti znova je _ začel krožiti okoli njiju, a ne več tako potuhnjeno kot prej, pač pa z nervoznimi sunki. CM časa do časa se je skušal naglo približati, a vselej ga je pregnalo kričanje. Krožil ;e v večji razdalji, vendar tako, da je še vedno ostal dobro viden, leda j S^ta fanta nehala vpiti.
Franco se je spomnil na svojo filmsko kamero. Namignil je Carlu in se potopil, medtem ko mu je to-mezniki so boljši. Crveno zvezdo | variš sledil, da bi ga ščitil s svojo težijo iste skrbi kot Olimpijo, nam- j harpuno. Odločno sta splavala na-
Zgodlbe iz
morskih globin
reč utrditev določenega sistema igre. Ne smemo pa seveda mimo Partizana, Mladosti in, kot v zadnjem času vidimo, tudi Lokomotive. Montažno je bilo v začetku tekmovanja celo favorit za boljše mesto, danes pa. kot smo že prej omenili, brez Miletiča ne pomeni dosti. Nasprotno pa se Lokomotiva v zadnjem času vse bolj popravlja in vse kaže, da nam zagrebški Železničarji v drugem delu tekmovanja pripravljajo marsikatera presenečenja. Preostane še BSK. Ob koncu se je z Mariborom znašel na dnu. Skoraj neverjetno; toda kdor pozna trenutno stanje Beograjčanov, ve, da igralci preživljajo krizo. Po našem mnenju je BSK prav resen kandidat za izpad iz lige.
To so razmišljanja ob zaključku spomladanskega dela tekmovanja. Kaj lahko še vse doživimo na košarkarskih igriščih preden bo letošnje tekmovanje zaključeno! Dne 28. avgusta bo prvo kolo drugega dela tekmovanja i,n žie takrat sj bomo v marsičem na jasnem: čeprav bomo morali počakati prav zadnje tekmovalne nedelje, da bomo lahko govorili o vrstnem redu letošnjih udeležencev v zvezni košarkarski ligi.	L. M.
Rezultati 8. kola:	Ljubljana :
Olimpija 55:51	(25:17). Maribor :
Montažno 68:46 <29:23). Mladost : Proleter 55:55 (31:33'), Crvena zvezda : Partizan 82:76 (43:361, Lokomotiva : BSK 83:68 (36:32), Proleter : Lokomotiva 95:60 (49:23).
LESTVICA Z DNE 16. JULIJA Proleter	9	7	1:
Crvena zvezda	8	>6	1
Mladost	8	4	2 1
»Ljub liana«	8	5	0
»Partizan«	8	4	1;
»Olimpija«	8	4	0 1
Lokomotiva	St	4	ii
Montažno	8	3	6 1
BSK	810'
•»Maribor«	8 19
sproti pošasti, ki tedaj ni pokazala 'nikakršnega znamenja vznemirjenosti. Tedaj je Franco vedno tesneje krožil okoli začudene živaH in uspelo mu je, da jo je iz bližine 3 m posnel na filmski trak.
Ko jima je zmanjkalo sape, sta fanta splavala na površje. To pa je zobati filmski »zvezdnik« smatral za beg. Sunkoma se je okrenil k njima in ju skušal napasti.
Franco je zavpil in spustil \z ust steber zračnih mehurčkov. Cairlo je nameril puško, pripravljeno na strel. Som se je umaknil nekaj metrov stran ia budno prežal na vsak njun gib.
Ko se jima je razburjenost polegla, sta se znova potopila in Franco j,e z vseh .strani filma! soma, ki je plaval sem ter tja in ju pozorno opazoval.
»Kaj misliš, Carlo, če bi mu ustrelil harpuno med škrge, jaz pa hi. te filmal?«
»To sem si že sam mislil, samo ne vem, kaj bo potem!«
»Res, večji je kot oni, ki smo jih doslej ujeli, a dvornim, da bi naju napadel,« je menil Franco.
Sklenila sta, da se bo Franco potopil v globino kakšnih 10 m, C-arlo 1 pa bi se približal somu tako. da bi l bil med njim in Francom. Na ta i način bi se oba jasno odražala na 'ozadju.
1 Še zadnji pregled orožja.
»Pripravljen?«
Pr vi se je 'poto pil Carlo, takoj za njim Franco.
Morski pes jima je počasi plaval nasproti. Ko sta bila s Carjem v ugodni leg«, je Franco pri tise,1 na sprožilec .in ju začel filma ti.
Carlo se je približal živali, ki je počasi plavala mimo njega. Stegnil se je v vsej svoj dolžini ta nameril puško naravnost proti peterim škržnim špranjam za glavo.
kamere in
Preteklo je nekaj trenutkov na-petega pričakovanja. Carlo se je še bolj stegnil in iskal primerne mesto. Franco je čutil, kako n»a srce od razburjenja burno utrig>ije-
Tedaj se je puščica sprožila in se somu zadrla globoko v škrge. Carlo se je urno vrnil na površje i° čakal na reakcijo smrtno ranjene živali. Ta pa je blodila sem in tja kot prej. le hitreje in v isti višin* kot je bil Franco. Kazalo, je, da & ni opazila puščice, ki se ji je zadrla v tako življenjsko važno mest® Franco je, še vedao pod vodo, hitel znova navijati filmsko kamerOr morski pes pa je med tem kar naprej krožil okoli njega in začel smukoma stresati svoje veliko telo, d® bi se osvobodil puščice, ki mn ie povzročala bolečine.
Carlo je čakal zgoraj in odvijal T vodo metre ia metre vrvi, na katere je bila privezana puščica.
Še vedno se ni nič zgodilo. France je nadaljeval s fiknanjem. Z viž*" ne se je proti njemu počasi vijugala bela vrvica in se krivenčila ko* živo telo.
Franco ni opazil nevarnosti, ki (>® je obdajala. S kamero je pozorne sledil morskemu psu, ki se je čedalje bolj vznemirjal. Šele ko mu je začelo zmanjkovati zraka, se je obrni! proti površini. Nenadoma pa $e mu je vrvica zapletla ob plavut na nogi. Mirno se je sklonil, da bi s* osvobodil nogo.
Tedaj pa se je vrvica med njegovo nogo ia puščico v mesu žival1' kj je bila le 4 m daleč, napela i*1 nenadoma -somu obnovila bolečin0 težke rane. Živa! je s silnim sunkom planila naprej, vrvica se snela s Francove noge. Toda *sfl hip so se ostali kolobarji v vodi Jahajoče vrvi dvakrat, trikrat trd® ovili Franca okoli prsi.
Žival je v naglem begu vedi*0 bolj napenjala vrv in vlekla za sc' bo; Franca, ki se je zaman krčevito upiral, da bi se osvobodil 1 splaval na vrh po sveži zrak.
Zraka, zraka! Francu je razganj®! lo prša. Obupan se je oziral prim površja, ki je eedanje bolj i-zgi n juto v daljavi. V smrtni grozi je premagal trpljenje zaradi pomanjkanja zraka in ostre bolečine v se zadirajoče vrvi. Grgra je je *® vpil proti Carlu.
Ta je bil kakšnih 15 m straj^ Opazil je že. kaj se je zgodilo 1. je brezmočno napenjal vrv. da “ tovariša potegnil kvišku. Toda k?" ko naj bj vendar premagal	’
težo velikega morskega psa? P191", pil se je in mu ob vrvi plaval **®e sproti. A napredoval je počasi. prepočasi za ubogega Franca, ki S. je som hitro vlekel za seboj^ dnu, čigar temni obrisi so »e že \e približevati.
Carlo je bil še vedno daleč. Fr® j co je zgrabil vrv in si jo sktL ^ povleči do ust v, brezuspešnem P" tek asa. da bi jo pregriznil.
