Stav. 21. V Trsta, v wctaUo. 91. januarja 1917 'z;;a}a v^ak din, Letnik XIII. I?šdi ob nedeljah ob 5 zjutraj. In praznikih, Lfdr:2vo: UU,a Sv. X7an£»ka AsJfltega 5i. 20, !. nađstr. — Vsi t'op'si n?j se po«3j*Jo t.r«ln?*tvu Usta. Nefrankirana pisma *e a« sprejemajo ::s rokopisi sc ue vračajo. Ir.iajrUelj io odgovorni iircanik Godina. Lastnik konsorci} »sta .EJinost*. — Tisk tiskarne „Edinosti*. vpisane zadruge t lojenim poroStvom v Trsta, uiica Sv. irančišks Agiikega it. 2flL Telefon uredništva in uprave $tev. 11 -57. Naročnin* znaša: Za cdo Ido.......K 24.— Za p leta ............. • • . • 12.— za tri mcsece.....................» 6.— za nedeljsko izdajo za ceio (eto ..•••* . 5.20 ca pol I***................. 2.60 Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Slrokosti ene kolone Cene: Ogi«i trgovcev In o rtnikov.....mm pa 10 v!a Osmrtnice, zahvale, poslanice, ogiasl denarni!: zavodov ............ . . mm j'o 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........I< 20 — vsaka nadaljna vrsta............ . Mali oglasi po 4 vinarje bsseJa, najmanj pa 40 vins-jev. Oglase sprejema i n s e r a t n! od d e 1 c k .Edinosti". Naročena ki reklamacije se po.siljajo upravi lista. Plačufe se izključno ie upravi .Edinosti* — Plača i:i toii se'v Trstu. Uprava in inseraini oddelek <=e nahaiata v tillci Sv. Frančiška AsiSkega 5t. 20. — PoStuohranilniJh:! hCm:! s*. 81].65i Preiti najnovejših dogodkov. i ^ n ...... „ . . „ ! reke Oitoza ofenzivo, so bili preprečeni. Romunska bojišča. — I et rusko-ro- n unskih navalov v dolini Sušita krvavoj odbitih. Nemški polki zavzeli kraj Na-j nest i pri Nemoioasi. Romuni so odbili napad Nemcev južno Na ruskem. Italijanskem in zapadnem bojišču topovski in patruljni boji. Razno. — Nabori /.a letnik 1899. — j :šk: državni tajnik dr. Zimmermann na Dunaju. AosiiflsKo orodna poročite. Monte Casinula, Južno Praleje so .{|o-niuui obkolili neko sovražno višino, Tfri čemer so napravili mnogo ujetnikov in zaplenili 4 strojne puške. Na ostali fronti Jo Donave, kakor tudi ob Donavi, obojestransko obstreljevanje. Zadovoljiv položaj ua Grškem. LONDON, 19. (Kor.) Reuterjev urad |poroča iz Aten z dne 18. t. m.: Položaj . . se boljša od dne do dne. Včeraj so se pri- DLNAJ. 20. (Kor.) Uradno se razgla-|CeIa p0krajanja vJade z cntento glede iz- sa:*?0. januarja 1917. Vzhodno bojišče. — Mackense-nova armada: Nemški polki so zavzeli z r *okom kraj Nanesti, zapadno Nemo-.< ase. — Fronta nadvojvode Jožefa: Se->erno susitske doline so Rusi in Romuni pošiljali tudi včeraj svoje čete v napad. Vseh pet navalov se je izjalovilo, pri čemer je izgubil sovražnik poleg težkih kr-\ avlh žrtev še 100 ujetnikov. Severo-\ zhod.io Belborja so bili ruski poizvedovalni oddelki odbiti; pri Vaiepmni so iz- vršili naši poizvedovalni oddelki presenetljiv napad na sovražne poljske straže^ coski" "in ruskj kontro]orji še — F roma princa Leopolda Bav.: Nič novega. Italijansko in jugovzhodno bojišče. — Nobene izpremeinbe. Namcsmik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fmL nemško uradna poročilo. BEROLIN, 20. (Kor.) Veliki glavni stan, 20. januarja 1917. Zapadno bojišče. — Pri \Vyt-selniete in zapadno La Bassee so bile an-gl^-ke patrulje, ki so napadale danes ponoči. odbite. Med Dollerjem in reusko-rodanskhn prekopom izvršene poizvedovalne akcije virtemfcerških čet so se Končale ugodno. