7
Naši dopisi.
v Paradišči 28. dec. (Odprto pismo mestnemu odboru ljubljanskemu v premislek in prevdarek.) Slavoi odbor! Kakor je ob(^.e znano, začele so se pred kakim pol letom na vseh ljubljanskih mitnicah od živine na somenj prignane po silovito zvekšani tarifi tržne pristojbine pobirati tako, da uže sedaj marsikateri bolj reven kmet ne more ali pa noče zaradi previsoko postavljene tržne pristojbine svoje živine na ljubljanski somenj pri-gnati, ker to je res v primeri z drugimi sejmi vsakako preveč, od par volov plačati same pristojbine po 80 kr. Kje so pa še drugi stroški? Vsled take prenapete tarife pa se zna zgoditi, da se do dosedaj dobro obiskovani ljubljanski somnji znajo sčasoma opustiti; kajti samo ob sebi se razume, da če manj živine bo na ljubljanski somenj dohajalo, manj bo tudi vnanjega kupca prišlo, kar bi bilo prodajalcem živine in mestu samemu gotovo na veliko škodo. Kaj pa še le potem, če se vres-niči splošna govorica med kmeti, ki pravijo, če se gori imenovana tarifa kmalu ne zniža, da ne bode nobeden več svoje živine na ljubljanski somenj prignal. Toraj pozor, mestni očetje! zapomnite si dobro, kaj pregovor pravi: da boljša je mala pa gosta merica, kakor pa velika pa redka. Prav je imel toraj mestni odbornik g. Počivavnik, ko je pred nekaj časom v mestnem zboru stavil predlog, da naj se tržna pristojbina brez pomude vsaj za polovico zniža. Kmetje, častitamo zato gosp. Počivavniku. Govoril sem jaz, gospoda moja, ukrenite pa vi, ka^kor se vam prav zdi.                     M. Ilovar.
iz Železnikov 2. jan. {Snežena zima. Zdravstveno stanje. Pomanjkanje zdravnikov.) Naša gorenjska stran šteje vsled svojih obrtnijskih in tudi gospodarstvenih razmer zimo s snegom med velike potrebe. Dovaževanje oglja, lesa za dom in barantijo, krme itd. iz visocih gora bi bilo v mnogih krajih čisto nemogoče, ako bi snega ne bilo. Letos smo s tem zimskim darom preskrbljeni prav v obilni meri, kar ob enem zagotovljuje uže tudi za poletje fužinam, žagam in mlinom potrebno vodo; tedaj dvojna dobrota ob enem. — Nasprotno se pa glede zdravja meseca decembra nismo zamogli prav nič pohvaliti. Pritepla se je bila v naš kraj huda bolezen, zmes pljučnice  z  vročnico,  ki je  bila sovražna zlasti
bolj ostarelim osebam. Prav redki izmed napadenih je odnesel smrti pete, in tukajšnjo pokopališče bilo je uže tako razorano, da se je bilo bati, da bomo kar v sredi zime morali misliti na njegovo razširjenje. — Pa tudi žalno okoliščino , da naša obširna selška dolina z njenimi 7 farami in nad 8000 prebivalci nima stalno nastavljenega zdravnika, smo o tej bolezni prav zelo občutili. Sicer ekskurira lošRi gosp. zdravnik dr. Arko vsak teden dvakrat v Železnike, v čast njegovo naj bo povedano, da se gospod trudi, kar se more; al pri tako nevarno-epidemični in nagli bolezni, kakor je bila letos tukaj, je to pač premalo. Odpravo kirurgičnih šol — naj reče in opravičuje to zadevo in stvar ta ali uni še tako in tako — čuti naša dežela vedno bolj in bolj, in bati se je, da s tem ne pridemo kmalu zopet na bolje ; marveč vedno na slabeje. V tej zadevi vidimo le dva pota: ali naj visoka vlada vpelje vsaj za jugoslovanske dežele za nekaj let zopet kirurgične šole, in naj jih osnuje tako, da se bo v njih podučevalo bolj praktično kot teoretično; ali pa naj seže občinam pod pazduho, da bodo zamogle gg. zdravnike bolj primerno plačevati. Govori se namreč, da je po mestih zdravnikov dovolj, a na deželo službovat ne marajo zarad prenizkih plač. Občine imajo za zdržavanje šol, cest, zdravnikov itd. uže zdaj nositi tolika bremena, da s svojimi nakladi — to v6 vsak, kdor skuša — ne morejo več naprej; velika potreba je toraj , da jim pripomore visoka vlada vsaj nekoliko in primerno k zboljšanju zdravniških plač. Stvar je nujna, glasno-kličejoča; saj je pač vsakemu znano da je ljubo zdravje ljudem prvi blagor.