Okoli vratu mu je visela fil*nsKa kamera. Odvil jc pokrovček ve*t,j la, da bi skozi ozk® odprtino izse*_ zrak v njej, a zaman. Srce nvu j hotelo prebiti prša, prazna pij**” so se mu krčila: požrl je mnogo * de, medtem .ko je kar naprej obul bo grizel vrv.	:
Prihajal je konec... Pred °^°-u so se mu vrteli ognjeni koS»b»jT* kri mu je o!b senceh zamolklo *'^T pala. Z rokami je grabil vrv in sk šal olajšati kruti objem okoli Ozrl se je h Carlu. Le še nekaj nLe trov je stran od njega. Naprej! e.n trenutek! O groza, vrv m« J ušla iz rok, skušal jo je znova P1 grabiti, stezal je roke za Franco1 Zaman! Znova je ostajal zadaj.
Franco, je čutil, da se mu je j traj nekaj pretrgalo. Bilo je k*>n ^ Filmskj aparat mu je zdrsni iz pogled se mu je zameglil, bli''*' t vrtinec pred očmi se je vrtci ve "	'	Ota pl .tal
hitreje, vedno hitreje.
trzlj®'
Na stadionu za gimnazijo v Črnomlju je vedno živahno
je. V poslednjem nagonskem •- ^ ju se je še enkrat skušal os.v-;na diti, nato pa je omahnil. Bol ec ;e prenehala .. (Dalje prihodni
PRED SVETOVNIM KAJAKAŠKIM PRVENSTVOM V TACNU
Same še 14 «lnl
do svetovnega prvenstva
mednarod
Cez 14 dni bo 166 tekmovalcev iz 13 držav pričelo borbe za naslove svetovnih prvakov. Nastopilo bo 6 Angležev, 4. Belgijci, 14 Avstrijcev, 15 tekmovalcev iz Zahodne Nemčije, 12 Švicarjev, 19 Cehov, 20 tekmovalcev iz Vzhodne Nemčije, 1 Danec, 1 Šved, 3 Luksemburžani, 16 Francozov, 2 tekmovalca iz Posarja in 10 Jugoslovanov. To so samo tekmovalci, vštete pa niso rezerve.
V posameznih disciplinah bo nastopilo: F-i ženske 20 tekmovalk, F-l moški 42 tekmovalcev, C-l moški 23, C-2 moški 46, c-2 mešano 22.
Ce bi hoteli dati prognoze o rezultatih, ki bodo doseženi na svetovnem prvenstvu, bi prav lahko že danes črtali Dance, Švede, Luksemburžane, Belgijce in Angleže, ki v svojih vrstah nimajo favoritov. Medtem ko bodo v ekipah Av-trije, Vzhodne Nemčije, Švice, CSR nastopili tekmovalci, ki se bodo potegovali za naj višje naslove. Zato jamčijo imena: Danek, Vogt, Holzbauer, Dufek, Skolil, Para in Setzkorn.
Prijave so bile zaključene 29. julija, vendar je vodstvo prav te dni prejelo Prijavo od Italije. Sporočili so jim naj Pridejo, vendar bo tekmovalna komisija odločala o njihovem nastopu.
2e pred časom je bilo objavljeno, da je vrhovno pokroviteljstvo nad svetov-
nim prvenstvom prevzel maršal Tito. V častnem predsedstvu so še naši najvidnejši predstavniki oblasti in športntn organizacij, in sicer tovariši Miha Marinko, Boris Kraigher, Franc Leskošek, gen. polk. Ivan Gošnjak, viceadmiral Mate Jerkovič, dr, Marjan Brecelj, Milijan Neoričič, dr. Marjan Dermastja, Miroslav Dragustin.
Prav te dni je naših 10 tekmovalcev zopet pričelo z lahnim kondicijskim treningom. V resnih pripravah, ki so v teku, je prav nerazumljiva odločitev Brodarske zveze Jugoslavije, ki našim tekmovalcem ni dovolila nastopa na velikem mednarodnem kajak-slalomu v Augsburgu. Ta tekma bo drugo nedeljo, to se pravi en teden pred svetovnim prvenstvom. Glede na to, da so z Augsburgom zelo dobre prometne 'zveze, bi bili naši tekmovalci že v ponedeljek ob 8. zjutraj lahko doma, prav gotovo utemeljitev, da je premalo časa, ni umestna. Tekem se bodo udeležili skoraj vsi tekmovalci, ki bodo nastopili na svetovnem prvenstvu in bi bile tudi za naše tekmovalce prav dobra priprava.
Ostale priprave so v polnem teku. Tako asfaltirajo cesto od odcepa v Vižmar-jah do mostu. Uprava EC2 bo povečala število vozov in je obljubila, da bo lahko v eni uri pripeljala 'v Vižmarje 3000 gledalcev.
Nemški plavalci boljši od Švedov
V Darmstadtu so se srečali plavalni reprezentanci Zahodne Nemčije in Švedske. V skupni oceni plavanja, skokov in waterpola so zmagali Nemci z rezultatom 131:82. Važnejši rezultati — 100 m: Voli (N) 58.7, Lindstrom (Š) 58.8, 400 m: Kohler (N) 4:50.2,	1500 m:	Fugger (N)
19:36.5, 200 m prsno: Bodinger (N) 2:45.2, 200 m metuljček: Katzorke (N) 2:35 6, 100 metrov hrbtno: Strasser (N) 1:08.4, 4 X 200 m: Nemčija 8:53.8 (rekord), skoki z tleske: Reichmanu (N) 138.55, skoki s stolpa: Haase (N) 156.41, waterpolo: Nemčija : Švedska 7:4; ženske 100 m: Klomp (N) 1:08.5, '400 m: Kuntzel (N) 5:30.4, 100 metrov metuljček: Kuntzel (N) 1:20.0, 200 metrov prsno: Pavoni (Š) 3:04.3, 100 m hrbtno:	Schmidt (N)	1:14.5,	4 X 100 m:
Nemčija 4:34.7, 4 X 100 m mešano: Nemčija 5:13.6, skoki z deske: Hansson (Š) 133.72, skoki s stolpa: Hansson (š) 86.09.
Drobny premagal Larsena
V finalu mednarodnega teniškega turnirja v Birminghamu sta se »rečala Jaroslav Drobny in Amerikanec Art Lar-sen. Zmagal je Drobny s 7:5, 4:6 in 6:4.
Letošnji wimbledonski zmagovalec To-ny Trabert bi doživel v četrfinalu teniškega turnirja v Cincinnatiju kmalu neprijetno presenečenje. Precejšnje težave je imel z 19-letnim Mossom. Trabert se je moral precej potruditi, da je nazadnje zmagal z 7:5, 3:6, in 6:3, potem ko je v tretjem nizu Moss že vodil s 3-0
Shelton skočil 2.09 v višino
SZ - kandidat štev. 1
za svetovnega nogometnega prvaka 1958
Samo nekaj korakov (beri: meddržavnih srečanj) je bilo treba in svet je moral priznati, da se je v nogometu pojavila nova velesila. Zmaga nad Švedsko 7:i v Moskvi, remi 1:1 z Madžarsko v Moskvi in pa nedavnih 6:0 proti Švedski v Stockholmu so dali ruskim nogometašem pravico, da se prištevajo med najboljše na svetu. Zlasti zadnja zmaga Proti Švedski, prva velika zmaga Rusov na tej strani »železne zavese«, je razburkala nogometne duhove. Posebno lanski svetovni prvaki Nemci so se začeli mrzlično zanimati za ruske nogometaše, s katerimi se bodo, kot je znano, pomerili 21. avgusta v Moskvi. Ker bo verjetno tudi naše bralce zanimalo, kako je s to rusko »nevarnostjo« v nogometu, zato smo pripravali daljšo analizo ruske igre, razložili pa bomo tudi, zakaj gre Ruse Že danes šteti med glavne favorite prihodnjega svetovnega prvenstva, ki bo *958. na Švedskem.
