Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page/^r Acrocephalus 23 (110-111): 1 - 4, 2002 Acrocephalus - mednarodna ornitolo{ka revija za jugovzhodno Evropo in vzhodno mediteransko regijo Acrocephalus - international ornithological journal for Southeastern Europe and Eastern Mediterranean region Kaj pomeni prevzeti uredništvo revije Acrocephalus danes, ko se piše leto 2002? Zlasti veliko odgovornost, saj prevzemam v roke orjaško dediščino svojih predhodnikov, Iztoka Geistra in Boruta Stumbergerja, dveh velikanov slovenske ornitologije. Pod Geistrovo taktirko se je Acrocephalus leta 1980 rodil, doživel krst in potem od mladostniškega obdobja prerasel v ključni element slovenske ornitologije, katerega čast in slava sta prodrla tudi onkraj meja Slovenije. O tem priča nemalo citatov v tuji ornitološki literaturi, vključno z velikimi deli o evropski avifavni, kot sta Cramp (1986 – 1994) in Glutz von Blotzheim & Bauer (1987 - 1997). Štumbergerjevo obdobje je za revijo pomenilo tako oblikovni kot vsebinski preporod. Revija je postala mednarodna, z mednarodnim uredniškim odborom, in dobila nov obraz, primerljiv z vodilnimi revijami ornitološke znanosti. Poleg slovenskega je bilo z uvedbo angleškega pisanja, jezika sodobne znanosti, mogoče v reviji objaviti nekatera znanstvena in strokovna dela tujih avtorjev (Kmecl 1999), naboru nekaterih naših izvrstnih recenzetov pa so se prikjučili še tuji, med njimi tudi ugledna imena evropske ornitologije. Stumberger je svoje delo opravil izvrstno in v čast mi je bilo, da sem mu lahko pri tem stal ob strani kot sourednik. Danes sva vlogi zamenjala, in sam kot urednik in Borut kot nekakšna urednikova desna roka bova Acrocephalus razvijala v začrtani smeri. V reviji bomo zbirali rezultate ornitoloških raziskav JV Evrope in vzhodno mediteranske regije, ki je ornitološko slabo raziskano pa vendar zelo zanimivo in pestro območje, in jih predstavili v čimbolj znanstveno—strokovno korektni in čisti luči. Temu načrtu stoji ob strani odlična ekipa prenovljenega uredniškega odbora z uglednimi znanstveniki in strokovnjaki, zbranimi iz različnih evropskih držav: Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Avstrije, Nemčije, Italije in Velike Britanije. Sedanji sestavi so se z letošnjim letnikom pridružili še Luka Božič, dr. Anton Brancelj, Janez Gregori, dr. Gordan Lukač, prof. dr. Roger H. Pain, assoc. prof. dr. Jenö J. Purger in prof. dr. Kazimir Tarman. Tako dosedanjim članom kot novim članom uredniškega odbora se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujem za izkazano podporo in pripravljenost sodelovati pri nastajanju revije. Hvala! Delo pri njej pa je danes zaradi novih konceptov postalo tako obsežno, da je za eno osebo že praktično neobvladljivo. Zatorej sem v ožjo uredniško ekipo urednika in sourednikov povabil še dva zanesenjaška sodelavca, mag. Boštjana Surino kot sourednika in Andreja Figlja kot tehničnega urednika. Za izpeljavo velikih projektov mednarodnih razsežnosti pa seveda tudi to ni dovolj. Potreben je še izdajateljski aparat, se pravi Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS — BirdLife Slovenia), ki skrbi za vse druge aktivnosti. Čeprav nevidne, so izredno pomembne za nastajanje in kontinuiteto revije, od naročniškega servisa, distribucije pa do finančnega vodenja. Za vse to bo potrebna velika pomoč in sodelovanje pisarne DOPPS in njenega direktorja Tomaža Jančarja, ki mi je kot novemu uredniku obljubil vso podporo, za kar se mu iskreno zahvaljujem. Revija namreč ni namenjena le veselju posameznikov, ki uživamo v raziskovanju ptic in pisanju člankov, je strokovni obraz in argument društva, 1 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^K Uvodnik / Editorial ki ga zaradi svoje mednarodnosti in strokovnosti ne kaže kar tako prezreti. Pojdimo zdaj še k pticam, osrednji temi, ki se je lotevamo. Po poti, začrtani v letu 2000, ko smo si v uredništvu zadali smeli cilj o pticah JV Evrope in vzhodno-mediteranske regije (Stumberger 2000a), smo že začeli stopati. V samo dveh letih nam je uspelo v reviji objaviti prispevke o pticah iz 11 držav: Slovenije, Hrvaške, Makedonije, Bolgarije, Grčije, Madžarske, Avstrije, Italije, Omana, Maroka in Turčije, s pričujočo številko pa se je seznamu priključila še Crna gora. Acrocephalus tako danes ni le društvena revija, njegov pomen v ciljni regiji se še krepi (STUMBERGER 200ia). Ptice Balkana in JV Evrope so bile za mnoge raziskovalce velik iziv. Najpomembnejša raziskovalca, ki sta prodrla v ta svet, sta bila Othmar Reiser s svojo Ornis balcanica (Reiser 1984 — 1939) in Sergej D. Matvejev s svojim Pregledom raune ptica Balkanskog poluostrva (Matvejev 1976). Seveda je na območju delovalo še veliko drugih raziskovalcev, katerih pomembni prispevek je zbran v že omenjenih velikih delih evropske aviravne, pa vendar najnovejši evropski ornitološki atlas (Hagemeijer & Blair 1997) še vedno razkriva velike bele lise na tem območju. Ze v zadnjih dveh letih Stumbergerjevega Acrocephalusa smo bili priča nekaj odkritjem, ki so pomemben prispevek k poznavanja aviravne JV Evrope. Taka je bila opredelitev razširjenosti in gostot kozače Strix uralensis v Sloveniji (MiheliČ et al. 2000), odkritje gnezdenja sredozemskega galeba Larus audouinii v Jadranu (Rubinič & Vrezec 2000), status cevonoscev Procellariirormes v Jadranu (Stipčevic & Lukač 2001), odkritje zgodovinskega pojavljanja klavžarja Geronticus eremita v zgornji jadranski regiji (Perco & Tout 2001), ugotovitev razširjenosti in gnezditvene biologije bele štorklje Ciconia ciconia v Sloveniji (Denac 2001), status kraljevega orla Aquila heliaca v Grčiji (Sakoulis 2001), podatki o razširjenosti zakrinkanega srakoperja Lantus nubicus v Makedoniji (Velevski 2001) in nenazadnje dokazi o širjenju gnezditvenega areala travniškega vrabca Passer hispaniolensis vzdolž Jadrana (RubiniČ 2001). Dovolj argumentov za nadaljevanje skupnega dela. In vrnimo se še k Sloveniji. Se vedno bomo objavljali prispevke v slovenščini, vsi prispevki brez izjeme pa bodo opremljeni s slovenskimi povzetki. Nadaljnji razvoj slovenskega strokovnega ornitološkega izrazoslovja je tako zagotovljen. Toda ali je zagotovljeno tudi nadaljnje raziskovanje aviravne Slovenije? To je odvisno predvsem od vas, dragi člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ki ste gotovo največji ornitološki raziskovalni stroj v Sloveniji, sposoben opraviti celo tako velike in zahtevne raziskovalne projekte, kot je bil denimo popis ptic Kozjanskega regijskega parka (Jančar & Trebušak 2000) ali popis kosca Crex crex (Trontelj 2001), da o zimskih štetjih sploh ne govorim (Stumberger 2000B & 2001B). Kljub temu pa so nekatere ptice, kjub svoji ogroženosti, še vedno ostale neopažene. To so zlasti ptice nevodnih habitatov, ki smo jih ornitologi v preteklosti kar nekako zanemarjali. O tem priča pregled statistike 100 številk Acrocephalusa (Tome 2000). Ce si ogledamo za primer le nekaj vrst iz seznama vrst z visokim deležem evropske populacije v Sloveniji (Hagemeijer & Blair 1997, Vrezec 2000), nam bo to takoj jasno. O vrstah, kot so planinska kavka Pyrrhocorax graculus, krekovt Nucifraga caryocatactes, slegur Monticola saxatilis, kotoma Alectoris graeca, gozdni jereb Bonasa bonasia, sokol selec Falco peregrinus, triprsti detel Picoides trydactylus, podhujka Caprimulgus europaeus, če naštejem le nekatere, ni še nikoli v več kot 20-letni zgodovini Acrocephalusa tekla beseda v kakem samostojnem članku; v obsežnejših aviranističnih pregledih smo lahko prebrali le nekaj skromnih navedkov ali ornitoloških beležnic. V svojem prvem uvodniku je Stumberger 2 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^K^ ACROCEPHALUS 23 (iIO-IIl): I — 4, 2002 (2000A) izpostavil, da je konec zgolj favnističnih beleženj vrst in da je čas za temeljitejše in načrtovane raziskave, osredotočene zlasti na posamezne vrste. Z Acrocepnalusom Geistra in Stumbergerja smo razrešili marsikatero ornitološko uganko, čaka pa nas še precej dela. Se k sreči, da so nam ptice v veselje in radost in da nas delo z njimi popelje v precej nenavaden pravljični svet, v katerem se modrost in estetika prepletata v najlepši luči. Pomembno je, da spoznanja, ki smo se jih naužili v tem svetu, delimo tudi z drugimi. Vsakdo, ki zvedavo stopa v ta svet, bo lahko odstrl delček tančice, ki nam zastira pogled na resnico narave. Z združevanjem našega znanja bo odgrnjeni košček tančice večji, naš pogled pa jasnejši. Znanje lahko združujemo le prek zbranih zapisov. Z zapisi pa ne smemo odlašati, saj je spričo naraščajočega človeškega pohlepa ta pravljični svet, ki ga tako obožujemo, vse manjši in bornejši. Za učinkovito varovanje in negovanje tega sveta pa potrebujemo znanje. Imamo izjemnega združevalca znanja, revijo Acrocephalus, v uredništvu pa bomo skupaj s kakovostnimi recenzenti poskrbeli, da bodo sporočila spoznanj jasnejša in strokovno korektnejša. Napolnimo čašo nesmrtnosti] Al Vrezec Literatura Cramp, S. (ed.) (1986 - 1994): The Birds of Western Palearctic. Oxford University Press, Oxford. Denac, D. (2001): Gnezditvena biologija, fenologija in razširjenost bele štorklje Ciconia ciconia v Sloveniji. Acrocephalus 22 (106-107): 89-103. Glutz von Blotzheim, U.N. & K.M. Bauer (1987 - 1997): Handbuch der Vögel Mitteleuropas. Aula-Verlag GmbH, Wiesbaden. Hagemeijer, W.J.M. & M.J. Blair (1997): The EBCC Atlas of European Breeding Birds. T & AD Poyser, London. JANČAR, T. & M. TrebuŠAK (2000): Ptice Kozjanskega regijskega parka. Acrocephalus 21 (100): 107-134. Kmecl, P. (1999): Acrocephalus na pohodu. Acrocephalus 20 (97): 165-166. Matvejev, S.D. (1976): Pregled faune ptica Balkanskog poluostrva. Conspectus Avifaunae Balcamcae. Srpska akademija nauke 1 umetnosti, Beograd. Mihelič, T, A. Vrezec, M. Perušek & J. Svetličič (2000): Kozača Strix uralensis v Sloveniji. Acrocephalus 21 (98-99): 9-22. Perco, F. & P. Tout (2001): Notes on recent discoveries regarding the presence of the Northern Bald Ibis Geronticus eremita in the Upper Adriatic Region. Acrocephalus 22 (106-107): 81-87. Reiser, O. (1894 - 1939): Materialien zur einer Ornis balcamca. Bosnisch- Herzegowinisches Landesmuseum in Sarajevo, Annalen des naturhistorischen Museum in Wien, Wien. RubiniČ, B. (2001): Širjenje severozahodne meje gnezdkvenega areala travniškega vrabca Passer hispaniolensis vzdolž jadranske obale: kako se vede nova populacija v hrvaški Istri. Acrocephalus 22 (109): 207-211. RubiniČ, B. & A. Vrezec (2000): Audouins Gull Larus audouinii., a new breeding gull species in the Adriatic Sea (Croatia). Acrocephalus 21 (102-103): 219-222. Sakoulis, A. (2001): The status of the Imperial Eagle Aquila heliaca in Greece. Acrocephalus 22 (106-107): 105-108. StipČevic, M. & G. LuKAČ (2001): Status of tubenose seabirds Procellariiformes breeding in the eastern Adriatic. Acrocephalus 22 (104-105): 9-21. Stumberger, B. (2000A): Sove — pred jubilejem revije Acrocephalus in po njem. Acrocephalus 21 (98-99): 1. Stumberger, B. (2000B): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2000 v Sloveniji. Acrocephalus 21 (102-103): 271-274. Stumberger, B. (2001A): Železni vrabec. Acrocephalus 22 (104-105): 1-2. Stumberger, B. (2001B): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2001 v Sloveniji. Acrocephalus 22 (108): 171-174. 3 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^r\ t± Uvodnik / Editorial Tome, D. (2000): Sto {tevilk Acrocephalusa. Acrocephalus 21 (101): 173-176. Trontelj, P. (2001): Popis kosca Crex crex v Sloveniji leta 1999 ka`e na kratkoro~no stabilno populacijo. Acrocephalus 22 (108): 139-147. Velevski, M. (2001): New data on distribution of the Masked Shrike Lantus nubicus in Macedonia: further evidence for the expansion of its range on the Balkan Peninsula. Acrocephalus 22 (108): 159-161. Vrezec, A. (2000): Evropsko pomembne populacije ptic v Sloveniji. Acrocephalus 21 (102-103): 241-248. 4 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^K ACROCEPHALUS 23 (iIO-IIl): 5 — 20, 2002 Prehrana kormorana Phalacrocorax carbo na območju reke Save od Ljubljane do Zagorja (Slovenija) The diet of Great Cormorants Phalacrocorax carbo on the Sava river between Ljubljana and Zagorje (Slovenia) \ X /—- v1 T^ TV v2t T^3 Marijan Govedic , .franc Janzekovic & Ivan Kos Center za kartografijo favne in flore, Antoli~i~eva 1, SI-2204 Miklav` na Dravskem polju, Slovenija, e-mail: marijan.govedic@ckff.si Oddelek za biologijo Pedago{ke fakultete - Univerza v Mariboru, Koro{ka cesta 160, SI-2000 Maribor, Slovenija, e-mail: franc.janzekovic@guest.arnes.si Oddelek za biologijo Biotehni{ke fakultete - Univerza v Ljubljani, Ve~na pot 111, SI-1001 Ljubljana, Slovenija, e-mail: ivan.kos@uni-lj.si Diet of Great Cormorants Phalacrocorax carbo occurring on the Sava river between Ljubljana and Zagorje was studied in the winter 1998/99 by means of regurgitated pellets, collected at the Cormorants’ night roost at Hoti~. Among 473 collected pellets, 69.8 % contained remains of fish. The pellets also contained worms Nematoda and tapeworms Cestoda, remains of caddis flies Trichoptera, snails Gastropoda and a frog Rüna sp. In separate pellets, remains of 1 to 69 fish (median 2, average 3.9) were found: in 41.8 % pellets remains of 1 fish, in 93.6 % remains of up to 10 fish. Altogether, remains of 1,288 fish were found. Length and weight were determined for 1,279 of them. Total weight of these fish was estimated at 57 kg. The diet consisted of 12 fish species (trout Salmo trutta, grayling Thymallus thymallus, chub Leuciscus cephalus, nase Chondrostoma nasus, danube roach Rutilus pigus virgo, roach Rutilus rutilus, barbel Barbus barbus, bream Abramis brama, bleak Alburnus alburnus, pike Esox lucius, perch Perca fluviatilis and ruffe Gymnocephalus cernuus). The diet was dominated by Cyprinidae (85.8 % by number, 90.5 % by biomass). Grayling and trout were represented with 6.5 % by number and 3.6 % by mass and pike, perch and ruffe in 7.3 % by number and 3.6 % by mass. Inside Cyprinidae chub with 16.4 % by number and 38.6 % by biomass and nase with 3.9% by number and 16.5 % by biomass were most frequent. The proportion of undetermined Cyprinidae was 57.1 % by number and 28.5 % by mass. Prey size ranged from 23 to 345 mm. Most frequent length class was 70-170 mm (50 % by number and 19 % by mass), but large individuals (>170 mm) were most important (25.0 % by number and 80.1 % by mass) in the diet of Great Cormorants. The numbers of specimens of Cyprinidae, Percidae and Salmonidae between months were significant, while the numbers of specimens of determined Cyprinids were not. We concluded that the differences in the investigated area depended more on random detection of fish. Chub and nase are species with shoaling habits, and were assumed that they were easier detectable by Great Cormorants than the non–shoaling species. Key words: Phalacrocorax carbo, Great Cormorant, piscivorous birds, winter diet, pellet analysis, Cyprinidae, fish, Slovenia, Sava river Klju~ne besede: Phalacrocorax carbo, kormoran, ribojede ptice, zimska prehrana, analiza izbljuvkov, Cyprinidae, ribe, Slovenija, reka Sava 5 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^K t± M. GovediČ et ah: Prehrana kormorana Phahicrocorax carbo na območju reke Save od Ljubljane do Zagorja (Slovenija) 1. Uvod Raziskave o prehrani kormorana Phalacrocorax carbo so bile napravljene v večini evropskih držav. Analize so bile narejene z opazovanjem na prehranjevališčih (Feltham & Davies 1997, Nehls & Gienapp 1997), postavitvijo gnezd na tehtnice (Gremillet et al. 1996), spremljanjem sprememb temperature v želodcu (Gremillet & Plös 1994), biokemijsko metodo DLW (doubly labelled water) (Keller 1997), pobiranjem rib v okolici gnezd ("Van Dobben 1952, MiKUSKA 1983, Beccaria et al. 1997) in s pregledom vsebine želodcev kadavrov (Suter 1995, Carss & Marquiss 1997)) prevladuje pa analiza vsebine izbljuvkov ("Van Dobben 1952, Müller 1986, Morel & Hausmann 1989, Marteijn & Dirksen 1991, Schratter & Trauttmansdorff 1993, Keller & Vordermeier 1994, Dirksen et al. 1995, Mann et al. 1995, Suter 1995, Nehls & Gienapp 1997, NooRDHUis et al. 1997, Janžekovič & Govedič 1998). Kormorani so skoraj izključno ribojedi, vendar so lahko na morju tudi nevretenčarji pomemben del prehrane. Na rekah prevladujeta lipan Thymallus thymallus in postrv Salmo trutta v zgornjih tokih, krapovci Cyprinidae pa v spodnjih. Na jezerih pogosto prevladujeta rdečeoka Rutilus rutilus in navadni ostriž Perca fluviatilis. Prehrana se lahko tudi na isti lokaliteti razlikuje med posameznimi leti, meseci ali celo dnevi. Nekatere vrste plena prevladujejo le v delu leta (Veldkamp 1997). Delež vrst v prehranjevalnem habitatu in v prehrani je lahko podoben (Beccaria et al. 1997, Hald-Mortensen 1997) ali različen (Mikuska 1983, Marteijn & Dirksen 1991, Keller & Vordermeier 1994, Dirksen et al. 1995). Natančnejši pregled prehrane kormorana v Evropi je podal že Gregori (1995). Kormoran v Sloveniji ne gnezdi in o tem tudi ni znanih podatkov iz preteklosti (Geister 1995)- P° prvih opazovanjih posameznih osebkov (Gregori 1976, Štumberger 1982) je ob ponovnem vzponu populacije v Evropi število prezimujočih osebkov naraščalo. Naraščanje številčnosti pa je tudi v Sloveniji vzbudilo veliko zanimanja glede vrst in količine rib, ki jih kormorani dejansko uplenijo. Namen dela je bil ugotoviti prehrano kormorana na območju reke Save od Ljubljane do Zagorja. Raziskava je obsegala opazovanje in spremljanje kormoranov v času pred nabiranjem izbljuvkov ter nabiranje in analizo izbljuvkov. Ugotoviti smo želeli vrstno sestavo plena in velikost osebkov, s katerimi se prehranjujejo kormorani. 6 2. Metode dela in opis obravnavanega območja 2.1. Območje raziskave in terensko delo Prehrano kormoranov smo ugotavljali z analizo izbljuvkov, ki je preprosta, cenena in hitra metoda (Duffy & Jackson 1986, Carss et al. 1997). Ob minimalnem vznemirjanju ptic omogoča zbiranje velikega števila vzorčnih enot (izbljuvkov). Izbljuvke smo pobirali na prenočišču kormoranov pri Hotiču ob reki Savi v zimi 1998/99 (tabela 1). Prenočišče je eno izmed starejših v Sloveniji, kjer kormorani v zadnjih letih redno prezimujejo v večjem številu (Gregori 1993, Sovinc 1994, Geister 1997, Štumberger 1997 & 1998). Izbljuvke smo pobrali v čim zgodnejšem jutranjem času, tako kot priporočajo Carss et al. (i997)> saj kormorani običajno zjutraj z izbljuvkom izločijo ostanke hrane prejšnjega dne (Van Dobben 1952, Johnstone et al. 1990, Zijlstra & Van Eerden 1995)- Kormorani izbljuvajo različno veliko kepico sluzi, ki običajno obdaja ostanke plena. Ti so lahko zbiti in sluz predstavlja le ovoj, lahko so v sluzi posamič, pogosto pa v sluzi ni ostankov. Pobrali smo vse izbljuvke, še posebej smo iskali tudi majhne, ki so v raziskavah pogosto spregledani (Duffy & Jackson 1986, Gremillet & Plös 1994). Za kormorane, ki so prenočevali v Hotiču, je bilo ugotovljeno, da so se v zimi 1998/99 prehranjevali na območju reke Save od Ljubljane do Zagorja (Govedič 2001 & v pripravi). Med Ljubljano in Zagorjem sodi reka Sava v mrenski ribji pas (Povž 1983). Na tem odseku živi 23 vrst rib (Povž 1999)- V istsi Ljubljanici je bilo med Vevčami in njenim izlivom ugotovljenih 27 vrst rib, od tega 8 drugih kot v reki Savi med Ljubljano in Zagorjem (Povž 1999). 2.2. Analiza izbljuvkov Metodo analize izbljuvkov smo povzeli po Marteijn & Dirksen (1991) ter upoštevali modifikacije drugih avtorjev (Veldkamp 1995A, Suter & Morel 1996, Carss et al. 1997). Najprej smo iz izbljuvkov odbrali vse goltne kosti, žvečne ploščice, asteriskuse in lapiluse krapovcev ter sagite nekrapovskih vrst, strukture, po katerih smo določali vrste rib in njihovo dolžino. Preostanek izbljuvka smo 15-20 ur raztapljali v 9 % NaOH. V tem času se je sluz raztopila. Pobrali smo preostale otolite. Goltna kost je osificiran peti škržni lok krapovcev in je vrstno specifična. Takšna je tudi neparna žvečna ploščica krapovcev, ob katero tarejo hrano goltni Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^K t± Acrocephalus 23 (110-111): 5 — 20, 2002 zobje. Statoliti oziroma otoliti (asteriskus, lapilus, sagita) so parne strukture notranjega ušesa rib kostnic (Harder 1975). Po odbranih strukturah smo ugotovili taksone rib s pomočjo lastne primerjalne zbirke in literature (Gasowskiej 1962, Maitland 1972, Härkönen 1986, Povž & Sket 1990). Družino rib smo določili na podlagi otolitov. Ker so asteriskusi in lapilusi krapovcev vrstno nespecifični, smo številne osebke krapovcev uvrstili v skupino nedoločenih krapovcev (Cyprinidae nedoloč.). Po sagitah smo ugotovili nekrapovske vrste. Do nižjih taksonov smo krapovce determinirali po goltnih kosteh in žvečnih ploščicah. Zaradi medsebojne podobnosti žvečnih ploščic majhnih osebkov platnice Rutilus pigus virgo in rdečeoke smo nekatere osebke uvrstili v skupino Rutilus sp. Število rib v izbljuvku smo ugotovili na podlagi najbolj številne strukture, upoštevajoč parnost oziroma neparnost struktur. V primeru parnih struktur smo naredili korekcijo navzgor, če se strukture niso ujemale po velikosti (npr. 4 majhne leve, 3 majhne desne in 2 velika desna otolita v izbljuvku smo interpretirali kot ostanke 6 rib). Dolžine rib smo izračunali iz izmerjenih dolžin posameznih struktur (goltne kosti, žvečne ploščice, otoliti) s pomočjo regresijskih premic (tabela 6). Strukture smo merili po Govedič (2001). Enačbe regresijskih premic za Rutilus sp. in nedoločene krapovce smo izračunali kot ponderirano povprečno regresijsko premico, pri čemer smo koeficiente obtežili s frekvenco pojavljanja posameznega taksona. Pri krapovcih (razen zeleniki Alburnus alburnus) smo v primeru več struktur istega osebka upoštevali izračunano dolžino po prednostnem redu najprej iz goltnih kosti, širine žvečne ploščice, dolžine žvečne ploščice, dolžine asteriskusa in nazadnje iz dolžine lapilusa. Za zmanjšanje vpliva raztapljanja struktur smo pri klenu Leuciscus cephalus, podusti Chondrostoma nasus, rdečeoki in platnici upoštevali korekcijske faktorje iz Govedič (2001), pri ploščiču Abramis brama pa iz Veldkamp (i995B)- Pri Üpanu smo napako zmanjšali z meritvijo otolitov po Suter & Morel (1996). Za zeleniko, postrv, navadnega ostriža, navadno mreno Barbus barbus, ščuko Esox lucius in navadnega okuna Gymnocephalus cernuus nam korekcijski faktorji niso bili poznani. Maso osebkov smo izračunali iz dolžin po enačbah regresijskih premic (Veldkamp 1995B, Govedič 2001). Za nedoločene krapovce in Rutilus sp. smo izračunali ponderirano povprečno regresijsko premico z enakimi obtežitvami kot za povprečno dolžino. 2.3. Statistične metode Vse izračunane vrednosti dolžin rib smo podali kot največje dolžine osebkov v milimetrih (mm) - razen pri ploščiču, kjer je zaradi enačbe podana dolžina do zareze repne plavuti (Ricker 1979)- Mase osebkov smo prikazali v gramih (g). Za obdelavo podatkov smo uporabili računalniški program STATISTICA (StatSoft 1997)- Razlike med frekvenčnimi distribucijami smo testirali s Kolmo-gorov-Smirnovovim testom (Sokal & Rohlf 1995). Razlike v številčnosti osebkov med posameznimi meseci smo testirali z G-testom (Sokal & Rohlf I995)- V primeru majhnega števila rib (N<20o) ali majnih p vrednosti smo uporabili Wiliamsovo korekcijo (Krebs 1989, Sokal & Rohlf 1995). Zaradi velikega deleža nedoločenih krapovcev smo za testiranje združili v eno skupino določene in nedoločene krapovce, postrv in lipana v drugo ter navadnega ostriža, navadnega okuna in ščuko v tretjo skupino. Za ugotavljanje razlik med meseci po vrstah določenih krapovcev smo izločili zeleniko in ploščica, ker smo ju ugotovili le v dveh mesecih. 3. Rezultati 3.1. Vrstna sestava plena Na prenočišču kormoranov pri Hotiču smo nabrali 473 izbljuvkov. 127 je bilo praznih (26,8 %), dodatnih 16 (3,4 %) pa je vsebovalo nedoločljiv material (tabela 1). V 330 izbljuvkih smo našli ostanke 1288 osebkov rib. Določili smo 12 vrst rib (tabela 2). Pet osebkov je ostalo nedoločenih. V izbljuvkih smo našli še trakulje Cestoda, gliste Nematoda, tulce mladoletnic Trichoptera, hišice polžev Gastropoda in kosti žabe Rana sp. Domnevamo, da so bili polži in mladoletnice predhodno plen rib, ki so bile plen kormoranov, žaba pa neposredni kormoranov plen. V prehrani so bili najpogostejši krapovci (85,8 % po številu in 90,5 % po masi). Salmonidi so sestavljali 6,5 % po številu in 5,9 % po masi, percidi pa 7,2 % po številu in 3,5 % po masi (tabela 2). Najpogostejša vrsta je bil klen. Po številu je sestavljal 14,1 % in po masi 34,9 %, znotraj določenih krapovcev pa 49,1 % po številu in 56,3 % po masi. Druga najpogostejša vrsta je bila podust. Po številu je sestavljala 3,3 %, po masi 14,9 %, znotraj določenih krapovcev pa 11,7 % po številu in 24,1 % po masi (tabela 2). Izhajajoč iz domneve, da delež mase nedoločenih krapovcev pripada omenjeni vrsti v podobnem deležu kot med določenimi krapovci (80,3 7 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^K t± M. GovediČ et al.: Prehrana kormorana Phalacrocorax carbo na območju reke Save od Ljubljane do Zagorja (Slovenija) Tabela 1: Število kormoranovih Phalacrocorax carbo izbljuvkov in čas prehranjevanja, ki ga predstavljajo posamezni vzorci, nabrani na prenočišču pri Hotiču v zimi 1998/99 Table 1: Number of Great Cormorants' Phalacrocorax carbo pellets and feeding time presented by separate samples collected at night roost at Hotič in winter 1998/99 datum nabiranja/ sampling date uporabni / useful nedoločljivi/ indefinable prazni / empty skupaj / total čas prehranjevanja/ feeding time 6.10.98 n.10.98 13.10.98 28.10.98 8.11.98 10.11.98 12.11.98 29.11.98 20.12.98 9.1.99 5.2.99 20.2.99 7.3.99 6 0 7 130 5.10.98 10 2 8 20 10.10.98 17 1 10 28 10.-12.10.98 7 0 1 8 27.10.98 17 1 3 21 6.-7.11.98 37 1 6 44 8.-9.11.98 14 1 7 22 10.-11.11.98 27 4 10 41 26.-27.11.98 29 1 21 51 18.-19.12.98 59 1 19 79 7.-8.1.99 11 0 3 14 1.-4.2.99 48 4 20 72 18.-19.2.99 48 0 12 60 3.-6.3.99 Vsota/Total: 330 16 127 473 %), smo zaključili, da sta klen in podust sestavljala najmanj 60 % mase vseh zaužitih rib. 3.2. Velikost osebkov Dolžina rib je znašala od 23 mm (nedoločeni krapovci) do 345 mm (podust), masa pa od < 1 g pri krapovcih do 503 g pri klenu (tabela 3, slika 1). 