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Nobenih posebnih dogodkov, Fronta nadvojvode Jožefa: V vzhodnih Karpatih, severno Belborja, so * ruski cir'eiki večkrat brezuspešno ; vedbe v ultimatu navedenih zahtev. Veni-i zclisii so biii včeraj izpuščeni. Načelnik policije ie dal zagotovilo, da se jih ne bo nadlegovalo, kakor so zagrozili nekateri listi. Oficirji mešane vojaške kontrole so prispeli danes v Atene. Nemirni elementi so sprejeli novi položaj brez odpora in se popolnoma vdali v odločitev. MILAN, 20. (Kor.) Glasom tukajšnjih listov so bili sedaj izpuščeni vsi Venize-listi, vštevši voditelje časopisov. Angleški general Phiilips in več oficirjev je prispelo v Atene kot kontrolorji, dočim se iran- pričak u jejo. Glasom lista >Neon Asti« je admiral Bousguier odredil, da se inora francoska garnizija preložiti iz Krfa v Santo Mauro. Konlercnca glede razdelitve moštva Anglije, LONDON, 19. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Danes zjutraj se je pod predsedstvom ministrskega predsednika Lloyda Georgc vršila važna konferenca, na kateri se je razpravljalo o razdelitvi mo-štvenega materijala. Raski ministri na dopustu. LONDON, 19. (Kor.) »Times« poročajo po Rječi«, da je dobil ruski minister za v nanje stvari Pokrovski dvamesečen bolniški dopust. Trgovski minister Šac-kovski je dobil enak dopust. Zaplemba zlata na Angleškem. FRANKFURT, 19. o- ložljivih zalog zlata. Vsak lastnik zalog zlata bo moral o tem takoj izročiti vladi vse podatke. Triumfalni poset cesarska dvojice na Tif-oiskem. r ioža proti možu zoret pregnan. Severno ^sit^ke doline so obnovili Romuni na i^tih točkah kakor dan poprej svoje obupne napade. Petkrat so bili po težkem b.iju krvavo oilhiti. Rrzven \eč sto mrt-\ ih, ki leže pred našimi postojankami, je 7gubij sovražnik tudi 400 ujetnikov. — Mackensesova armada: Močni snežn« /a;neti in siana svetloba so ovirala delo-sunje naše artiljerije. Kljub temu so včeraj nemške čete zavzele z naskokom kraj Nanesti, ki leži ob Seretu. — Macc-dofiska fronta: Podnevi iu ponoči je bilo mirno. BEROLLN. 20. (Kor.) Veliki glavni stan. 20. jan. 1917,. zvečer. zapadni fronti nobenih posebnih do- fcodkov. Prvi generalni "kvartirmojster? pl. Ludendortf. Turško ursdno poročilo, CARIGRAD, 19. (Kor.) Iz glavnega stana se poreča: M e z o p o t a m s k a fronta: Vzhodno Kutelamare je sovražnik po \eč:uni topovski pripravi dne 15. t. m. trikrat zaporedoma napade! de! zibelko DUNAJ, 2n. (Kor.) Večerni listi poročajo: Cesar in cesarica sta se včeraj vrnila s triumfalnega poto\anja po Tirolskem na Dunaj. Kakor že javljeno, je cesar dne 14. t. m. z malim spremstvom zapustil Dunaj. Dne 15. t, m. je prispel v stan feldmaršala nadvojvode Evgena, kjer je bil sprejet od feldmaršala Lvgena, generala pehote Rotha in flml. Goigingerja. Cesar se je podal z nadvojvodo v glavni stan, kjer