Nogometaši — spri n ter ji
Tekma SZ : Švedska ne more dati absolutnega merila ruskega nogometa, kajti Švedi so dali eno svojih slabil iger. 1*0 pa ne more zmanjšati uspeha gostov, ki bi v Stockholmu lahko zmagali celo z dvoštevilčnim rezultatom. Stara resnica v nogometu je že, da igra moštvo pač tako dobro kot mu to dopusti nasprotnik. Švedska obramba je izgledala tako Počasna in nerodna predvsem zato, ker so pokazali Rusi veliko okretnost in hitrost. Tatušin in Strelcov sta prava nogometaša sprinterja. Prva gola na tekmi sta bila prav tipična. Ze nekaj minut po začetku je Tatušin rafinirano dvignil prosti strel mimo švedskega zidu, kot blisk je bil na mestu Strelcov (že po imenu nevaren!) in že je bila žoga za Svenssonovim hrbtom v mreži. Cela akcija je bila tako hitra, da so imeli manj natančni opazovalci občutek, da je bil gol dosežen iz offsidea. To pa je bila le optična prevara. V trenutku Tatušinove-ga strela je bil Strelcov še pred švedsko obrambo in šele njegov kratki, toda ra-zantni šprint, mu je dal 2—3 m prednosti. Stranski sodnik Nyberg je bil blizu dogodka in ni dvignil zastavice, saj tudi ni imel nobenega razloga. Tudi drugi gol je na videz »smrdel« po offsideu. Strelcev je v tempu kakšnega Futtererja sprintal za dolgim odbojnim udarcem Bašaškina in švedski branilec Berkmark ie zaman protestiral po doseženem golu. Vse je bilo v redu!
»Sibirski ekspres« — Tatušin
Rezultat 0:2, dosežen že v začetku, je spravil Švede seveda popolnoma iz tira. Celo zanesljivi »štoper« Julle Gustavsson jo delal napako za napako. Res pa je tudi, da so bili Švedi sploh prepočasni, hi uspešno zadrževali Ruse. Medtem ko je Švedu šele prišlo na misel, kaj bi njegov nasprotnik utegnil narediti, je Pednji svoj načrt že izvršil. Igralca na desnem krilu Tatušina bi lahko primerjali z Matthevvsom. Prednost, ki jo ima angleški »kralj driblinga« s svojimi triki, Pa izenači mali Rus z veliko hitrostjo. Verjemite ali ne — Tatušin je z žogo hitrejši kot večina ostalih igralcev brez žoge!! Drvi ob črti, dela ovinke levo in desno, zavrti nasprotnika — vse to seveda v ekspresnem tempu! V SZ ga ne imenujejo zaman »transibirski ekspres«. Tudi komaj 18-letni Strelcev je nogometaš istega kova. Videti je velika flegma h* s tem čisto prevara svoje čuvarje. Cesto stoji na terenu kot da mu za vso igro ne bi bilo prav nič mar. V trenutku pa se požene kot s katapultom ustreljen za žogo, ki jo je poslal kakšen soigralec v prazen prostor. Gustavsson je kar naprej »plaval« zraven Strelcova, ker ni bil nikoli pripravljen na take hitro
^akcijo.
Tretji »as« v ruskem r zveza Salnikov, ki je v -kvintetu nekakšen dirige ozadju, toda v prave ^asprintal pred gol in s s'
0 zaposlil vratarja. Zelo dobro *urne
oba pri Spartaku. Peti napadalec je desna zveza Ivanov. To je igralec, ki ga skoraj ni opaziti, pri tem pa zelo koristen garač.
Sedem mož napada
Pri analizi ruskega nogometa pa je treba upoštevati tudi oba stranska krilca Paramonova in Netta. Kot po pravilu napadajo Rusi stalno s 7 igralci. Cesto pa se celo oba branilca vključita v ofenzivno akcijo! Le »štoper« Bašašlcin princi-pialno ne zapušča svojega obrambnega položaja. Netto je bil na tekmi v Stockholmu morda najbolj zapažen igralec na terenu. Odličnega Lofgrena je tako mojstrsko »pokrival«, da je bil ta popolnoma onemogočen. Tehnično je Netto že na taki višini, da se lahko brez stramu postavi poleg kateregakoli Madžara.
Leto 1952 in 1955 — razlika kakor noč in dan!
Ruski nogometaši so danes povsem nekaj drugega, kot so bili na olimpijskem turnirju 1952. Največji napredek so napravili brezdvomno v taktiki igre, pa tudi drugje so velike spremembe. Odlično igrajo z glavo in Švedi skoraj niso dobili niti enega dvobaja pri visokih žogah, čeprav Rusi niso nikakršni velikani in so bili v večini primerov manjši od svojih nasprotnikov. Skočna sila je pri Rusih naravnost neverjetna. Lahko jih primerjamo z odbojkarji, ki so na evropskem šampionatu do pasu do vrhnjega robu mreže. V taktiki in v igri z glavo so danes Rusi prav gotovo vsaj za razred boljši kot so bili pred 3 leti v Tamperju na olimpiadi.
Kdo je boljši: SZ ali Madžarska?
Kdo je boljši? Rusi ali Madžari? To je vprašanje, ki si ga postavljajo ljubitelji nogometa po svetu. Delati primerjavo ni
lahko, kajti moštvi imata svojo igro zasnovano na različnih principih. Madžari so kot velik orkester, v katerem dajejo trije solisti (Puskas, Kocsis, Bozsik) ton in takt. Ostali skrbijo bolj ali manj le za spremljavo, pri čemer pa je tudi možna od časa do časa kakšna solo vloga tega ali onega. Drugače je pri Rusih. Tu solistov ni. Vsako takšno nagnjenje že v kali zatrejo. Skupna igra — je prva deviza. Kot dobro namazan stroj brez zastankov teče ruska igra. Kolektivna igra je Rusom že prešla v meso in kri, da se solistične tendence sploh ne pojavljajo. Ruska igra je kot kristal jasna in polna logike. Nek švedski list je ruske nogometaše imenoval »cnajstorica Botvi-nikov«, s čemer je pravilno označil ruski nogomet kot pravi nogometni sah. Moštvo je zaradi take koncepcije igre mnogo manj podvrženo padcem v formi, kot n. pr. ekipa, ki sloni le na nekaj »zvezdah«.
Poslušajmo še kaj pravi trener ruske reprezentance Beslcov (sam je bil nekoč reprezentant) na temo — Rusi ali Madžari? »Rusija ima močnejše moštvo, Madžari pa večje posameznike. Toda uvrščanje takih »velikih« v moštvo povzroča često velike težave. Ce imajo »asi« svoj dan, je vse v redu. V nasprotnem primeru pa celotnega moštva ni mogoče več spoznati. Pri nas ima slabša forma tega ali onega igralca mnogo manjše posledice kot pri njih. Naša igra sloni na kplektivu in tako smo mnogo bolj imuni proti slabim dnevom kot Madžari.« Podobno sodijo tudi švedski strokovnjaki, ki so videli »na delu« obe moštvi. Pravijo, da bi bil rezultat 5 srečanj med SZ in Madžarsko 3:2 za SZ. Ce imajo Madžari svoj dan, bodo lahko še vedno premagali Ruse. Večjo zanesljivost in stalnejšo formo pa bomo našli na strani Netta in njegovih tovarišev.
(Konec prihodnjič)
V	Saarbruckenu je bilo večje medna-
rodno tekmovanje, ki je dalo vrsto odličnih rezultatov. Najboljši je bil ameriški skakalec v višino Ernie Shelton, ki je v svojem prvem skoku preskočil 2.09 m, potem pa mu ni mnogo manjkalo, da ni premagal tudi višino svetovnega rekorda 2.14 m. Odlično sta se uveljavila tudi naša atleta Lorger in Lukman. Rezultati — 100 m: David (Fr) 11.0, Pecelj (J) 11.0, 200 m: Lea (ZDA) 21.3, 400 m: Lea (ZDA) 47.8, 800 m: Andersen (N) 1:51.6, 1500 m: Dwyer (ZDA) 3:52.0, 110 m: ovire: Lorger (J) 14.5, Higham (VB) 14.7, višina: Shelton (ZDA) 2.09, Thorkilsen (Nor) 195, palica: Lukman (J) 4.20, krogla:	Vick
(ZDA) 16.50, ženske — 100 m: Francis (VB) 11.9, 200 m: Hampton (VB) 24.6, 80 m ovire: Kohler (V. Nem) 11.1, Seaborne (VB) 11.1, Sander (N) 11.2.