1279 osebkom smo ocenili skupno maso na 57 kg (tabela 2). Za 4 določene osebke (2 lipana, platnica, podust) nismo mogli oceniti dolžine. Najpogostejša dolžina plenjenih rib je bila med 70 in 170 mm (Q1-QJ3: 70,3-170,0 mm). Ta velikostni razred je po masi sestavljal 19,0 %. Osebki prvega kvartila (23,1-70,2 mm) so sestavljali 0,9 %, osebki zadnjega kvartila (170,1-344,9 mm) pa 80,1 % mase vseh osebkov (slika 4). Zato smo zaključili, da so bili veliki osebki (>170 mm) najpomembnejši velikostni razred rib v prehrani kormorana. Frekvenčna distribucija dolžin klenov, podusti, lipanov, postrvi in navadnih ostrižev je bila statistično značilno različna (p<0,01) v vseh kombinacijah razen med navadnimi ostriži in postrvmi (-0,080,05) (slika 1). 3.3. Sezonska variabilnost prehrane V vseh mesecih smo našli osebke postrvi, klena, podusti, rdečeoke in navadnega ostriža. Zaradi težje ločitve manjših osebkov rdečeok in platnic smo predvideli, da se je tudi platnica pojavljala v vseh mesecih (tabela 5, slika 2). Število osebkov krapovcev, salmonidov in percidov je bilo med meseci statistično značilno različno (G=106,56, p<0,0001, df=10), število osebkov posameznih vrst določenih krapovcev (izključena zelenika in ploščic) pa ne (G=42,43, p>0,05, df=30). 3.4. [tevilo rib v izbljuvkih V posameznih izbljuvkih smo našli ostanke od 1 do 69 rib (slika 3). Mediana števila osebkov v izbljuvkih je bila 2 (povprečje 3,9). V 41,8 % izbljuvka so bili ostanki ene same ribe, v 93,6 % pa do 10 rib. V izbljuvkih z več kot 10 ribami (21 izbljuvkov) je bilo skupaj 538 osebkov ali 41,2 % vseh rib glede na število in 11,8 % mase vseh rib. Med posameznimi vzorci se število rib v izbljuvkih statistično značilno ni razlikovalo (p>0,05). 4. Diskusija 4.1. Velikost vzorca Število izbljuvkov v naši raziskavi je bilo večje kot v številnih drugih (Müller 1986, Marteijn & Dirksen 1991, Mann et al. 1995). Več jih 8 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^K t± Acrocephalus 23 (110-111): 5 — 20, 2002 35 30 25 20 15 10 5 0 Cyprinidae nedoloč. / undeterminated (n=736) Leuciscus cepha/us (n=181) Chondrostoma nasus (n=42) 35 30 25 20 15 10 5 L ¦ Rutilus rutilus (n=25) D R. pigus virgo (n=29) ¦ Ruti/us sp. (n=74) 35 30 25 20 15 10 h 60 120 180 ¦ Salmo trutta (n=38) ¦ T. thymallus (n=44) 240 300 360 60 120 180 240 300 360 Perca fluviati/i's (n=92) dolžina (TL) rib (mm)/total fish length (mm) Slika 1: Frekven~na distribucija dol`in posameznih taksonov rib v prehrani kormorana Phalacrocorax carbo na obmo~ju reke Save od Ljubljane do Zagorja v zimi 1998/99 Figure 1: Length frequency distribution of fish in the Great Cormorants' Phalacrocorax carbo diet on the Sava river between Ljubljana and Zagorje in the winter 1998/99 9 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^^O ti- M. GovediČ et al.i Prehrana kormorana Phalacrocorax carbo na območju reke Save od Ljubljane do Zagorja (Slovenija) 100% 80% 60% 40% 20% 0% 100% 80% 60% 40% 20% okt nov dec jan feb mar A-štemlčni delež / propotion by number okt nov dec jan feb mar B-biomasni delež / propotion by biomass Legenda / Legend: ¦ ostalo /other ¦ Perca f/uv/atife 3 Cyprinidae nedoloč. / undet. ¦ Rutilus sp. ¦ Chondrostoma nasus ¦ Leuciscus cephalus ZJ Salmonidae Slika 2: Sezonska variabilnost prehrane kormorana Phalacrocorax carbo na obmo~ju reke Save od Ljubljane do Zagorja v zimi 1998/99 Figure 2: Seasonal variation of the Great Cormorants' Phalacrocorax carbo diet composition on the Sava river between Ljubljana and Zagorje in the winter 1998/99 obravnavajo le raziskave, ki so trajale več let ali na več prenočiščih (Morel & Hausmann 1989, Dirksen et al. 1995, Keller 1995, Veldkamp 1995B, Lindell 1997, Martyniak et al. 1997, Noorduis et al. 1997). Kljub temu da smo pobirali vse izbljuvke, ocenjujemo, da smo glede na število kormoranov (GovediČ v pripravi) in upoštevajoč število prehranjevalnih dni (tabela 1) nabrali le od 2 do 15 % vseh izbljuvkov, ob predpostavki seveda, da kormorani izbljuvajo en izbljuvek dnevno (Van Dobben 1952, Johnstone et al. 1990, Zijlstra & Van Eerden 1995). Januarja, ko je bilo število kormoranov največje (Govedič v pripravi), pa smo nabrali 6 % vseh izbljuvkov. Velika razlika je posledica lege dreves na prenočišču, saj so kormorani spali na delih dreves, ki so visela nad vodo, tako da je večina izbljuvkov padla v vodo. Kljub nekoliko manjšemu deležu menimo, da so podatki reprezentativni in primerljivi z drugimi raziskavami. 4.2. Prazni izbljuvki O praznih izbljuvkih poročajo številni raziskovalci (Marteijn & Dirksen 1991, Martucci & Consiglio 1991, Martucci et al. 1993, Keller 1995, Mann et al. 1995, Zijlstra & Van Eerden 1995, Noordhuis et al. 1997)- Popolno raztopljenost plena so dokazali s poskusi (Duffy & Laurenson 1983, Johnstone et al. 199°)- Razlog za prazne izbljuvke je lahko povečana količina kisline kot posledica stresa (Brooks 1967 v Zijlstra & Van Eerden 1995). Pri prehranjevanju z jeguljo so izbljuvki pogosto prazni (Martucci et al. 1993)' kar pa ni bil razlog za prazne izbljuvke iz Hotiča, ker na prehranjevalnem območju jegulja ne živi (Povž 1999). Marteijn & Dirksen (1991) sta ugotovila 3 %, večina drugih pa do 20 % praznih izbljuvkov (Martucci & Consiglio 1991, Keller 1993, Mann et al. 1995), kar je manj kot v naši študiji. Vendar delež praznih izbljuvkov ne vpliva na druge ic Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^rl ti- Acrocephalus 23 (110-111): 5 — 20, 2002 100- 90-j «O-& 70- ¦s g 60- - 40- izbljuvkov r\i co 0 0 • 10 -¦a 0- 1-10 11-20 21-30 število rib v izbljuvkov / number of fish per pellet >30 Slika 3: [tevilo rib v izbljuvku kormoranov Phalacrocorax carbo na obmo~ju reke Save med Ljubljano in Zagorjem v zimi 1998/99 Figure 3: Number of fish per pellet of Great Cormorants Phalacrocorax carbo on the Sava river between Ljubljana and Zagorje in the winter 1998/99 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 220 240 260 280 300 320 340 dolžina (TL) rib / total fish length (mm) Slika 4: Dele` {tevila (temno) in mase (svetlo) rib posameznih dol`inskih razredov v prehrani kormorana Phalacrocorax carbo na obmo~ju reke Save od Ljubljane do Zagorja v zimi 1998/99 Figure 4: Proportion by number (dark) and by mass (bright) for fish length classes in the diet of Great Cormorants Phalacrocorax carbo on the Sava river between Ljubljana and Zagorje in the winter 1998/99 n Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^r2 ti- M. GovediČ et ah: Prehrana kormorana Phahicrocorax carbo na območju reke Save od Ljubljane do Zagorja (Slovenija) Tabela 2: Vrstna sestava, {tevilo osebkov ter dele` posameznega taksona glede na {tevilo in maso rib v prehrani kormorana Phalacrocorax carbo na obmo~ju reke Save od Ljubljane do Zagorja v zimi 1998/99 (v izra~unu dele`a mas posameznih skupin smo izlo~ili 5 nedolo~enih osebkov in 4 osebke brez ugotovljenih dol`in) Table 2: Fish species list, number of individuals and proportion of species by number and mass of fish in the diet of Great Cormorants Phalacrocorax carbo on the Sava river between Ljubljana and Zagorje in the winter 1998/99 (in mass proportion, 5 undetermined and 4 individuals without length definition were eliminated) določeni krapovci/ determined Cyprinidae 100% Vrsta / Species število / number masa / mass število / number masa / mass N% g % % % Salmo trutta 38 2,95 762,3 i,34 Thymallus thymallus 46 3,57 2.607,6 4,57 Leuciscus cephalus 181 14,05 19.908,6 34,93 49,05 56,26 Chondrostoma nasus 43 3,34 8.511,2 14,93 11,65 24,05 Rutilus pigus virgo 30 2,33 2.349,1 4,12 8,13 6,64 Rutilus rutilus 25 i,94 971,9 1,71 6,78 2,75 Rutilus sp. 74 5,75 1.835,0 3,22 20,05 5,19 Barbus barbus 8 0,62 1.263,5 2,22 2,17 3,57 Abramis brama 4 0,31 501,9 0,88 1,08 1,42 Alburnus alburnus 4 0,31 47,9 0,08 1,08 0,14 Cyprinidae nedoloč./ 736 57,14 16.214,8 28,45 r "\ undet. Esox lucius 1 0,08 40,4 0,07 r \. j \^ Perca fluviatilis 92 7,14 1.948,1 3,42 Gymnocephalus cernuus 1 0,08 37,1 0,07 Nedoločeno/ undetermined 5 0,39 Skupaj / Total 1.288 100 56.999,3 100 100 100 rezultate, saj jih raziskovalci ne upoštevajo pri vrednotenju (Marteijn & Dirksen 1991, Keller 1993, Dirksen et al. 1995, Suter 1995, Noordhuis et al. 1997). 4.3. Vrstna sestava prehrane Vrste, ki smo jih ugotovili v prehrani kormorana, živijo na območju prehranjevanja kormoranov, razen navadnega okuna, ki je bil ugotovljen najbliže pri Krškem (Povž 1999)• Najdba navadnega okuna v izbljuvku dopušča možnost pojavljanja vrste v raziskovanem območju ali prehranjevanje kormoranov na območju Krškega. Pri tem ne mislimo na prehranjevanje večjih skupin kormoranov iz Hotiča, ampak na možnost prileta posameznih osebkov iz spodnjega dela Save (prenočišče Vrhovo), saj smo našli en sam osebek navadnega okuna. Po Veldkamp (1997) je bilo v prehrani kormorana do sedaj ugotovljenih 115 vrst rib (morskih in sladkovodnih). Platnice, s katero so se kormorani prehranjevali na Savi, Veldkamp (1997) ne navaja. Tako vrste kot njihov delež se ujemajo z ugotovitvami drugih avtorjev v podobnih habitatih (Keller & Vordermeier 1994, Suter 1997). V nasprotju z raziskavami na večjih rekah, kjer sta v prehrani najštevilnejša rdečeoka ali navadni ostriž (Morel & Hausmann 1989, Keller & Vordermeier 1994, Mann et al 1995), pričakovano nismo ugotovili večjega deleža omenjenih vrst, saj tako reka Sava kot Ljubljanica na obravnavanem območju nista primerna habitata za večje gostote omenjenih vrst. Zadnje ihtiološke raziskave na obravnavanem območju reke Save so iz let 1982/83 (Budihna 1984), za leto 1998 in 1999 pa je znana statistika športnega ribolova (Ribiška družina litija 1999 & 2000, Ribiška družina Vevče 1999 & 2000, Ribiška družina Zagorje 1999 & 2000, Zavod 2a ribištvo Ljubljana 1999 & 2000). Rezultati Budihne (1984) in 12 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^SS t± Acrocephalus 23 (110-111): 5 — 20, 2002 Tabela 3: Dol`ine (TL) in mase rib v prehrani kormorana Phalacrocorax carbo na obmo~ju reke Save od Ljubljane do Zagorja v zimi 1998/99; (aritmeti~na sredina (Xp), Mediana (Me), velikostni razpon (min, max), {t. osebkov (N) (* Xp in Me skupin z manj kot 10 osebki, ki sestavljajo < 1 % zastopanosti v prehrani kormorana, nismo izra~unali, ker menimo, da sta nereprezentativni; ** plo{~i~i izklju~eni, *** dol`ina do zajede repne plavuti v mm kot dol`ina telesa pri plo{~i~u) Table 3: Fish length (total length) and mass in the diet of Great Cormorants Phalacrocorax carbo on the Sava river between Ljubljana and Zagorje in the winter 1998/99 (Arithmetic mean (Xp), Median (Me), range (min-max), number of individuals (N) (*Xp and Me of species with less than 10 individuals, which constitute < 1 % in the cormorants’ diet not calculated as they are not representative; ** bream excluded, *** fork length in mm as length of bream) dolžina rib / fish length (mm) masa rib / f ist mass (g) N Xp Me min max Xp Me Salmo trutta 38 109,4 104,1 38,2 230,7 20,1 12,1 Thymallus thymallus 44 168,4 169,7 47,4 320,1 59,3 44,5 Leuciscus cephalus 181 182,2 202,1 45,1 340,1 110,0 102,4 Chondrostoma nasus 42 250,1 275,1 80,5 344,9 202,6 221,2 Rutilus pigus virgo 29 194,8 190,5 111,9 330,6 81,0 56,5 Rutilus rutilus 25 132,6 126,3 61,9 190,0 38,9 26,4 Rutilus sp. 74 122,4 118,8 52,6 241,5 24,8 15,9 Barbus barbus 8 * 174,7 304,0 Abramis brama*** 4 * 124,5 243,0 Alburnus alburnus 4 * 105,1 148,7 Cyprinidae nedoloč./ 736 99,2 81,3 23,1 302,8 22,0 5,0 undet. r "\ Esox lucius Perca fluviatilis 1 92 105,3 98,3 171,2 41,2 204,3 21,2 13,6 r \. j \^ Gymnocephalus cernuus 1 * 138,1 138,1 vsi osebki / all individ. **i24,3 **io4,i 44,6 12,6 statistike športnega ribolova so različni (tabela 4). Predvsem zaradi odsotnosti platnice so rezultati Budihne (1984) zastarani, sicer starostno primerni rezultati športnega ribolova pa so neprimerni zaradi selektivnosti lova ribičev. Zato ocenjujemo, da oboji podatki ne odražajo dejanskega deleža vrst v prehranjevalnem habitatu v zimi 1998/99. Keller & Vordermeier (1994) sta na reki Inn, Alz in Donavi ugotovila, da je bil delež klena v prehrani kormoranov večji kot v rekah, delež navadne mrene na reki Alz in Donavi je bil podoben, podusti pa je bilo na reki Inn manj, na reki Donavi pa več v prehrani kormoranov kot v reki. Beccaria et dl. (1997) so v prehrani kormoranov ugotovili največji delež klena, ki se je ujemal z deležem v prehranjevalnem habitatu. Na podlagi spoznanj Keller & Vordermeier (1994) in Beccaria et al. (1997) menimo, da je bil delež klena v prehrani kormorana na raziskanem območju najmanj tolikšen, kot je bil v prehranjevalnem habitatu, domnevamo pa, da je bil večji zaradi združevanja klenov v velike jate in specifičnosti habitata. Podobno se v velike jate združuje podust, za katero tudi domnevamo, da je bil delež v prehranjevalnem habitatu manjši, kot je bil v prehrani kormorana. Specifičnost habitata ponazarja regulirana reka Sava. Lov kormoranov tako lajšajo številne različno visoke pregrade na Savi, ki onemogočajo premike ribjih jat na daljše razdalje. Urejene brežine, brez potopljenega koreninskega sistema obrežne vegetacije in brez potopljenih dreves, ne predstavljajo primernega skrivališča za ribe. Specifičnost habitata je zato glavni razlog za našo nestrinjanje s SuTER-jem (1997); ki je zaključil, da v rekah vrstna sestava plena bolj odseva gostoto vrst kot lastnost rib združevanja v jate. Zato menimo, da so zato na obravnavanem območju jate klenov in podusti za kormorane vsaj v čisti vodi verjetno laže izsledljive. 4.4. Velikost osebkov Pri vseh vrstah smo ugotovili manjša povprečja dolžin, kot jih navajajo drugi avtorji (Müller 1986, Keller 1993' Suter 1995)- Tudi naša ugotovljena zgornja dolžinska meja (tabela 3, slika 1) je manjša, kot 13 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^r4 ti- M. GovediČ et al: Prehrana kormorana Phalacrocorax carbo na območju reke Save od Ljubljane do Zagorja (Slovenija) Tabela 4: Delež (%) mase najštevilčnejših vrst (klen (Le), podust (C.n.), platnica (R.p.v.) in navadna mrena (B.b.)) v športnem ulovu ribičev na odsekih reke Save in Ljubljanice v letu 1998 in 1999 (Ribiška družina (RD) Litija 1999, 2000, Ribiška družina (RD) Vevče 1999, 2000, Ribiška družina (RD) Zagorje 1999, 2000, Zavod za ribištvo Ljubljana (ZZR) 1999, 2000) ter delež vrst v študiji Budihna (1984) in v prehrani kormorana Phalacrocorax carbo (pri izračunu povprečnega ulova smo upoštevali različne površine posameznih odsekov) Table 4: Proportion (%) by mass of most abundant species (chub (L.c), nase (C.n.) danube roach (R.p.v.) and barbel (B.b.)) in sport fishing in separate sections of the Sava and Ljubljanica rivers in 1998 and 1999 (Ribiška družina (RD) Litija 1999, 2000, Ribiška družina (RD) Vevče 1999, 2000 Ribiška družina (RD) Zagorje 1999, 2000, Zavod za ribištvo Ljubljana (ZZR) 1999, 2000) and proportion of species in the research by Budihna (1984) as well as in the diet of Great Cormorants Phalacrocorax carbo (in the estimate of average sport fishing catch, different surface areas of separate river sections were taken into account) L.c. C.n. R.p.v B.b. vir/reference {portni ribolov/sport fishing (1998-1999) reka/river Ljubljanica: Vevče-izliv/outfall Besnice izliv/outfall Besnice-izliv/outfall Ljubljanice reka/river Sava: izliv/outfall Ljubljanice-Litija Lkija-Sava Sava-Zagorje Povprečje/Average raziskava/research Budihna (1984) reka Sava pod izlivom Ljubljanice/ river Sava under outfall Ljubljanica reka Sava pri Kresnicah/ river Sava by Kresnice prehrana kormorana/cormorants' diet vse vrste/ali species določeni krapovci/ determined Cyprinidae 16,5 46,1 7,3 12,6 Rd Vevče 21,9 8,0 30,6 30,7 ZZR 21,9 8,0 30,6 30,7 ZZR 21,7 21,5 O 50,5 Rd Litija 19,6 6,4 9,1 29,8 Rd Zagorje 20,7 14,6 17,3 32,3 70,4 6,5 0 0 Budihna (1984) 74,1 4,2 O 8,3 Budihna (1984) ta študija (tabela 2)1 this study (Table 2) 34,9 14,9 4,1 2,2 56,3 24,1 6,6 3,6 ugotavljajo drugi. Maksimalno 364 mm dolge lipane in 370 mm dolge klene je ugotovil Müller (1986), o 455 mm lipanu pa poroča Suter (i997)> sicer Pa Suter (1995) navaja lipana tudi v razredu 490-510 mm. Najtežja do sedaj najdena riba v želodcu kormorana je bil 1,5 kg težki losos (Carss & Marquiss 1997)- Ce izvzamemo razlike, ki bi lahko nastale zaradi tehnike lova, so bili vzroki za te razlike v ribjih populacijah ali v prehranjevalnih habitatih. Različne so bile lahko frekvence velikostnih razredov posameznih vrst, ali pa je bila Sava v tem delu tako drugačna od drugih voda, na katerih so ugotavljali kormoranovo prehrano, da so bili večji (>350 mm) osebki kormoranu nedostopni ali manjši laže dostopni. Raziskovalci so ugotovili zelo različne najpogostejše velikostne razrede rib v prehrani kormorana. Suter (1997) je ugotovil najpogostejši razred 150-350 mm, Feltham & Davies (1997) 180-230 mm, Lindell (1997) 200 mm, Beccaria et al (1997) 170-200 mm, Martyniak et al. (1997) 100-150 mm, NooRDHUis et al. (1997) 50-250 mm ter Schratter & Trauttmansdorff (1993) 50-150 mm. Z zaključkom o pomembnosti velikih rib se pridružujemo Veldkamp-u (1995B), ki je ugotovil, da ploščici, večji od 200 mm, sestavljajo 24-30 % številčni delež in 70 % delež mase vseh zaužitih osebkov. Tudi Suter (1997) je zaključil, da je plenjenje majhnih rib (< 120 mm) v rekah nepomembno, zato pa toliko bolj v jezerih. 14 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^rS ti- Acrocephalus 23 (110-111): 5 — 20, 2002 Tabela 5: Sezonska variabilnost prehrane kormoranov Phalacrocorax carbo na obmo~ju reke Save od Ljubljane do Zagorja v zimi 1998/99 (N -{tevil~ni dele`, m - dele` mase) Table 5: Seasonal variation of the Great Cormorants' Phalacrocorax carbo diet composition on the Sava river between Ljubljana and Zagorje in the winter 1998/99 (N - proportion by number, m - proportion by mass) oktober november december januar februar N, masa(g) / mass(g) Vrsta / Species 162 6707 372 15210 86 4295 340 11860 184 9874 135 9052 N (%) m (%) N (%) m (%) N (%) m (%) N (%) m (%) N (%) m (%) N (%) m (%) Salmo trutta 1,85 0,74 6,72 2,54 Thymallus thymallus 0,62 0,68 5,38 6,2 Leuciscus cephalus 14,2 27,8 17,2 39,6 Chondrostoma nasus 1,85 6,33 3,23 13,1 Rutilus pigus virgo o o 3,76 5,81 Rutilus rutilus 0,62 0,04 1,08 2,03 Rutilus sp. 13 12,4 9,14 2,79 Barbus barbus 1,85 9,12 0,54 2,57 Abramis brama o o 0,54 0,43 Alburnus alburnus 1,23 0,48 0,54 0,1 Cyprinidae nedoloč./ 62,4 41,3 48,1 22,1 undet. Esox lucius 0000 Perca fluviatilis 2,47 1,14 3,76 2,77 Gymnocephalus cernuus 0000 2,33 2 1,18 1,55 1,09 0,19 1,48 0,41 o o 5,59 9,87 1,63 4,22 0,74 0,36 11,6 37,6 10,6 23,5 14,1 45,5 16,3 34,5 2,33 5,03 3,24 21 4,35 16,6 4,44 19,3 1,16 3,71 1,47 2,53 o o 6,67 11,i 8,14 4,16 1,76 1,87 1,63 0,56 2,96 2,26 1,16 0,78 3,53 2,71 2,17 2,1 1,48 0,22 1,16 2,1 o o 0,54 0,68 0,74 1,14 0000 1,09 4,42 o o 00000000 67,4 41,4 69,1 33,3 50,5 20,1 51,9 26,2 o o 0,29 0,34 0000 3,49 2,44 3,24 3,24 22,8 5,64 13,3 4,45 1,16 0,86 000000 Veldkamp (1995B) meni, da kormorani poskušajo ujeti čim večje osebke. Tisti, ki ujamejo večjo ribo, imajo prednost pred drugimi, ker lahko nalagajo rezerve (Keller 1995). Nasprotno pa Marteijn & Dirksen (1991) ugotavljata, da kormorani izbirajo manjše osebke, ki jih najdejo v plitvini in jih laže ujamejo. Razen pri klenu in podusti so bile frekvenčne distribucije dolžin unimodalne (slika 1), kot so ugotovili tudi Marteijn & Dirksen (1991) in Dirksen et al. (1995). Klena in podusti ribiči na obravnavanem območju ne vlagajo, zato je bil manjši delež klenov in podusti dolžine 100-200 mm morebiti posledica naravnega nihanja velikosti populacije klena, vpliva človeka ali kormorana. 4.5. Sezonska variabilnost prehrane Številni razlagajo sezonsko variabilnost prehrane kormoranov pogosto z drstitvijo (Keller i993> Veldkamp 1997) ali vertikalno migracijo rib (Suter 1997). Keller (1995) je večji februarski delež lipana glede na druge mesece povezal z drstom, vendar se lipani v Savi med Ljubljano in Zagorjem ne drstijo pred aprilom (Povž ustno). Prav tako večji delež postrvi ni bil povezan z drstom, saj so bile dolžine osebkov (tabela 3, slika 1), najdenih v izbljuvkih, manjše od dolžin spolno zrelih osebkov (Povž & Sket 1990)- Večji delež navadnega ostriža v februarju bi lahko pojasnili s prehranjevanjem večjega števila kormoranov pred jezom v Mostah, v katerem bi lahko bil zastopan v večjem deležu kot v drugih delih Save ali Ljubljanice. Zato menimo, da razlike, ki smo jih ugotovili med posameznimi meseci, večinoma potrjujejo domnevo o naključju, na katero jato rib so naleteli kormorani. 4.6. [tevilo rib v izbljuvkih Število rib v izbljuvkih je odvisno od njihove velikosti (Dirksen et al. 1995). Naše ugotovitve so podobne rezultatom študij na podobnih prehranjevalnih habitatih. Morel & Hausmann (1989) sta v zimi 1986/87 ugotovila povprečno 1,8 ribe v izbljuvku, v zimi 1988/89 pa 12,5 rib. Nasprotno pa na jezerih Dirksen et al. (1995) ugotavlja v izbljuvku povprečno 40-60 rib. V prehrani kormoranov, ki se prehranjujejo na jezerih, je več rib, kot pri tistih, ki se prehranjujejo na rekah (Noordhuis et al. 1997). Predvidevamo, da so kormorani poskušali dnevno potrebo po hrani zadostiti s čim manjšim številom 15 marec Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^rL t± M. GovediČ et ah: Prehrana kormorana Phahicrocorax carbo na območju reke Save od Ljubljane do Zagorja (Slovenija) potopov, kot je ugotovil Veldkamp (i995B)> vendar je del kormoranov lovil tudi manjše osebke, na kar kaže del izbljuvkov z velikim številom rib. Zahvala: Iskreno se zahvaljujemo vsem, še posebej obema recenzentoma, ki so prispevali h končni podobi prispevka. 5. Povzetek Avtorji so z analizo izbljuvkov ugotavljali prehrano kormoranov Phalacrocorax carbo, ki so se prehranjevali na območju reke Save od Ljubljane do Zagorja v zimi 1998/99. Izbljuvke so pobirali na prenočišču pri Hotiču. Izmed 473 izbljuvkov so bili v 69,8 % ostanki rib. V izbljuvkih so bile tudi gliste Nematoda in trakulje Cestoda ter ostanki mladoletnic Trichoptera, polžev Gastropoda in ene žabe Rana sp.. V izbljuvku so bili ostanki 1 do 69 rib (Mediana 2, Povprečje 3,9). V 41,8 % izbljuvkov je bila samo ena riba, v 93,6 % izbljuvkov pa do 10 rib. Našli so ostanke 1288 osebkov rib. 1279 osebkom so določili dolžino in maso. Skupaj so tehtali 57 kg. Določili so 12 vrst rib. V izbljuvkih so našli ostanke lipana Thymallus thymallus, postrvi Salmo trutta, klena Leuciscus cephalus, podusti Chondrostoma nasus, platnice Rutilus pigus virgo, rdečeoke Rutilus rutilus, navadne mrene Barbus barbus, ploščica Abramis brama, zelenike Alburnus alburnus, ščuke Esox lucius, navadnega ostriža Perca fluviatilis in navadnega okuna Gymnocephalus cernuus. V prehrani so prevladovali krapovci Cyprinidae (85,8 % po številu in 90,5 % po masi). Lipan in postrv sta sestavljala 6,5 % po številu in 3,6 % po masi ter ščuka in navadni ostriži 7,3 % po številu in 3,6 % po masi. Znotraj krapovcev sta bila najpogostejša klen (16,4 % po številu in 38,6 % po masi) in podust (3,9 % po številu in 16,5 % po masi). Delež nedoločenih krapovcev je bil 57,1 % po številu in 28,5 % po masi. Dolžina rib je bila od 23 do 345 mm. Najpogostejši velikostni razred, ki so ga plenili kormorani, je bil 70-170 mm (50 % po številu, 19 % po masi), vendar smo zaključili, da so veliki osebki (>170 mm) sestavljali najpomebnejši delež (25,0 % po številu, 80,1 % po masi) v prehrani kormoranov. Število osebkov krapovcev, ostrižev in salmonidov med meseci je bilo statistično značilno različno, število osebkov posameznih vrst določenih krapovcev pa ne. Zaključili smo, da so razlike odvisne predvsem od naključja, na katero vrsto rib so kormorani naleteli. Klen in podust, ki se združujeta v večje jate, sta na območju za kormorana najverjetneje najbolj odkrivni vrsti. i6 6. Literatura Beccaria, A., M. Pascale, A. Perrone, S. Re & G. Saracco (1997): Cormorant (Phalacrocorax carbo) diet in the “Lame del Sesia” Natural Park, N Italy. Suppl. Ric. Biol. Selvaggina 26: 367-370. Budihna, N. (1984): Ihtiološke raziskave reke Save od pregrade HE Moste do Kresnic. Ichthyos 1: 18-25. Carss, D.N. & The diet assessment and food intake working GROUP (1997): Techniques for assesing Cormorant diet and food intake: towards a consensus view. Suppl. Ric. Bio. Selvaggina 26: 197-230. Carss, D.N. & M. Marquiss (1997): The diet of cormorants Phahicrocorax carbo in Scottish freshwaters in relation to feeding habitats and fisheries. Ekol. Pol. 45(1): 207-222. Dirksen, S., T.J. Boudewijn, R. Noordhuis & E.C.L. Marteijn (1995): Cormorants Phalacrocorax carbo sinensis in shallow eutrophic freshwater lakes: prey choice and fish consumption in the non-breeding period and effects of large-scale fish removal. Ardea 83: 167-184. Doornbos, G. (1980): Aantallen, verspreiding, aktiviteit, voedsel en konditie van Nonnetjes (Mergus albellus L.) in het zuidwestelijk Ijsselmeergebied, winter 1977. Rijp rapport 1980-20 Abw, Ministrie van verkeer en waterstaat, Lelystad. Duffy, D.C. & L.J.B. Laurenson (1983): Pellets of Cape Cormorants as indicators of diet. Condor 85: 305-307. Duffy, D.C. & S. Jackson (1986): Diet Studies of Seabirds: a Review of Methods. Colon. Waterbirds 9: 1-17. Feltham, M.J. & J.M. Davies (1997): The diet of wintering cormorants in relation to angling catches on a course river fishery in north-west England: spatial and temporal variation. Suppl. Ric. Biol. Selvaggina 26: 425-434. Gasowskiej, M. (eds.) (1962): Klucze do oznaczania Kregowców Polski. Czeceć 1. Panstwowe wydawnictwo naukowe, Warszawa, Krakow. Geister, I. (1995): Ornitološki atlas Slovenije. Državna založba Slovenije, Ljubljana. Geister, I. (1997): Popis prezimujočih sivih čapelj Ardea cinerea, velikih kormoranov Phalacrocorax carbo in labodov grbcev Cygnus olorv Sloveniji v obdobju 1994-97. Acrocephalus 80-81: 14-22. GovediČ, M. (2001): Prehrana kormorana (Phalacrocorax carbo) na območju reke Save od Ljubljane do Zagorja (Slovenija). Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana. Gregori, J. (1976): Okvirni ekološki in favnistični pregled ptičev Sečoveljskih solin in bližnje okolice. Varstvo narave 9: 81-102. Gregori, J. (1993): Nenasitni ribič. Ribič 10: 258-263. Gregori, J. (1995): Zavarovani ribojedi ptiči in uravnavanje njihovega vpliva na Ribištvo v Sloveniji. Narava Človek 1, Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave, Ljubljana. Gremillet, D., R. Dey, S. "Wanless, M.P. Harris. & J. Regal (1996): Determining food intake by great cormorants and european shags with electronic balances. J. Field Ornithol. 67(4): 637-648. Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^r? ti- Acrocephalus 23 (110-111): 5 — 20, 2002 Gremillet, D.J.H. & A.L. Plös (1994): The use of stomach temperature records for the calculation of daily food intake in cormorants. J. exp. Biol. 189: 105-115. Hald-Mortensen, P. (1997): Does Cormorant food tell more about fish than cormorants? Suppl. Ric. Biol. Selvaggina 26: 173-180. Harder, E. (1975): Anatomy of fishes. Schweizerbart sche Verlagsbuchhandlung, Stuttgart. Härkönen, T. (1986): Guide to the otoliths of the bony fishes of the northeast Atlantic. Danbiu ApS. JanŽekoviČ, F. & M. GovEDič (1998): Prehrana velikega kormorana Phalacrocorax carho (ekspertiza). Dru{tvo za opazovanje in prou~evanje ptic Slovenije, Ljubljana. Naro~nik: Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. Johnstone, LG., M.P. Harris, S. Wanless & J.A. Graves (1990): The usefulness of pellets for assessing the diet of adult Shags Phalacrocorax aristotelis. Bird Study 37: 5-11. Keller, T. (1993): Untersuchungen zur Nahrungsökologie von in Bayern überwinternden Kormoranen Phalacrocorax carbo sinensis. Orn. Verh. 25: 81-128. Keller, T. (1995): Food of cormorants Phalacrocorax carbo sinensis wintering in Bavaria, southern Germany. Ardea 83: 185-192. Keller, T. (1997): Estimating the daily energy expenditure of wintering cormorants (Phalacrocorax carbo sinensis) in Bavaria, Southern Germany - methods and handling. Suppl. Ric. Biol. Selvaggina 26: 269-278. Keller, T. & T. Vordermeier (1994): Abschlußbericht zum Forschungsvorhaben Einfluß des Kormorans (Phalacrocorax carbo sinensis) auf die Fishbestände ausgewählter bayerischer Gewässer unter Berücksichtigung fischökologischer und fischereiökonomischer Aspekte. Bayerische Landesanstalt für Fischerei, Starnberg. Krebs, C.J. (1989): Ecological Methodology. Harper Collins Publishers, New York. Lindell, L. (1997): Food composition of Cormorants Phalacrocorax carbo sinensis in Sweden. Suppl. Ric. Biol. Selvaggina 26: 163-171. Maitland, P.S. (1972): A key to the freshwater fishes of the British Isles. Freshwater Biological Association, Scientific Publication No. 7. Mann, H., T. Zuna-Kratky & G. Lutschinger (1995): Bestandesentwicklung und Nahrungs-ökologie des Kormorans (Phalacrocorax carbo) an der Donau östlich von Wien im Hinblick auf fischereiliche Auswirkungen. Österreichs Fischerei 48: 43-53. Marteijn, E.C.L. & S. Dirksen (1991): Cormorants Phalacrocorax carbo sinensis feeding in shallow eutrophic freshwater lakes in The Netherlands in the non–breeding period: prey choise and fish consumption. V: Van Erden, M.R. & M. ZijlsTRA (eds.): Proceedings workshop 1989 on Cormorants Phalacrocorax carbo. Rijkswaterstaat Directorate Flevoland, Lelystad, 135-155. Martucci, O. & C. CoNSiGLio (1991): Activity rhythm and food choice of cormorants (Phalacrocorax carbo sinensis) wintering near Rome, Italy. Gerfaut 81: 151-160. Martucci, O., L. Pietrelli & C. Consiglio (1993): Fish otoliths as indicators of the cormorant Phalacrocorax carbo diet (Aves, Pelecaniformes). Boll. Zool. 60: 393-396. Martyniak, A., M. Mellin, P. Stachowiak & A. Wittke (1997): Food composition of cormorants Phalacrocorax carbo in two colonies in north-east Poland. Ekol. Pol. 45(1): 245-245. Mikuska, J. (1983): Prilog poznavanju ishrane vranca velikog, Phalacrocorax carbo (L., 1758) u specijalnom zoolo{kom rezervatu Kopa~evski rit. Larus 33-35: 31-36. Morel, P. & S. Hausmann (1989): Erste resultate von Untersuchungen an Gewöllen von Kormoranen (Phalacrocorax carbo) am Rhein bei Basel (Kembs). Orn. Ges. Basel 119: 27-32. Müller, R. (1986): Die Nahrung des Kormorans (Phalacrocorax carbo sinensis) am Bodensee. Schweiz. Fischereiwissenschaft 3: 1-2. Nehls, G. & P Gienapp (1997): Nahrungswahl und Jagdverhalten des Kormorans Phalacrocorax carbo im Wattenmeer. Vogelwelt 118: 33-40. NooRDHuis, R., E.C.L. Marteijn, R. Noordhuis, S. Dirksen & TJ. Boudewijn (1997): The trophic role of cormorants Phalacrocorax carbo in freshwater ecosystems in the Netherlands during the non-breeding period. Ekol. Pol. 45(1): 249-262. Povž, M. & B. Sket (1990): Na{e sladkovodne ribe. Mladinska knjiga, Ljubljana. Povž, M. (1983): Ogro`enost podusti (Chondrostoma nasus L.) v Savi. Magistrsko delo, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana. Povž, M. (1999): Biolo{ko-ekolo{ke zna~ajke populacija plotice Rutilus pigus virgo (Heckel 1852). Doktorska disertacija. Prirodoslovno-matemati~ki fakultet, Sveu~ili{te u Zagrebu, Zagreb. Ribiška družina Litija (1999): Evidenca izvr{evanja letnega na~rta gospodarjenja za leto 1998. Ribiška družina Litija (2000): Evidenca izvr{evanja letnega na~rta gospodarjenja za leto 1999. Ribiška družina Vevče (1999): Evidenca izvr{evanja letnega na~rta gospodarjenja za leto 1998. Ribiška družina Vevče (2000): Evidenca izvr{evanja letnega na~rta gospodarjenja za leto 1999. Ribiška družina Zagorje (1999): Evidenca izvr{evanja letnega na~rta gospodarjenja za leto 1998. Ribiška družina Zagorje (2000): Evidenca izvr{evanja letnega na~rta gospodarjenja za leto 1999. Ricker, W.E. (1979): Growth rates and models. V: Hoar, W.S., D.J. Randall & J.R. Brett (eds.): Fish physiology, Vol 8, Bioenergetics and Growth. Academic press, London, s.: 677-737. Schratter, D. & J. Trauttmansdorff (1993): Kormorane Phalacrocorax carbo sinensis an Donau und Enns in Österreich: Analyse der Speiballen. Orn. Verh. 25: 129-150. Sokal, R.R. & F.J. Rohlf (1995): Biometry: the principles and practise of statistics in biological research. W.H. Freeman and Company, New York. SoviNC, A. (1994): Zimski ornitolo{ki atlas Slovenije. Tehni{ka zalo`ba Slovenije, Ljubljana. StatSoft (1997): STATISTICA for Windows Computer program. Tulsa, StatSoft, Inc. Suter, W. & P. Morel (1996): Pellet analysis in the assessment of great cormorant Phalacrocorax carbo diet: Redeucing biases from otolith wear when reconstructing fish length. Colon. Waterbirds 19(2): 280-284. 17 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^^ M. GovediČ et al: Prehrana kormorana Phalacrocorax carho na obmo~ju reke Save od Ljubljane do Zagorja (Slovenija) Suter, W. (1995): The effect of predation by wintering cormorants Phalacrocorax carbo on grayling Thymallus thymallus and trouth (Salmonidae) populations: two case studies from Swiss rivers. J. Appl. Ecol. 32: 29-46. Suter, W. (1997): Roach rules: Shoaling fish are a constant factor in the diet of cormorants Phalacrocorax carbo in Switzerland. Ardea 85: 9-27. Štumberger, B. (1982): Beli prodnik Calidris alba. Acrocephalus 11-12: 31. Štumberger, B. (1997): Monitoring velikih kormoranov Phalacrocorax carbo sinensis v SV Sloveniji. Dru{tvo za opazovanje in prou~evanje ptic Slovenije, Ljubljana. Štumberger, B. (1998): Rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 1998 v Sloveniji. Acrocephalus 87-88: 36-48. Van Dobben, W.H. (1952): The food of the Cormorant in the Netherlands. Ardea 40: 1-63. Veld kamp, R. (1995A): The use of chewing pads for estimating the consumption of cyprinids by Cormorants Phalacrocorax carbo. Ardea 83: 135-138. Veldkamp, R. (1995B): Diet of cormorants Phalacrocorax carbo sinensis at Wanneperveen, the Netherlands, with special reference to bream Abramis brama. Ardea 83: 143-155. Veldkamp, R. (1997): Cormorants Phalacrocorax carbo in Europe. A first step towards a European management plan. The national forest and nature agency, Denmark and the national reference centre for nature management, The Netherlands. Zavod za ribištvo Ljubljana (1999): Evidenca izvr{evanja letnega na~rta gospodarjenja za leto 1998. Zavod za ribištvo Ljubljana (2000): Evidenca izvr{evanja letnega na~rta gospodarjenja za leto 1999. Zijlstra, M. & M.R. Van Eerden (1995): Pellet production and the use of otoliths in determining the diet of cormorants Phalacrocorax carbo sinensis: Trials with captive birds. Ardea 83: 123-131. Prispelo / Arrived: 4.2.2002 Sprejeto / Accepted: 23.9.2002 18 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^^S ti- Acrocephalus 23 (110-111): 5 — 20, 2002 APPENDIX / PRILOGA Tabela 6: Ena~be za izra~un dol`ine in mase rib (m - masa (g), TL - najve~ja dol`ina, FL - dol`ina od konice gobca do zajede repne plavuti, OLS - dol`ina sagite, OLA - dol`ina asteriskusa, OLL - dol`ina lapilusa, PBL1, PBL2 - dol`ina goltne kosti, CPW - {irina `ve~ne plo{~ice, CPL - dol`ina `ve~ne plo{~ice; vse dol`ine v mm) Table 6: Equations for the calculation of fish lengths and weights (m - weight (g), TL - total length, FL - fork length, OLS -sagita length, OLA - asteriskus length, OLL - lapilus length, PBL1, PBL2 - pharingeal bone length, CPW - chewing pad length, CPL - chewing pad width; all lengths in mm) Vrsta / Species P. fluviatilis B. barbus E. lucius S. trutta T. thymallus L. cephalus R. p. virgo C. nasus log m= 2,9088*log TL-4,6633 TL=30,426*OLS + 1,38 log m= 2,6344*log TL-4,0817 TL=17,23*PBL1 +0,84 log m= 2,946*log TL-4,9734 TL= 84,767*OLS - 45 log m= 3,0299*log TL- 5,0284 log TL=l,2558*log OLS + 1,6393 log m= 3,1625*log TL-5,4028 TL=58,9*OLS1,336 log m= 3,0589*log TL-5,04l9 log TL=0,919 log PBL1 +1,1974 log TL =0,8824 log PBL2+1,3386 log TL=1,0012 log CPW+ 1,6211 log TL=1,0161 log CPL +1,7854 log TL =1,2101 log OLA + 1,6282 log TL = 1,4281 log OLL +1,5858 log m= 3,2309*log TL-5,6139 log TL=l,1512log PBL1 +1,0055 log TL =l,0303log PBL2+1,1509 log TL=l,04951og CPW+ 1,6763 log TL=l,04841og CPL +1,3791 log TL =l,5042log OLA + 1,6016 log TL = l,39061og OLL +1,8336 log m= 3,3466*log TL-5,8195 log TL=0,93611og PBL1 +1,3384 log TL =0,89341og PBL2+1,3752 log TL=l,0542log CPW+ 1,6263 log TL=0,9157log CPL +1,5096 log TL =l,0892log OLA + 1,8726 log TL = 1,51941og OLL +1,6826 Vir / Reference GovEDič (2001) Müller V Keller (1993) GovEDič (2001) Keller & Vorderrmeier (1994) GovEDič (2001) Keller & Vorderrmeier (1994) GovEDič (2001) GovEDič (2001) GovEDič (2001) Suter & Morel (1996) GovEDič (2001) GovEDič (2001) GovEDič (2001) GovEDič (2001) GovEDič (2001) GovEDič (2001) GovEDič (2001) GovEDič (2001) GovEDič (2001) GovEDič (2001) GovEDič (2001) GovEDič (2001) GovEDič (2001) GovEDič (2001) GovEDič (2001) GovEDič (2001) GovEDič (2001) GovEDič (2001) GovEDič (2001) GovEDič (2001) GovEDič (2001) 19 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^K; M. GovediČ et al.: Prehrana kormorana Phalacrocorax carbo na območju reke Save od Ljubljane do Zagorja (Slovenija) continuation of Table 6 / nadaljevanje tabele 6 Vrsta / Species Vir / Reference R. rutilus A. brama G. cernuus A. alburnus log m= 3,l444*log TL-5,1871 log TL=0,9073log PBL1 +1,2865 log TL =0,8073log PBL2+1,4018 log TL=0,72451og CPW+ 1,8506 log TL=0,76161og CPL +1,6685 log TL =1,0051log OLA + 1,8174 log TL = l,0277log OLL +1,8708 m =5,498*10-6 * FL3,189 FL=21,66*PBLl+4,57 TL=19,38*OLS + 10,21 Ln m = -12,6 + 3,29 * Ln TL log TL=0,7741og CPL +1,9012 log m = 3,2302 log TL - 5,7046 Govedič (2001) GovediČ (2001) Govedič (2001) Govedič (2001) Govedič (2001) Govedič (2001) Govedič (2001) Veldkamp (1995B) Veldkamp (1995B) Keller & Vorderrmeier (1994) D00RNBOS (1980) Govedič (2001) Govedič lastni podatki 2C Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^rl Acrocephalus 23 (110-111): 21 – 2.6, 2002 Diet of the Red-backed Shrike Lantus collurio in Bulgaria Prehrana rjavega srakoperja Lantus collurio v Bolgariji Boris P. Nikolov Bulgarian Ornithological Centre, Institute of Zoology, Bulgarian Academy of Sciences "Tsar Osvoboditel" Blvd., 1000 Sofia, Bulgaria, e-mail: bnikolov@sf.icn.bg The diet of the Red-backed Shrike Lanius collurio was studied from pellets and food remains collected beneath perches, as well as from food samples obtained from nestlings, using neck collars, during the breeding season (May - July), in 1995 – 1997. The following parameters of 23 pellets were established (mm): 17.4 x 7.7 (12.0 – 27.7 x 6.5 – 9.0). A total of 377 prey items belonging to 59 taxa were found. Invertebrates were represented mainly by insects Insecta (94.72 %). Spiders Aranea were also identified (3.4 %), harvestmen Opiliones (0.80 %), worms Lumbricomorpha, snails Gastropoda and millipedes Juliformia, 0.27 % each. Vertebrates (Common Vole Microtus arvalis) comprised 0.27 % of total prey. The most varied elements of the prey were beetles Coleoptera (41.11 % of all prey items): at least 11 families were established. Almost half the beetles (48 %) were Scarabaeidae and Carabidae species. In comparison with adult birds, soft and non-sclerotized prey predominated in the nestlings’ diet: Aranea (6.8 versus 3.6 %), Lepidoptera caterpillars (5.8 vs. 1.8 %), Opiliones (1.9 vs. 0 %), and Lumbricomorpha (1.0 vs. 0 %). The results for the adults diet could be underestimated, while it is difficult to identify the above-mentioned organisms in the remains in pellets. Some taxa were found only in the nestlings’ food: Opiliones, Juliformia, Lumbricomorpha and, surprisingly, rodents Rodentia. Remains of Gastropoda were found only in adults’ diet. Key words: Red-backed Shrike, Lanius collurio, food spectrum, Bulgaria Klju~ne besede: rjavi srakoper, Lanius collurio, prehrana, Bolgarija 1. Introduction population is declining in Europe (Tucker et al. 1994). Using only the method of stomach analysis also makes The diet of the Red-backed Shrike Lanius collurio is it difficult to identify soft and poorly chitinized comparatively well studied throughout most parts of invertebrates. Pellet analysis is the best method, in spite its breeding range (see compilation in Cramp & of the considerable effort required to identify prey, but Perrins 1993). As an opportunistic feeder this species the use of other methods (identification of stored prey preys mainly on insects and other invertebrates. and prey remains collected under perches, as well as However, small vertebrates can sometimes play an collar-sample analysis) provides complementary important role in its food spectrum (Cramp & information (Hernández 1999). This complex study Perrins 1993). of Red-backed Shrike diet was undertaken with the In Bulgaria there are very few data on the food of purpose of trying to clarify the food spectrum of this Red-backed Shrike. The information is based mostly species in Bulgaria. on analysis of stomach contents (Talev 1962, Prostov 1964, Simeonov & Bogdanov 1967, Daraktchiev & 2. Material and methods Germanov 1974, Daraktchiev 1981). Today, collecting birds just to study their food is not A total of 377 prey items (mainly invertebrates) were acceptable, especially as the Red-backed Shrike established in the food of Red-backed Shrike by 21 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^rS .P. NiKOLOv: Diet of the Red-backed Shrike Lantus collurio in Bulgaria analysis of pellets (93.4 %), food remains collected beneath perches (1.3 %) and collar-samples (5.3 %). Caching food takes place rarely among this species in Bulgaria (only fragmentary data exist), at least in the lower parts of the country (Nikolov unpubl.) and, for that reason, stored prey analysis has been excluded from this work. The data for the present study was collected during May to July for 3 years (i995 — ^997). Field work was carried out for 117 days. Two localities in the Sofia region, W. Bulgaria, were investigated – Pasarel (a village on the Iskar river, about 30 km SE of Sofia) and the Kambanite area (close to the SE outskirts of Sofia, just outside the ring-road). Additional data were collected from Yablanitsa (Lovech region, N Bulgaria). These three study areas are characterized by moderate continental climate and low mountain (900 m a.s.l.), kettle-like (590 m a.s.l.) and hilly relief (450 m a.s.l.) respectively. The adult Red-backed Shrike pellets and food remains were collected beneath perches. Pellets of nestlings were collected during regular nest examinations. The collar-samples were obtained using neck rings and methods after Malchevskiy & Kadochnikov (1953) and Ko uli gin (1981). All pellets, food samples and prey remains were preserved in 75 % ethanol and subsequently analysed. The minimum number of individuals of prey per taxon was estimated for every pellet. 3. Results and discussion 3.1. Pellets Out of 34 intact pellets collected, the average measurements of 23 were 17.4 x 7.7 mm (12.0 – 27.7 x 6.5 - 9.0). They were oblong in shape and generally straight, with one of the ends sharply pointed. Usually the adult shrike pellets were glossy black and smooth, while most of the nestling ones were brown. Size difference between the pellets of adults and nestlings was not established. These dimensions are similar to those given by Hernandez (1995) for 505 pellets from Spain: 19.6 x 8.44 mm. Mielewczyk (1967) in Poland also obtained similar results (N = 12): 25 x 8.5 mm. 3.2. Food spectrum A total of 377 prey items belonging to 59 taxa were identified in the composition of Red-backed Shrike diet, among them 1 class, 10 orders, 4 suborders, 2 superfamilies, 15 families, 1 subfamily, 20 genera and 6 species (Table 1). Table 1: Diet of the Red-backed Shrike Lanius collurio during the breeding season in Bulgaria Tabela 1: Prehrana rjavega srakoperja Lanius collurio v gnezditvenem obdobju v Bolgariji Prey items/ Sofia Yabla- Total/ Enote plena region nitsa Skupaj N N N % Lumbricomorpha Lumbricus terrestris 1 1 0.26 Gastropoda g. sp. 1 1 0.26 Opiliones g. sp. 1 1 2 0.53 Zachelus crista 1 1 0.26 Aranea g. sp. 8 8 2.12 Araneidae g. sp. 1 1 0.26 Araneus sp. 1 1 0.26 Lycosidae g. sp. 3 3 0.79 Diplopoda Juliformia g. sp. 1 1 0.26 Orthoptera g. sp. 24 3 27 7.16 Gryllus sp. 3 3 0.79 Gryllus campestris 2 1 2 1 0.53 0.26 r Acridoidea g. sp. v Tettigonoidea g. sp. 1 1 0.26 Dermaptera g. sp. 1 1 0.26 Homoptera Cicadinea g. sp. 1 1 0.26 Heteroptera g. sp. 8 1 9 2.39 Aelia sp. 1 1 2 0.53 Palomena sp. 3 3 0.79 Rhinocoris sp. 1 1 0.26 Coleoptera g. sp. 3 3 0.79 Cantharidae Cantharis sp. 5 5 1.33 Carabidae g. sp. 23 6 29 7.69 Cerambycidae g. sp. 8 8 2.12 Clytus sp. 1 1 0.26 Dorcadion sp. 18 1 19 5.04 Chrysomelidae g. sp. 1 1 0.26 Cicindelidae Cicindela sp. 1 1 0.26 Curculionidae g. sp. 19 19 5.04 Otiorrhynchus sp. 5 5 1.33 Elateridae g. sp. 6 1 7 1.86 Histeridae g. sp. 3 3 0.79 Atholius sp. 1 1 0.26 Hister sp. 2 2 0.53 Scarabaeidae g. sp. 3 1 4 1.06 22 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^r^ ACROCEPHALUS 23 (iIO-IIl): 21 — 26, 2002 nadaljevanje tabele 11 continuation of Table 1 Prey items/ Sofia Yabla- Total/ Enote plena region nitsa Skupaj N N N % Amphimallon sp. 4 4 1.06 Anisoplia sp. 1 1 0.26 Aphodius sp. 2 2 4 1.06 Caccobius sp. 1 1 0.26 Onthophagus sp. n 1 12 3.18 Rhizotroginae g. sp. 17 1 18 4.77 Silphidae g. sp. 2 2 0.53 Staphylinidae g. sp. 1 1 0.26 Psendocypus sp. 1 1 0.26 Staphylinus sp. 1 1 0.26 Staphylinus caesarus 2 2 0.53 Hymenoptera g. sp. 9 6 15 3.98 Formicidae g. sp. 52 37 89 23.61 Formica polyctena 1 1 0.26 Apoidea g. sp. 13 3 16 4.24 Bombus sp. 4 3 7 1.86 Vespoidea g. sp. 1 1 0.26 Vespidae g. sp. 2 2 0.53 Lepidoptera g. sp. 4 4 1.06 r "\ Geometridae g. sp. I NonGeometridae g. sp. 4 1 4 0.26 \. j 1.06 Diptera g. sp. 1 1 0.26 Nematocera g. sp. 10 10 2.65 Rodentia Microtus arvalis 1 1 0.26 Total / Skupaj 303 74 377 -100 0.7%0.7% 15.8« The proportion, by numbers, of invertebrates and vertebrates in food was 99.73 : 0.27 % (Figure 1). The most frequent prey were various species of beetles (mostly Scarabaeidae, Carabidae, Cerambycidae and Curculionidae), hymenopterans (Formicidae mainly) and Orthoptera species (crickets and grasshoppers), forming together almost 85 % of all prey items. The share of the remaining orders in the diet of Red-backed Shrike ranged between 0.27 and 3.98 %. Figure 2 shows the number of families in every main taxon represented in the diet of this species. Except for Coleoptera, all other groups were represented by 1 to 3 families. Beetles were the most diverse group - at least 11 families were established, comprising 41.11 % of all prey items. Almost half (48 %) were Scarabaeidae and Carabidae species (Figure 3); long-horned Cerambycidae and snout beetles Curculionidae played a considerable role as well. The participation of 7 other beetle families was minor (1.3 – 4.6 %). 18.4% 3.9« 19.1« 3.3% 3.3% 1.3% ¦ Scarabaedae D Silphidae ¦ Cantharidae ¦ Carabidae ^ Chrysomelidae ¦ Cicindelidae ¦ Elateridae D Histeridae 28.9% ¦ Staphylinidae ¦ Cerambycidae ¦ Curculionidae Figure 3: Proportion of the beetle Coleoptera families (N = 153 prey items) in the diet of the Red-backed Shrike Lanius collurio in Bulgaria Slika 3: Dele` dru`in hro{~ev Coleoptera (N = 153 enot plena) v prehrani rjavega srakoperja Lanius collurio v Bolgariji The food of adults and nestlings was compared on the basis of the material collected in the Sofia region -303 prey items (Figure 4). In both cases Coleoptera represented about half of the prey. In the adults’ diet, hymenopterans were ranked as second. Their large number was due mainly to the ants, which are rather unprofitable for feeding the nestlings, from a nutritional and bioenergetical point of view. In the food of the youngsters in the nests the hymenopterans were fewer than orthopterans and they were represented mainly by bees Apoidea (mostly Bombus sp.) and wasps Vespoidea. Soft and non-sclerotized invertebrates (Aranea, Lepidoptera caterpillars, Opiliones, and Lumbricomorpha) predominated 2 to 3 fold in nestling versus adult bird diet. Due to the difficulty of identifying the above mentioned organisms from remains in pellets, it is possible that the results for the adults have been, to some extent, underestimated. Opiliones, Juliformia, Lumbricomorpha and, surprisingly, Rodentia were established among the food of nestlings alone. Remains (teeth) of Common Vole Microtus arvalis were found in a pellet close to the village of Pasarel. That confirms the data for Red-backed Shrike diet in Lozen mountain (Simeonov & Bogdanov 1967). Remains of Gastropoda shell were identified only in adult diet; single cases have been 23 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^Hj .P. Nikolov: Diet of the Red-backed Shrike Lantus collurio in Bulgaria ! i 4° 4a 4° 4° jr 4° 4° J? $r jr & 4° 4" j • Figure 1: Prey proportion in the diet of the Redbacked Shrike Lanius collurio in Bulgaria (N = 377 prey items) Slika 1: Dele`i plena v prehrani rjavega srakoperja Lanius collurio v Bolgariji (N = 377 enot plena) 12 Figure 2: Number of families per main taxon, taking part in the food composition of the Red-backed Shrike Lanius collurio in Bulgaria (N = 377 prey items) Slika 2: [tevilo dru`in v posameznih vi{jih taksonih, najdenih v prehrani rjavega srakoperja Lanius collurio v Bolgariji (N = 377 enot plena) 24 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^HB ti- Acrocephalus 23 (110-111): 21 — 26, 2002 Rodentia Gastropoda Lumbricomorpha Juliformia Opiliones Lepidoptera Diptera Aranea Heteroptera Orthoptera Hymenoptera Coleoptera 60 50 40 30 20 10 0 proportion / delež (%) 0 10 20 30 40 50 60 proportion / delež (%) Figure 4: Comparison between the food of nestlings (N = 134 prey items, left side) and adults (N = 169 prey items, right side) of the Red-backed Shrike Lanius collurio in Sofia region, W Bulgaria Slika 4: Primerjava med prehrano mladi~ev (N = 134 enot plena, leva stran) in odraslih ptic (N = 169 enot plena, desna stran) rjavega srakoperja Lanius collurio v sofijski regiji, Z Bolgarija described of specialized individuals eating these mollusks (Lachner 1958). Acknowledgements: Grateful thanks are expressed to all my colleagues (most of them from the Faculty of Biology, Sofia University) who helped me with the identification of prey items: Ognyan Iliev – Insecta, Aranea; Dr. Plamen Mitov – Opiliones; Angel Vasilev – Lumbricomorpha; Albena Lapeva – Formicidae; Teodora Minkova (Institute of Zoology, Bulgarian Academy of Sciences) – Rodentia. I am much indebted to the anonymous referees who commented on the earlier draft, and Katerina Rakovska as well for polishing my English. 4. Povzetek Avtor je v letih 1995–1997 preu~eval prehrano rjavega srakoperja Lantus collurio iz izbljuvkov in ostankov hrane, najdene pod srakoperjevimi po~ivali{~i, in primerkov hrane, dobljenih od srakoperjevih gnezdomcev z uporabo ovratnikov med gnezditvenim obdobjem (maj-julij). Pri 23 izbljuvkih so bili ugotovljeni naslednji parametri (mm): 17,4 x 7,7 (12,0 – 27,7 x 6,5 – 9,0). Na{tetih je bilo 377 enot plena, pripadajo~ih 59 taksonom. Med nevreten~arji je bilo najve~ `u`elk Insecta – 94,72 %. Identificirani so bili tudi pajki Aranea – 3,4 %, suhe ju`ine Opiliones – 0,80 %, malo{~etinci Lumbricomorpha, pol`i Gastropoda in stonoge Juliformia – s po 0,27 %. Vreten~arji – poljska voluharica Microtus arvalis – so sestavljali 0,27 % celotnega plena. Najbolj raznolik del plena so sestavljali hro{~i Coleoptera – 41,11 % vseh enot plena: ugotovljenih je bilo kar 11 dru`in. Skoraj polovico hro{~ev (48 %) sta zastopali vrsti iz dru`in Scarabaeidae in Carabidae. V primerjavi z odraslimi srakoperji je prehrana gnezdomcev vsebovala predvsem mehek, neotrdel plen: Aranea (6,8 proti 3,6 %), Lepidoptera caterpillars (5,8 in 1,8 %), Opiliones (1,9 in 0,0 %) in Lumbricomorpha 25 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^r^ .P. Nikolov: Diet of the Red-backed Shrike Lantus collurio in Bulgaria (1,0 in 0,0 %). Kar zadeva prehrano odraslih srakoperjev, so rezultati lahko podcenjeni; v ostankih iz izbljuvkov je te`ko identificirati omenjene organizme. Nekateri taksoni – Opiliones, Juliformia, Lumbricomorpha in presenetljivo glodalci Rodentia – so bili najdeni le v prehrani mladi~ev, medtem ko so bili ostanki pol`ev ugotovljeni samo v prehrani odraslih srakoperjev. 5. References Cramp, S. & C. Perrins (eds.) (1993): The Birds of the Western Palearctic. Vol. VII. Oxford Univ. Press, Oxford, New York. Daraktchiev, A. & A. Germanov (1977): Über die Nahrung des Neuntöters in dem Rhodopi-Gebirge. Nature, Univ. Plovdiv 7 (1): 107 – 110. Daraktchiev, A. (1981): Sur la nourriture des oiseaux de la region Tchernatitza des Rhodopes. Trav. scient., Univ. Plovdiv 19 (4): 173 – 207. (in Bulgarian) Hernández, A. (1995): Descripcion de las egagropilas de tres species de alcaudones (real Lantus excuhitor L., dorsirrojo Lantus collurio L. y comun Lantus senator L.). Ecología 9: 435 – 440. Hernández, A. (1999): Tres métodos para el estudio de la dieta de los alcaudones (Lantus spp.): ventajas e inconvientes. Chioglossa 1: 87 – 93. Kouligin, S. (1981): [A new method of using neck collars on nestlings of insectivorous birds for studying their food]. Ornithologiya 16: 174 – 175. (in Russian) Lachner, R. (1958): Rotrückenwürger (Lantus collurio) jagt Schnecken. Ornithol. Mitt. 10 (10): 195 – 196. Malchevskiy, A. & N. Kadochnikov (1953): [Methodology for studying the food of insectivorous bird nestlings]. Zool. J. 32 (2): 277 – 282. (in Russian) Mielewczyk, S. (1967): O pozywieniu gąsiorka, Lanius collurio L., w okolicy Gniezna (woj. poznanskie). Acta ornithol. 