se je razpravljalo o vojaškem ]>oložaju. Cesar je podelil nadvojvodi ta Jan veliki križec reda Marije Terezije. Popoldne je posetil cesar Trident. Tamkaj ga je srrejci gen. polk. Rohr s štabom. Prebivalstvo je vladarja navdušeno pozdravilo. Na Piazza d' arini se je vršilo nadziranje nekega polka. Naslednji dan se je cesar, spremljan od nadvojvode Ev-gena, odpeljal na Vielgcreutsko planoto, njegove vojskovodske slave. Ob vznožju planote v Callianu se je zglasil med drugimi najstarejši oficir deželnih strelcev, brigadirski polkovnik pl. Slo-minka. Njega je doletela sreča, da mu ie cesar miznani!, da se morajo polki deželnih strelcev, ki so se v številnih bojih tako sijajno obnesli, imenovati odsedaj naprej »polki cesarskih lovcev«. Nato se je nadaljevalo potovanje s sanmi na planoto !; annadnemu zboru, ki mu je poveljeval cesar tekom sijajne ofenzive proti Italiji. Po obisku pri zbornem poveljstvu se je I>odal cesar k divizijskemu poveljstvu cesarskih lovcev. Pri vseh udeležnikih roea: Fden r.aših »HKlvodnikov, poveljnik j P' i tej vojni so ob pogledu zasneženega fespscanski pGročnik fiartwlg, je dne 9. t. j skalovja in planjav Folgaric oživeli sponi., 6«j morskih n?iii jugovzbodiio Malte, i nuni na zmagovite boje v maju in juniju pf'topij s torpedn»m stretom od lahkih po-1 1916. Cesar je sprejel povabilo zastopn:-mo.skih sil zavarovano angleško linijskoj x polkov cesarskih lovcev h ko- naše postojanke. Vsi napadi so bili odbiti c>b težkih izgubah za sovražnika. Dne 19. t. in. so čete naše prostovoljne konjenice r ;jadle neko na pJho^u se nahajajočo sovražno konjeniško brigado. Sovražnik je »mel *» elike i/tub?. Vrli tega smo odvzeli nasprotniku tri strojne puške in sestrelili ero angleško letalo. — Kavkaska fronta: Na desnem krilu smo odbili napade, ki jih je izvršila ft&nija sovražnika proti rašim predstražain. meri!;. BEROLIN, 19. (Kor.) WoHiov urad po- ladjo - Cornwailis« (14.000 ion). Sovražna uradna pcrcšiia. halijansko uradn i poroči!?. 19. januarja 1917. — Na trentinski fronti je bilo bojno delovanje omejeno tudi \wc-raj. Naia arnlierija je motila sovražna gibanja v ozt;.,iiu adiške doline. Na Krasu je sovra'.ua artiljerija k«>ncentrično ob-streljeva a naše črte t b cesti Opatjesek) - Ki>staiijev ica in to zjutraj m popoldne. Naša artiljerija je krepko odgovarjala, zadržali sovražne skupine, ki so poizkušale i ro-Jirati proti nač in po»tojaukani in jih razpršila. Zvečer je bila akcija zopet popolnoma ustavljena. Rusko uradno poročilo, januarja 1917. — V Gozdnih Kar-pat h je sovražnik po izstrelitvi 200 gra- siiu. tcktNU katerega je imel divizijski poveljnik, pač najstarejši cesarski lovec, napitnico na Najvišjega vojskovodjo, ki je bila si>rejeia z navdušenjem. Cesar je v svojem odgovoru odredil, da se inora odsedaj naprej tudi brigada te divizije imenovati >:brigada cesarskih lovcev«. Dne 17. januarja se je podal cesar v Val Su-gano. Vožnja po bogato okrašenih pokrajinah je bil pravi zmagoslavni r«jhod. Tako Italijani kakor Nemci so viharno pozdravljali cesarja. Ob čarobi sinjih visokih gora, pred armadnim zborom