V	Atenah je atletska reprezentanca Italije premagala Grčijo z 68:42 točkami. V posameznih disciplinah so zmagali — 100 m: Gnocchi (I) 10.9, 200 m Gnocchi (I)
22.0,	400 m: Lombardo (I)	49.1,	1500 m:
Papavasiliu (Gr) 3:57.8, 10.000 m: Martini (I) 32:57.4, 110 m ovire: Massardi (I) 15.3, daljina: Bravi (I) 7.03, palica: Chiesa (I) 4.20, krogla: Meconi (I) 16.05 (rekord), disk: Consolini (I) 52.50, 4 X 100 m: Italija 42.2, 4 X 400 m: Italija 3:22.7.
V	Rostocku sta se pomerili moški in ženski reprezentanci Vzhodne Nemčije in Danske. V obeh srečanjih so zmagali atleti Vzhodne Nemčije, pri moških s 125:87, pri ženskah pa s 75:41. Najboljši rezultat je dosegel Kleinert, ki je s 15.34 v troskoku dosegel nemški rekord.
Nilsson 2.10, Shelton 2.05 m
V	nadaljevanju atletskega dvoboja Stockholm : London so bili doseženi še naslednji rezultati — 400 m: Lea *(ZDA)
47.0,	800 m: Johnson (VB) 1:50.1, Dwyer (ZDA) 1:50.4, 5000 m: Maynard (VB) 14:20.8, 400 m ovire: Culbreath (ZDA) 52.1, višina: Nilsson (Šved) 2.10, Shelton (ZDA) 2.05, troskok: Norman (Šved) 15.03. V dvoboju so zmagali atleti Londona 82:70.
Na atletskem tekmovanju v Budimpešti je bilo doseženih nekaj prav dobrih rezultatov, zlasti v teku na 5000 m. Važnejši rezultati — 200 m: Adamik 21.6, 800
metrov: Rozsavolgyi 1:51.0, Iharos 1:51.1, Mikes 1:51.4, 500 m: Tabori 14:14.4, Bereš 14:15.4, disk: Levai 50.13, kladivo: Ne-meth 58.22.
Italija : Anglija 2:0
V Birminghamu se je začelo finalno srečanje evropske cone Davisovega pokala med teniškima reprezentancama Italije in Anglije. Po prvem dnevu so Italijani že v vodstvu z 2:0, lahko pa rečemo, da sta bili obe borbi dokaj ostri, saj sta oba favorizirana Italijana zmagala šele po 4. setih. Gardini je premagal Knighta s 7:9, 6:2, 6:4 in 6:1, Pietran-geli pa Backerja s 6:3, 7:9, 6:4 in 8:6.
Po gostovanju v SZ je italijanski nogometni prvak odšel na Švedsko, kjer je že odigral prvo tekmo. V Norrkopingu so Italijani premagali domače moštvo s 4:1. Zanimivo je to, da ni v tej tekmi nobenega gola dal kak Italijan. Za Milan je bil namreč trikrat uspešen Šved Nordahl, enkrat pa Danec Sorensen.
Brazilsko nogometno moštvo Corin-thians iz Sao Paola je osvojilo nogometni turnir v Sao Paolu s tem, ko so v finalu premagali prvaka Portugalske, Benefico iz Lisbone z 2:1.
LAMDSTROtf
4.42 ob palici
Evropski prvak v skoku ob palici, Finec Landstrom, ki se je šele pred kratkim vrnil z daljšega bivanja v ZDA, je v Helsinkih ponovno popravil svoj finski rekord s tem, da je skočil 4.42 m. Za Landstromom sta se na tem tekmovanju uvrstila Milakov (J) in Piironen (Fin), ki sta preskočila 4.20 m. Na nekem drugem tekmovanju, in sicer v Inkerdinenu, je vrgel Nikkinen kopje 76.01 m. Tudi Mihalič in Mugoša sta uspešno nadaljevala s svojimi nastopi. Mihalič je v Helsinkih zmagal v teku na 5000 m s svojim najboljšim letošnjim rezultatom 14:34.4. Mugoša pa je bil v teku na ""90 m s solidnim časom 3:48.0 drugi za finskim atletom Huttunenom. ki je tekel 3:47.8.
Spartak: Milan 3:0 (2:0 j
Po zmagi nad moskovskim Dinamom je bilo za drugo tekmo italijanskega nogometnega prvaka v Moskvi še večje zanimanje. Do zadnjega kotička je bil napolnjen veliki stadion tn gledalci so imeli priložnost videti zelo lepo Igro, v kateri je najboljše rusko moštvo Spartak, ki je na tej tekmi nastopil z 8 reprezentanti, zasluženo premagalo Milan s 3:0 (2:0). Italijani so igrali nekoliko slabše kot v prvi tekmi, predvsem niso mogli slediti ostremu tempu Rusov. Najboljšo Igro sta dala stranska krilca Spartaka in reprezentanta Paramonov in .Netto, ki sta skoraj povsem paralizirala elitni napad Milana. Med Italijani je bil najboljši vratar Buffon, ki je imel mnogo dela, katerega pa je zadovoljivo opravil. Gole za Spartak sta dosegla: Paršin v 15. in 39. ter Salnikov v 47. min.
Tudi v drugi tekmi v SZ je doživelo švicarsko moštvo Lausanne poraz. Tokrat so bili Švicarji poraženi v Minsku od domačega Spartaka 2:0 1:0).
Odbor za srednjeevropski nogometni pokal je zasedal v Salzburgu in izžrebal pare za naslednje kolo. Žreb je določil
ETAPNA KOLESARSKA DIRKA »TOUR DE FRANCE«
Borbe vedno zanimiveise
Luksemburžan Gaul junak v Alpah
-Ji j
u bo avo bom-;e ra-
levim krilom Iljinom, saj igrata
Skoraj vsak dan prinese na kolesarski dirki okoli Francije kaj novega. Zadnje etape so bile značilne po tem, da je kot po pravilu prišla manjša skupina na cilj z veliko prednostjo pred glavnimi »asi«, ki so vozili v veliki skupini. Tako je bilo v 5., 6., 7. in deloma tudi 8. etapi, ki je bila prva od težkih alpskih etap. Po 7. etapi je moral Francoz Rolland odstopiti rumeno majico Nizozemcu Van Estu. Ta pa se je le en dan veselil te majice, saj mu jo je po hudi alpski etapi Rolland zopet slekel. Za 5., 6. in 7. etapo bi lahko rekli, da so bili glavni favoriti dokaj nepazljivi, saj so pustili manj znanim, toda ne mogoče dosti slabšim dirkačem vse preveč proste roke. Tako imamo po 8. etapi na čelu še vedno Antoina Rollanda, glavni favorit Louison Bobet pa zaostaja še vedno več kot 10 minut, ki jih najbrž ne bo tako lahko nadoknadil. Junak doslej najtežje etape je bil Luksemburžan Charlie Gaul. Kolesarji so imeli v 8. etapi pred seboj ne samo 253 km, ampak tudi tri visoke prelaze. Prva dva spadata v drugo kategorijo, in sicer Aravis 1498 m in Telegraphe 1570 m, zadnji najtežji pa je Galibier, visok 2556 m. Na prvem prelazu je Gaula spremljal še Nizozemec Nolten, ki je bil na drugem že v zaostanku 5 minut, na tretjem pa je imel Gaul že več kot četrt ure prednosti pred skupino z Bobetom, Kublerjem, Fornaro in drugimi. Lahko pričakujemo, da bo že 9. etapa prinesla važne odločitve, mogoče tudi že odločilne. Ta etapa je namreč še daljša od 8 in ima poleg dveh prelazov druge kategorije še dva težka prelaza prve kategorije.