10 (6): 157 – 175. Prostov, A. (1964): [Study on the ornithofauna of Bourgas region]. Bull. L’inst. zool. mus 15: 5 – 68. (in Bulgarian) Simeonov, S. & Z. Bogdanov (1967): [The Birds of Lozen mountain]. Annual of Sofia Univ. 59 (1): 43 – 67. (in Bulgarian) Talev, V. (1962): [On the taxonomy, ecology and biology of the Red-backed Shrike (Lanius collurio L.) in Sofia region]. Diploma thesis, Sofia Univ., Faculty of Biology. (in Bulgarian) Tucker, G. M., M. F. Heath, L. Tomialojc & R. F. A. Grimmett (1994): Birds in Europe: Their Conservation Status. BirdLife International, Cambridge. Prispelo / Arrived: 18.3.2002 Sprejeto / Accepted: 23.9.2002 26 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Pagets? ACROCEPHALUS 23 (iIO-IIl): 27 — 33, 2002 Zimsko štetje mokožev Rallus aquaticus v Sloveniji Winter census of the Water Rail Rallus aquaticus in Slovenia Luka Božič Pintarjeva 16, SI-2106 Maribor, Slovenija, e-mail: luka.bozic@siol.net The data on the winter distribution of Water Rails Rallus aquaticus and their abundance are poor. By counting them in selected sections of Slovene waters, we wished to determine the species’ densities and to estimate the size of its wintering population. The census was carried out in the winters 1998/1999, 1999/2000 and 2000/2001 at the Hajdina spring waters in Ptuj, and in the winters 1998/1999 and 2000/2001 elsewhere in Slovenia as well. Water Rails were counted in the afternoon hours using playback method. At the Hajdina spring waters, a high linear density of 6.4 ± 0.2 / km was established during the three winters. The numbers of the wintering Water Rails at the water springs and their distribution between separate count sections were very much the same during the stated winters. Their average linear density at the courses elsewhere in Slovenia reached 1.7 ± 1.4 / km in the winter 1999/2000 and 2.6 ± 2.0 / km in the winter 2000/2001. High densities were recorded only at shorter sections. The length of watercourse suitable for this bird is around 1,320 km in Slovenia. The size of the bird’s wintering population in Slovenia is estimated at 2,300 ± 460 – 3,430 ± 510 individuals. Water Rails were not counted on standing waters in the interior of the country, even if not frozen over. During the census, the highest densities were established on slow flowing rivers with lush vegetation on their banks, particularly in the parts overgrown with reed Phragmites australis, where some local densities reached even 2 ind. / ha or 5-6 ind. / km of the watercourse. Key words: Water Rail Rallus aquaticus, census, linear density, wintering population, Slovenia Klju~ne besede: moko` Rallus aquaticus, popis, linearna gostota, prezimujo~a populacija, Slovenija 1. Uvod populacije v Sloveniji na 100-200 osebkov. Zaradi zahteve po posebni metodi pri popisu moko`ev v letih Moko` Rallus aquaticus je zaradi skritega na~ina 1997 in 1998 niso zajela niti januarska nacionalna `ivljenja med slab{e poznanimi vrstami slovenske {tetja vodnih ptic (Stumberger 1997 & ^99^)' avifavne. To ka`e tudi Bibliografija Acrocephalusa Razmeroma malo dobrih populacijskih ocen je iz 1980-2000 (Tome 2000). Podatki o tej ptici so v drugih dr`av Evrope (Delov & Flade 1997). glavnem omejeni na naklju~na opazovanja (Bračko Ekologija vrste je slabo poznana (Jenkins et al. 1995)' 1994, Majstorovič 1997, Ciglič & Trebar 1998, Zaradi pomanjkanja podatkov o raz{irjenosti in Senegačnik et al. 1998» Jančar 2000). Moko` je bil v {tevilu smo v [tajerski sekciji DOPPS v decembru leta gnezditvenem obdobju v Sloveniji ugotovljen le na 1998 in januarju 1999 opravili popis prezimujo~ih nekaj redkih lokalitetah (Geister 1995)- Zimski moko`ev na dveh studen~nicah in enem dravskem ornitolo{ki atlas (Sovinc 1994) ga ne uvr{~a med re~nem rokavu pod Ptujem. Cenzus smo nato v zimah pogoste vrste: raz{irjenost in {tevilo prezimujo~ih 1999/2000 in 2000/2001 raz{irili. Vanj smo vklju~ili osebkov sta bila v Sloveniji pomanjkljivo poznana. vse slovenske makroregije z izjemo alpskega sveta. Sovinc (1994) ocenjuje velikost prezimujo~e Namen {tetja je bil dobiti geografsko sliko zimske 27 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^rB ti- L. Božič: Zimsko štetje mokožev Rallus aquaticus v Sloveniji razširjenosti mokoža v Sloveniji, ugotoviti gostote in na tej osnovi podati okvirno oceno velikosti prezimujoče populacije. 2. Metoda in vremenske razmere v času popisa 2.1. Metoda Popis smo napravili s pomočjo predvajanja posnetka mokoževega oglašanja na izbranih popisnih odsekih vzdolž preiskovanih tekočih in stoječih voda. Razdalja med dvema popisnima točkama je bila približno 200 m. Razdaljo so zaradi preprek popisovalci ponekod prilagodili terenskim razmeram. Popis v posamezni točki je potekal tako: (1) kratko poslušanje in registracija spontano oglašajočih se mokožev, (2) predvajanje posnetka 1,5 minute, (3) poslušanje odziva ob budnem spremljanju okolice 1 minuto, (4) v primeru neuspeha je bil postopek še enkrat ponovljen. Posebno pozornost smo namenili natančnemu ugotavljanju števila ptic na določenem popisnem odseku. Popisovalcem smo svetovali, naj popis opravijo v popoldanskem času, tako da je večji del terenskega popisa sodil v obdobje večernega mraka. V času naših popisov je to bilo nekako med 15.00 in 17.00 uro. Večina popisov je bila tudi dejansko opravljena v tem času. Na osnovi literature (Glutz von Blotzheim & Bauer 1982, Bibby et al. 1995, Taylor & Van Perlo 1998) in terenskih izkušenj smo pričakovali, da se mokoži v tem času oglašajo oziroma odzivajo na posnetek najintenzivneje. Popisi so bili opravljeni med koncem decembra in sredo januarja, pred januarskim štetjem vodnih ptic (IWC). V zimi 2000/2001 so bili nekateri popisi opravljeni kasneje. Pri obdelavi podatkov sem upošteval samo tiste iz obdobja do konca februarja. Na vsakem odseku smo prešteli mokože samo enkrat v sezoni. Izjema sta obe studenčnici pri Ptuju, ki sta bili v januarju 1999 popisani dvakrat. Popisne točke in registrirane mokože smo vrisali v zemljevid. V sezoni 2000/2001 so bili sodelujoči naprošeni, naj v obrazec vpišejo parametre habitata, v katerem so mokože popisali. Ti parametri so bili: tip obrežja oziroma struge (umetno utrjena oziroma regulirana ali naravna), poraslost obrežja z vegetacijo (drevesa, grmovje, trstičje, zelnate rastline ali golo obrežje), obstoj makrofitov, tip dna vodnega telesa (blatno, peščeno ali kamnito) in opis zaledja (gozd, travnik, njiva ali urbano okolje), pri tekočih vodah pa še ocena hitrosti vodnega toka (hiter, počasen, voda zastaja ali gre za stranski rokav vodotoka). Pri obdelavi podatkov sem izračunal linearne gostote mokožev na posameznih odsekih, in sicer 28 tako, da sem delil število preštetih ptic z dolžino odseka. Izračunal sem tudi povprečne linearne gostote (± standardna deviacija) mokožev v treh zimah na studenčnicah pri Ptuju in v dveh zimah na popisnih odsekih drugod po Sloveniji. 2.2. Vremenske razmere Jutranje in dnevne temperature zraka so bile v obdobju 1998-2001 merjene vsak dan ob 7.00 in 13.00 uri s termometrom, nameščenem v Mariboru, in sicer v senci na severni strani hiše 1,5 metra nad tlemi (lastni podatki). Enomesečno obdobje pred in v času štetja je bilo najhladnejše v zimi 1999/2000. Povprečna jutranja temperatura v tem obdobju je bila —5,2°C, dnevna pa —0,7°C. Najtopleje je bilo v zadnji števni sezoni, s povprečno jutranjo temperaturo —0,1°C in povprečno dnevno temperaturo +4,2°C. V zimi 1998/1999 sta povprečni merjeni temperaturi dosegli -3°C oziroma +2,4°C. V januarju 2001 so bile stoječe vode v notranjosti Slovenije pretežno nezaledenele (lastni podatki), v prejšnjih dveh pa zaledenele (Štumberger 1999 & 2000). 3. Rezultati 3.1. Geografski pregled in gostote 3.1.1. Hajdinska in Turniška studenčnica pri Ptuju Studenčnici sta bili popisani od izvira do izliva v dolžini 17,5 km (Hajdinska 10,4 km, Turniška studenčnica 7,1 km). Zgornji tok Hajdinske studenčnice nad Spodnjo Hajdino (dolžina 3 km) je bil pregledan samo prvo sezono. Ugotovili smo 46—55 mokožev na Hajdinski studenčnici in 9—25 osebkov na Turniški studenčnici. Linearna gostota mokožev na prvi se je gibala od 6,4 osebka / km vodnega toka (sezona 2000/2001) do 6,9 osebka / km vodnega toka v zimi 1998/1999. Povprečna gostota vseh treh zim (± SD) je 6,4 ± 0,2 osebka / km. Na Turniški studenčnici je bila gostota med 1,7 osebka (sezona 2000/2001 — drugo štetje ) in 4,3 osebka / km vodnega toka (sezona 1998/1999 — prvo štetje). Povprečna linearna gostota vseh treh zim brez prvega štetja v sezoni 1998/99 je 2,1 ± 0,2 osebka / km, ob upoštevanju tega podatka pa je 2,6 ± 1,0 osebka / km. Natančnejši rezultati popisov v zimah 1998/1999 — 2000/2001 so predstavljeni v tabeli 1. 3.1.2. Slovenija V zimah 1999/2000 in 2000/2001 je bilo v Sloveniji Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^r^ ACROCEPHALUS 23 (iIO-IIl): 27 — 33, 2002 Tabela 1: Število popisanih mokožev Rallus aquaticus in izračunane linearne gostote (v oklepaju; osebki / km) na studenčnicah pri Ptuju na posameznih popisnih odsekih v treh zimah. V zbirni vrstici je povprečna linerana gostota (± SD) v vsaki zimi. Table 1: Numbers of surveyed Water Rails Ra//us aquaticus and their estimated linear densities (in brackets; individuals per km) at Hajdinska and Turniška studenčnica (spring waters) at separate count sections in the three winters, with average linear density (± SD) in each winter at the bottom. Hajdinska studenčnica Turniška studenčnica 1998/99 1999/2000 2000/01 1998/99 1999/2000 28.12. 27.12. 7., 9. in 11.1. 29.12. / 15.1. 29.12. odsek 1 / segment 1 0 (0) - 3/3 (616 ) 2 (4) odsek 2 / segment 2 4 (2>7) 4 (2,7) 2 (1,3) 8/2 (4/1) 3 (1,5) odsek 3 / segment 3 14 (10) 14 (10) 10 (7,1) 9/0 (4,7/0) 0 odsek 4 / segment 4 14 (5,6) 13 (5,2) 17 (6,8) 5/4 (5,6/4,4) 4 (4,4) odsek 5 / segment 5 12 (12) 5 (5) 9 (9)- 3 (2>3) odsek 6 / segment 6 n (11) 11 (11) 8 (8) 0/0 (0/0) 0 (0) Skupaj / Total 55 (6,9±4,9) 47 (6,8±3,6) 46 (6,4+3,0) 25 (4,1+2,4)/ 9 (2,3+1,7) 12 (2,0+1,9) razen navedenih studenčnic pregledanih še več kot 74 km različnih tipov tekočih in nekaj stoječih voda. Stoječe vode so bile z izjemo mokrišč v okolici Postojne in gramoznice Tržeč brez mokožev. V zimi 2000/2001 je bilo 10 mokožev popisanih tudi v treh odvodnih jarkih. Nobena od popisanih tekočih voda ni bila popisana v celoti, temveč le tisti odseki, ki so bili na osnovi habitatskih zahtev mokoža videti najprimernejši. Na Ljubljanici, Iščici, Miklavškem potoku, Starem rokavu Drave ter potokih Bereku, Crncu in Karantanu smo popisali več kot 50% celotnega toka. Natančnejši rezultati štetja so predstavljeni v tabeli 2. Izračunane linearne gostote na posameznih odsekih so bile med 0,4 in 13,3 osebka / km vodnega toka, pri čemer so bile visoke vrednosti ugotovljene le na odsekih, krajših kot 1 km. Povprečna gostota (± SD) brez studenčnic pri Ptuju v zimi 1999/2000 je bila 1,7 ± 1,4 osebka / km, v zimi 2000/2001 pa 2,6 ± 2,0 osebka / km. 3.1.3. Popisni odseki brez moko`ev V zimi 1999/2000 ni bil popisan noben mokož na Mlinskem potoku pri Dvorjanah. V zimi 2000/2001 so bili brez mokožev naslednji popisni odseki: mrtvica Muriša pri Murski šumi, Hotiško jezero, gramoznica pri Osluševcih (2x), mrtvica pri Muretincih, gramoznica pri Moškanjcih, gramoznica pri Borovcih (2x), gramoznica pri Spuhlji, vodni zadrževalnik pri Sestržah, glinokopi pri Pragerskem, potok Močnik pri Gornjem Lenartu, Drava pri Zgornji Vižingi, Dravograjsko jezero, Radomeljske mlake, Cerkniško jezero, potok Stržen pri Rakitniku, močvirje ob Pivki pri Grobišču, Pivka pri Zalogu, pritok zajezitvenega jezera na potoku Vogršček pri Crničah. 3.2. Velikost populacije Med popisom mokožev v zimah 1998/1999 — 2000/2001 smo v Sloveniji skupno prešteli 64 in 80 mokožev v prvi zimi, 122 v drugi ter 184 v tretji zimi. 94,7% osebkov smo popisali na tekočih vodah (rekah, potokih, rečnih rokavih in tekočih odvodnih kanalih). Slovenija ima skupno 26.989 km površinskih tekočih voda (Gams & Vrišer 1998), od katerih je le majhen del primeren za mokoža. S pomočjo Atlasa Slovenije (Geodetski zavod Slovenije 1996) sem izmeril skupno dolžino za mokoža primernih tekočih voda v Sloveniji. Ta je 1320 km. To sem uporabil kot ekstrapolacijski faktor pri izračunu prežimujoče populacije. Pri tem nisem uporabil gostot, ugotovljenih na Hajdinski studenčnici pri Ptuju, ki so razmeroma velike. Povprečna linearna gostota (± standardna napaka) mokožev za Slovenijo v sezoni 1999/2000 je bila 1,7 ± 0,4 osebka / km, v sezoni 2000/2001 pa 2,6 ± 0,4 osebka / km. Pri izračunu prezimujoče populacije manjkajo predvsem podatki s primorskega dela Slovenije, kjer imajo nedvomno večji pomen stoječe vode, ki so tam praviloma pozimi 29 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^K) ti- L. Božič: Zimsko štetje mokožev Rallus aquaticus v Sloveniji Tabela 2: [tevilo pre{tetih moko`ev Rallus aquaticus v dveh zimah na razli~nih vodnih telesih po mezoregijah (Perko & Orožen Adamič 1999) v Sloveniji. Pri teko~ih vodah je v oklepaju navedena dol`ina popisanega odseka. Table 2: Numbers of counted Water Rails Rallus aquaticus in the two winters on different water bodies per mesoregions (Perko & Orožen Adamič 1999) in Slovenia. For flowing waters, lengths of the surveyed sections are stated in brackets. Mezoregija / Kraj popisa Mesoregion / Surveyed Localities Zima / Winter 1999/2000 2000/2001 Dravska ravan Drava med Pobrežjem in Dogošami (6,0 km) Miklavški potok od Miklavža naprej (3,6 km) potok Reka pri Požegu (0,5 km) Hajdinska studenčnica (10,4 km) Turniška studenčnica (7,1 km) gramoznica pri Tržcu Stari rokav Drave pri Sturmovcih (2,0 km) odvodni kanal pri vodnem zadrževalniku Sestrže (1,0 km) Sejanski potok pri Mihovcih (4,2 km) Pesnica pred izlivom v Dravo (1,0 km) Ormoško jezero - trstišče Odvodni kanal pri Pušencih (0,3 km) Pušenski potok pri Frankovcih (1,0 km) Slovenske gorice Vukovski potok pred izlivom v Perniško jezero (0,5 km) Jareninski potok pred izlivom v Perniško jezero (0,4 km) Partinjski potok pred izlivom v Komarnik (0,5 km) Pesnica pri Hrastovcu (0,5 km) Sčavnica pri Dražen vrhu (2,0 km) Odvodni kanal pri jezeru Komarnik (0,8 km) Murska ravan Murska ravanlitvički potok pri Podgradu (2,1 km) Potok Libenica med Kapco in Gornjim Lakošem (3,0 km) Crni potok pred izlivom v Črnec (0,8 km) Potok Črnec (10,3 km) Potok Berek pri Dolnji Bistrici (4,5 km) Kr{ka ravan Dolenjevaški potok pri Pesjem (1,2 km) Potok Močnik pri Sentlenartu (2,0 km) Piv{ko podolje Močvirje Vidrniki pri Studencu Potok Karantan pri Goricah (0,5 km) Močvirje Brišče pri Orehku Vipavska dolina Zajezitveno jezero na potoku Vogršček Močvirje pri Zaloščah Ljubljansko barje Ljubljanica (19,2 km) Iščica (7,5 km) odvodni kanal pri Črnem logu (1,8 km) odvodni kanal Curnovec pri Gmajnicah (2,0 km) Potok Prošca pri Ilovici (0,3 km) 7 5 2 47 46 12 12 2 3 2 2 2 10 4 2 1 3 1 2 2 4 3 2 43 19 o 2 2 3 7 3 2 5 1 19 39 13 4 2 2 Skupaj / Total 122 184 3C Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^ri ti- Acrocephalus 23 (110-111): 27 – 33, 2002 nezaledenele. Na podlagi tega lahko zaključim, da je v letin 1998-2001 v Sloveniji prezimovalo 2300 ± 460 do 343O ± 510 mokožev. 3.3. Zimski habitat Podatke o tem, v katerih tipih habitatov se najraje zadržujejo mokoži, smo zbrali za 136 osebkov, večino iz SV Slovenije (od tega 58 na Hajdinski in Turniški studenčnici pri Ptuju). Eden najpomembnejših dejavnikov na tekočih vodah je obrežna vegetacija. Pri tem imajo pomembno vlogo zelnate rastline, predvsem šopi večjih vrst šašev Carex sp. in predeli s trstom Phragmites australis (slika 1). Slednji so primerno bivališče, saj so bili mokoži pogosto opaženi že na površinah, prekritih s trstom, velikosti nekaj m , vzdolž sicer z mokoži neposeljenih potokov. Na odsekih, kjer je trsta več, so bile večkrat ugotovljene visoke lokalne gostote (npr. trstišče pri Ormoškem Slika 1: Hajdinska studen~nica pri Ptuju - primer zimskega habitata moko`a Rallus aquaticus v Sloveniji (foto: L. Bo`i~) Figure 1: Hajdina spring water near Ptuj - an example of the Water Rail's Rallus aquaticus winter habitat in Slovenia (photo: L. Bo`i~) jezeru — 2 os. / ha, Crni potok — 5 os. / km toka, začetni del Turniške studenčnice — 6 os. / km toka). Priljubljeni so tudi habitati, kjer zelnata vegetacija visi prek strmega brega potoka. Tukaj se mokoži zadržujejo in premikajo vzdolž struge pod robovi zelnate vegetacije. Tako oblikovane robove imajo večji deli nekaterih odsekov z visokimi ugotovljenimi gostotami (npr. Črnec, odsek 6 — 3,6 os. / km toka, Hajdinska studenčnica, odsek 3 — 10 os. / km toka). Pomembno vlogo ima tudi grmovna in drevesna obrežna vegetacija, predvsem tista, ki se razrašča tik nad vodno gladino. Ponekod so bili mokoži popisani na podrtih drevesih in vejah, ležečih v vodi. Takšen primer je bil zabeležen na reguliranem in z vegetacijo precej siromašnem Sejanskem potoku in na 5. odseku potoka Črnec, ki je sicer obrasel z drevesi in grmovjem, vendar je primernega kritja za mokože malo. V sezoni 2000/2001, potem ko so iz struge potoka odstranili podrta drevesa, ni bilo na tem odseku nobenega mokoža. Od drugih dejavnikov je verjetno pomembna struktura dna v povezavi s hitrostjo toka. Tako si razlagamo odsotnost mokožev na večjem delu 2. odseka Turniške studenčnice, kjer je voda hitro tekoča, dno pa prodnato. 4. Diskusija S pomočjo poenotenih popisov mokožev v zimah 1998/99 do 2000/01 smo zbrali podatke, na podlagi katerih lahko sklepamo o zimski razširjenosti in gostoti te vrste v Sloveniji. Mokož je v zimskem času bolj razširjena vrsta, kot smo nekdaj domnevali (glej Sovinc 1994). Najdemo ga na skoraj vseh zaraščenih, počasi tekočih vodah v nižinah. Izbira počasi tekočih voda z blatnim dnom, kjer se mokož prehranjuje, je znana tudi iz literature (Cramp 1983, Taylor & Va n Perlo 1998). Na stoječih vodah v notranjosti Slovenije ga ni, tudi če te niso zaledenele. To smo ugotovili tudi na popisnih odsekih, kjer mokož sicer gnezdi. To kaže na to, da jesenski odhod mokožev z gnezdišč ni le lokalni dogodek, saj bi v tem primeru verjetno prišlo do ponovne naselitve teh območij z otoplitvijo in umikom ledu. Takšen primer v literaturi opisujejo Jenkins et al. (1995). Slovenija sodi v tisti del Evrope, kjer ima mokož status selivke oziroma klateža (Glutz von Blotzheim & Bauer 1982, Cramp 1983, Taylor & Va n Perlo 1998). Zato lahko upravičeno pričakujemo, da se večina pri nas gnezdečih ptic pozimi odseli, k nam pa pridejo osebki iz vzhodne oziroma severnih delov srednje Evrope. Na studenčnicah pri Ptuju se mokoži v večjem številu pojavljajo še konec februarja, medtem ko so bili v jeseni posamezni osebki registrirani že konec oktobra. Za tekoče vode je značilno, da mokoži na njih ostanejo tudi tedaj, ko te pretežno zamrznejo. Takrat se mokoži pogosto gibajo po zamrznjenih površinah med trstjem, kar smo opazovali na primer na Turniški studenčnici in Starem dravskem rokavu. Na studenčnicah, ki so bile edine popisane v vseh zimah, smo ugotovili majhne spremembe v številu mokožev. Ta razlika je bila majhna tudi med posameznimi odseki obeh studenčnic. Popisi v dveh zimah so nakazali podobne razmere tudi na potoku Črnec. Preliminarni rezultati popisov v zimi 2001/2002 (ki sicer v članku niso prikazani) kažejo, da se v zelo mrzlih zimah število prežimujočih mokožev močno zmanjša. Na predelih habitata, primernega za mokože, 31 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^r^ L. Bo`i~: Zimsko štetje mokožev Rallus aquaticus v Sloveniji smo velikokrat zabeležili več kot dva osebka skupaj na števnih sezonah je značilno, da so bile temperature zelo majhnem območju. Najpogosteje sta to bila dva veliko bolj izenačene kot v zimi 1998/99, čeprav je bilo osebka, redkeje trije in le izjemoma več. Največkrat naslednje leto to obdobje v povprečju hladnejše, dve smo to opazili na predelih s trstičjem. Navezanost leti kasneje pa toplejše. mokoža na trstičja v času gnezdenja in tudi selitve je splošno znana (Glutz von Blotzheim & Bauer Zahvala: Za požrtvovalno pomoč se zahvaljujem 1982, Cramp 1983, Jenni & Widmer 1996, Taylor & sodelavcem štetja mokožev (abc): Danici Barovič, Va n Perlo 1998). Cramp (1983) navaja takšno Tomažu Bercetu, Dominiku Bombku, Francu formiranje ohlapnih skupin v zimskem času kot Bračku, Damijanu Denacu, Daretu Fekonji, Andreju običajno, pri čemer pa posamezni osebki vendarle Figlju, Nini Fric, Speli Hribršek, Valentinu Iljužu, branijo svoj prehranjevalni teritorij. Jenkins et al. Danilu Kerčku, Matjažu Kerčku, Dušanu Klenovšku, (1995) so ugotovili, da sta bila v primerih največjega Janezu Kolenku, Branetu Korenu, Tatjani Koren, Luki prekrivanja domačega okoliša udeležena osebka vedno Korošcu, Jani Kus, Boži Majstorovič, Juretu Majzlju, samec in samica. Ne vemo, ali to drži tudi za mokože, Mirni Malus, Cvetki Marhold, Maruši Mavsar, prezimujoče pri nas, čeprav literatura navaja, da pari Tomažu Miheliču, Jožefu Osredkarju, Oji Prelovšek, po gnezditvi razpadejo (Glutz von Blotzheim & Matjažu Premzlu, Sabini Pribožič, Petri Radolič, Žigi Bauer 1982, Cramp 1983, Taylor & Va n Perlo 1998). Remcu, Jakobu Smoletu, Matiji Staretu, Joštu Na potoku Črnec sta bila v tesni navezi opazovana Stergaršku, Jani Sepetavc, Pavlu Setu, Simonu Sirci, odrasel in prvoletni osebek. Takšnih primerov je Borutu Stumbergerju, Karmen Stumberger, Alešu morda še več, vendar je ločevanje prvoletnih osebkov Tomažiču, Marjanu Trobcu, Petru Ureku, Gregorju od odraslih sredi zime že zelo težavno, možno le z Veglju, Davorju Vlaškemu, Alu Vrezcu in Evi Vukelič. neposredne bližine ob ugodnih opazovalnih razmerah. Borutu Stumbergerju in dr. Petru Trontlju se Zanimiva je primerjava števila opaženih mokožev na zahvaljujem za pregled rokopisa in koristne nasvete Turniški studenčnici med dvema štetjema v zimi pri pisanju članka. 1998/99, ki sta bili opravljeni v časovnem razmiku dobrih dveh tednov. Število ugotovljenih mokožev je 5. Povzetek bilo ob prvem štetju bistveno večje kot ob ponovitvi, in sicer predvsem na račun mokožev na 3. odseku (9 Podatki o zimski razširjenosti mokoža Rallus aquaticus osebkov), kjer kasneje in tudi v naslednjih zimah ni bil in njegovi gostoti v Sloveniji so skromni. Na podlagi preštet niti en sam osebek. Nadpovprečno veliko štetja mokožev na izbranih odsekih voda v Sloveniji mokožev v primerjavi z drugimi zimami je bilo tega smo želeli ugotoviti gostote in izračunati velikost dne opaženih tudi na spodnjem delu 2. odseka. prezimujoče populacije. Popis smo opravili v zimah Habitat tukaj za mokoža ni optimalen, saj del odseka 1998/1999, 1999/2000 in 2000/2001 na studenčnice obrašča strnjen gozd, vodni tok pa je na studenčnicah pri Ptuju, v zimah 1999/2000 in večjem delu precej hiter. Razlog za povečano število 2000/2001 pa tudi drugod po Sloveniji. Mokože smo mokožev lahko morda iščemo v vremenskih razmerah. popisovali v popoldanskih urah s pomočjo Temperature so bile takrat nizke in stoječe vode v predvajanja posnetka njihovega oglašanja. Na okolici zamrznjene. Možno je, da so se tukaj ustavili Hajdinski studenčnici smo ugotovili visoko povpre- mokoži na selitvi, ki pa drugih, primernejših delov čno linearno gostoto v treh zimah: 6,4 ± 0,2 os. / km. studenčnice niso mogli zasesti, zaradi tam že Število prežimujočih mokožev na studenčnicah in prezimujočih mokožev. Tako ni nepomembno, da je njihova razporeditev med posameznimi popisnimi bilo število osebkov na Hajdinski studenčnici, na gosto odseki je bila med različnimi zimami podobna. naseljeni z mokoži, vseskozi približno enako. Znano je, Povprečna linearna gostota mokožev na tekočih vodah da lahko selitev mokožev poteka še v mesecu decembru drugod po Sloveniji je bila 1,7 ± 1,4 os. / km v zimi (Cramp 1983, Taylor & Va n Perlo 1998). Temu je nato 1999/2000 ter 2,6 ± 2,0 os. / km v zimi 2000/2001. sledilo daljše obdobje toplega vremena, ki je tem Visoke gostote smo ugotovili le na krajših odsekih. mokožem omogočilo, da si poiščejo druge vode, in jih Dolžina za mokoža primernih tekočih voda znaša zato ob ponovnem štetju ni bilo več na Turniški okoli 1320 km. Velikosti prezimujoče populacije v studenčnici. Druga možnost je, da je šlo le za začasen Sloveniji ocenjujemo na 2300 ± 460 do 3430 ± 510 lokalni premik mokožev z bližnjih stoječih voda (npr. osebkov. Mokožev nismo popisali na stoječih vodah v gramoznic Dravskega in Ptujskega polja), čeprav tam notranjosti države, tudi če so bile te nezaledenele. ob popisih v naslednjih zimah mokožev z izjemo Tržca Med popisom smo najvišje gostote ugotovili na počasi nismo registrirali. Za enaki obdobji v drugih dveh tekočih vodah z bujno obraslimi bregovi, pri čemer so 32 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^K^ ACROCEPHALUS 23 (iIO-IIl): 27 — 33, 2002 prednja~ili predeli, porasli s trstjem Phragmites dustrdlis., kjer so lokalne gostote dosegale kar 2 os. / ha Prispelo / Arrived: 8.1.2002 oziroma 5–6 os. / km toka. Sprejeto / Accepted: 23.9.2002 6. Literatura Bračko, F. (1994): Ornitolo{ko zanimive lokalitete. Peti{ovsko jezero. Acrocephalus 15 (65-66): 140-141. Bibby, C.J., N.D. Burgess, DA. Hill & H.G. Bauer (1995): Methoden der Feldornithologie. Neumann Verlag, Radebeul. CiGLič, H. & T. Trebar (1998): Prispevek k poznavanju ptic Hra{kih mlak. Acrocephalus 19 (86): 8-13. Cramp, S. (1983): The Birds of the Western Palearctic. Vol. II. Oxford University Press, Oxford. Delov, V & M. Flade (1997): Water Rail Rallus aquaticus. V: Hagemeijer, W.J.M. & M.J. Blair (eds.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. T & A D Poyser, London. Gams, I. & I. Vriser (1998): Geografija Slovenije. Slovenska matica, Ljubljana. Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana. Geodetski zavod Slovenije (1996): Atlas Slovenije. Zalo`ba Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana. Glutz von Blotzheim, U.N. & K.M. Bauer (1982): Handbuch der Vogel Mitteleuropas. Akademische Verlagsgesellschaft, Wiesbaden. Jančar, T. (2000): Ptice Kozjanskega regijskega parka. Acrocephalus 21 (100): 107-134. Jenkins, R.K.B., S.T. Buckton & S.J. Ormerod (1995): Local movements and population density of Water Rail Rallus aquaticus in a small inland reedbed. Bird Study 42 (1): 83-87. Jenni, L. & F. Widmer (1996): Habitatnutzung von Kleinvogeln in der Herbstzugzeit am Neuenburgersee. Der Ornithologische Beobachter 93: 221-248. Majstorovic, B. (1997): Zanimivosti od koderkoli: Sige in Pod je`o. Acrocephalus 18 (80-81): 48-49. Perko, D. & M.O. Adamič (1999): Slovenija - Pokrajine in ljudje. Mladinska knjiga, Ljubljana. Senegačnik, K., A. Sovinc & D. Sere (1998): Ornitolo{ka kronika 1994, 1995. Acrocephalus 19 (87-88): 77-91. Sovinc, A. (1994): Zimski ornitolo{ki atlas Slovenije. Tehni{ka zalo`ba Slovenije, Ljubljana. Stumberger, B. (1997): Rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 1997 v Sloveniji. Acrocephalus 18 (80-81): 29-39. Stumberger, B. (1998): Rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 1998 v Sloveniji. Acrocephalus 19 (87-88): 36-48. Stumberger, B. (1999): Rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 1999 v Sloveniji. Acrocephalus 20 (92): 6-22. Stumberger, B. (2000): Rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 2000 v Sloveniji. Acrocephalus 21 (102-103): 271-274. Taylor, B. & B.V Perlo (1998): Rails. A Guide to the Rails, Crakes, Gallinules and Coots of the World. Pica Press, Sussex. Tome, D. (2000): Bibliografija Acrocephalusa 1980-2000. Acrocephalus 21 (100): 177-215. 33 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^r^ A'r4t Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^HB ti- Acrocephalus 23 (110-111): 35 — 37, 2002 The actual status of Slender-billed Gull Larus genei on the southern Dalmatian coast Status zalivskega galeba Larus genei na ju`nodalmatinski obali Borut Rubinic , Luka Bozic & Peter Sackl Pra`akova 11, SI - 1000 Ljubljana, Slovenia, e-mail: rubinic@siol.net Pintarjeva 16, SI - 2106 Maribor, Slovenia, e-mail: luka.bozicwsiol.net 3 F , .. "r. nI • T T r" F • 1 / T J T rorschungsstätte Pater Blasius rianf am rurtnerteich, c/o Landesmuseum Joanneum, Raubergasse 10, A - 8010 Graz, Austria, e-mail: peter.sackl@stmk.gv.at The Slender-billed Gull Larus genei inhabits a discontinuous breeding range from the inland seas of Central Asia to the Caspian and Black Sea area. In the western parts of its range the species breeds more locally throughout the Mediterranean, southwards to the W. African coast in Mauretania and Senegambia. Whereas southern populations are largely resident, with limited dispersal, large numbers from the Black Sea area winter in the E. Mediterranean northwards to the Ionian Sea off W. Greece, the Strait of Otranto and S. Albania (Cramp 1983, Handrinos & Akriotis 1997)- Since the 1960s, in the course of an overall increase of eastern populations, the species established new breeding colonies in Sardinia, S, France and S, Spain (Serebryakov & Zubakin 1997) as well as in Valli di Comacchio (since 1978), Valle Bertuzzi (1987) and Margherita di Savoia (1988) on the Italian side of the Adriatic Sea (Boldreghini et al. 1989, Fasola & Brichetti 1993). Despite its status as an established breeder away from its immediate nesting areas, Slender-billed Gulls are recorded only occasionally throughout the N. and E. Adriatic. Since 1945, there have been only 2 accepted records for Slovenia, with a total of 2 birds – April 11 1990 in Hotinja vas (Vogrin 199°)» and March 10th – April 7 1991 in Se~oveljske soline (Jančar & Kmecl 1992, Božič 2001). In other republics of former Yugoslavia, Sage (1966) recorded the species in 1964 on Lake Prespa in S. Macedonia. In Croatia, according to I. Tutman, two Slender-billed Gulls were killed during the 1970s in the surroundings of Dubrovnik (Kralj 1997)- Although one of these birds is said to be preserved in the ornithological collection of the Dubrovnik Museum, neither origin nor date of collection for the specimen is documented (Kralj 1997, Lukač & Baltic 2001). Nevertheless, based on this record, Lukač (1998) included Slender-billed Gull in his most recent list of Croatian birds, as a rare visitor for the region. During about 10 ornithological excursions to the S. Dalmatian coast since 1997 we saw the species on five occasions in the estuary of the Neretva river, near the harbour of Plo~e (Neretva delta). The bird faunas of the lower Neretva were studied intensively, by long-term recording and collecting, by Rucner (1993) in the last century. In contrast to Rucner, who does not mention the species for the area, we could record the species repeateatly in the delta since the late 1990s (Table 1). During our first observation in 1997 and again in late April 2001, we managed to take a series Table 1 Observations of Slender-billed Gulls Larus genei in the Neretva estuary between 1997 and 2002 Tabela 1: Opazovanja zalivskega galeba Gulls Larus v delti Neretve med letoma 1997 in 2000 Date / Datum No. of individuals / Št. osebkov Age / Starost Observers / Opazovalci October 2nd 1997 April 29th 1998 May 1st 1998 April 27th 2001 May 5th 2002 ad. winter ad. summer ad. summer ad. summer ad. summer B. Rubini~ B. Rubini~ B. Rubini~ L. Bo`i~, P. Sackl B. Rubini~ 35 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^KJ t± B. RubiniČ et. al.: The actual status of Slender-billed Gull Larus genei on the southern Dalmatian coast Figure 1: Adult winter Slender-billed Gull Larus genei resting on the water in the estuary of the Neretva river, S Dalmatia (Croatia), October 2nd 1997 (photo: B. Rubini~) Slika 1: Odrasel zalivski galeb Larus geneiv zimskem perju po~iva na vodi v ustju reke Neretve, ju`na Dalmacija, 2.10.1997 (foto: B. Rubini~) of photographs of the birds resting in the delta near the coast line at low tide (Figure 1 & Colour appendix - Figure 1). On almost all occasions, Slender-billed Gulls apparently stayed together, congregating while resting or feeding with Black-headed Larus ridibundus, Yellow-legged L. cachinnans and Mediterranean Gulls L. melanocephalus, as well as small numbers of Sandwich Terns Sterna sandvicensis, on tidal mudflats and on low sandbanks along, or immediately off, the coast line. Furthermore, during migration, mixed flocks of waders fed or rested in close association with the Slender-billed Gulls. Our observations from the Neretva delta fit well into the period of the main autumn (July – October) and return passages (March – early May) of the species in the E. and central Mediterranean (Cramp 1983, Flint & Stewart 1983, Iapichino & Stewart 1989, Hadrinos & Akriotis 1997). It is not possible to decide, without further evidence, whether the birds we recorded on the lower Neretva since 1997 belong to breeding colonies on the Italian side of the Adriatic or if they constitute a fraction of vagrant migrants entering the N. Adriatic Sea outside the breeding season. Nevertheless, according to the very limited evidence for the occurrence of Slender-billed Gulls in the Neretva estuary (Rucner 1993) and elsewhere along the E Adriatic coast from the late 19 to 20 centuries (Reiser & Führer 1896, Reiser 1939, 36 Matvejev & Vasic 1973), the species appears to occur at present mainly as a rare visitor. Thus, our local results correspond quite well with recent increases of eastern populations (Heath et al. 2000). The species has established new breeding colonies in the W. Mediterranean, on the Italian coast of the Adriatic (approx. 1050 and 775 pairs in 1998 and 1999, respectively (F. Perco in lit.)), and is recorded more frequently in inland S. and W. Europe (Serebryakov & ZuBAKIN 1997, SCHMID et al. 200l). Summary The occurrence of Slender-billed Gulls Larus genei in Croatia was known by only a single record from the S Dalmatian coast. We report five new observations of the species for the area, in the estuary of the Neretva river near Plo~e between 1997 – 2002. We document our observations by photographs taken in the estuary in October 1997 and April 2001. In the course of long-term investigations during the last century on the birds of the lower Neretva, the species was not recorded. Thus, the more frequent occurence of the species as a rare migrant in the area during the late 1990s is apparently related to an overall increase of population numbers and the establishment of new breeding colonies on the Italian side of the Adriatic Sea. Povzetek Pojavljanje zalivskega galeba Larus genei na Hrva{kem je bilo znano le prek edinega podatka z ju`nodalmatinske obale. Navajamo pet novih opazovanj vrste za to obmo~je z izlivnega dela Neretve blizu mesta Plo~e med letoma 1997 in 2002, dokumentirana s fotografijami, posnetimi na ustju Neretve oktobra 1997 in aprila 2001 (slika 1 & barvna priloga - slika 1). V ~asu raziskav ptic spodnje Neretve zalivski galeb v teku 20. stoletja ni bil opazovan. Iz tega sklepamo, da je rednej{e pojavljanje vrste kot redke selivke na tem obmo~ju v ~asu poznih 90-ih let prej{njega stoletja povezano s splo{nim pove~anjem {tevil~nosti populacij in pojavom novih gnezditvenih kolonij na italijanski strani Jadrana. References BOLDREGHINI, P., F. L. MoNTANARI & R. TlNARELLI (1989): Nidificazione di Gabbiano roseo, Larus genei, e di Sterna comune, Sterna hirundo, nella Salina di Margherita di Savoia (Puglia). Riv. Ital. Orn. 59: 201 – 204. Božič, L. (2001): Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. Acrocephalus 22 (106-107): 115 – 120. Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^K^ Acrocephalus 23 (110-111): 35 – 37, 2002 Cramp, S. (1983): Handbook of the Birds of Europe, the Middle East and North Africa. The Birds of the Western Palearctic, Vol. 3. Oxford University Press, Oxford, London and New York. Fasola M. & P. Brichetti (1993): Colonizzazioni recenti nell’avifauna Italiana. Suppl. Ric. Biol. Selvaggina 21: 51 – 65. Flint, P. R. & P. F. Stewart (1983): The Birds of Cyprus. B.O.U. Check-list 6, British Ornithologists’ Union, London. Handrinos, G. & T. Akriotis (1997): The Birds of Greece. Christopher Helm, London. Heath, M., C. Borggreve, N. Peet & W. Hagemeijer (2000): European Bird Populations: Estimates and Trends. BirdLife Conservation Ser. 10, BirdLife International, Cambridge. Iapichino, C. & B. Massa (1989): The Birds of Sicily. An Annotated Check-list. B.O.U. Check-list 11, British Ornithologists’ Union, Tring. Jan~ar, T. & P. Kmecl (1992): Iz ornitolo{ke bele`nice: Zalivski galeb Larus genet. Acrocephalus 13(51): 52 – 53. Kralj, J. (1997): Ornitofauna Hrvatske tijekom posljednjih dvjesto godina. Larus 46: 1 – 112. Luka~, G. (1998): Fauna Croatica XXXVII: List of Croatian Birds. Spatial and Temporal Distribution. Nat. Croat. 7, Suppl. 3: 1 – 160. Luka~, G. & M. Balti~ (2001): Diversity and richness of the ornithological collection of the wider Dubrovnik area (Croatia). Nat. Croat. 10: 321 – 365. Matvejev, S. D. & V. F. Vasi} (1973): Catalogus Faunae Jugoslaviae, IV/3 Aves. Cons. Acad. Sci. Republ. Social. Foed. Jugoslaviae, Acad. Sci. Art. Slovenica, Ljubljana. Reiser, O. (1939): Materialien zu einer Ornis Balcanica. I. Bosnien und Herzegowina nebst Teilen von Serbien und Dalmatien. Ann. Naturhistorisches Museum, Wien. Reiser, O. & L. von Führer (1896): Materialien zu einer Ornis Balcanica. IV. Montenegro. Carl Gerolds Sohn, Wien. Rucner, D. (1993): O `ivotu ptica u dolini Neretve. Ogranak matice Hrvatske u Metkovi}u, Metkovi}. Sage, B. (1966): Recentes observations ornithologiques au lac Prespa, Macedonie (Yougoslavie). Alauda 34:45 – 54, 120 – 132. Schmid, H., M. Burkhardt, V. Keller, P. Knaus, B. Volet & N. Zbinden (2001): Die Entwicklung der Vogelwelt in der Schweiz. Avifauna Report Sempach 1, Annex. Schweizerische Vogelwarte, Sempach. Serebryakov, V & V Zubakin (1997): Slender-billed Gull Larus genei. p. 331. In: Hagemeijer, W J. M. & M. J. Blair (eds.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. T & AD Poyser, London. Vogrin, M. (1990): Galebi na polju. Acrocephalus 11(46): 103 – 104. Prispelo / Arrived: 4.4.2002 Sprejeto / Accepted: 23.9.2002 37 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^r^ Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 PagePro ti- Acrocephalus 23 (110-111): 39 – 42, 2002 Changes in population size of some shorebirds breeding at Ulcinj salt-pans in Montenegro Populacijske spremembe pri nekaterih gnezde~ih pobre`nikih v Ulcinjskih solinah v ^rni gori Darko Savelji} National Institute for Nature Conservation, Trg Nikole Kova~evi}a 7, P. O. Box 2, 81000 Podgorica, Montenegro, e-mail: dasav@cg.yu 1. Introduction Ulcinj and its surroundings is one of the richest bird areas in Montenegro. Interest in its shorebird avifauna dates from the end of the 19th century. Firer (1895) and Reiser & Fuhrer (1896) were the first to report on birds of Zoganj Mud. Vasi} (1979a & b) recorded 229 species there, while Vizi (1998), twenty years later, recorded only 221 bird species. The first intensive ornithological research in the area was carried out by Vasi} (1975). In July 1986 Ham (1986) visited the Ulcinj salt-pans and eventually presented a detailed survey of the local breeders. Puzovi} et al (1992) established the population decline of some bird species, which in fact continued over the next two years (Puzovi} 1994). The aim of this article is to present the decrease in the number of breeding pairs of some shorebird species in Ulcinj salt-pans recorded during two year research. 2. Study Area and Methods 2.1. Study Area Together with its surroundings, the Ulcinj salt-pans (Figure 1) are classified as ornithologically the most important area in Montenegro (Puzovi} & Gruba~ 2000). Its value is even greater due to the marshy habitats and to the vicinity of the sea. All the ecological factors that are significant for birds are controlled by man. The salt-pans originated in the area of the former Zoganj Mud, a 25 km2 large marshy area with brackish water. The oldest salt-pan basins were built in the period from 1926 to 1934. From the mid-20th century the salt-pans gradually grew in size; by the beginning of the 1980s they had been enlarged by 60% and today cover 14.5 km2. The average depth of the pan basins is 30 cm. According to Vasi} (1984), the salt-pans were taken from the sea” and today form a cultural lagoon” (Vasi} 1989). Figure 1: Aerial shot of the salt crystallisation basins in Ulcinj salt-pans Slika 1: Zra~ni posnetek Ulcinjskih solin 2.2. Methods The surveys at the Ulcinj salt-pans were carried out from the pans’ embankments. In the summer months, field work in the pans was done from 05.00 until 10.00h and from 18.00h until dusk. During the rest of the year, the field work lasted all day. For nest search, some 40 km of the pans’ embankments were covered daily. The study was conducted in the years 2000 and 2001. 3. Results and Discussion Oystercatcher Haematopus ostralegus Reiser & Fuhrer (1896) considered the Oyster-catcher as a breeding bird of the Ulcinj area. Breeding was first confirmed by Vasi} et al. (1977). During the research carried out in 1988, Puzovi} et al. (1992) found a single nest. In 1994, Puzovi} (1994) registered 4 pairs breeding on the pans’ embankments. The Ulcinj salt-pans had been for some years considered the last breeding site of this 39 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 PagePro D. SaveljiĆ ; Changes in population size of some shorebirds breeding at Ulcinj salt-pans in Montenegro species in Yugoslavia. In this study not a single suspect that the reason for absence of breeding in individual was registered at the salt-pans. The 2000 was flooding, as the Collared Pratincole usually Oyster catcher, which has been given the status of breeds on the bottom of a basin. critically endangered species (Vasic 1995) , can now be considered as extinct in the Ulcinj salt-pans. Kentish Plover Charadrius alexandrinus Avocet Recurvirostra avosetta From the number of individuals present there, it can be presumed that in 2000 around 30 pairs of Kentish During the research Avocet was registered only once; Plover bred on the embankment of Lake I (some of a single individual in August 2001. In 1988, 7 them were ringed). Apart from the Common Tern breeding pairs had been registered (Puzovic et al. Sterna hirundo, this is the only species that was 1992-)• constantly present at the salt-pans. Black-Winged Stilt Himantopus himantopus Little Tern Sterna albifrons Approximately 10 years ago, the Ulcinj salt-pans were In 1988, around 90 pairs of Little Tern bred at the considered the largest breeding site of Black-winged pans. In 2000 they bred on the slightly raised Stilts in the former Yugoslavia, with around 100 pairs embankments of Lake I. Six nests were registered (Puzovi} et al. I992-)- During this intensive two-year there, but it is not certain that the colony survived as survey, only one nest was found in the basin of the first the basin was flooded by high water. Due to the grade evaporation. Surprisingly, this species was flooding, around 20 nests of this species as well as registered very rarely in the basins of kneta (the new those of the Common Tern were destroyed at Lake part of the pans), although it was constantly present, in II. larger numbers, at the salt-pans at the time of breeding. 4. Conclusion Redshank Tringa totanus The decrease of breeding species was greatly In years 2000 and 2001 breeding of Redshank in influenced by man controlled factors: Ulcinj salt-pans was not confirmed, although in 1988 a) Flooding of the basins (in 2000 some 20 Common some 500 pairs – a minimum of 10% of the Balkan Tern and Little Tern nests were flooded). population – (Puzovic et al. I992-) bred at the salt- b) The presence of salt workers, hunters, shepherds, pans. Otherwise, this species used to be present at the flocks of sheep and cattle clearly presented very pans throughout the whole year, and during the spring disturbing factors for breeding birds. flocks of more than 1000 individuals could be seen. c) Tourism (the pressure of tourists from Big Beach and Ada) Stone-curlew Burhinus oedicnemus The problem of the disappearance of breeding bird species from the pans could possibly be solved by The Ulcinj salt-pans were considered the largest controlling flooding of the basins and by reducing breeding site of the Stone-curlew in the former human disturbance. By declaring the salt-pans a Yugoslavia with 30 pairs (Puzovic et al. 1992-). In protected zone, conditions for the return of birds 2000, up to 8 individuals were registered on the pans’ would be created. Out of 40 IBA’s in Yugoslavia, 11 embankments, with one of them giving the do not have the status of protected areas (Puzovic & impression that it was ready to mate, but this was not Grubac 2000), one of them being the Ulcinj salt-confirmed during the ensuing research. During 2001, pans. The significance of salt-pans for biodiversity Stone-curlews were registered at the pans, but no may be seen in the fact that some 75% of all breeding activity was observed. European salt factories are protected (Sadoul et al 1998)- For example, the Salin de Giraud in France is Collared Pratincole Glareola pratincola classified as a biosphere reserve, while three Greek salt-pans, at Messolonghi, Kitros and Messi, enjoy While no less than 90 pairs were registered in 1988 the status of Ramsar sites. At all Greek salt-pans, for (Puzovic et al. 1992), not a single nest was found in example, any kind of shooting is strictly forbidden, the pans in 2000, although 10 individuals were particularly during bird migration (Petanidou recorded during the breeding period (in July). I 1994)' 4C Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^ri ti- Acrocephalus 23 (110-111): 39 — 42, 2002 Table 1: Breeding population size (breeding pairs) of some shorebird species in Ulcinj salt-pans recorded during several surveys from 1975 to 2001 Tabela 1: Pregled velikost gnezditvene populacije (gnezde~i pari) nekaterih vrst pobre`nikov v Ulcinjskih solinah med razli~nimi popisi od leta 1975 do 2001 Year/Leto 1975 1984 1989 1988 1994 2000 200I Reference/Vir Vasic et al. (1977) Ham (1986) Vasic (1989) Puzović et al. (1992) Puzović (1994) this work / to delo Haematopus ostralegus 2 0 ?a 1 4 0 0 Himantopus himantopus 2 45 >a 100 ?a 10 Recurvirostra avosetta 0 0 >a 7 ?a 00 Burhinus oedicnemus 0 0 >a 30 25 0 0 Glareola pratincola 40 150 »a 75-90 ?a 00 Charadrius alexandrinus 0 50 >a 50 JO 30 30 Tringa totanus 0 O >a 500 ?a 10 Sterna albifrons 2 50 >a 80-90 ?a 6 30 Remarks: The breeding was confirmed, but the number of pairs was not given b Around 20 nests of Little S. albifrons and Common Tern S. hirundo were flooded Opombe: Potrjena gnezditev brez natan~nih navedb {tevila parov Okoli 20 gnezd male Sterna albijrons in navadne ~igre S. hirundo je bilo poplavljenih 5. Summary The author established a population decline, from numbers established in research from 1988 onwards, for eight shorebird species breeding at the Ulcinj saltpans (Montenegro): Oystercatcher Haematopus ostralegus, Kentish Plover Charadrius alexadrinus, Redshank Tringa totanus, Black-winged Stilt Himantopus himantopus, Avocet Recurvirostra avosetta, Stone-curlew Burhinus oedicnemus, Collared Pratincole Glareola pratincola and Little Tern Sterna albifrons. During the two-year survey (2000-2001) a dramatic decrease was noticed in the number of breeding pairs, as well as the complete disappearance of some species from the study area including (e.g. Oystercatcher and Avocet). Povzetek Avtor s primerjavo svojih podatkov s prej{njimi raziskavami od leta 1988 naprej ugotavlja upad populacije pri osmih pobre`ni{kih vrstah, gnezdilcih Ulcinjskih solin (^rna gora): {koljkarica Haematopus ostralegus, belo~eli de`evnik Charadrius alexadrinus, rde~enogi martinec Tringa totanus, polojnik Himantopus himantopus, sabljarka Recurvirostra avosetta, prlivka Burhinus oedicnemus, rjava komatna tekica Glareola pratincola in mala ~igra Sterna albifrons. Med dvoletnim popisom (2000-2001) je bil registriran velik upad {tevila gnezde~ih parov, medtem ko so nekatere vrste celo popolnoma izginile iz obravnavanega obmo~ja (npr. {koljkarica in sabljarka). 6. References Firer, L. (1895): Produ`ena posmatranja na ornitolo{kom polju u Crnoj Gori godine 1895. Glasnik zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine 7: 241-258. Ham, I. (1986): Naselje ptica Ulcinjske solane u drugoj dekadi jula. Larus 36-37: 125-142. Petanidou, T. (1994): Conserving nature we produce salt throughout Greece. Hellenic saltworks SA. Puzović, S. (1994): Ulcinjsko primorje: Tu sle}u utva i flamingo. Novi Sad: Trag 12: 28-29. Puzović, S. & B. Grubač (2000): Federal republic of Yugoslavia. pp. 725-745 In: Heath, M.F. & M.I. Evans (eds.): Important Bird Areas in Europe: Priority sites for conservation, Southern Europe. BirdLife, Cambridge. Puzović, S., V. Vasić & I. Ham (1992): Progradacioni procesi u ornitofauni Ulcinjskih solana. Glasnik Republi~kog zavoda za za{titu prirode - Prirodnja~kog muzeja Podgorica 25: 63-75. Reiser, O. & L. Fuhrer (1896): Materialien zu einer Ornis Balcanica IV Montenegro. Carl Gerolds Sohn, Wien. Sadoul, N., J. Walmsley & B. Charpentier (1998): Salinas and nature conservation. MedWet. Tour du Valat. 41 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^r^ D. Savelji} ; Changes in population size of some shorebirds breeding at Ulcinj salt-pans in Montenegro Vasi}, V., (1995): Diverzitet ptica Jugoslavije sa pregledom vrsta od me|unarodnog zna~aja. 471-516. In: Stevanovi}, V. & V. Vasi} (eds.): Biodiverzitet Jugoslavije sa pregledom vrsta od medjunarodnog znacaja. Biloski fakultet i Ecolibri, Beograd. Vasi}, V. (1975): Gne`|enje obi~ne ~igre, Sterna hirundo hirundo L., u ju`noj Crnoj Gori. Arhiv biolo{kih nauka 27 (1-2): 47-60. Vasi}, V. (1979a): Sinekolo{ka skica ornitofaune Ulcinjskog primorja u periodu gnije`|enja. Zbornik II kongresa ekologa Jugoslavije. Zadar, 2: 1681-1689. Vasi}, V. (1979b): Popis faune ptica podru~ja Ulcinja (Ju`na Crna Gora). Biosistematika 5 (1): 71-111. Vasi}, V. (1984): Biogeografske karakteristike ptica vodenih stani{ta Balkanskog poluostrva - od Panonske nizije do Jadranskog mora. Doktorski rad. Prirodno matemati~ki fakultet, Univerzitet u Beogradu, Beograd. Vasi}, V. (1989): Priroda Jugoslavije: Ulcinjsko primorje, @ivot na Ulcinjskoj solani, Kulturna laguna. RTS, TV Beograd. [kolski program (scenario za emisije). Vasi}, V., J. [oti & I. Pelle (1977): Novi podaci o gne`|enju nekih vrsta ptica iz reda Charadriiformes u okolinu Ulcinja, Crna Gora, Jugoslavija. Glasnik Prirodnja~kog muzeja, ser.B 32: 113-130. Vizi, O. (1998): Flora i vegetacija, fauna i pejza`ne vrijednosti kopnenog dijela Morskog dobra. Bazna studija. Prostorni plan podru~ja posebne namjene za Morsko dobro Crne Gore. Prispelo / Arrived: 3.11.2001 Sprejeto / Accepted: 23.9.2002 42 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^jr^ Acrocephalus 23 (110-111): 43 – 47, 2002 Rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 2002 v Sloveniji Results of the Mid-Winter Waterfowl Counts in January 2002 in Slovenia Borut [tumberger Cirkulane 41, SI-2282 Cirkulane, Slovenija, e-mail: stumberger@siol.net 1. Uvod sušno obdobje, značilno že za predhodne tri mesece v letu 2001. Pretoki rek so v povprečju dosegali 42% Štetje vodnih ptic — International Waterfowl Census običajnih pretokov. Povprečna temperatura rek in jezer (IWC) — je eden največjih terenskih raziskovalnih je bila v januarju za pol stopinje nižja od dolgoletnega projektov na svetu; organiziran v globalno mrežo povprečja (reke 3,8 C, jezera 2,8 C). V času štetja je ornitologov z namenom zbirati osnovne podatke o bilo nad južno polovico Evrope še vedno območje velikosti in razvoju svetovnih populacij vodnih ptic visokega zračnega pritiska nad Alpami in Panonsko deluje pod pokroviteljstvom Wetlands International nižino. Na Primorskem, v Posočju, Gornjesavski dolini (Rose & Scott 1997, Mooij 1999). Cilj IWC je in v višjih legah je bilo jasno, drugod je večji del dneva organizirati in opravljati monitoring z rednimi prevladovala megla ali nizka oblačnost. Najvišje dnevne standardiziranimi štetji vseh vrst vodnih ptic po vsem temperature so bile -3 do 3, na Primorskem 9 do 12 C svetu. Velikost populacij, sezonska porazdelitev in (MOP ARSO 2002). populacijski trendi vodnih ptic omogočajo objektivno oceno pomembnosti mednarodno in nacionalno 3. Rezultati in razprava pomembnih mokrišč (Scott & Rose 1996, [tumberger 1999) m so osnova varstvenih kriterijev Štetja se je udeležilo 217 popisovalcev. Na osnovi 577 Ramsarske konvencije. V prispevku so predstavljeni poročil s posameznih lokalitet in odsekov vodotokov rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2002 v Sloveniji. je bilo na sedmih števnih območjih v državi preštetih Opravljeno je bilo petnajstič zapored. 56.009 vodnih ptic — največ v zgodovini IWC. Ugotovljenih je bilo kar 61 različnih vrst (tabela 1). 