nadvojvode Karla, ie nato feldmaršal nadvojvoda L v gen zaprosil Najvišjega vojnega gospoda. naj si sam pripne veliki križec reda Marije Terezije. Vzpodbudni govor prejasnega vojskovodje je izzval silno navdušenje, ki se je še povečalo, ko je cesar ugodil prošnji nadvojvode. Iz dar ju v pozdrav. Naslednjega dne se je podal cesar z avtomobilom v Fleimsko dolino in zvečer v Inomost. Pri nadziranju čet je imel cesar tudi priiiko, da je nadziral ^Cesarjevičev polk«, ki ie prezentira! v sijajnem, stanju. Nabor za letnik 1899. DUNAJ, 20. (Kor.) Z danes objavljenim proglasom se vpoklicujejo črnovojniški obvezanci rojstnega letnika 1899 v svrho konstatacije njihove srosobnostl za črno-vojnlško službo z orodjem k naboru. Naborni obvezanci se irajo najdalje do 31. januarja zglasiti v občinskem uradu svojega bivališča. Nabore bodo izvršile črnovoiniške prebiralre komisije in sicer cd 8. do 22. februarja. Povratek Clam Martinica in Tisze na Dunaj, DUNAJ, 20. (Kor.) Danes zjutraj so prispeli semkaj na povratku iz Bcrolina avstrijski ministrski predsednik grof Clam Martinic, ogrski ministrski predsednik grof Tisza, minister Fidfer in ogrski poljedelski minister baron Ghillaiii;!. Z istim vlakom sta prispela na Dunaj tudi nemški državni tajnik dr. pl. Zimmermann .in Ie-gacijski svetnik pl. Piittvvitz. Prehranjevalna vprašanja. DUNAJ, 20. (Kor.) Listi poročajo: Ravnateljstvo prehranjevalnega sveta je imelo pretekli torek pod predsedstvom ministra gm. Hoferja sejo, na kateri se je razpravljalo in sklepalo o celi vrsti važnih vprašani. Glavni predmet so tvorile priprave za ustanovitev rezerv za eventualno slabejše čase. Skupščina je izvolila nato razne odseke, med niimi komite s sekcijskim načelnikom Kellerjem na čelu za dobavo, izrabo in vodstvo nadomestnih hranilnih in krmnih sredstev; komite pod vodstvo barona Friesa za pospeševanje pomladanske setve. Ta komite ima nalogo, da poskrbi za primerno izvedbo setve in da spravi cene v soglasje s posameznimi pridelki. Kmetom se bo zabičalo, da naj ne izrabljajo zemlje v spekulativne svrhe na stro ke spi oŠ nos ti. Nad-zorovalne oblasti naj pazijo strogo na to, in naj se od države še nezaplenjeni in za iiudsko prehranjevanje važni produkti za-sežejo za državno gos|x>darstvo. Razpravljalo se je tudi o vprašanju prisilne produkcije in se namerava izvesti pogojna prisilnost. Kmetom se bo sejanje gotovih vrst sadov prepovedalo in dalo tako prednost važnim in nepogrešljivim vrstam žita. Dalje je v ra zmot rvanju načrt, da se izvede za vsa državna živila, torej tudi kavo, sladkor in maščobe, po vsej Avstriji obligatoričtur rajoniranje. Odlok na politične oblasti prve instance glede naprave vojnih kuhinj je končan in bo razposlan že v najkrajšem času. Nemški državni tajnik dr. Zimmermann na Dunaju. DUNAJ, 20. (Privatno.) Iz okoliša državnega tajnika dr. Zimmermanna se poroča: Državni tajnik ni prispel na Dunaj samo v smislu tradicionalnih običajev, ampak predvsem radi tega, ker se je hotel kmalu po svojem imenovanju za ministra za vnanje zadeve predstaviti cesarju in kralju Karlu in posetiti ministra za vnanje stvari