Rezultati 5. etape Metz—Colmar (229 kilometrov): 1. Hassenforder (NEC) 5;56:54, 2. Vitetta (SE) 5;57.24, 3. J. Bobet (Fr) 5;57:54, 4. Siguenza (Ile) isti čas, 5. Lam-
pre (SO) 6;06:2l, 6. Bergaud (SO) isti čas; 6. etapa Colmar—Ztirich (195 km): 1. Dar-rigade (Fr> 4;31:14, 2. Kubler (Svi) 4;31:44,
3.	Molineris (FE) 4;32:14, 4. Giudici (I), 5. De Bruyne (Belg), 6. Fornara (I), vsi isti čas; 7. etapna dirka Ztirich—Thonon les Bains (265 km): 1. Hinsen (Niz) 7;21:01, 2. Fantini (I) 7;21:31, 3. Caput (Ile) 7;22:01,
4.	Stablinski (NEC), 5. Hoorelbeke (Ile), 6 Van Est (Niz), vsi sti čas; 8. etapa Thonon—Briancon 253 km): 1. Gaul (Lux) 7;42:59, 2. Kubler (Svi) 7;56:42, 3. Coletto (I), 4. L. Bobet (Fr), 5. Gelabert (Sp), 6. Vitetta (SE), 7. Fornara (I), 8. Brankart (B), vsi v času Kublerja, 9. Geminiani (Fr) 7;58:41, 10. Rolland (Fr) isti čas. Skupna ocena po 8 etapah je takale: 1. Rolland (Fr) 48,33:35, 2. Van Est (Niz) zaostanek 7:23, 3. Gaul (Lux) 10:20, 4. Wagt-
mans (Niz) 10:37, 5. ^Fornare (I) 11:03, 6. L Bobet (Fr) 11:33, 7. Vitetta (SE) 12:02, 8 Brankart (B) 13:40, 9. Robič (Fr) 14:19, 10. Van Genechten (B) 16:21. V oceni moštev vodi Francija s časom 145;07:47 pred Italijo 145;43:13 in NEC 145;56:50. V veliki gorski nagradi je na čelu Gaul z 22 točkami pred Gelebertom 15, Noltenom in L. Bobetom 11. V nagradi za naj večjo borbenost vodi zaenkrat Hassenforder pred Le Berom in Kublerjem. Tudi letos tekmujejo ne samo po času, ampak tudi po točkah. Pri tem tekmovanju je zaenkrat najuspešnejši Wagtmans s 87 točkami pred Kobletom 92 in Van Estom 113.
1945
1955
Zaščitni znak jamči za kvaliteto izdelkov
Tovarne športnega orodja
»ELA N«
Begunje pri Lescah
Ruski kolesar Rosislav Vargaškin je dosegel v Irkutsku nov svetovni rekord za amaterje v vožnji na 1 km z letečim startom. Vargaškin je to razdaljo prevozil v času 1:06.0, kar je za 2 desetinki sekunde boljše od dosedanjega rekorda Italijana Pinarella.
Ameriški boksar lahke kategorije Ralph Dupas je v New Orleansu premagal po točkah bivšega svetovnega prvaka lahke kategorije Paddyja de Marca.
Evropski in svetovni prvak (samo za nekatere forume), Francoz Robert Cohen, je odpotoval v Johannesburg, kjer se bo pomeril za naslov prvaka z južnoameriškim boksarjem Vickom Toweelom.
Svetovni boksarski prvak peresne kategorije Sandy Saddler je v Tokiu premagal s t. k. o. v 6. rundi japonskega prvaka peresne kategorije Kanetso
V Houtski je dosegel Karel Merta nov češki rekord v metu diska z odličnim rezultatom 54.31 m. Na istem tekmovanju sta se izkazala tudi Jungvirt z 1:51.4 na 800 m in Modrahova s 165 cm v skoku v višino.
takole: 17. julija v Budimpešti Honved : Voros Lobogo, povratna tekma 22. julija, eventualna tretja tekma pa 27. julija Prav tako bo 17. julija prvo srečanje med moštvoma UDA in Slovan, povratna tekma 21. julija, tretja tekma pa po potrebi 24. julija. Prva finalna tekma bo 30. ali 31. julija, druga finalna tekma pa 6. avgusta.
Nemci za tekmo s SZ
Nemški zvezni kapetan Sepp Herberger je poklical 23 nogometašev na skupni trening, ki ga bo imel od 18. do 29. julija v Grunvvaldu pri Munchenu. Vsekakor namerava Herberger že sedaj pripravit-svoje moštvo na srečanje s Sovjetske zvezo, ki bo v drugi polovici avgusta Na trening je poklical naslednje igralec — vratarja: Herkenrath in Kubsch, branilci: Posipal, Erhardt, Retter, Jusko-wiak, krilci: Eckcl, Liebrich, Mai, Ling Hoffmann, Harpers, Semmelmann, napadalci: Rahn, Waldner, Morlock, Kraus, Fritz Walter, Buchenau, Rohring, Biesin-ger, Schafer in Haase
IZPITI ZA VIŠJE ŠPORTNE TRENERJE
Športni inštitut Zveze športov Jugosla vije bo v zvezi z izpiti za višje športne trenerje organiziral od 5. do 25. avgust* 20-dnevni tečaj, na katerem bo obdelane naslednje gradivo:	fiziologija športnih
naporov, psihologija športa, kontrola športnega treninga in tekmovanj, metodika športnega treninga (splošni del) praktično delo za pridobivanje splošne telesne kondicije. Navedeni predmeti bodo obdelani po predpisanem programu za višje športne trenerje. Ob koncu tečaja bodo lahko slušatelji takoj polagali izpit za pridobitev naziva višjega športnega trenerja. Vsi športni trenerji, k nameravajo obiskovati ta tečaj in izpel njujejo pogoje čl. 3 in 4 Pravilnika r športnih trenerjih, naj se pismeno prijavijo Športnemu inštitutu Zveze športov Jugoslavije, Beograd, Gračanička 18, ir sicer najkasneje do 20. julija t. 1. Tečaj, bodo verjetno v Kranjski gori, Rovinju ali Opatiji. Inštitut plača vse stroške prevoza, stanovanja in hrane v *asu natečaja. Športni inštitut bo pravočasne obvestil kandidate, kje bo organiziran tečaj.
Športni inštitut Zveze športov Jugoslavije
Uredništvo »Poleta« sprejme v službo pisarniško moč. Zaposlitev stalna, plača dobra. V poštev pridejo pisarniške moči, ki perfektno obvladajo strojepisje. Reflektantke naj se v dopoldanskih lirah zglasijo v prostorih uredništva (Likozarjeva ul. 12) ali uprave (pasaža Nebotičnika), kjer bodo dobile podrobnejše informacije.
e	Uredništvo
.ETO X
Štev. 29.
Stran 7
Jugoslovani v ospredju Lorger 14.3. PUC 14.8
(Nadaljevanje s 1. str.) Nizozemci. Seveda pa bi bilo pretiran j e no, da bi danes delali kakršnekoli prognoze, kajti dirka se bo odloči1' na hribovitem terenu in Vršič bo lahko pokopal na d e marsikakšnega tekmovalca. Škoda je, da od naših vozačev i nastopil odlični Della Santa. Tik <j>red startom je namreč odpovedal udeležbo, ker si je poškodoval oko.
KAKŠNE MOŽNOSTI IMAJO JUGOSLOVANI?