2. Metoda ter vremenske in hidrolo{ke razmere Številčno so bile za vodne ptice najpomembnejša števna območja Drave, spodnje Save in Obale. Januarsko štetje vodnih ptic v organizaciji DOPPS — Najštevilnejše vrste med štetjem so bile mlakarica BirdLife Slovenia smo opravili 12. in 13.1.2002. Anas platyrhynchos, liska Fulica atra, rečni galeb Larus Metoda štetja je opisana v [tumberger (1997, 1998, ridibundus, kormoran Phalacrocorax carbo, čopasta 1999, 2000 & 2001). Šteli smo na vseh vodnih črnica Aythya fuligula, kreheljc Anas crecca, površinah v Sloveniji v sedmih števnih območjih. rumenonogi galeb Larus cachinnans, zvonec Bucephala Stete so bile vse vrste vodnih ptic. Kormorani clangula, mali ponirek Tachybaptus ruficollis, labod Phalacrocorax carbo, z izjemo Primorske, Obale in reke grbec Cygnus olor in siva čaplja Ardea cinerea (> 1.000 Kolpe, so bili prešteti na skupinskih prenočiščih. To osebkov). Med najredkejšimi so bili rdečegrli slapnik velja tudi za galebe Laridae v notranjosti države. Gavia stellata, zlatouhi ponirek Podiceps auritus, Večina mokožev Rallus aquaticus je bila prešteta s vranjek Phalacrocorax aristotelis, bela štorklja Ciconia pomočjo metode predvajanja posnetka v okviru ciconia, labod pevec Cygnus cygnus, snežna gos A. novoletnega štetja mokožev med 28.12.2001 in 11. 1. caerulescens, čipkasta raca Calonetta leucophrys, 2002 (Bo`i~ pisno). nevestica Aix sponsa (našteta opazovanja zadnjih treh Mrzlo vreme s skromnimi padavinami se je iz alohotnonih vrst mora potrditi še Komisija za redkosti decembra 2001 nadaljevalo tudi v januar 2002. — KRED), mandarinka/1. galericulata, dolgorepa raca Povprečna temperatura zraka v drugi polovici Anas acuta, črna raca Melanitta nigra, črni martinec decembra do vključno z datumom januarskega štetja je Tringa erythropus in mali galeb Larus minutus (1-3 bila občutno pod dolgoletnim povprečjem. V nižinah osebki). se je najbolj ohladilo v dneh med 3. in 5.1., ko so se V mreži 376 števnih odsekov rek in Obale na temperature spustile med -12,7 in -17,8 C. Januarja dolžini 1.302 kilometrov smo vodne ptice v januarju 2002 se je na slovenskih rekah nadaljevalo hidrološko 2002 šteli na 1.077 kilometrih. Z delno izjemo 43 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^r4 ti- B. Stumberger : Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2002 v Sloveniji Tabela 1: Rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 2002 (IWC) v Sloveniji Table 1: Results of the mid-winter waterfowl counts in January 2002 (IWC) in Slovenia Vrsta / Števno območje Mura Drava Savinja Spodnja Zgornja Notr. in Obala Skupno/ Species / Count area Sava Sava Primor. Total rdečegrli slapnik G. stellata 11 polarni slapnik G. arctica 54 54 mali ponirek T. ruficollis 83 664 14 401 257 57 37 1.513 čopasti ponirek P. cristatus 4 12 21 21 14 280 352 rjavovrati ponirek P. grisegena 88 zlatouhi ponirek P. auritus 11 črnovrati ponirek P. nigricollis 116 116 kormoran Ph. carbo 394 620 383 531 471 154 399 2-952 vranjek Ph. aristotelis 33 pritlikavi kormoran Ph. pygmeus 13 13 bobnarica B. stellaris 24 2 1 9 mala bela čaplja E. garzetta 1 1 59 61 velika bela čaplja E. alba 145 141 5 41 37 15 25 409 siva čaplja A. cinerea 161 247 153 220 343 75 67 1.266 bela štorklja C. ciconia 11 labod grbec C. olor 466 625 25 213 90 3 1.422 labod pevec C. cygnus 1 1 njivska gos A. fabalis 19 103 5 127 beločela gos A. albifrons 1 105 2 14 122 siva gos A. anser 12 11 14 snežna gos A. caerulescens 1 1 čipkasta raca C. leucophrys 1 1 nevestica A. sponsa 2 2 mandarinka A. galericulata 1 1 žvižgavka A. penelope 4 5 7 515 531 konopnica A. strepera 42 2 8 kreheljc A. crecca 94 719 141 128 123 5 403 1.613 mlakarica A. platyrhynchos 2.875 11.624 2.564 5.231 3.970 1.049 1.005 28.318 dolgorepa raca A. acuta 1 1 raca žličarica A. clypeata 2 4 50 56 tatarska žvižgavka N. rufina 3 3 sivka A. ferina 13 298 54 56 18 439 čopasta črnica A. fuligula 20 1.813 25 39 16 1.913 črna raca M. nigra 11 beloliska M. fusca 88 zvonec B. clangula 1 1.468 46 19 6 1-540 mali Žagar M. albellus 150 8 6 2 3 169 srednji Žagar M. serrator 95 95 veliki Žagar M. merganser n 109 7 61 2 190 belorepec H. albicilla 33 2 1 9 44 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^rS ti- Acrocephalus 23 (110-111): 43 — 47, 2002 nadaljevanje tabele 11 continuation of Table 1 Vrsta / Števno območje Mura Drava Savinja Spodnja Zgornja Notr. in Obala Skupno Species / Count area Sava Sava Primor. Total mokož R. aauaticus 3 16 6 5 10 7 47 zelenonoga tukalica G. chloropus 33 13 10 64 102 27 1 250 liska F. atra 67 2.391 397 1.140 616 42 1.442 6.095 beločeli deževnik Ch. alexandrinus 10 10 priba V. vanellus 27 27 spremenljivi prodnik C. alpina 135 135 kozica G. gallinago 7 14 7 20 48 veliki škurh N. arauata 1 35 36 črni martinec T. erythropus 11 rdečenogi martinec T. totanus 103 103 zelenonogi martinec T. nebularia 1 3 4 pikasti martinec T. ochropus 13 23 4 7 47 mali martinec A. hypoleucos 77 črnoglavi galeb L. melanocephalus 55 mali galeb L. minutus 2 2 rečni galeb L. ridibundus 4 1.627 40 92 27 41 2.357 4.188 r "\ sivi galeb rumenonogi galeb L. canus L. cachinnans 5 484 85 4 8 45 679 546 861 r \. J 59 2 4 32 KV kričava čigra S. sandvicensis 21 21 vodomec A. atthis 5 7 18 22 10 12 19 93 povodni kos C. cinclus 5 65 10 45 14 139 Skupaj / Total 4.424 23.390 4.003 8.282 6.293 1.551 8.066 56.009 Obale so bile stoječe vode povsod po Sloveniji pod ledom. Pretočne akumulacije so bile zaledenele v celoti. Celotne reke so bile na posameznih odsekih 100% zaledenele, v povprečju so bili zaledeneli njihovi robovi do 25% površine. Lastnosti štetja vodnih ptic v januarju 2002 lahko opišemo takole: značilna sredozemsko—kontinentalna vrstna porazdelitev vodnih ptic v Sloveniji (Štumberger 2000) je bila izrazita. Glede na rezultate štetja lahko h kontinentalnim vrstam v prihodnosti štejemo tudi belorepca Haliaeetus albicilla. Zvižgavk Anas penelope, sicer vrste z izrazito sredozemsko zimsko razširjenostjo, je bilo v notranjosti komaj za vzorec. Prvič je mala bela čaplja Egretta garzetta v času IWC v Sloveniji bila opažena tudi na dveh števnih območjih v notranjosti države: na Savinji pri Celju in Savi nedaleč od Kresnic (doslej samo na Obali in redko na Primorskem). Čopastih ponirkov Podiceps cristatus je bilo v notranjosti države razmeroma malo, a so bili opaženi povsod. Večina osebkov v notranjosti države se je zadrževala na rekah. Prvič po zimi 1981-82 (Štumberger 1985) je bila v času IWC v notranjosti države zabeležena večja skupina pritlikavih kormoranov Phalacrocorax pygmeus. Pojavljanje vrste v zadnjih treh letih na števnem območju Drave je v povezavi z velikim prenočiščem teh ptic na stari Dravi pri Prelogu na Hrvaškem (110 osebkov ob IWC 2002). Največja števila ptic v času IWC v zadnjih šestih letih so bila ugotovljena za malega ponirka Tachybaptus ruficollis, rjavovratega ponirka Podiceps grisegena, pritlikavega kormorana, bobnarico Botaurus stellaris, veliko belo čapljo Egretta alba, sivo čapljo, laboda grbca, mlakarico, zvonca, malega Žagarja Mergellus albellus, belorepca, zelenonogo tukalico Gallinula chloropus, lisko, velikega škurha Numenius arquata in pikastega martinca Tringa ochropus. Gosi Anser sp. so bile maloštevilne domala po vsej Sloveniji; na tradicionalnih prenočiščih so njihove skupnosti razbili lovci. Konopnic Anas strepera je bilo preštetih komaj osem (8), med letoma 1997 in 2001 najmanj 26 in največ 49 osebkov. Naraščanje števila vodomca 45 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^rS t± B. Stumberger : Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2002 v Sloveniji Alcedo atthis se je prvič po letu 1997 zaustavilo. Posebnost IWC so bila velika števila vodnih ptic na števnih območjih zgornje in spodnje Save in vzhodno od tod. In pojav, ki ga doslej ob štetjih pri nas nismo zaznali: horizontalni premik vrst ptic, ki se skrivajo v poraščenih obrežjih, k odprti vodni površini zaradi zaledenelosti robov rek. Največja števila malega ponirka, bobnarice in zelenonoge tukalice so očitno povezana prav s tem. Na drugi strani je zaledenelost robov vodotokov negativno vplivala na populacijo mokožev Rallus aquaticus. Odkar štejemo to vrsto s pomočjo posnetka, je bilo prešteto najmanjše število teh ptic. Vodnih ptic na Primorskem je bilo malo, na Obali povprečno število. Glede ostrine vremenskih razmer bi pričakovali drugačno porazdelitev. Vpliv na rezultate štetja je imel povsem nenadzorovani lov. Ce smo ob prešnjih štetjih poročali o skrb vzbujajočih razmerah, so v januarju 2002 razmere na terenu ušle iz civilizacijskih okvirjev. Poročevalci štetja so z izjemo Obale registrirali 23 lovskih incidentov po vsej državi. Ker so bile stoječe vode (in večina potokov) zamrznjene, se pred strelci vodne ptice niso imele kam umakniti. 4. Povzetek Štetja vodnih ptic med 12. in 13.1.2002 (IWC) se je v Sloveniji udeležilo 217 popisovalcev. Na osnovi 577 poročil je bila na 7 števnih območij v državi preštetih 56.009 vodnih ptic. Ugotovljenih je bilo 61 vrst. Stete so bile vse vrste vodnih ptic. Kvantitativno so bile za vodne ptice najpomembnejša števna območja Drave, spodnje Save in Obale. Najštevilnejše vrste so bile mlakarica Anas platyrhynchos, liska Fulica atra, rečni galeb Larus ridibundus, kormoran Phalacrocorax carbo, čopasta črnica Aythya fuligula, kreheljc Anas crecca, zvonec Bucephala clangula, mali ponirek Tachybaptus ruficollis, labod grbec Cygnus olor'm siva čaplja Ardea cinerea (> 1000 osebkov). Z izjemo Obale so bile stoječe vode povsod po Sloveniji pod ledom. Pretočne akumulacije so bile zaledenele v celoti. Na posameznih odsekih so bile 100% zaledenele celó reke, v povprečju so bili njihovi robovi zaledeneli do 25% celotne povšine. Horizontalni premiki ptic, ki živijo ob poraščenih obrežjih, k odprti vodni površini zaradi zaledenelosti robov rek so bili izraziti. Tako so bila v Sloveniji ugotovljena največja števila malega ponirka, bobnarice, zelenonoge tukalice ipd. v zgodovini IWC. Vpliv lova na rezultate štetja je bil lokalno ali regionalno velik. 46 Summary In the waterfowl census carried out in Slovenia on January 12 and 13 2002 (IWC), 221 observers took part. On the basis of 577 reports, 56,009 aquatic birds were counted in seven count areas. 61 different species were registered. All water birds were counted. The most important in terms of the birds’ numbers were the count areas of the Drava river, the lower Sava and the Slovene Littoral. The most abundant species during the census was the Mallard Anas platyrhynchos, followed by the Common Coot Fulica atra, Black-headed Gull Larus ridibundus, Great Cormorant Phalacrocorax carbo, Tufted Duck Aythya fuligula, Common Teal Anas crecca, Common Goldeneye Bucephala clangula, Little Grebe Tachybaptus ruficollis, Mute Swan Cygnus olor and Grey Heron Ardea cinerea (> 1000 individuals). With the exception of the Littoral, all standing waters in the country were frozen over, including the reservoirs. On average, rivers were 25 % icebound but in certain sections, 100%. There was a marked horizontal shift of birds living along the overgrown banks towards open water surfaces, due to the icebound edges of the rivers. Thus the numbers of Little Grebes, Bitterns, Common Moorhens, etc. observed were greatest in the history of the IWC. The impact of hunting on the results of the counts was considerable, both locally and regionally. Zahvala: Franc Ferk, Willibald Stani, Danica Barovič, Cvetka Marhold, Petra Radolič, Bojan Weitzer, Franc Kosi, Branko Bakan, Uroš Koštric, Branko Vajndorfer, Borut Ficko, Igor Kolenko, Zeljko Šalamun, Ana Klemenčič, Gorazd Klemenčič, Franjo Sušeč, Alenka Kolenko, Janez Kolenko, Bernarda Novak, Ernest Bedič, Marjan Vaupotič, Anton Lejko (Mura), Gorazd Mlakar, Davorin Vrhovnik, Igor Stražišnik, Franc Bračko, Breda Bobovnik, Anja Prah, Miha Groegl, Nace Struc, Blaž Struc, Eva Zunko, Janja Vajs, Gregor Novak, Stanko Jamnikar, Jakob Smole, Tilen Basle, Rok Tuš, Smiljan Bačani, Aleš Tomažič, Matjaž Premzl, Luka Božič, Tatjana Koren, Tom Strojnik, David Vujinovič, Simon Komar, Matjaž Kerček, Suzana Burjan, Tina Stebih, Dejan Stebih, Mihaela Zigman, Franc Muzek, Tadej Trstenjak, Miroslav Vamberger, Darja Slana, Dominik Bombek, Rene Jeromel, Borut Stumberger, Karmen Stumberger, Ljubo Vaupotič, Anton Simonič, Boris Kočevar, Jure Kočevar, Tadej Hercog, Bojana Vračko, Andrej Sorgo, Darja Remsko, Tanja Fišer, Angela Fras, Ana Janžekovič, Franc Janžekovič, Danica Kušter, Albin Kunst, Vladka Tucovič, Iztok Vreš, Venčeslav Kmetec, Katja Božičko, (Drava), Anton Kladnik, Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^r? ti- Acrocephalus 23 (110-111): 43 — 47, 2002 Franc Fužir, Denis Vengust, Mina Kronovšek, Mojmir Kosi, Natalija Krušič, Egidij Cater, Janez Ocvirk, Vinko Andoljšek, Karel Dajčman, Stane Pisanec, Rajko Cater, Zdravko Podhraški, Karmen Podhraški, Drago Kopriva, Boštjan Pokorny, Andreja Zupane, Miroslav Jurak, Primož Sedminek, Dane Galonja, Janez Senegačnik, Marija Sodja Kladnik, (Savinja), Janez Gregori, Tomaž Jančar, Mina Klinar, Tomaž Mihelič, Nace Mihelič, Aleš Smolej, Nataša Salaja, Nataša Gorjanc, Henrik Ciglič, Anton Trebar, Marko Trebušak, Mina Stular, Jožef Osredkar, Andrej Zupane, Jernej Peternel, Dare Fekonja, Dušan Sova, Aleš Skorjanc, Mitja Denac, Katarina Denac, Alenka Ivačič, Aleš Klemenčič, Damijan Denac, Luka Korošec, Sava Osole, Andrej Stergaršek, Andrej Sovine, Jože Kozamernik, Tomaž Remžgar, Eva Vukelič, Tanja Benko, Urša Koce, Živa Pipan, Rudolf Tekavčič, Jolanda Strnad, Igor Kovše, Jošt Stergaršek, Boža Majstorovič, Vojko Havliček, Darja Majstorovič, Ivan Esenko, Irena Pavlin, Valerija Strežek, Ivica Kogovšek, Ivan Kogovšek, Primož Bizjan, Zlata Vahčič (zgornja Sava), Milko Plahuta, Marjan Kolšek, Boštjan Grošel, Anto Andrič, Denis Gojkovič, Iztok Gojkovič, Marjan Gobec, Jolanda Gobec, Dušan Klenovšek, Danilo Brečko, Sonja Budna, Pavel Set, Hrvoje Oršanič, Miro Perušek, Ivan Kovačič, Anton Založnik, Edvard Blatnik, Rudi Omahen, Marjan Kumelj, Urška Zupančič, Lea Kumelj, Erna Reinkober, Andrej Hudoklin, David Kaps, Agna Škof Janez Smole, Darka Pečnik, Marjan Jenko, Jože Pečnik, Franc Pavkovič, Jože Robič, Irena Ivančič, Majda Bračika, Jože Bračika, Martina Peterlin, Martin Kus, Božo Keiner, Vlado Lopatic, Matic Pran, Bojan Hrovatič, Marinka Kastelic, Anonimus, Marko Masten (spodnja Sava), Primož Kmecl, Leon Kebe, Bogdan Lipovšek, Brane Koren, Nataša Adlešič-Barba, Mika Kocjančič, Drago Telič, Jožica Kavčič, Jurij Mikuletič, Milan Fakin, Peter Grošelj, Tomaž Berce, Darjo Bon, Erik Sinigoj, Marko Devetak, Boštjan Surina, Peter Krečič, Andrej Figelj, Jernej Figelj, Milovan Keber (Notranjska in Primorska), Borut Rubinič, Al Vrezec, Tina Rabzelj, Lenart Cenčič, Peter Trontelj, Borut Mozetič, Dušan Suštaršič, Dario Markežič (Obala) so popisovali in poročali o vodni pticah. Opravičil se je Miha Znidaršič. Vsem kolegom gre za orjaško opravljeno delo prisrčna zahvala. To pa velja tudi za družbo Mobitel, ki je ponovno podprla izvedbo januarskega štetja vodnih ptic. Mooij, J.H. (1999): The International Waterbird Census in Germany. Vogelwelt 120, Suppl.: 243-252. Rose, P.M. & D.A. Scott (1997): Waterfowl Population Estimates. 2nd edition. Wetlands International Publ. 44, Wagenigen. Scott, D.A. & P.M. Rose (1996): Atlas of Anatidae Population in Africa and western Eurasia. Wetlands International Publ. 41. Štumberger, B. (1985): Prezimovanje pritlikavega kormorana Phalacrocorax pygmeus na Ptujskem in Ormoškem jezeru. Acrocephalus 6 (23): 2-5. Štumberger, B. (1997): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1997 v Sloveniji. Acrocephalus 18 (80-81): 29- 39. Štumberger, B. (1998): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1998 v Sloveniji. Acrocephalus 19 (87-88): 36- 48. Štumberger, B. (1999): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1999 v Sloveniji. Acrocephalus 20 (92): 6-22. Štumberger, B. (2000): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2000 v Sloveniji. Acrocephalus 21 (102-103): 271-274. Štumberger, B. (2001): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2001 v Sloveniji. Acrocephalus 22 (108): 171- 174. Prispelo / Arrived: 20.3.2002 Sprejeto / Accepted: 23.9.2002 5. Literatura MOP ARSO (2002): Mesečni bilten 9 (1): 1-34. 47 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^r^ Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 PagePro ti- Acrocephalus 23 (110-111): 49 — 59, 2002 Iz ORNITOLOŠKE BELEŽNICE From the ornithological notebook Rubrika Iz ornitolo{ke bele`nice je odprta za kraj{e favnisti~ne, etolo{ke in ekolo{ke notice o pticah iz Slovenije iz dr`av jugovzhodne Evrope in vzhodnomediteranske regije. Notice naj imajo 5 – 10 vrstic, ~e je le mo`no z navedbo reference. Pri redkih vrstah naj bo navedeno ali je opazovanje potrdila nacionalna komisija za redkosti. V primeru, da komisija v dr`avi ne obstaja naj bo notici prilo`en dokument (npr. fotografija), ki potrjuje avtenti~nost podatka. The column "From the ornithological notebook" is open to any short faunistic, ethological and ecological notices about birds from countries in Southeastern Europe and Eastern Mediterranean. Notices should comprise 5 – 10 lines, together with suitable references, if at all possible. When dealing with rare species, a mention should be made whether the sighting was confirmed by the National Rarities Committee. If there is no such Commission in the country the notice should be accompanied by a document (e.g. photograph) that confirms the authenticity of the sighting. Slovenija / Slovenia Pritlikavi kormoran Phalacrocorax pygmeus Pygmy Cormorant – observation of two 1st winter individuals on the Drava river near Ro{nja, December 21st 2001 (NE Slovenia) Dne 21.12.2001 sem se s kolesom potikal ob Dravi pri Ro{nji in opazoval pti~e. Ko sem jih pre{tel in se nasmejal kozici Gallinago gallinago-, ki ji je spodrsnilo na ledu, sem se za~el prebijati ob reki navzdol. Med pogledom skozi vrbovje sem na reki zagledal dva kormorana, ki sta se mi zdela nenavadna. Imela sta rjavkasto oprsje in majhen svetel kljun, ko pa se je mimo pripeljala mlakarica Anas platyrhynchos., ki je bila skoraj ve~ja od njiju, sem vedel, da gre za pritlikava kormorana, in to prvoletna. Pozneje sta skupaj z racami odletela po toku navzdol. Dejan Bordjan, Ul. 8.februarja 50, SI-2204 Miklav` na Dravskem polju, Slovenija, e-mail: dejanonih@email.si BoBNARiCA Botaurus stellaris Great Bittern – two winter records from NE Slovenia in January 2002. One bird died due to undernourishment. The Great Bittern appears to be a very rare winter visitor in Slovenia, with recorded observations only in the years 1984, 1986, 1997, 1998, 1999 (2 ex.), 2000, and in 2002 (2 ex.), as described below. Dne 2.1.2002 sem ob brezimni studen~nici pri Forminu, sicer nadaljevanju studen~nice Zviren~ine iz Gajevcev, v trsti~ju iz neposredne bli`ine opazil nepremi~no iztegnjeno bobnarico. Dne 5.1. sem s prijatelji pregledoval v led vkovano Dravo nasproti Zavr~a. V pribli`no 200 m velikem trsti~ju je kolega Miran Zamuda opazil drugo bobnarico. Ptica je bila mo~no shirana in je posku{ala pobegniti s plezanjem. Ker je bila v klavrnem stanju, sem jo vzel domov in jo izro~il veterinarju Borutu [tumbergerju. @al je zaradi podhranjenosti in hude splo{ne atrofije poginila v nekaj urah. Zimski ornitolo{ki atlas [Sovinc, A. (1994): Zimski ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana] v letih 1979-1993 navaja samo dve zimski opazovanji: decembrsko ob potoku ^rnec pri Po`egu na Dravskem polju (1986) in prestreljen kadaver iz za~etka februarja pri [kocjanu (1984). Tudi januarska {tetja vodnih ptic v obdobju 1997-2001 (IWC) ka`ejo, da je bobnarica v zimskem ~asu v Sloveniji redka: po en osebek je bil v Sloveniji ugotovljen v zimah 1997, 1998 in 2000, dva osebka pa leta 1999 (Stumberger in lit.) Ljubo Vaupoti~, Formin 39c, SI-2272 Gori{nica, Slovenija Čopasta čaplja Ardeola ralloides Squaco Heron – an adult in summer plumage at Medvedce reservoir SE of Pragersko (NE Slovenia) on May 5th 2002 Dne 5.5.2002 sem se odpravil na Medvedce JV od Pragerskega pre{tevat ptice. Ko sem hodil po zahodnem, obi~ajno manj zanimivem robu, sem v daljavi opazil ~opasto ~apljo, ki je priletela iz dovodnega kanala, zakro`ila in pristala ob kanalu. Ko sem pri{el do kanala, se je spa{ila in se spreletela malo ni`e. Pristala je na suhi palici in videti je bila kot klasje na trstu. Na tem mestu je ostala tudi tedaj, ko sem {el mimo. Dejan Bordjan, Ul. 8.februarja 50, SI-2204 Miklav`, Slovenija, e-mail: dejanonih@email.si Mala bela čaplja Egretta garzetta Little Egret – one observed near Vrbje fishpond (NE Slovenia) on July 28 2001 Dne 28.7.2001 sem se odpravil na pot okoli ribnikov Vrbje. Navadno ribnik dvakrat obkro`im. Potem ko sem naredil prvi krog, sem se malo ustavil in se ozrl po reki Savinji. Nenadoma je priletela mala bela ~aplja, vendar tako blizu, da sem lahko s prostim o~esom videl njen bledo ~rni kljun in bledo zelene noge. Primo` Sedminek, Podlog 33a, SI-3311 [empeter, Slovenija 49 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^K) ti- Iz ornitološke beležnice / From the ornithological notebook Plevi ca Plegadis falcinellus Glossy Ibis – observation of 3 ex. in summer plumage on April 16r and 17 2002 at Jezica in Ljubljana (C Slovenia). Birds landed in a field and fed intensively on earthworms. Šestnajsti april 2002 se je začel z nizkim zračnim pritiskom in dežjem. Ob četrti uri popoldne se mi je pogled skozi kuhinjsko okno ustavil na treh “kormoranih”, letečih nizko nad njivo. To čudno vedenje pa se pri tem ni končalo, marveč so ptice na njivi tudi pristale. Ko sem naravnal teleskop nanje, sem od začudenja in veselja otrpnil. Prva determinacija ptic se je namreč izkazala za povsem zgrešeno, saj so pred hišo na njivi stale tri (3) plevice v poletnem perju. Po kratkem opazovanju sem se jim z avtomobilom približal na nekaj metrov in jih fotografiral. Sledilo je množično obveščanje po telefonu, in prav kmalu je k plevicam priromalo kar nekaj pravovernih ornitologov Ptice se za nas niso kaj prida menile, saj so raje vlekle deževnike iz razmočene zemlje in počivale. Opazovali smo jih do sedmih zvečer, ko so se dvignile in v nizkem letu izginile proti zahodu na Barje, kjer so si verjetno poiskale prenočišče. Slovo ni bilo dokončno, saj me je naslednjega dne (17.4.) okrog poldneva na fakulteto poklicala sostanovalka in mi sporočila, da so plevice spet pred hišo. Na polju so se zadrževale do dveh popoldne in se ves čas intenzivno hranile. Nato so vzletele, se dvignile na nekaj sto metrov in se odpravile proti vzhodu; zanje se je selitev nadaljevala. Se kraj opazovanja: ob Nemški cesti pri Jezici, Ljubljana. Jakob Smole, Cafova 4, SI-2000 Maribor, Slovenija, e-mail: jakob .smole@kiss.uni-lj.si Rjavi škarnik Milvus milvus Red Kite – observation of one ex. near the Drava river at Rošinja (NE Slovenia) on October 12 2001 in company with a Great Cormorant Phalacrocordx carbo Dne 12.10.2001 sem se pripeljal s kolesom do reke Drave pri Rošnji in tam opazoval ptiče. Pred odhodom sem se še usedel na breg in začel listati po priročniku, da bi si zabeležil, kaj vse sem videl. Preletel me je kormoran Phalacrocorax carbo., in ko sem se zazrl vanj, sem nad njim zagledal rjavega škarnika. Takoj sem ga prepoznal, ob pomoči priročnika pa tudi ugotovil, da gre za odrasel osebek. Ptica je potem krožila vse više in vse dlje stran. Dejan Bordjan, Ul. 8.februarja 50, SI-2204 Miklavž na Dravskem polju, Slovenija, e-mail: dejanonih@email.si Črni škarnik Milvus migrans Black Kite – an individual observed on April 15 2001 near Zovneško jezero (NE Slovenia) Dne 15-4.2001 sem se z družino odpravil na nedeljski izlet k Zovneškemu jezeru. Ze pred prihodom sem zagledal ptico kanjine velikosti. Skozi daljnogled sem opazil škarjast rep. Ko sem to povezal s črno barvo, sem zaključil, da ne opazujem kanje, ampak črnega škarnika (op. ur.: gnezdenje črnega škarnika je bilo v Sloveniji potrjeno v Lescah na Gorenjskem [Kozinc, B. (1991): Gnezdenje črnega škarnika Milvus migrans pri Lescah. Acrocephalus 12 (48): 57-70] in blizu sotočja Ljubljanice in Save v osrednji Sloveniji [Kozamernik, J.J. (2000): Črni škarnik Milvus migrans. Acrocephalus 21 (102-103): 277], medtem ko v SV Sloveniji kljub kar precejšnjem številu objavljenih podatkov o opazovanju te ujede gnezdenje še ni bilo potrjeno. S tega stališča se Božičeva domneva [Božič, L. (1998): Črni škarnik Milvus migrans. Acrocephalus 19 (90-91): 167] o verjetnem gnezdenju črnega škarnika v SV Sloveniji zdi upravičena). Primož Sedminek, Podlog 33a, SI-3311 Šempeter, Slovenija Kačar Circaetus gallicus Short-toed Eagle – observation of 1 individual on April 27th 2001 by the Vipava river near Dornberk (SW Slovenia) Bil je 27.4.2OOI, ko sem se zgodaj zjutraj odpravil opazovat ptice k reki Vipavi blizu Dornberka. Ze ko sem prišel k Vipavi, je pelo ogromno ptic. Bilo je kar nekaj kanj Buteo huteo in skobcev Accipiter nisus. Visoko v zraku pa sem zagledal ujedo, ki sem jo na prvi pogled skoraj zamenjal s kanjo. Ko pa sem natančneje pogledal skozi daljnogled, sem nadvse vesel ugotovil, da pravzaprav opazujem kačarja. Ptica je bila lepo osvetljena, tako da sem lahko lepo videl veliko temno glavo in skoraj bel trup ter peruti. Erik Sinigoj, Sinigojska ul. 5, SI-5294 Dornberk, Slovenija Veliki klinkač Aquila clanga Spotted Eagle – several observations of a single bird at Medvedce reservoir near Pragersko (NE Slovenia) from November 3r to December 1st 2001. The Spotted Eagle frequented the area for almost a month and left with the first snow. Med 3.11. in 1.12. 2001 je bil opazovan veliki klinkač na zadrževalniku Medvedce JV od Pragerskega. Prvič sem ga opazil 3.11. po obhodu nasipa, ko je preletel zadrževalnik in pristal na suhem drevesu sredi njega. Skupaj z Nado Labus in Heleno Rojh sem ga spet videl 11.11., ko je priletel iznad gozda. Tedaj smo ga opazovali pet minut. Dne 18.11. sem se na Medvedce napotil z Lukom Božičem. Opazovala sva ga, ko je priletel iz gozda južno od zadrževalnika in se usedel na vejo. Kasneje je v ravni črti odletel proti Pragerskemu. 