J. L. Iz Ljubljane. {Kranjska eskomptna banka) sklenila je, prositi pri upnikih moratorja do konca leta 1885.; za dan 12. januarija pa je sklican glavni zbor delničarjev, kateri pa po vsem soditi, kar je zdaj slišati o stanji banke, ne bode mogel druzega, kot napovedati konkurs. Iz poročila mestnega odbora ljubljanskega z dne 29. pret. m. zvedeli smo neprijetno novico, da je tudi mesto pustilo v eskomptni banki 50.000 gold., čeravno je uže pol leta minulo, odkar je bila znana preozka zveza bankina s firmo Tschinkelnovo. Zdi se nam, da bi bili oni gospodje, katerim niso neznani ostali razgovori v klubu deželnih narodnih poslancev za čas zadnjega zasedanja, vsaj dosti povoda imeli hoditi najvarnejšo pot.
—  {Božični prazniki) prinesli so nam božične veselice: Silvestrovo veselico v ljubljanski čitalnici, pri kateri se je ponavljala burkasta pevoigra kralj Vondra ; dalje božične drevesa v različnih zavodih in društvih in pa božični oratorji, ki so v Ljubljani v najboljšem spominu iz prejšnjih let.
—  {^^Ljubljanski List^) pi'cjel je s 3. dnem t. m. novega vrednika v osebi ^gosp. Naglica, vrednika uradne ;,Laib. Zeitung." Prof. Šuklje odložil je vredništvo s prvo številko novega leta.
—  {Poreski škof dr, Flapp) blagoslovljen je bil dne 4. t. m. v Gorici.    Navzoč je bil  tudi  škof ljubljanski.
—  {,jDeutsch bis zur Adria!") je stara parola Ve-likonemcev, in če se ne motimo, poskuša si stari Bis-mark po morski poti pripraviti pot v — naš Trst, da bi mu bila potem pot iz Berolina v Trst po suhem bolj oglajena. Tako sodijo mnogi politiki o oni z Rima po svetu raztrošeni novici, da namerava Bismark s Trsta počenši osnovati veliko in podpirano družbo za pomorsko trgovino. Ne dvomimo, da bode naša vlada, če bi to vprašanje uradno prešlo v razpravo Bismarku. prijateljsko pa prav odločno odgovorila, morje je sicer svetovno, toda Trst je in ostane avstrijsk.    Upamo , da so
nni   ?iftai   nri   nnc  751   v«p.1p.i minuli    ko  sft  ift rnodrost  vla-
8
danja še sukala krog ^pritiskanja Slovanov na steno^ in pa krog zgradeb ^^nemških" mostov do Adrije. Ilirija oživljena z odločno večino Slovencev, Avstriji zmiraj zvestihbil biedinopravi lek zoper laško in nemško iridento, toda odlašati se s tem lekom ne sme več dolgo — danebopre-pozno!