Če bodo naši dirkači zdržali v takem tempu kot danes, potem se lahko nadejamo najboljšega. Veliko breme bo ležalo predvsem na Vargi, ki je danes dokazal, da je za dirko odlično nripravljen. Nekoliko slabši je Petrovič, morda je danes le bolj »tipal« ali pa se je slabo počutil. Na cilju je izjavil, da bo v prihodnjih dneh boljši. Upamo, da se bodo njegove besede izpolnile. Morda bi bilo dobro, če bi nastopil Bajc v
I.	jugoslovanski ekipi, saj je danes v tej etapi pokazal vse odlike odličnega spri n ter ja in zdrži jivega vozača.
ŠE BESEDA O SLOVENCIH
Čeprav do zadnjega nismo vedeli, v kakšnem sestavu bo nastopila slovenska reprezentanca in čeprav smo bili skeptični glede sposobnosti slovenskih kolesarjev, smo bili danes na cilju I. etape veselo presenečeni. Valant, Brajnik in Curk so nas s svojo vožnjo navdušili. Morda so imeli manjše taktične napake, toda pred njimi je še vrsta etap in prepričani smo, da bodo v naslednjih dneh tudi te pomanjkljivosti odstranili. Nekaj pa moramo še posebej poudariti! 'V današnji vožnji so se lepo medsebojno izpopolnjevali, si pomagali in vozili precej skupaj, kar se doslej na letošnjih dirkah po slovenskih cestah še ni pripetilo. To nam je dovolj veliko poroštvo,^da so vendarle spoznali odlike taktične vožnje. Sooznali so. kaj pomenijo skupne sile na težkih dirkah, kjer ne odloča uspeh posameznika, temveč celota.
Rezultati 1. etape Zagreb—Reka (181 km) — Posamezniki: 1. Rauner (Av) 4;50:00, 2 Bolzan (L), 3. Muller (Av) 4;50:24, 4.-7. Varga (J. I.), Krstev (Bolg), Van Meensel (Belg), Bajc (J. II.), vsi 4:52:31. 8. F. Wil-son (Ang). 9. Jonsson (D), 10. Craenen (Nizi. 11. Aerst (Belg). 15. Vuksan (J. I.), 19 Petrovič (J. I), 29. Jugo (J. I.), 30. Valent (Sl. II.), 31. Brajnik (Sl. II ), 32. C"!": (Sl. II.), 33. Bonin (Sl. I.), 39. Je-šič (J. I.), 44. Bergdnt (J. II.) 45. Žižek (Sl. I.), 46. Piciga (Sl. I.), 58. Božnik (Sl.
II.	). 73 Vižintin (Sl. I.).
Ekipni plasma po I. etapi: 1. Belgija 14:41:13, 2. Nizozemska 14;45:14, 3. Jugoslavija I. (Varga, Vuksan, Petrovič) 14:58:03, 4. Bolgarija 14:46:20, 5. Avstrija 14:48:14. 6. Danska 14:51:23, 7. Luksemburg 14;51:30, 8. Jugoslavija II. (Bajc, Golič, Bergant) I5;05:25, 9. Anglija, 10. Hrvat-ska. 11. Slovenija II., 12. Slovenija I. itd.
Reka, 17. julija. Bečani so se danes oddolžili za slab vtis. ki so ga naredili ob včerajšnjem prihodu dirkačev na Reko. Včeraj je bilo namreč na cilju le malo gledalcev, ki so brez zantoianja sprejeli udeležence letos n ;e ko'-sorske dirke po Hrvatski in Sloveniji. Danes pa se je na startu, zt, 2. -tapo zbralo od Reke do Kopra več tisoč gledalcev, ki so navdušeno pozdravljali vse udeležence in jih spremljali na motornih vozilih do Opatije, kjer je bil uradni start.
Takoj od začetka je vsa skupina krenila z veliko hitrostjo. Dirkači so se držali strnjeno do Moščeniške Drage, na tem klancu pa so se tu d i začele že p 1 okvare. Vročina je vsem dirkačem postala sovražnik številka 1.
OKVARA ZA 'KVARO
Najprej so zaostali nekateri posamezniki, ki niso mogli vzdržati ostrega, tempa, katerega so diktirali glavni ‘favoriti. Za seboj smo pustili vrsto tekmovalcev, ki so imeli okvare na kolesih, istočasno pa jih je tudi vročina prisilila, da so se izločili iz glavne skupine. Kar neverjetno je bilo videti, kako so nekateri z veliko voljo in skrajno požrtvovalnostjo potiskali pedala, vendar je bil zaman vsak njihov poizkus, da bi se približali vodeči skupini. Blizu Labina pa se je odtrgala trojica! Kdo so bili to?
V VODST’ U JE JUGO
Približali smo se vodilni skupini in opazili Jugoslavana Juga in Ješi-ča, družbo pa jima je delal Bolgar Krstev. Vsa trojica je ves čas vozila s približno 1 km naskoka in vseskozi diktirala oster tempo. Položaj na cesti se ni izpremenil. Vročina je zahtevala nove žrtve ter so Zaostali tudi nekateri boljši dirkači. Med njimi smo opazili št. 14, Bolgara Bobeva, dalje tudi »nekaj Jugoslovanov, med katerimi so bili tudi slovenski tekmovalci Piciga, Vižintin in Podmilščak. Taka slika se nam je nudila vse od Labina do Raše. Cesta je tu izredno lepa, toda fantje zaradi neznanske vročine niso mogli vzdržati tempa, ki ga je diktirala prva trojica.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Rezultati: 100 m: Lorger (KI) 10.7, Osla-kovič (MI) 10.8, Zajc (Lj) 11.1, 200 m: Oslakovič (Ml) 22.4, 400 m: Zupančič (KI) 50.4, Cular (D) 50.4, 800 m Vipotnik (Ki) 1:52.6, Cular (D) 1:53.2, 1500 m: Murat (D) 4:00.6, Gajšek (KI) 4:01.6. Hafner (Lj) 4:01.8, 5000 m: Škrinjar (D) 15:29.6, Špacapan (Lj) 15:39.4,- Muršič 15:50.0, 110 m ovire: Lorger (KI) 14.3, Puc (Lj) 14.8, Vu-celič (Ml) 15.4, Kovač (Ki) 15.7, 400 m ovire: Zupančič (KI) 55.8, Puc (Lj) 55.8, višina: Miler (Ml) 180, daljina: Miler (MI) 6.74, Petranovič (D) 6.72, Lorger (KI) 6.32, palica: Miler (MI) 3.90, Le.**c (KI) 3.80, Vehovar (KI) 3.80, troskok: Kršlak (Ml)
13.23, Petranovič (D) 13.14, Vukovič (Lj) 12.88, krogla: Penko (Lj) 15.35, Galin (MD 14.58, Bezjak (D) 13.29, Vovk (Lj) 12.75, disk: Golc (KI) 43.98, Penko (Lj) 43.13. Mandič (D) 42.90, Peterka (KI) 42.62, kopje: Kopitar (KI) 59.33, kladivo: Bezjak (D) 53.24, Galin (MI) 52.96, 4 X 100 m: Ljubljana 43.6, Mladost ,44.2.
Zvezna boksarska liga
'V tekmovanju zvezne boksarske lige je včeraj Dinamo iz Pančeva premagal Spartaka z 9:7, srečanje med Metalcem in Vojvodino pa se je končalo neodločeno 10:10.
Irez konkurence, a ve tiar solidni
Na poti od Reke do Kopra
ANGLEŽ WILSON — K. O.! majico pa bo prevzel lanskoletni
Občinstvo, ki je ves čas z velikim zmagovalec P™ etape Luksembur-zanimanjem spremljalo današnjo zan ° zan"
dirko, je na vseli večjih vzpetinah	RFSFDA O ITTGOSI OVANIH
in ob večjih naseljih polivalo z	Ubt,fc-UA U JUUUŠLUVAMH
vodo udeležence dirke, kljub temu Jugoslovani so z današnjo vožnjo pa je vode še vedno primanjkovalo, pokazali, da se po pravici uvrščajo Naš Topolino se je naenkrat ustavil! med najboljše udeležence letošnje Kaj se je pripetilo? Na sredi ceste dirke. S pravilno taktično vožnjo je obstal Anglež Wilson, položil so se danes prebili v ospredje prav kolo ob rob in se po dolgem vlegel zato, ker se nismo samo za to dirko na sredo ceste. Ni mogel ne naprej dobro pripravili, temveč tudi zato, in ne nazaj. Vprašali smo ga, kaj ker so odlični taktični vozači. Lah-mu je. Začudeno nas je pogledal, ko pričakujemo v naslednjih eta-zmajal z glavo, nekaj zamomljal pah, da bodo dosegli še večje uspe-in se nalsonil na kolo. Wilson je lic. Seveda, okvare na kolesih lah-potem samo vzkliknil: »Vročina je ko postavijo na glavo naše progno-na redi la svoje.«	ze, kljub temu pa jim lahko česti-
tamo, saj so resnično dosegli edin-VODE, VODE, VODE!	stven uspeli.