grofa Czernina. Smatral je to kot posebno važno vsied dobe, ko odklonitev mirovne ponudbe potoni nasprotnikov sili zavezuike, da nadaljujejo skupni boj za obstoj z vso energijo. Da se ta za vse narode tako težki boj konča zmagovito za nas kolikor mogoče kmalu, je treba bolj kakor kdaj poprej skupnega delovanja skupnih sil na vseh poljih. Državni tajnik je trdno prepričan, da se bo v težkem vojnem času tako sijajno preizkušena zveza obeli zveznih držav v bodoče sklenila še trdneje in da pride iskrenost zveze na polju skupnih gospodarskih interesov vedno bolj do izraza. DUNAJ, 20. (Kor.) Državni tajnik dr. Zimmermann je bil danes skupno z grofom Czerninom sprejet od cesarja v av-dijenci. Pri tej priložnosti mu je podelil cesar veliki križec Leopoldovega reda. Nato sta oba državnika v ministrstvu za vnanje zadeve nadaljevala posvetovanja. mož, v kratkem izkrcal partiik »Yarro\v-dalec. Pamik >Saint Theodore«, ki je bil zaplenjen od nemške ladje, je oborožen. Uporablja sc na način, kakor pa mik »Appam«. _" Dr. Vladov umrl. SOFIJA, 20. (Kor.) Dr. Vladov, eden voditeljev macedonskega gibanja, je umrl za rakom. m su u'in \ gospouarstvii, se viui danes, ko jim o?)last mora poverjati važneje gospodarske stvari. Kar se Potopljeni parniki. LONDON, 19. (Kor.) Španski parnik »Villa- je bi! potopljen. BERN, 19. (Kor.) Ameriški parnik : Bor-ningen« je izkrcal 27 mornarjev potopljenega norveškega parnika »Bergenhus«. Kakor poroča »Progres de Lyon c iz Madrida, ie bilo 28 mornarjev francoskega parnika »Sidney« izkrcanih pri rtiču Fi-nisterre. Kapitan in oba arriljerista parnika sta bila odpravljena v podvodnik. ROTTERDAM, 20. (Kor.) Včeraj je prispelo semkaj 33 mož uanskih parni kov »Gorda« in »Chassiemerskic in dva kapitana. Parnika sta bila sredi decembra pri Finisterre potopljena od nekega nemškega podvodnika. Dne 16. decembra je bila Gerda« od nekega nemškega podvodnika brez številke ustavljena. Ladja je dobila posadko 7 mož in je bila uporabljana nato kot rešilna ladja. Še istega dne je bil ustavljen in potopljen parnik »Chassiemerskic. Posadka je bila spravljena na krov »Gerde«. Nato je šel podvodnik na lov za drugimi ladjami. Na- vanja' "NatiorialVcVbandu "' pripadajočih slcdnia žrtev je bil angleški parnik > Bay-hall", čegar posadka je bila spravljena istotako na krov Gerde. Par ur pozneje je doletela ista usoda japonski parnik »Tari Maru«. Nato je dobila »Gerda* ukaz, naj odpluje proti Finisterre. Tamkaj so bile razne posadke izkrcane, nakar je bila »Gerda« sama izven teritorijalnega vodovja potopljena. V dveh dneh je nemški IKKivodnik torpediral 12 ladij, med njimi norveške in potugalske parnike. sc v vse hrvatske srednje šole, posebno pa učiteljske hi trgovske, uvede pouk češkega jezika mesto madjarskega. V utemeljevanju je interpelant naglašal gospodarsko važnost poznavanja češkega jezika za Hrvate. Naglašal je. kaj vse so storili češki kolonisti v belovarsk: županiji in kako so povzdigniii ta kraj. Kako spretni so Cehi v gospodarstvu, se vidi tudi naj-tiče madjarskega- jezika, je menil interpelant. da se je ta jezik uvel v hrvatske