25.II. in 1.12. so ga opazovali še Matjaž Kerček, Jakob 5C Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^rl ti- Acrocephalus 23 (110-111): 49 — 59, 2002 Smole in Tadej Trstenjak. Ob tokratnem opazovanju velikega klinkača na Medvedcah velja poudariti, da se je tu zadrževal skoraj cel mesec, kar je več kot v prejšnjih letih. Na Ljubljanskem barju sta se, na primer, dva klinkača zadrževala le teden dni v letu 1998 [TrebuŠak, M., B. Rubinič & A. Vrezec (1999): Veliki klinkač Aquila clanga na Ljubljanskem barju. Acrocephalus 20 (97): 191-193], medtem ko Denac [Denac, D. (1998): Veliki klinkač Aquila clanga. Acrocephalus 19 (89): 117-118] in Božič [Božič, L. (2001): Veliki klinkač Aquila clanga. Acrocephalus 22 (106-107): 122] navajata le enodnevna opazovanja na Medvedcah v letih 1997 in 2000. Zanimivo pri tokratnem opazovanju pa je tudi to, da je veliki klinkač izginil šele potem, ko je padel sneg. Dejan Bordjan, Ul. 8.februarja 50, SI-2204 Miklavž na Dravskem polju, Slovenija, e-mail: dejanonih@email.si Skobec Accipiter nisus Sparrowhawk — observation on June 15 2001 of a territorial pair on Mt. Krim (C Slovenia) within the territory of an Ural Owl Strix uralensis, in a continuous forest habitat with predominant thick-trunk trees (760m a.s.L). On June 27 , when the area was revisited, only a female was recorded. During some later visits no Sparrowhawk was present in the area. The author suspects that this could be due to the Ural Owls predation or competition. From the Kočevje region (SE Slovenia), a case of Ural Owls predation on a Sparrowhawks nest is already known. Na Krimu večkrat sledim kozačam v jutranjih urah. Dne I5.6.2OOI sem si izbral teritorij kozač na Kavernicah nad Gornjim Igom (760 m n.m.). Tu sem bil že v nočnem času in tudi podnevi (31.5-)> ko sem odkril kar dva (2) para kozač Strix uralensis. Zanimivo pri tem je, da je bila pri enem paru samica normalno svetlo obarvana, medtem ko je bil samec melanističen, čokoladno rjav. Kot že rečeno, sem se tudi 15-6. odpravil v v ta teritorij, a kozač v začetku ni bilo ne slišati ne videti. Pač pa sem sredi sklenjenega bukovega gozda z jelko Omphalodo-Fagetum s. lat. v razvojni fazi debeljaka, območje je bilo še vedno znotraj teritorija kozač, našel razburjeno oglašajoči se par skobcev Samec in samica sta se nemirno spreletavala in oglašala. Na gozdnih tleh sem opazil nemalo skubišč, zlasti ščinkavcev Fringilla coelebs in cikovtov Turdus philomelos., kar je govorilo o rednem zadrževanju, če ne celo teritoriju skobcev. Sam sem bil bolj osredotočen na kozačo, ki sem jo skušal izzvati z imitiranjem samčevega petja. Vsakič, ko se je oglasilo kozačino petje, sta se skobca nemirno odzvala. Pozneje se je nekje v hribu oglasil še samec kozače in pohitel sem za njim, skobca pa sem za tisti dan pustil pri miru. Dne 27.6.2001 sva se odpravila obiskat skobce na Krim skupaj s Tomijem Trilarjem. Spet sva poskusila s kozačinim oglašanjem in spet se je odzval skobec, vendar tokrat le samica. Samca pa kljub velikemu trudu nisva mogla izslediti. No, Tomi je vendarle napravil dober posnetek oglašanja skobčje samice. V naslednjih dneh sem območje obiskal še nekajkrat, vendar skobcev ni bilo več opaziti, kozača pa je še vedno kraljevala na pobočju Kavernice. Osebno domnevam, da sta skobca izginila zaradi kozače, ki je eden največjih ptičjih plenilcev v naših gozdovih. Po Evropi kozača ni znana kot velik predator ujed, čeprav katero priložnostno tudi upleni [Mikkola, H. (1983): Owls of Europe. T & AD Poyser, Calton]. Vendar pa je s Kočevskega znan primer, ko je kozača izplenila skobčje gnezdo [PeruŠek, M. (1998): Gnezdenje kozače Strix uralensis v kočevsko-ribniških gozdovih. Acrocephalus 19 (89): 99-103]. Očitno lahko kozača na svojem teritoriju fizično odstrani teritorialne ujede, bodisi z izgonom ali z uplenitvijo. Ali gre pri tem za povsem medvrstno tekmovalnost ali celo za plenilski odnos in kakšni so mehanizmi ter razlogi za ta pojav, pa ostaja uganka za prihodnje raziskave. Al Vrezec, Pražakova 11, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: al.vrezec@uni-lj.si Južna postovka Falco naumanni Lesser Kestrel — 9 individuals (three ad. males, one 2" year male and five females) preying mostly on insects and small mammals (catching a shrew and a vole) from low-voltage overhead transmission line in the meadows of Šentjakobsko polje on the SE side of Krakovski gozd (E Slovenia) on April 10 1998. The vole was carried by a male to a female situated on a farm some 3 km away. The second pair was observed in the afternoon in the village of Dobrava. The Lesser Kestrels were vigorously attacking a Magpie Pica pica breeding nearby. On May 14 , no Lesser Kestrels were seen in the area. Another observation was made on May 13' 2001 some 3 km west of Krakovski gozd, where a 2° year male sat on a low-voltage overhead transmission line in the middle of just recently mown meadows. After 1994, when the last breeding of Lesser Kestrels in Slovenia was recorded, this is the first potential breeding record for this species in Slovenia. Po letu 1994, ko je vrsta v Sloveniji prenehala gnezditi, sem dne 10.4.1998 na travnikih Šentjakobskega polja (okolica Krakovskega gozda) na žicah ponovno uzrl južne postovke. Sprva so ure zdele na nizkonapetostnih zračnih vodih. Po preboju sonca v mrzlem in meglenem jutru ob 11. uri pa vse do večera sta se dva (2) odrasla samca, en (1) drugoletni samec in štiri (4) samice prehranjevali tako, da so iz žic “padali” v travišča in lovili žuželke. Eden izmed odraslih samcev je ujel celo rovko in enkrat voluharico. To je nesel natanko 3 km daleč samici v vas Mihovico. Tu sta partnerja zvečer posedela na žicah, lipah in strehi domačije. Drugi par južnih postovk je v zaselku Dobrava pri Skocjanu 51 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^r2 ti- Iz ornitološke beležnice / From the ornithological notebook popoldne srdito preganjal srako Pica pica., ki je imela gnezdo v smreki. Skupaj s kolegi sem tega dne opazoval 9 južnih postovk (4 samce, med njimi tri odrasle in enega drugoletnega samca, ter 5 samic). Naslednjega dne se južnim postovkam nisem posebej posvečal, le na traviščih pri Šentjakobu sem na vodnikih spotoma opazil enega (1) odraslega samca in dve (2) samici. Ker ima ta pretežno žužkojeda vrsta ob gnezdiščih majhen akcijski doseg [Glutz von Blotzheim, U.N., K. Bauer & E. Bezzel (1971): Handbuch der Vögel Mitteleuropas. Bd. 4. Akadem. Verlagsgesellschaft, Wiesbaden], je opazovanje krmljenja samice s takšne razdalje z “neznačilnim” plenom vredno zapisa. Dne 14. in 15-5. sem temeljito pregledal ves teren okoli Krakovskega gozda, a južnih postovk ni bilo več opaziti. Na mestu prvega opazovanja so posedale tri rdečenoge postovke Falco vespertinus, dva (2) odrasla samca in ena (1) samica. Moje zadnje opazovanje južne postovke v okolici Krakovskega gozda je z dne 13.5-2001, ko sem pri G. Gomili opazoval osebek (1) drugoletnega samca, ki je ob 7.3O uri v družbi s črnočelim srakoperjem Lanius minor v pasu pokošenega polintenzivno gojenega travnika z električnega vodnika oprezal za plenom. Borut Stumberger, SI-2282 Cirkulane 41, Slovenija, e-mail: stumberger@siol.net Ju`na postovka Falco naumanni Lesser Kestrel — 5 females and 4 males observed on April 13 1994 at Zaklanec near Horjul. Two females with rings on their legs; they had been ringed as nestlings with colour rings on July 2n 1991 and June 19 1993 on the same site (C Slovenia). One male also observed on April 15th 1995 along the Ljubljana-Naklo motorway near the village of Voglje (N Slovenia). Dne I3.4.I994 sva zavila k znanemu barjanskemu gnezdišču južnih postovk pri transformatorju pod Drenovim gričem. Postovk v okolici nisva opazila. Vzdolž vrst številnih vodnikov sva videla le lesno sovo Strix aluco. Ta je sredi dneva počivala kar na lesenem drogu. Toliko večje presenečenje pa naju je čakalo v Zaklancu pri Horjulu: pet (5) samic in (4) samci južnih postovk je posedalo po kozolcih in vodnikih v vasi in lovilo po vrtovih in travnikih. Med njimi je bila samica, obročkana z aluminijastim obročkom na desni nogi in z rdeče-oranžnim barvnim obročkom na levi. Neka druga samica je imela zelen obroček na desni nogi in aluminijastega na levi. Po podatkih Prirodoslo vnega muzeja Slovenije obe ptici izvirata iz Zaklanca: prva je bila obročkana v gnezdu kot mladič 2.7.I99I, druga pa 19.6.1993 (D. [ere pisno). Opisano opazovanje je eno zadnjih s t.i. “barjanskih” gnezdišč te vrste. Kasneje je prvi avtor notice južno postovko v osrednji Sloveniji videl le še enkrat: dne 15.4.1995 je en (1) odrasel samec ob avtocesti Ljubljana — Naklo letel v bližini vasi Voglje. Borut Stumberger, SI-2282 Cirkulane 41, Slovenija, e-mail: stumberger@siol.net & Bojan Marčeta, Raičeva 135, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: bojan.marceta@uni-lj.si Ju`na postovka Falco naumanni Lesser Kestrel — 1 male observed near Dornava (Pesnica valley) on May 18r 1985, and 2 males near Zilhava (Sčavnica valley) on May 10r 1990: these are the last known records for Lesser Kestrels in the Štajerska region (NE Slovenia), where the last breeding was recorded in 1980. Ko sem sem pregledal bibliografijo Acrocephalusa s kazalom ptic vred [Tome, D. (2000): Bibliografija Acrocephalusa 1980-2000. Acrocephalus 21 (101): 177-215] in se informativno pogovoril s kolegom Francem Bračkom, mi je postalo jasno, da sta moji štajerski opazovanji južnih postovk eni zadnjih, znanih v Sloveniji. Samca južne postovke sem opazoval popoldne 18.5.1985 nedaleč od kolonije sivih čapelj Ardea cinerea pri Dornavi (dolina Pesnice). Posedal je na zračnih vodih nizke napetosti nad zadnjo zaplato svojčas obsežnih vlažnih travišč in se občasno poganjal za žuželkami (vreme: delno sončno, 18 C, brezveterje). Drugo opazovanje je iz okolice Vidma ob Sčavnici: 10. 5. 1990 sem sistematično pregledoval električne vodnike po Slovenskih goricah, ko sem pri Zihlavi (Videm ob Sčavnici) ob transformatorju opazil dva (2) odrasla samca južnih postovk. Vaški mozaik (ekstenzivno obdelovani travniki, vrtovi, sadovnjaki), po katerem sta oprezali ptici, je tako rekoč nagovarjal k neuresničeni misli o morebitni gnezditvL Edino novejše znano opazovanje vrste je s 3. 6. 1986 pri Komarniku, ko je bil opazovan en sam osebek [Gregori, J. (1989): Favna in ekologija ptičev Pesniške doline (SV Slovenija, Jugoslavija). Scopolia 19: 1-59]. Iz izvrstno dokumentiranega propada avstrijske populacije na Štajerskem (1982) in Koroškem (1984) [Dvorak, M., A. Ranner & H.M. Berg (1993): Atlas der Brutvögel Österreichs. Umweltbundesamt, Wien] pa lahko sklepamo, da so južne postovke na SV Slovenije povsem prenehale gnezditi v začetku 80ih let. Takrat so bili opravljeni zadnji posegi isuševanj Pesniške doline. Pomnik: v delu “Ptice Maribora z okolico” [Reiser, O. (1925): Die Vögel von Marburg an der Drau. Naturwissenschaf. Ver. für Steiermark, Graz] je južna postovka v začetku prejšnjega stoletja veljala za množično (kolonijsko) gnezdilko štajerskih nižin in rečnih dolin. Zadnje južne postovke naj bi bile na gradu Dornava gnezdile leta 1980, ko sta za baročnimi štukaturami gnezdila le še par ali dva — pravo nasprotje nekdanjim skupinam ptic v okolici te monumentalne zgradbe (Anonimus). Borut Stumberger, SI-2282 Cirkulane 41, Slovenija, e-mail: stumberger@sio 1.net Peregrine falc on Falco peregrinus Sokol selec — opazovanje neodraslega sokola selca, ki je 22. 2. 2002 uplenil samico malega Žagarja Mergellus albellus na zadrževaniku Medvedce (SV Slovenija) On February 22nd 2002, Matjaž Kerček and the author of 52 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^rS t± Acrocephalus 23 (110-111): 49 — 59, 2002 this note went to the Medvedce reservoir SE of Pragersko (NE Slovenia) to count birds. While counting ducks, we spotted a female Smew Mergellus alhellus on the other side of the reservoir, from where it suddenly took off I followed it as long as possible. A few moments later I noticed a strange silhouette in the air, and with the aid of my binoculars I realised that the Smew had just been caught by a Peregrine Falcon. It landed in a nearby field, where he killed the Smew, removed its feathers and began to gorge on it. We saw that it was an immature Peregrine Falcon. Full of excitement we left it alone with its lunch. The Peregrine Falcons diet has not been researched so far in Slovenia, but according to GlutZ von Blotzheim & Bauer [Glutz von Blotzheim, U.N., K. Bauer & E. Bezzel (1971): Handbuch der Vögel Mitteleuropas. Bd. 4. Akadem. Verlagsgesellschaft, Wiesbaden] the Anatidae ducks can constitute up to 1% of its diet, sometimes even up to 20%. Dejan Bordjan, Ul. 8.februarja 50, SI-2204 Miklav` na Dravskem polju, Slovenija, e-mail: dejanonih@email.si Sokol selec Falco peregrinus Peregrine Falcon – two individuals observed near Vrbje fishpond (NE Slovenia) on June 26 2001 Dne 26.6.2001 sva se s prijateljem Sandijem odpravila na ribnik Vrbje. @e pred prihodom sva na cesti opazila divjo grlico Streptopelia turtur, ki se je prehranjevala z zrnjem, raztresenem po cesti. Ko sva pri{la do ribnika, sva si najprej ogledala ptice, plavajo~e na vodi. Na{tela sva okoli 100 lisk Fulica atra in 10 zelenonogih tukalic Gallinula chhropus. Na nebu sva videla nekaj sivih vran Corvus corone cornix, kanj Buteo buteo in postovko Falco tinnuncullus. Nad ribnik sta kmalu priletela tudi dva (2) sokola selca. Dvajset minut sta v zraku uganjala bliskovite manevre. Domnevam, da bi lahko gnezdila v opu{~enem kamnolomu nekaj kilometrov stran. Primo` Sedminek, Podlog 33a, SI-3311 [empeter, Slovenija Mokož Rallus aquaticus Water Rail – calls of a single individual heard on June 14th and 16th 1998 at Mali Plac near Bevke (Ljubljansko barje, C Slovenia); according to the habitat and the available data, the author suspects that the Water Rail could have bred in the area. Med nabiranjem herbarija sem 14. in 16.6.1998 na Malem placu pri Bevkah sli{ala kruljenje moko`a. Mali plac je ostanek nekdaj obse`nej{ega visokega barja in je sedaj v veliki meri porasel z vodnimi in mo~virskimi rastlinami (vodna perunika Iris pseudacorus, {irokolistni rogoz Typha latifolia, {a{i Carex spp., lo~ki/z/zzr//.? spp., le~e Lens sp., pokon~ni je`ek Sparganium erectum, ipd.), med katerimi so si spletle gnezda {tevilne mlakarice Anas platyrhynchoS, mali ponirki Tachybaptus ruficollis in zelenonoge tukalice Gallinula chloropus. Pravega {oti{~a z rosikami Drosera spp., munci Eriophorum spp. in mahovnicami Oxycoccus spp. je le {e za vzorec, saj vanj silijo krhlike Frangula alnus in breze Betula pendula. Glede na datum in primerni, razmeroma mirni habitat je seveda mo`na tudi moko`ova gnezditev. Katarina Denac, Gorki~eva 14, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: katarina.senegacnik@guest.arnes.si Grahasta tukalica Porzana porzana Spotted Crake – observation of a single individual on Bajer pond near Zalo{~e (SW Slovenia), August 27 2001 Bil je 27.8.2001, ko sem se zjutraj ob 7.00 uri odpravil k tako imenovanemu Bajerju pri Zalo{~ah. Upal sem, da bom lahko spet opazoval kozico Gallinago gallinago, ki sva jo dan prej tu videla s Toma`em Bercetom, vendar se mi je nasmehnila druga sre~a. Imel sem prilo`nost opazovati grahasto tukalico. Sprva sem pomislil, da opazujem mladostni osebek zelenonoge tukalice, ki jih je v Bajerju kakih 4 do 5, a ptica je bila preve~ temno obarvana. Podrepje je bilo v celoti bele barve, medtem ko ima zelenonoga tukalica bele barve le v obliki polkroga. Grahasta tukalica je bila verjetno le na selitvi, kajti prej je tod {e nisem opazil, vendar pa gnezditev tudi ni izklju~ena. Podatek je zanimiv, saj atlas gnezdilk [Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana] grahaste tukalice kot gnezdilke za JZ Slovenijo ne omenja. Erik [inigoj, [inigojska ul. 5, SI-5294 Dornberk, Slovenija Sloka Scolopax rusticola Woodcock – spring and autumn observations in a continuous Dinaric beech forest with fir Omphdlodo-Fdgetum s. lat. on Mt. Krim (C Slovenia). In spring (March 29 1997), one individual was observed flying over a small clearing at an altitude of 780 m a.s.l. In the autumn (November 2n 2000), two ex. were frightened away at 760 and 940 m a.s.l. in a continuous forest habitat. O sloki slovenski ornitologi ne vemo kaj dosti, predvsem zaradi njenega skoraj neopaznega na~ina `ivljenja. Medtem ko smo se, ve~inoma po zaslugi Petra Trontlja, nekako spoznali z odkrivanjem sloke v gnezditvenem obdobju, teritorialnimi leti samcev v mraku, pa nam je selitveno obdobje {e vedno tuje. O jesenskem pojavljanju sloke na selitvi so ve~ino podatkov v preteklih obdobjih zbrali lovci [SoviNC, A. (1994): Zimski ornitolo{ki atlas. Tehni{ka zalo`ba Slovenije, Ljubljana], sicer pa ve~ina ornitolo{kih opa`anj zadeva le naklju~na sre~anja. Jeseni se z Daretom Fekonjo navadno odpraviva pregledovat gnezdilnice po Krimskem hribovju. Tako je bilo tudi 2. 11. 2000. 53 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page,^i4 ti- Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook Presene~enje naju je ~akalo na Krimu, saj sva v eni izmed gnezdilnic za koza~o Strix uralensis naletela na koza~ina peresa, medtem ko je vhod druge, ta je bila namenjena koconogemu ~uku, zazidal brglez Sitta europaea. Med pregledovanjem gnezdilnic sva na dveh mestih spla{ila sloko. Prvi~ na nadmorski vi{ini 760 m, drugi~ na 940 m, obakrat v strnjenem bukovem gozdu z jelko Omphalodo-Fagetum s. lat. Sloke, ki jih poznamo kot gnezdilko vla`nih gozdov [Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana], na seltvi o~itno zaidejo tudi v vi{e le`e~e dinarske gozdove, kjer je prst dovolj mehka za njihov na~in prehranjevanja. Ali v tem okolju tudi gnezdi, pa ni znano. V tej povezavi je zanimiv tudi podatek o ve~ernem opazovanju sloke 29.3.1997, ko se je osebek spreletel nad manj{o poseko v bli`ini hriba Strmec na nadmorski vi{ini okoli 780 m. Sklepam, da je Krim pomembna postaja tudi na spomladanski selitvi teh ptic. Al Vrezec, Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: al.vrezec@uni-lj.si Rjavi galeb Larus fuscus Lesser Black—backed Gull – 1 ad. at Medvedce reservoir on May 1st 2002 SE of Pragersko (NE Slovenia) Skupaj z Nado Labus in Cvetko Markholt smo se dne 1.5.2002 odpeljali na Medvedce JV od Pragerskega pre{tevat vodne ptice. Bili smo sredi pogovora, ko sem v zraku opazil nekaj ve~jega in svetlega. V pri~akovanju rumenonogega galeba sem pogledal proti ptici. Galeb je vsekakor bil, vendar je imel zgornjo stran peruti skoraj ~rno in glede na velikost ni mogel biti kaj drugega kot odrasel osebek rjavega galeba. Vsi smo ga tega dne prvi~ videli, zato smo si ga ogledali {e posebej natan~no. Galeb je samo zdolgo~aseno dvakrat zakro`il nad nami in odjadral proti jugu. Dejan Bordjan, Ul.8.februarja 50, SI-2204 Miklav`, Slovenija, e-mail: dejanonih@email.si Ural Owl Strix uralensis Kozača – v gnezdilnici na Krimu smo 11.6.2002 na{li vale~o samico na treh jajcih. Z metodo 24-urnega snemanja z IR kamero smo `eleli registrirali prinose hrane mladi~em. Opravili smo dva snemalna dneva. 1.7.2002 je okoli 21.40 priletela samica, 4.7.2002 pa je gnezdilnico ob 21.00 obiskal par. Obakrat je bila gnezdilnica obiskana le enkrat v no~i. 8.7.2002 smo pogledali vanjo in ugotovili, da je gnezdo propadlo. Kljub temu pa je par {e vedno obiskoval in nadzoroval gnezdilni prostor. In Slovenia, the Ural Owl breeds in nest boxes very rarely, for in spite of a number of boxes placed in the forests in which this species breeds with certainty, only a single case of box nesting has been established so far, i.e. on Mt. Kum [Bo`i~, I.A. (2000): Ural Owl Strix uralensis. Acrocephalus 21 (98-99): 95]. In 1997, three nest boxes were placed on Mt. Krim near Ljubljana for this bird. Although periodically checked, no breeding was confirmed in them. In 2002, however, a Ural Owl’s nest was discovered in a nest box near Srednji hrib on Mt. Krim at an altitude of 800 m in the standing growth of Omphalodo-Fagetum s. lat. within otherwise dominant forest association. In the box placed on a beech Fagus sylvatica some eight metres from the ground we found, on June 11th 2002, a female sitting on three eggs. Towards the evening of the same day, a male and a female were heard calling near the box, which is quite characteristic of these birds during the incubation period [Lundberg, A. (1980): Vocalizations and courtship feeding of the Ural Owl Strix uralensis. Ornis Scandinavica 11: 65-70]. In the next 10 days, we periodically monitored the events in the box without disturbing the brooding female. The eggs and the female were observed for the last time on June 24th 2002. In order to evaluate the Ural Owl’s activities, we wished to monitor the events around the nest box and to register the male and the female bringing food to their young. To avoid the disturbing factor of human presence, which could possibly affect the birds’ activities, we opted for the method of 24hour shooting with IR film camera, placing it some six metres from the box to cover its entrance as well as the nearest branch (see photograph). The first trial shooting took place on June 27th 2002, but to our surprise no Ural Owl appeared at the nest box. At 21.40 hrs of July 1st, however, the female landed on the box’s opening, stuck her head inside for some 10 seconds, continuously calling at the same time. We were surprised, however, that in the ensuing hours the box was not revisited. On July 7th 2002, the shooting was repeated, and at about 21.00 hrs the male and the female appeared at the box. The female again stuck her head into the opening and then flew away, and a few minutes later the male looked into it as well (see photograph). The entire visit lasted about five minutes, the only one in that particular night. We presumed that there were just hatched young in the box, which would mean that the frequency of food being brought to the box 54 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^HB ti- Acrocephalus 23 (110-111): 49 — 59, 2002 should be much greater. According to the data from Finland, the Ural Owls visit the nest on average 12 times per day within the first few days when the young are hatched, and that the frequency increases to almost 14 visits per day just before the first chick leaves the nest [Korpimäki, E. & K. Huhtala (1986): Nest visit frequencies and activity patterns of Ural Owls Strix uralensis. Ornis Fennica 63: 42-46]. This is the reason why a day later, on July 8 2002, we re-examined the box which, however, was empty. Only a few feathers, bones and eggshell fragments were found in its interior. The nest had most probably been looted prior to our shooting. No alternative nest was made by the Ural Owls. In spite of the ruined nest, the territorial pair continued to visit and control the breeding area. Suitable breeding sites are crucial for breeding and establishing territory by these large cavity-nesting birds and therefore worthy of our attention out of the breeding period as well. Even in poor seasons, when environmental factors, e.g. food supply, do not enable the female to be physiologically capable of breeding, she still defends and protects the breeding site [Saurola, P. (1989): Breeding Strategy of the Ural Owl Strix uralensis. In: Meyburg, B.-U. & R.D. Chancellor (eds.): Raptors in the Modern World. WWGBP: Berlin, London, Paris: 235-240]. Our findings show that a territorial pair does this even when the nest has fallen to ruin. Ksenja Kohek, Jamova 48, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: ksenja.kohek@guest.arnes.si & Al Vrezec, Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: al.vrezec@uni-lj.si Vodomec Alcedo atthis Kingfisher – observation of a single individual at Lake Podpe~ (Ljubljansko barje, C Slovenia) on September 15 1998; the lake is otherwise unsuitable for birds due to its steep banks and great depth. Podpe{ko jezero na Ljubljanskem barju je za pti~e ve~inoma nezanimivo, saj se `e nekaj metrov od obre`ja strmo spusti v velike globine, tako da ima jezerska kotanja obliko sto`ca, morda najglobljega v Sloveniji. Redno ga obiskujejo le kme~ke Hirundo rustica in mestne lastovke Delichon urbica ter hudourniki Apus apus-, ki tu lovijo in pijejo vodo. V ~asu prvih jesenskih poplav, ko se je jezero krepko razlilo ~ez robove, pa sem 15.9.1998 na jezeru videla ribariti vodomca, neutrudno strmoglavljajo~ega v vodo s skoraj potopljenega vrbovega grma. Katarina Senega~nik, Gorki~eva 14, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: katarina.senegacnik@guest.arnes.si Smrdokavra Upupa epops Hoopoe – searching for food among fallen apples in an orchard near Kale (NE Slovenia) on June 5 2001 Dne 5.6.2001 sem obiskal Kale, kjer je veliko sadovnjakov, vinogradov in gozdov. Na hrib so me gnali klici zelene `olne Picus viridis. Ko sem pri{el na vrh, sem jo tudi zagledal, poleg nje pa {e velikega detla Dendrocopos major. Po 20-minutnem opazovanju sem na drugem koncu sadovnjaka opazil smrdokavro. Hranila se je pod staro jablano, s katere je padlo veliko plodov, ki so zdaj privabljali {tevilne `u`elke. Sicer pa je to zna~ilno prehranjevalno vedenje te ptice [Snow, D.W. & CM. Perrins (1998): The Birds of the Western Palearctic, Vol. 1. Oxford University Press, Oxford, New York]. Tega leta sem jo v bli`ini opazil {e trikrat. Sklepam, da je na tem obmo~ju tudi gnezdila. Primo` Sedminek, Podlog 33a, SI-3311 [empeter, Slovenija Planinski vrabec Montifringilla nivalis Snowfinch – first record for Mt. Pohorje (NE Slovenia) and the easternmost record known so far in Slovenia. One individual observed on January 20 2002 near Sne`ni stadion in a flock of House Sparrows Passer domesticus. Dne 20.1.2002 sem pod Pohorjem, natan~neje pri Sne`nem stadionu, opazil planinskega vrabca, in to v skupini z doma~imi vrabci Passer domesticus. Planinskega vrabca sem opazoval prvi~ in zato me je zelo presenetilo, da sem ga videl v zanj tako nezna~ilnem `ivljenjskem okolju. Planinski vrabec je v Sloveniji sicer slabo poznana vrsta in edina znana gnezdi{~a so bila najdena le v Julijskih Alpah [Geister, L (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana], medtem ko je najvzhodnej{e opazovanje s Kamni{kega sedla [Sovtnc, A. (1994): Zimski ornitolo{ki atlas Slovenije. Tehni{ka zalo`ba Slovenije, Ljubljana]. Opisano opazovanje je torej prvo za Pohorje in najvzhodnej{e do zdaj znano v Sloveniji. Ali gre pri tem le za naklju~nega pri{leka ali za morebitnega gnezdilca, pa bo verjetno pokazal ~as. Tilen Basle, Koro{ka cesta 178a, SI-2351 Kamnica, Slovenija Snežni strnad Plectrophenax nivalis Snow Bunting – observation of a single individual on December 8 2001 near the Dravski dvor - Ra~e road (NE Slovenia) Dne 8.12.2001 sem se z Nado Labus odpravil popisovat velike srakoperje na izbranem obmo~ju SV Dravskega polja. Ko sva se peljala od vasi Dravski dvor po levi strani mimo gramoznice med polji proti Ra~am, sva zagledala malega svetlega pti~a ob makadamski cesti na asfaltnem odlo`i{~u za stroje. Pti~a sem prepoznal za sne`nega strnada. Nekaj ~asa sva {e opazovala njegovo sme{no premikanje, ki je spominjalo na plazenje, in se nato odpeljala. Dejan Bordjan, Ul. 8.februarja 50, SI-2204 Miklav` na Dravskem polju, Slovenija, e-mail: dejanonih@email.si 55 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Pa.geA'r€ t± Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook Croatia / Hrvaška Hobby Falco subbuteo Skrjančar – na drogu daljnovoda je bilo 30. 