Kaj takega pa zlepa nismo videli Tudi s slovenskimi kolesarji smo niti na prejšnjih tradicionalnih dir- lahko zadovoljni. V začetku so vokali po Hrvatski in Sloveniji. Na žili taktično precej dobro, kasneje vsakem kilometru je bil človek, ki Pa so nekateri popustili zaradi vro-je čakal z vodo, toda vode je bilo čine, čeprav so nas posamezniki še vedno premalo. Pustili smo obu- navdušili s skrajno borbenostjo in panega Wilsona in hiteli za ubež- požrtvovalnostjo. Še posebej mora-niki. Srečali smo št. 56; to je bil mo pohvaliti mladega Valanta, ki Slovenec Vižintin, ki se je medtem je zdržal najdaljšo etapo in od n je-nekoliko pognal naprej in v veli- Sa upravičeno lahko pričakujemo kem slogu drvel po prvem klancu še lepili uspehov, navzdol ter ujel tretjo skupino.	Rezultati (II. etapa Opatija-Ko-
V tej skupini so bili nekateri Slo- per 202 km): 1. Petrovič (jug I.) venci, nekaj Bolgarov, med ostali 6:27.47, 2. Krstev (Bolg) 6:28.23, 3. pa smo opazili tudi rumeno majico, Varga (Jug I.) 4. Bolzan (Luks) to je zmagovalca včerajšnje dirke 6:28.49, 5. Muller (Avstr) 6:28.49, 6. Avstrijca Raunerja, ki kljub p riža- Ilijev (Bolg) 6:31.27, 7. Jugo (Jugi.) devanju in veliki izurjenosti, ki 6:36.57, 8. Van Meensel (Belg) smo jo pri njem opazili pri včerajš- 6:33.21, 10. Ješič (Jug I.) 6:36.58. nji dirki, ni mogel naprej.	Ekipni plasman: 1. Jugoslavija I.
vai awt 71omi vmn	34:13.40, 2. Belgija 34:26.25, 3. Bol-
VALANT ZLOMI KOLO	garija (drugi rezultatiše niso izra-
V tretji skupini je vozil tudi Va- čunani). lant. Opazili smo, da C fant še Generalni plasman:	1. Bolzan
precej pri sebi in da ne namerava (Luks) 11:19.13, 2. Miiller (Avstr) vreči puško v koru o. Kljub temu 11:19.13, 3. Krstev (Bolg) 11:20.54, 4. pa tudi njemu danes ni šlo tako Varga (Jug) 11:20.54,	5. Petrovič
Ljubljana, 17. julija — V 2. kolu ekipnega prvenstva v atletiki sta na stadionu Odreda nastopili ekipi Odreda in Svobode: Svoboda seveda ni mogla predstavljati resnega nasprotnika in so Od redove! zmagali v vseh disciplinah, razen v štafeti 4 X 100 m, ki je postala plen mladih tekačev z Viča. Ekipa O d reče n a in zbrano število točk je go toda je pokazala, da je precej izena-vo precejšen uspeli, saj so manjkali nekateri najboljši atleti kot Petek, Zarol in Tratnik. Od posameznikov bi bilo treba najbolj pohvaliti tekača na 5000 m Svetino in Pavčiča, vsestranskega Kolnika, pri metalcih pa brata Mullerja in Pluta. Odred je zbral 25234 točk, Svoboda pa 18013 točk.
Rezultati:	100 m:	Petrovič (O)
11.4, Valant (O) 11.5, 200 m: Petrovič (O) 23.5, Koprol (O) 23.7, 400 m: Hiti (O) 51.9, Valant (O) 52.1, 800 m: Belšak (O) 1:59.7, 1500 m: Pavčič J. (O) 4:06.0, Strniša (O)	4:11.4, 5000 nU
Svetina (O) 15:38.2, Pavčič C. (O) 15:40.0, 110 m ovire: Černe (O) 15.7. Šubelj (O) 16.7, 400 m ovire: Seliškar (O) 58.5, višina: Žgalin in Pečnik (O) 170, daljina: Janežič (O) 6.37, Kolnik (O) 6.37, troskok: Kolnik (O) 13.41, Černe (O) 12.91, palica: Tome (O) 3.40, Kolnik (O) 3.40, ■ krogla: Miiller B. (O) 13.42, Miiller J. (O) 12.28, disk: Miiller J. (O) 46.21, Miiller B. (O) 45.54. kopje: Plut (O) 62.15, Kastelic (O) >4.96, kladivo: Miiller J. (O) 44.41. Muller B. (O) 44.22, France (Sv) 40.05, —
4 X 100 m: Svoboda 44.7, Odred 44.8.
Petrovič
Čudno postopanje ZAK Liubliana
Drugo kolo zveznega ekipnega prvenstva za moške je prineslo škandal, kot ga v atletskem športu ne pomnimo. Najprej nekaj »zgodovine«.
V 1. kolu prvenstva je nastopil Odred z odobritvijo Atletske zveze Slovenije 18 dni kasneje od določenega termina. S tem je imel seveda nekoliko ugodnejše pogoje, čeprav je nastopal praktično brez konkurence. Odred je zbral v tem kolu več kot 1000 točk več kakor ŽAK Ljubljana in s tem postal resen konkurent za uvrstitev v finale, v katerem nastopa 6 najboljših ekip, ki jih dobimo tako, da seštejemo število točk iz obeh kol. V. 1. kolu so si Crvena zvezda,
reda. O vsem slučaju je razpravljal tudi društveni odbor ŽSD Ljubljane, ki je skto-nil, da more ŽAK Ljubljana dovoliti Odre* du nastop na svojem tekmovanju, s pripombo, da bo o veljavnosti točk pač odločal višji forum. ŽAK Ljubljana pa ni upošteval navodil svoje društvene uprave, a napak je nadalje vztrajal na tem, da Odred ne nasto-pi, in s pretnjo >če nastopijo oni. zapustimo igrišče mi< celo poizkušal tekmovanje onemogočiti. AK Odred potem ni vztrajal na tem, da nastopi v Šiški, ampak je izvedel tekmovanje skupaj z atleti Svobode na svojem stadionu.
Ko sta bili obe tekmovanji za nami, sna°
Partizan, Vojvodina, Kladi var in Mladost videli, da je napravil ŽAK Ljubljana ve*
kut je sani želel. Pred dirko je namreč dejal, da se bo boril za čim boljši uspeli slovenskega kolesarstva. Vozili smo nekaj časa ob njem in kot nalašč, ko smo hoteli prehiteti skupino. 3C je 'Valantu pri-pi tila nesreča. Zaletel se je v so-vozača in zlomil kolo ter žalostno gledal okrog sebe, kdo mu bo pomagal. Maši mehaniki so bili na
(Jug) 11:25.0.
zagotovili toliko točk,da so se druga društva (predvsem Ljubljana, Dinamo iin Odred) potegovala le za 6. mesto za uvrstitev v finale.