šole iz političnih razlogov, ker se smatra, da so oni nad Hrvati. S tem — je rekel govornik — razburjamo naš narod, a AU d jarom dajemo nade, ki se ne izpolnijo. Med izvajanji Radića je prišlo^ do kontroverz tnej njim in oddelnim predstojnikom dr.m Tropschem. Nemci in preuredba Avstrije. Eno jim treba priznati, gospodom v »National-verbandu: jako agilni so postali, vedno sj pokoncu, neutrudni v formuliranju svojih zahtev. Ne dovoljujejo, da bi javnost dobro prebavila kakovo njihovo resolucijo, kak sklep, kak komunike — kajti za pctami je že driig sklep z nekoliko izpreme-njeno formulacijo. Ali vse so le varijante melodije .— muzika pa ostaja ista, vnarsjo obliko izpreminjajo po potrebi, jedro o-staja nedotaknjeno. Videz izpreminjajo, ako tako zahteva potreba momenta. Tipičen vzgled takega manevriranja nam daja včeraj priobčeni »sklep s posvetu- Kakšno državo zahteva avstrijska armada. Vsedel se je nekdo ki je najbrž vojak in obenem seveda Nemec, kajti drugače ne bi bil pisal v »Tagespost«, in je napisal članek, v katerem pripoveduje, kakšno Avstrijo zahteva avstrijska armada. Pravi, s kakim navdušenjem govore madžarski vojaki posebno sedaj, po kronanju, o svoji državi, »dočim naj bi pa vsi nositelji avstrijske bodočnosti, ki naj nanovo zavarujejo državo otrokom in vnukom, bili obsojeni, da naj gledajo, kako zaledje tako zalediisko, tako dvorno-vojnosvetniški, kot je le kedaj bilo kako zaledje,. čisto zapredeno v zastarele, slabotne in brezkrvne misli, zopet vali Sisi-fovo skalo v hrib, samo zato, da se v kratkem zopet zvali v dolino. Vse. kar se danes čita o načrtih in namenih, je tako majhno iti nezadostno, tako smešno v očigled ogromnih svetovnih dogodkov. Zakaj mi Avstrijci ne smemo dobiti države? Zakaj si smemo samo na bojišču biti v svesti, da smo enota, dočim pa za nami še vedno vlada blazna mnogoterost neurejene zgodovinske zmede?« Pisec zhteva enotnosti, enotne države. Država naj dobi obliko, ki odgovarja duhu, ki je vzrastel na bojišču. »Nikakor ni isto, ni tista Avstrija, ki smo jo zapustili v parlamentu iz leta 1914., in Avstrija, ki je našla sedaj v vojni svojo samozavest. Ona Avstrija je bila v svoje sestavine narazen stremeč, državni ustroj, slabo organizirano društvo dežela, čigar sredstva so izsesavali vsi, ki so je pa le malokateri hoteli preskrbovati s potrebnim. Avstrija na bojišču pa je jeklena enota, ki se noče več dati zaviti v one cape. Vltavu in Donava. In in Mura in Sava, Bodensko je- poslanccv iz alpskih in obdonavskih dežel. Tu ne čitamo nič o nemškem državnem jeziku in o njega uvedbi izveuparla-mentarnim potom. (To delo prepuščajo raznim \Volfom). Pač pa naštevajo razne naloge, ki jih bo rešiti na našem jugu monarhije in ki jim uaglašajo veliko važnost za državo in za — nemštvo! Tu jih imate! Cev so nastavili drugo, vino pa je ostalo isto! Pamet, logika in pra\ ičnost bi za!i-tevale, da se kako važno vprašanje v kaki deželi reši tako, da bi bilo na korist skupnosti in prebivalstvu dotične dežele, da se interesi tega prebivalstva v vseh pogledih spravijo v sklad z onimi skupnosti! Ne! Pamet, logika m — pravičnost gospodov iz Nutionalverbandu zahtevajo drugače' Tudi v kaki Dalmaciji, kjer ie ni niti ene avtonomne nemške duše. naj se vse stvari rešijo in urede, oziroma, preurede tako, da bo koristno za vse — nem-štvo! Pa tudi češko-nemška zveza je zborovala istočasno na Dunaju. Nič se ne motimo, ako menimo, da ta istočasuost ni bila slučajna, marveč da so gospodje nastopili ločeno, da zahtevajo — hto. ludi se ne motima menda, če sodimo, da je tudi »sklep« lega poslednjega zborovanja nekoliko izpremcuil melodijo in tekst, dočim je zahteva ostala prejšnja. Prej so ti gospodje kričali o nemškem državnem jeziku in njega uvedbi izven-pailamentarnhn potom, sedaj pa je beseda nekoliko previdneja. Prosim, čitajte! Neobhodna preuredba v Avstriji naj da nemškemu naredil končno vse, kar mu ie neobhodno potrebno >za zdrav razvoj . Ali se vam ne zdi, kakor da vam iz vsake besede zveni klic po nemškem gospodstvu?! Nobene besede je ni, ki bi omenjala drugih narodov v državi! Za njih ne obstaja dejstvo, da so ti drugi narodi iu, da tvorijo celo večino v državi, da so tu neznanske žrtve teh narodov za državo. Tudi ob velikem svetovnem požaru hočejo greti svoj nemško-radikalni lonček! Nekoliko drugačna cev — prejšnje vino! Na prvem gori omenjenem sestanku so zahtevali, naj vlada pred preuredijo stvari v Avstriji zasliši nemške-alpske poslance. Nič nimamo proti temu. Pravico imajo do take zahteve, da-si bi mi lahko pripomnili, da je nemštvo več nego dovolj zastopano v vladi sami. Mi i zero in Adrija ne nosijo več različnih ba-jna jugu, ki se zdi tem gospodom sedaj kar Angleško vojno posojilo. ROTTERDAM, 19. (Kor.) >Neuwe Rotterdamsche Courant« poroča iz Londona: Zakladni kancelar Bonar Law je tekom govora, ki ga je imel včeraj v Glasgovvu, zagrozil s prisilnimi odredbami v slučaju neuspeha vojnega posojila. Nova ladja »Mdwe« ta njene žrtve. LYON, 19. (Kor.) »Le progres de Lyon« poroča iz Rio de Janeira: Neka nemška ladja tipa »Mowe« je potopila celo vrsto parnikov. Japonski parnik »Hudson Maru-, ki je moral sprejeti na krov posadke potopljenih parnikov, je bil od nemške ladje prisiljen, da ji je sledil do 12. t. m. Šele potem mu je bilo dovoljeno, da ie odplul proti Pernambucu, kamor je pri-Val spel dne 19. t. m. Pristaniški kapitan v nat izvršil napad na višino 10 vrst južno Sugane ^e je podal cesar v Avezzano iu | Pernambucu je dobil poročilo, da bo mo-gorc Puovi. Nas ogenj ga je pognal na-i i rident, kjer so grmele vse utrdbe vla-^tvo drugih potopljenih ladij, skupno 141 rev, vse ie iste krvi, pobarvano z istim rdečilom, in sinovi njihovih zemlja hočejo imeti v bodoče na enakem ščitu enak grb. Nočemo biti berači poleg sosedov, ki so tako bogati državnega čuta in edinostnega ponosa, imeti hočemo močno in mogočno državo, ker jo moremo, ker jo moramo imeti, kajti Avstrija mora biti močan steber, ne pa zadrega za srednjo Evropo. Kd^r danes zopet predlaga zmašilo in polovičarstvo, kdor za posamezne dele Avstrije zahteva posebne pravice in posebne zakone, kdor zopet hoče mazačiti z obliži, namesto da se uporabi edino sredstvo za trajno okrevanje: anathema est! Avstrijska armada zahteva svojo državo!