4. 1998 v bli`ini vasi \ur|anci (V Hrva{ka) najdeno gnezdo {krjan~arja. Par je gnezdil v zapu{~enem krokarjevem gnezdu. Krokarji Corvus corax sicer pogosto gnezdijo na daljnovodnih drogovih, poleg njih pa si le-te kot primeren prostor za gnezdenje izbirajo tudi sive vrane Corvus corone comix, postovke Falco tinnunculus in srake Pica pica. During the survey of the Ravens Corvus corax breeding on the transmission-line pylons in Eastern Croatia, I noticed that some other bird species like Hooded Crow Corvus corone comix, Kestrel Falco tinnunculus and Magpie Pica pica can also use the pylons as nest sites. However, on 30th April 1999 one pair of Hobbys was recorded as nesting on the transmission-line pylon near the village of \ur|anci, about 10 kilometres east of \akovo. One adult was sitting on the wire close to the nest. I observed it from the distance of approximately 100 metres. The day was warm and sunny, so the bird could be seen clearly. The male was standing at the same place for about 15 minutes, cleaning its feathers occasionally, while the female was sitting in the nest. The Hobby is a regularly breeding bird in inland Croatia, where it occurs from March to September. During the migration period this species can be seen individually or in small flocks also along the Northern Croatian coast and in Dalmatia [Kralj, J. (1997): Ornitofauna Hrvatske tijekom posljednjih dvjesto godina. Larus 46:1-112]. According to LukaČ [LukaČ, G. (1998): List of Croatian Birds. Nat. Croat., Vol. 7, Suppl. 3:1-60]. Hobby is a vulnerable species. The observed breeding pair moved into an old or abandoned Ravens nest, since a pair of Ravens was breeding two pylons further on. It is known that Hobbys like to breed in old crow nests on trees [Bruun et at (1992): Birds of Britain and Europe. Hamlyn, London]. It is interesting that this pair of Hobbies followed the Ravens leaving the woods, and started to breed on transmission-line pylons in continental lowland Croatia. Ivan~ica Jur~evi}, Sjenjak 44, HR-31000 Osijek, Hrvatska, e-mail: ijurcevi@pedos.hr week we could observe, almost every evening starting at about 5 p.m., a rather large group of Eleonora’s Falcons in spectacular, often very low flights. The phenomenon was taking place in one of the larger inner valleys of the island, at least some kilometres from the coast. We estimated the number of birds at 40-50 individuals, both morphs represented. One of us returned to Vis in August 1999 and was only able to observe 12 birds at once, flying very high above the port of the towns of Vis and Kut in the early evening hours (7 pm). Mihaela Pavlicev & Remo Probst, Radetzkystr. 21/11, A-1030 Vienna, Austria, e-mail: mihaela@pflaphy.pph.univie.ac.at Turška kotorna Alectoris chukar Chukar - one observed on April 30th 2001 at the foot of the Marijin Vijenac hill over the Neretva delta (S Dalmatia). Chukar is an introduced species in Croatia. (Colour appendix - Figure 2) Pokrajina ob Neretvi v obmo~ju izliva ponuja dve skrajnosti: obse`na mo~virja in suho kra{ko hribovje. Ker smo ve~ino ~asa posvetili mokri{~u, je bil prilo`nostni izlet na hrib Marijin Vijenac dobrodo{la sprememba. Kolega Luka Koro{ec, Matja` Ker~ek in pisec prispevka smo se na vrh prebili po brezpotju skozi pogorele borovce, pri ~emer so nam dru`bo delali pu{~avci Monticola solitarius in ta{~i~ne penice Sylvia cantillans. Med vrnitvijo nas je v vasici ob vzno`ju vzpetine pri~akalo presene~enje. Na strehi ene izmed hi{ se je sprehajala kotorna. V tem trenutku smo zasli{ali doma~ine razpravljati o “jerebici”, zato smo iz radovednosti zavili za vogal, kjer je kotorna ob robu ceste obirala rastlinje, ne da bi se kaj dosti menila za ljudi okoli sebe. [ele po ve~minutnem opazovanju se je umaknila. Vrnili smo se prepri~ani, da smo videli kotorno, diapozitivi pa so pozneje razkrili, da ima ptica na posnetku rjasto grlo, kar je zna~ilno za tur{ko kotorno, ki je v teh krajih sicer naseljena [Kralj, J. (1997): Ornitofauna Hrvatske tijekom posljednjih dvjesto godina. Larus 46: 1-112]. Prosto popoldne se je neusmiljeno hitro izteklo in morali smo se vrniti nazaj v ravnice delte. Tur{ka kotorna pa je nas in druge, ki so zvedeli zanjo, omre`evala {e ves dan. (Barvna priloga - slika 2) Eleonora's Falcon Falco eleonorae Sredozemski sokol – opazovanje velike skupine sredozemskih sokolov (40 – 50 osebkov), v kateri sta bili zastopani obe barvni varianti, na otoku Vis (ju`na Dalmacija) v juliju 1997. Skupina je bila opazovana ve~krat v ve~ernem ~asu v eni izmed ve~jih dolin v notranjosti otoka. V avgustu 1999 je bila nad mestoma Vis in Kut opazovana skupina 12 osebkov v zgodnjih ve~ernih urah. During the summer 1997, we spent a week in July (6 – 14th) on the island of Vis in S Dalmatia (Croatia). During this 56 Jakob Smole, Cafova 4, SI-2000 Maribor, Slovenija, e-mail: jakob.smole@kiss.uni-lj.si Roller Coracias garrulus Zlatovranka – opazovanje osebka, sede~ega na `ici blizu ceste ob rtu Ston~ica nedale~ od mesta Vis na istoimenskem otoku (J Dalmacija), v za~etku julija 1997 During our stay on the island of Vis in Croatia at the beginning of July 1997, we observed a Roller. A single individual sat on the wire close to the road to Cape Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^K? ti- Acrocephalus 23 (110-111): 49 – 59, 2002 Ston~ica, to the east of the town of Vis. When we approached it, the bird flew off and sat on a pile of cut wood, about 1.5 m from the ground. According to Rucner [Rucner, D. (1998): Ptice hrvatske obale Jadrana. Hrvatski prirodoslovni muzej, Ministarstvo razvitka i obnove, Zagreb], the Roller is a rare passing bird in coastal Croatia, but our data are also interesting owing to the observation’s late date. According to Rucner (1998), spring migration of Rollers in coastal Croatia takes place in April and May, while during the autumn migration Rollers were seen in August and September. Mihaela Pavlicev & Remo Probst, Radetzkystr. 21/11, A-1030 Vienna, Austria, e-mail: mihaela@pflaphy.pph.univie.ac.at ^rno~eli srakoper Lantus minor Lesser Grey Shrike – 4 individuals in Pore~, Zelena laguna, on June 2n 2001, where Lesser Grey Shrikes have been observed for several years. The habitat is a public garden with ornamental trees and regularly mown lawn. V Pore~u v Zeleni laguni pred hotelom Parentium opazujem ptice `e nekaj let. Kraj le`i med cesto proti Vrsarju in cesto, ki vodi k hotelskemu kompleksu. @e nekaj let se tu zadr`ujejo ~rno~eli srakoperji. Zadnje opazovanje je z dne 2.6.2001, ko sem opazoval {tiri (4) osebke. Tu je okrasni vodnjak s slapom, nekaj okrasnimi drevesi in trato, ki jo `al nenehno kosijo z rotacijsko kosilnico. Razen ~rno~elega srakoperja pa so ob mojem zadnjem opazovanju tu bili {e en (1) rjavoglavi srakoper Lantus senator., dva (2) kobilarja Oriolus orioluS, en (1) plotni strnad Emberiza cirius, en (1) veliki strnad Miliaria calndra, brglez Sitta europaea, divja grlica Streptopelia turtur (3 osebki na trati), dve (2) vijeglavki Jynx torquilLi, osebek smrdokavre Upupa epops, ki je ve~krat iskal hrano, in en (1) vodomec Alcedo atthis. Hansjörg Kunze, Plattensteig 12, A-8043 Graz, Austria Common Crossbill Loxia curvirostra Krivokljun – opazovanje manj{e skupine (1 samec, 2 samici) v juliju 1997 na otoku Vis (J Dalmacija) ob odprtem vodnem rezervoarju vzdol` ceste med mestom Vis in vasjo Rukovac On the Croatian island of Vis, while spending a week in early July 1997, we observed 3 Common Crossbills in the islands inland valley during the evening sun. The birds (1 male and 2 females) sat on a dry tree trunk, about 4m high, next to the open fresh water reservoir along the road leading from the town of Vis to the village of Rukavac. When we departed about 20 minutes later, they were still there. Mihaela Pavlicev & Remo Probst, Radetzkystr. 21/11, A-1030 Vienna, Austria, e-mail: mihaela@pflaphy.pph.univie.ac.at Macedonia / Makedonija Booted Eagle Hieraaetus pennatus Mali orel – opazovanje 1 os. ob reki Lepenec nad vasjo Volkovo pri Skopju (S Makedonija). Glede na starej{e objave avtor sklepa, da mali orel {e vedno gnezdi v goratih predelih in redno prihaja tudi v ni`ino. On August 3r 2000, I was pleasantly surprised when catching sight of a light middle sized bird of prey rising in the air from the bank of the Lepenec river above the village of Volkovo in the immediate vicinity of Skoplje. I observed it from a distance of no more than 20 metres and could immediately establish that I was seeing a Booted Eagle for the very first time in my life. I watched it for some 15 minutes, when it finally flew in direction of Mt. Crna gora. In the surroundings of Skoplje, this eagle species had been also observed by Karaman [Karaman, S. (1928): Ptice okoline Skoplja. Glasnik skopskog nau~nog dru{tva VI, Odeljenje prirodnih nauka 2: 177-211; Karaman, S. L. (1949): Ornithofauna of the Skopska Kotlina Basin. Larus 3: 196-280] who presumed that it actually bred in the surrounding mountains, regularly visiting the flat country. Well, it is nice to know that Karamans presumption still holds today Metodija Velevski, Jurij Gagarin st. 55/5, MK-91000 Skopje, Macedonia, e-mail: velevski@mol.com.mk Stone-curlew Burhinus oedicnemus Prlivka – med dnevnim popisom ptic vasi na ravninah Pelagonije (J Makedonija) je bilo med 10. in 17.5.2002 opa`enih pet (5) parov in dva (2) osebka prlivke. Populacija prlivk, ocenjena na sedem (7) parov, gnezdi ob pa{nikih na neobdelanih njivah (glej sliko). During the daily surveys of birds in the lowlands of Pelagonija (625-570 m a.s.l.) in N Macedonia, Stone Curlews were observed a number of times. Towards the evening of May 13th 2002, four (4) pairs frequented the fields along the pastures of the twin villages of Budakovo-Trap (589 m). On the following day, a pair was seen at the same locality in an untilled field. On May 15th, we chanced upon a nest with two eggs in an untilled field near the village of Klepa~ (588 m) (see photograph). The third individual was calling from an abandoned field some 300 metres away from the breeding pair. The last Stone Curlew’s calls were registered on May 16th in the pastures near the village of Dolnene (618 m); again the calls seemed to be coming from one of the abandoned fields. In the southern part of Pelagonija we roughly surveyed some large monoculture complexes, but no Stone Curlews were registered, which indicates that the observed Stone Curlew population in Pelagonija depends on pasture (sheep, cattle, horses, water buffaloes). In our rough estimation, the 57 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^rS ti- Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook pasture surfaces with very short and thin grass - which corresponds to the species’ habitat demands - cover some 30 to 40 km2. Although our observations favour 7 pairs, a census should be carried out in Pelagonija (for the habitat size indicates a larger population), especially as no current data from Macedonia are at hand [e.g. Tucker, G.M. & M.F. Heath (1994): Birds in Europe: their conservation status. BirdLife Conservation Series no. 3. BirdLife International, Cambridge]. Borut [tumberger, SI-2282 Cirkulane 41, Slovenia, e-mail: stumberger@siol.net & Metodija Velevski, Jurij Gagarin st. 55/5, MK-91000 Skopje, Macedonia, e-mail: velevski@mol.com.mk Orphean Warbler Sylvia hortensis Svetlooka penica – nova, severnej{a najdba svetlooke penice v Makedoniji. Dne 19.5.2002 opazovana dru`ina (najmanj 4 os.) nad naseljem Stracin pri Kuma-novem na nadmorski vi{ini 820 m (S Makedonija). 58 Around noon of May 19th 2002, an Orphean Warbler family was observed near the village of Stracin (25 km east of Kumanovo) in a highly degraded oak forest along the path leading towards Karada~ka Mala. There were at least four of them, including the adult male. The birds behaved territorially; hiding in the bushes, they called timidly and I believe that they had actually bred there. On that day singing males of Emberiza hortulana and Emberiza melanocephala were also registered, as well as the family with just fledged Fringilla coelebs. The habitat consisted, apart from oak (Quercus pubescens), of Rosa spp. and Prunus sp., although only few of the trees were higher than 4 metres. After the Orphean Warblers registration at Vodan near Skoplje [Velevski, M. (2001): Orphean Warbler Sylvia hortensis. Acrocephalus 22 (108): 185], this new and still more northern record in Macedonia indicates that the find at Vodan was not coincidental but that the species has extended its range towards the north. Metodija Velevski, Jurij Gagarin st. 55/5, MK-91000 Skopje, Macedonia, e-mail: velevski@mol.com.mk Masked Shrike Lanius nubicus Zakrinkani srakoper – par z dograjenim gnezdom na 7 metrov visoki rogovili topola v poplavljeni planta`i hibridnih topolov Populus sp. dne 17.5.2002 ob reki P~inji pri Katalanovu (S Makedonija) - okvirni datum za~etka valjenja On May 17th 2002, between 12.20hrs and 13.35hrs, I and my colleague Metodija Velevski observed, in a plantation of hybrid poplars Populus sp. along the swollen P~inja river near the village of Katalanovo (N Macedonia), a pair of Masked Shrikes. The birds frequented the edge of an inundated poplar plantation and occasionally flew away from dry branches to catch prey under the top of the trees. While the male was hunting as far as 100 metres away, the female kept more or less to the same place at the edge of the plantation, the reason for such behaviour probably being the already built nest some 7 metres high in a forked branch of an almost dry poplar tree (see photograph). The locality is known as the Masked Shrikes nest-site [Velevski, M. (2001): New data on distribution of the Masked Shrike Lanius nubicus in Macedonia: further evidence for the expansion of its range on the Balkan Peninsula. Acrocephalus 22 (108): 159-161]. Considering that little is known about the phenology and breeding biology of the species on the extreme edge of its breeding range, the date regarding the birds beginning of incubation seems very interesting indeed. Judging from the females behaviour, she was not incubating as yet (she brought some nest material once), and the nest was completed. I believe that the observation date is also the basic date of the beginning of incubation. Masked Shrike lays eggs between early April and the end of May, with the peak around May 2nd [Snow, D.W. & CM. Perrins (eds.) Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 PagePro ti- Acrocephalus 23 (110-111): 49 – 59, 2002 O» \iv^ /^đfc.1 cdw* iH' ^ wmWl%\ f / *"' mi \ ¦»AJ^aH <>< ^>^*_ VJ^HH?V / ^ ^ä** w.» *»i • / SV ' Pm^r ^' - -IF ^ '¦ %'U "** ##S?>A \ / v» s^h/ ¦ ¦¦>¦¦L vMftc PaBS P%3P1 AA V^-wÄ^Fa -i V»\. \-tByBBur^rVT^t4' JA] YjftAv I 1 / ril JBKftif'm ¦ /Jj^( -•¦# w. fc«\ N A (1998): The Birds of the Western Palearctic, Vol. 2,2. Oxford University Press, Oxford]. Borut [tumberger, SI-2282 Cirkulane 41, Slovenia, e-mail: stumberger@siol.net Cuckoo Cuculus canorus were calling. According to the literature available to the authors, the Rock Sparrow had not been registered on Sele~ka planina before that date. Metodija Velevski, Jurij Gagarin st. 55/5, MK-91000 Skopje, Macedonia, e-mail: velevski@mol.com.mk & Borut [tumberger, SI-2282 Cirkulane 41, Slovenia, e-mail: stumberger@siol.net Rock Sparrow Petronia petronia Skalni vrabec – dva (2) para na gnezditveni lokaliteti ob vasi [tavica (860 m n.v.) na Sele~ki planini (J Makedonija) Along the road rising from the village of Staro Lagovo (Prilep, Pelagonija) towards the top of Mt. Veslec (1322 m a.s.l.) on Sele~ka planina, we observed on May 13th 2002, immediately above the village of [tavica (860 m a.s.l.), a pair of Rock Sparrows drinking water trickling from a rock. A little later, the male was heard singing quite intensively On May 16th , two (2) pairs of these birds were registered at the same locality, when both males were singing. The bird community within a radius of 150 metres consisted, apart from Rock Sparrow, of Black-eared Wheatear Oenanthe hispanica, Northern Wheatear O. oenanthe., Blue Rock Thrush Monticola solitarius, Hoopoe Upupa epops, Eurasian Jackdaw Corvus monedula, and six Red-rumped Swallows Hirundo daurica (probably a colony). In the village, Barn Swallows Hirundo rustica were also seen, while above it European Bee-eaters Merops apiaster and a Common 59 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 PagePro Nove knjige / New books Nove knjige New books Sylvia. Journal of Ornithology. ISSN 0231-7796 Sylvia is the journal of the Czech Society for Ornithology. It was founded in Prague in 1936. Due to the difficulties during World War II and later due to the financial problems in the communist era, it was impossible to publish Sylvia every year. Beginning with 1990, it is published regularly again. In 2001, a new editorial board was formed and the outer appearance of the journal was modified considerably. Annual subscription price (from volume 37/2001) is 5 EUR (postage not included, for members of the Czech Society for Ornithology price reduction). Subscription: ^eská spole~nost ornitologická, Hornomicho-lupská 34, CZ-102 00 Praha 10, Czech Republic; e-mail: cso@birdlife.cz, tel./fax: +420-2-74866700. Manuscripts and book review copies should be sent to the editor: Petr Procházka, Department of Zoology, Charles University, Vini~ná 7, CZ-128 44 Praha 2, Czech Republic; e-mail: petr_prochazka@hotmail.com For further information and instructions to authors visit our website at: www.mujweb.cz/publikace/sylvia ¦& Sylvia publishes original papers, review articles and short notes on all aspects of ornithology in Czech (Slovak) or English. All manuscripts are peer-reviewed. Occasional commemorative articles, book reviews and announcements are also accepted. The journal is open to authors from any part of the world. Sylvia is covered by Ornithologische Schriftenschau, Recent Ornithological Literature and Zoological Record. Currently it is printed in 800 copies and within the publication exchange it is sent to more than 50 institutions abroad. Selected papers from this year’s volume: Macroecology of birds: what we have learned from the large-scale censuses; Early Pleistocene birds of Stránská skála, Czech Republic; Pairing rate, sex ratio and age structure of a Grey Partridge population in Prague; Preferred habitat and spatial activity of Corncrakes in the [umava Mts.; Nest cavities availability and nest competitors in the Scops Owl territories at the northern limit of its area. 6o ¦# Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^r^ ti- Acrocephalus 23 (110-111): 61, 2002 Najave in obvestila Announcements Nagrada Zlati legat 2001 The Golden Bee-eater Award 2001 Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS-BirdLife Slovenia) je podelilo nagrado Zlati legat” za najboljše delo s področja ornitologije za 2001. Tokrat je bila nagrada podeljena že četrtič. Finančni del nagrade je prispevalo podjetje Bioteh d.o.o. iz Ljubljane. Upravni odbor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je imenoval štiričlansko žirijo v sestavi: prof. dr. Boštjan Anko, doc. dr. Davorin Tome, Borut Rubinič (člani) in mag. Boštjan Surina (predsednik). Žirija je pregledala skupno 34 prispevkov, ki so prišli v poštev v skladu s pravili o izboru del za natečaj. Po predloženem ožjem izboru prispevkov posameznih članov žirije je le-ta na zasedanju 5.3.2002 obravnavala ožji izbor 15 prispevkov in po opravljenem glasovanju izbrala nominirana dela. O nominiranih prispevkih tako rekoč ni bilo potrebne posebne razprave, saj so se štiri dela izmed petnajstih še posebno odlikovala, in sicer (našteto po abecedi): Denac, D. (2001): Gnezditvena biologija, fenologija in razširjenost bele štorklje Ciconia ciconia v Sloveniji. Acrocephalus 22 (106-107): 89-103. Kus-Veenvliet, J. (2001): Rumena pastirica Motacilla flava na Cerkniškem polju. Acrocephalus 22 (104-105): 23-28. TronTELJ, P. (2001): Popis kosca Crex crexw Sloveniji leta 1999 kaže na kratkoročno stabilno populacijo. Acrocephalus 22 (108): 139-147. Vrezec, A. (2001): The breeding density of Eurasian Scops Owl Otus scops in urban areas of Pelješac Peninsula in southern Dalmatia. Acrocephalus 22 (108): 149-154. Rezultate študije populacijske gostote in fenologije rumene pastirice na Cerkniškem polju je Jana Kus-Veenvliet predstavila v kratkem, a zelo zgoščenem in jedrnatem prispevku. Delo posebej odlikuje vnaprej zastavljena problematika. Podatke, pridobljene po skrbno in dosledno opravljenem terenskem delu, je predstavila v rezultatih, ki jih je tudi znanstveno, se pravi objektivno, interpretirala. Delo je nekakšna matrica za podobne nadaljnje raziskave pri nas. Prispevek Petra Trontlja o populacijski gostoti kosca v Sloveniji daje dober vpogled v časovno dinamiko slovenske populacije te globalno ogrožene ptice. Ze uveljavljena metodologija daje rezultatom prispevka mednarodno primerljivost in zato tudi tehtnost, pri čemer sta izpostavljena avtorjeva kritičnost pri interpretaciji le-teh ter zadevna naravovarstvena problematika. Informativen in inovativen je prispevek Ala Vrezca o populacijski gostoti velikega skovika na Pelješcu, kjer avtor obravnava dobljene rezultate z veliko mero kritičnosti. Podane zaključke zato odlikuje tehtnost in izvirnost. Tudi Alov prispevek je, tako kot Janin, matrica za podobne raziskave v naslednjih letih. Da pa bo stvar bolj zanimiva, je letos Zlatega legata 2001” prinesla bela štorklja. Cula z nagrado je padla v roke Damijanu Denacu za prispevek, v katerem obravnava gnezditveno biologijo, fenologijo in razširjenost bele štorklje v Sloveniji. Delo, ki daje dober vpogled v populacijsko dinamiko bele štorklje pri nas, je obsežno, studiozno zasnovano, kar se kaže v dosledno razdelanem repertoarju tem, ki ga s potrebno znanstveno kritičnostjo dopolnjuje dovršena statistična analiza. Rezultati, pridobljeni iz skrbno zbranih terenskih in literaturnih podatkov, so zato kakovostni, sklepi pa jasni in dobro utemeljeni. Posebno razveseljivo je dejstvo, da delo ni nastalo na domačem vrtu”, saj je avtor pridobljene rezultate primerjal z rezultati številnih podobnih raziskav, opravljenih v tujini. Prav vzorno je zbral tudi literaturo in tako naključju ni prepustil domala nič. Avtor je v tem delu pokazal visoko znanstveno raven in lastnosti spretnega koordinatorja. Svojstveno težo prispevku daje tudi njegov poudarjeni naravovarstveni moment. Mogoče ob tem ne bo odveč omeniti enoglasnost žirije, saj so vsi člani delo ocenili z najvišjo možno oceno. Nominirancem Jani Kus-Veenvliet, Petru Trontlju in Alu Vrezcu, zlasti pa letošnjemu dobitniku nagrade Zlati legat 2001” Damijanu Denacu, zares iskrene čestitke. Boštjan Surina, predsednik žirije Zlati legat 2001 Čestitam Damijanu Denacu ob podelitvi nagrade Zlati legat 2001 za delo Gnezditvena biologija, fenologija in razširjenost bele štorklje Ciconia ciconia v Sloveniji” Acrocephalus 22 (106-107) Al Vrezec, glavni urednik 61 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^r2 Seznam recenzentov / The list of people reviewing manuscripts Seznam recenzentov The list of people reviewing manuscripts Spisek recenzentov, ki so pregledovali prispevke v reviji Acrocephalus za leto 2001. Njihov dele` pri nastajanju letnika 22 je velik in klju~en pri objavljanju kakovostnih prispevkov. Urednik in ~lani uredni{tva se zato vsem iskreno zahvaljujemo za opravljene recenzije v minulem letu. Imena recenzentov so urejena po abcednem vrstnem redu brez akademskih naslovov, a z oznakami dr`av (z * so ozna~eni tisti recenzenti, ki so v letu 2001 recenzirali dva ali ve~ prispevkov): The list of people reviewing manuscripts for the journal Acrocephalus in 2001. Their contribution is great and essential in preparing high quality papers published in Volume 22. The Editor and the Editorial Board would like to thank them for their work in the past year. Names of reviewers are presented in alphabetical order without academic titles but with abbreviations of their countries (with the names of those who reviewed two or more papers marked *): Chris Bowden (GB) Luka Božič* (SI) Tatjana Čelik* (SI) Matija Gogala (SI) Janez Gregori (SI) Franc Janžekovič* (SI) Primož Kmecl* (SI) Jelena Kralj* (HR) Kajetan Kravos* (IT) Boris Krystufek (SI) Peter Legiša (SI) Gordan Lukač* (HR) Bernd Meyburg (DE) Slavko Polak (SI) Andreas Ranner (AT) Borut Rubinič (SI) Peter Sackl* (AT) Martin Schneider-Jacoby* (DE) Peter Scott (GB) Robert E. Scott (GB) Andrej Sovinc (SI) Dare Sere (SI) Borut Štumberger* (SI) Davorin Tome* (SI) Tomi Trilar* (SI) Peter Trontelj* (SI) Al Vrezec* (SI) 62 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^rS barvna priloga / colour appendix Figure 1: Slender-billed Gulls Larus genei resting together with Black-headed Gulls L. ridibundus and Sandwich Terns Sterna sandvicensis on low sandbanks in the Neretva estuary during low tide, April 27th 2001 (photo: P.Sackl) - see page 36 Slika 1: Po~ivajo~i zalivski galebi Larus genei v dru`bi re~nih galebov L. ridibundus in kri~avih ~iger Sterna sandvicensis na polojih v ustju reke Nertve med oseko, 27.4.2001 (foto: P. Sackl) - glej str. 36 Slika 2: Tur{ka kotorna Alectoris chukar, hrib Marijin Vijenac nad delto Neretve (J Dalmacija), 30.4.2001 (foto: J. Smole) - glej str. 56 Figure2: Chukar Partridge Alectoris chukar, Marijin Vijenac hill over the Neretva delta (S Dalmatia), April 30th 2001 (photo: J. Smole) - see page 56 63 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page AVA Svoboden ^^ ^^ kot ptica. Za predanost gre. Za znanje, bdgastvd izkušenj. Smelost odkrivanja novih možnosti. Sposobnost komuniciranja. Spretno osvobajanje ustvarjalnih sil. Sprejemanje pravih odločitev v trenutku. Prihodnost je na strani odločnih. Svobodni kot ptica. @ SVOBODEN KOT PTICA WWW.MDBITE