Organizator 2. kola — ŽAK Ljubljana — Odreda na svoje tekmovanje ni povabil, ker je smatral, da Odred zaradi zamujenega termina nima pravice na tem nastopiti. O vsem slučaju je razpravljala Atletska zveza Slovenije na svoji seji dne 15. t. m. Izvršni odbor Atletske zveze Slovenije je potrdil Od-redovo 1. kolo in s tem dovolil Odredu nastop tudi v 2. kolu. ŽAK Ljubljana je AZS priporočila, da dovoli nastop tudi ekipi Od-
ETAPNA KOLESARSKA DIRKA »TOUR DE FRANCE«
Franco; ELMO še volno vodi
Tudi zadnji dve etapi Tour de France
se plaši rali (I), Rolland (Fr) in L. Bobet (Fr).
sporedu 10. etapa od Mo-
mestu! r'e isti trenutek je priskočil skupni oceni nista prinesli kakšnih velikih nekdo od telinic.iega slovenskega sprememb. Rumeno majico nosi še vedno vodstva, mu nudil »prvo pomoč« in kolesar francoskega nacionalnega moštva Va!- -t se je znova veselo pognal RollaBd. v 9 etapi, ki ^ bila obencm naj.
po Strmem klancu navzdol.	daljša letošnjega Toura, dolga 273 km. je
VARGA TAKTIZIRA	zmagal Francoz Geminiani, ki je prevozil
r. ....	.	.	.	, . progo od Briancona do Monaca v času
Pustih smo skupino in znova hi- 8:15 50 Za Geminianijora
teli za prvimi. Med potjo smo iz- F	,
vedeli, da je prva trojica ubežala D.lnc.s e |(|| za okrog 2 in pol minute naprej. anes ,,e ’’a za njo pa so se Dognali nekateri naca 'lo Marsnll»- dol«a 241 km- v preizkušeni dirkači, med katerimi JC tranc<,sk' k?';sar L- Lazarklea premagal -je bil tudi Jugoslovan Petrovič. — Spanca Mornarja. Oba sta dos"gla čas Petrovič je vodil to skupino in V 6:45-12- Trelie mealo pa je osvojil Francoz P lilo privozil kot četrti, tik za njim Bochonnot v času 6:46.36. Po 10. etapi je pa na naše začudenje tudi Valant, *kuna ocena dirke takšnale: 1. Rolland (Fr) ki se je po Zgoraj opisani nesreči 63:44.49, 2. Fornara (I) zaostanek U:03, 3. izn»V& opomogel in dohitel drugo L. Bobet (Fr) 11:33, 4. Caul (Lux) U:56. 5. vodečo skupino.	VilcMa (SE) 13:46, 6. Brankart (Belg) 16:03,
Od Fule dalje SO se boljši dirkači 7. Astma (I) 17:24. 8. Geminiani (Fr) 19:00, zavedali, da bo treba odločneje pri- 9. Mallejac (Fr) 25:io. to cieriei (Svi) 2i:i9. ti sni ti pedala, če bod ■ hoteli doseči
lepši rezultat na cilju V Kopru. r polfinalnem srečanju evropske cone Da-Tretjo skupino je vodil junak da- risovega pokala je Italija v Birmingham: nasuje dirke Varga. Ves čas ie bil premagala Anglijo s 5:0. Rezultati drugega V ospredju in diktiral tempo, ko pa in tretjega dne: Pietrangcli-Sirola L Davis-ie to mesto hotel odstopiti drugim, Kni.ght 4:6, il:9, 8:6, 6:3, Pictrangeli : Knight si »prednosti« nobeden od sotrpinov 3:6, 4:6, 6:4, 6:3, 6:4, Sirola : Becker 10:8, ni hotel prevzeti. Varga pa sc je 6:2, 7:5. znova podal v ospredje, vnovič diktiral i mpo in vsa ostala skupina
je šla z isto brzino za njim. Taka Spet svetovni rekord Karvonena
Finski atlet Pcntti Karvonen je na atletskem tekmovanja v Helsinkih ponovno izboljšal svetovni rekord v stccple-chaseu z rezultatom 8:45.4. Dosedanji rekord je pripadal istemu atletu z 8:47.8, uradni rekord jia ima še vedno Madžar Rozsnoi z 8:49.6.
V	drugem srečanju med Švedsko in Čilejem v Bastadu vodijo Švedi z 2:1. Bergelin (Švedska) je premagal Hamnicrslcya s 5:7, 7:5, 6:2 in 6:3, Ayala (Čile) Davidsona (Š) 1:6, 7:5, 6:3, Davidson in Bergelin pa dvojico Ayala-Hammersley s 6:0, 6:1 in 6:4.
V	tekmovanju, za Davisov pokal so bila tudi že prva srečanja ameriške cone. Obe
v »COPPI? SE NIKOLI NISEM SLIŠALA!«
Resnična zgodba z letošnjega Gira. Eden od Coppijevih »služabnikov« je iskal po hišah neke italijanske vasice nekaj za izsušeno grlo svojega campionis-sima. V neki stari hišici mu pride nasproti stara ženica in kolesar jo pobara: »Ali bi lahko dobil kaj za piti, mamica?« »Ne,« mu je osorno odgovorila kmetica. »Pijača bo vendar za Fausta Coppija,« je izigral dirkač še svoj glavni adut. Nato pa mu je kmetica takole odbrusila: »Nekaj Vam bom povedala, mladi mož. Če je Vaš gospodar, ki se imenuje Toppi, Foppi ali tako nekako, žejen, naj gre v gostilno, kjer se bo lahko po mili volji napil. Svoje vino pa pijem sama«, je zabrundala stara in zaloputnila vrata presenečenemu kolesarju pred nosom.
Coppi pa je sedaj lahko prepričan, da je mogoče v Italiji najti vsaj eno žensko, ki ga ne pozna.
»cirkus« brez potrebe. Po skupnih rezuLtatil* obeh kol sta se namreč tako * Odred kot Ljubljana uvrstila med finaliste. Zato bi odboru ŽAK Ljubljana v bodoče priiporoAiiv da se ne poslužujejo podobnih nešportnih metod, ampak naj se raje drži pametnih navodil svoje društvene uprave, ki dela o» tem, da bi bili odnosi med obema Ljubljanskima društvoma čim boljši.
Marko Rožman
ftai.oiat.te se na
POLET'
Fritz Walter je šel med direktorje
Najpopularnejši nemški nogometaš, kap6-tan nemške reprezentance in 1. F. C. Kač sers lat aren Fritz W alter je nedavno tega p°' stal direktor lastnega kinematografskega podjetja. V kratkem bodo imeli prebival«1 Kaiserslautcrna priliko izgubljati svoj ča* in denar v modernem kinematografu z 85® sedeži in firmo Fritz Walter. Že zaradi sz' mega imena je podjetju uspeh zagotovijo0' sasj je Fritz za svoje rodno mesto pravi idol To svoje novo podjetje je znani nogometaš ki je tudi že lastnik moderne pralnice, sp«8' vil na noge z denarjem, ki ga je dobil z° svojo knjigo >3:2«,ki so jo že prodali 140.00® izvodov. Ze jeseni bo izšla nova knjiga Fril' za Walterja pod naslovom »Spiele, die i«* nie vergesso«. (»Tekme, ki jih ne bom P°' zabil.)
To.roj nogometaš po poklicu, poleg tega P° še uspešen filmski igralec in pisatelji
slika' se je vrstila do kakih 30 km pred ciljem, tedaj pa se je Varga ne oziraje se ne na levo. ne na desno, podal naprej, zvozil v velikem slogu vse klance ter se približal vodečim.
NA CILJU PRVI PETROVIČ
Vodečo skupino, ki so jo tvorili Jugo, Krstev in Ježič, so ujeli Petrovič, Varga, Bolzan, Miiller, Uljev in Belgijec van Meensel. Ta skupina se je podala proti Cilju, v končnem sprintu pa je zmagal Jugoslovan Petrovič pred Bolgarom
Krstevom. Veliko ljudi je pozdra-	sta že odločeni, saj vodi tako Av-
vilo Petroviča, ki si' je danes zaslu- »tralija v Chicagu preti Meh,k,, kakor tudi Ženo priboril prvo mesto. Rumeno Brazilija v Havani proti Kubi a 3:9.
Avstrijski teniški igralec Huber izvaja med igro prave akrobacije in je zato nenavadna »atrakcija« na vseh turnirjih