—  (F tukajšnji podkovsM šoli) vršile so se dne 29. in 30. decembra 1884. leta skušnje pred izpraševalno komisijo , kateri predsedoval je vodja podkovske šole dr. vitez Bleiweis-Trsteniški, izpraševalca bila sta c. k. okrajni živinozdravnik gospod Ferd. Gaspari in učitelj gosp. Eduard Šlegel. K skušnji iz podkovstva oglasilo se je 23 kovačev, kateri poprej niso obiskali nobene podkovske šole. Po narodnosti bilo je 22 Slovencev in 1 Nemec, Kranjcev bilo je 18, dalje 3 štajarski Slovenci, 1 koroški Slovenec in 1 Primorec. 18 kovačev delalo je prvikrat skušnjo, od teh bilo je 14 sposobnih, in dobili so toraj spričevala. Štirji pa niso bili aprobirani in morajo toraj čez leto še enkrat podvreči se skušnji. 5 kovačev ponavljalo je skušnjo , od teh sta 2 z dobrim vspehom jo prestala, 3 tudi letos niso bili dosti pod-učeni in morajo po ministerski uredbi od 1. 1873. zdaj vstopiti v podkovsko šolo, če hočejo še dalje biti konjski kovači. Učencev, ki so vsi z dobrim vspehom prestali skušnjo iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa, bilo je 6, vsi so bili Kranjci, 4 imeli so državne štipendije. Splošni vspeh bil je prav povoljen, o čemur se je tudi prepričal gospod odbornik c. kr. kmetijske družbe Luka Robič, kateri je bil navzoč pri skušnji.
—   {Firma Tschinkel napovedala je konkurs) kakor pripovedujejo včerajšnji dunajski listi. Zopet hud vda-rec za trgovce in obrtnike ljubljanske, najhujši udarec pa za uradnike in mnogobrojne delavce velikanskih tovarn in posestev te nekdaj tako mogočne firme.
—  {Glavni odbor c. kr, kmetijske družbe kranjske) zboroval je zopet včeraj in je med drugimi sklenil, za občni zbor kmetijske družbe naročiti si iz grof At-temsove tovarne pri Gradcu vsakovrstnega sadja in ze-lenjadi, posušenih na nov amerikansk način, in te izdelke razstaviti pri občnem zboru.
—  (O zadevah dobrovske pošte) se žalibog obljuba, da bode otvorjena z novim letom, ni spolnila. Cu-jemo o nekih zaprekah, katerih nadrobnosti nam pa niso toliko zanesljivo znane, da bi jih mogli objaviti.
—  {Bivši ministerski predsednik Adolf knez Auers-perg) umrl je včeraj nagloma pri St. Poltenu vsied mrt-vuda. Rojen je bil dne 21. julija 1. 1821. Njegova soproga umrla je marca meseca lanskega leta. Rajnki knez, ki je bil predsednik najvišjega računskega urada z letno plačo 20.000 gld., zapusti petero otrok. Spraz-njeno mesto z lepo plačo pa bi bilo kaj za tržaškega namestnika barona Pretisa, Slovenci bi se gotovo ne pritožili zoper tak avanzement.
—   {Gospa baronovka Katarina Zoisova) , soproga blagega rodoljuba, pokojnega Antona Zoisa, umrla je včeraj v Ljubljani, in njeno truplo bode jutri prepeljano na Brdo pri Kranji.
—  (f Dekan Janez Kovačic) v Trebnem umrl je, kakor ravno čujemo, dne 4. t. m., pokojnik bil je rojen dne 23. junija 1806. L, bil je tedaj uže v 79. letu svoje starosti. Naj bo zemlja lahka zmiraj stanovitnemu rodoljubu!
—  {Gosp, višji stavbeni inženir Franc Ziegler) imenovan je za stavbenega svetovalca in predstojnika tehničnega oddelka kranjske deželne vlade.
— {Gospod Franc Fortuna), špecerijski trgovec v Ljubljani, zvest narodnjak, prisiljen je bil vsled poloma eskomptne banke, kakor smo culi ravno pred sklepom lista, napovedati konkurs. — Tudi Zenanjev konkurs nabit je pri tukajšnji deželni sodniji.