« — Prav krepke, lepe so te besede. Torej le proč s političnim mazaštvom, krpanjem, polovičarstvom in zmašili. Nova Avstrija bodi enotna, kot jo zahteva ta posameznik — armada kot taka pač nima niti časa niti smisla za politiziranje — samo pozabil je povedati, kako naj se doseže ta enotnost, dasiravno bi bil stvar lahko izrekel prav kratko. V armadi ni nobene razlike, pred sovražnikom imajo vsi enake pravice in enake dolžnosti; torej: popolna enakopravnost vseh avstrijskih narodov, pa bo Avstrija taka država, kot jo zahteva armada na bojišču! naenkrat silno važen, pa nimamo nikogar v kabinetu! Ali ne bi mogli zahtevati s Še večjo pravico, da vlada zasliši tudi naše zastopnike, predno se loti reševanja stvari na jugu. Saj smo tudi mi takorekoj avstrijski državljani! Vsaj razne fronte govore tako! Kje je naš organ, ki bi mogel staviti tako zahtevo s primernim pov-darkom?! Ali ne kliče vse te nemške izjave po takem organu? Ali si bomo še dolgo mašili ušesa pred govorom dog(xl-kov — morda tako dolgo, da bo----prepozno?!! Ozračje se čisti! Epilog k članku v »Straži«. Pod tem naslovom smo v izdanjih mi-nole sobote in nedelje ponatisnili članek, ki ga je prinesla mariborska > Straža <: Ozračje se čisti! smo vzkliknili z resničnim zadoščenjem: radi izvajanj, ki jili vsebuje članek, in z ozirom na list, ki jih je priobčil. Radi izvajani, ker vsebujejo priznanje in izpoznanje, koliko se je v razdobju par desetletij sem — zares žalostnem razdobju — grešilo v vsem našem javnem življenju: na polju politike na škodo ne- izogibno potrebne iK>litičnc organizacije. Učenje češkega jezika na Hrvatskem. I na škodo obrambne organizacije, na polju V hrvatskem saboru je predložil poslanec ■ sicer čudovito, da, rapidno razvijajoče se R^rdič interpelacijo, s katero zahteva, naj1 gosprxlarske organizacije, izlasti zadruž- Stran I!. .EDINOST* itcv. 21. V Trstu, dne 21. januarja 1917. ništva. potem z nesrečnim razmerjem med strankami, in slednjič posebno še po zastrupljenem občevanju med našimi slovenskimi listi! . polja našega javnega življenja je zasedel oni članek >Straže« v markant-nili potezah, s krepko in odkrito besedo in prepričevalno argumentacijo. Brezobzirno, brez ozira na vse občutljivosti oseb in strank, na vso napetost, razdraženost in nezaupljivost, na ves antagonizem in iz tega izvirajoči fanatizem nasproti politično drugače mislečemu človeku, oziroma stranki, kakor so se v zadnjih desetletjih razvili v našem domačem javnem življenju in je zastrupljali: brez vsakega »;zira na vse te momente in elemente jc povedal člankar z vsega priznanja vrednim pogumom, Kolika je škoda, ki jo je naš narod, ki jo je naša skupna stvar trpela v sled takih razmer, ko smo bili nabijali in ubijali drug drugega, a bili slepi za dejstvo, da ubijamo s tem — sebe! H w le vredno, velezaslužno, zares slo-venko delo je izvršil mariborski list. da mmn ga bili v resnici veseli.-Ta naše zadovoljivo je bilo tem globlje, ker je tako -besedo poštenega izpoznanja in svarila izpregovoril ravno list, ki je glasilo stranke, v katere taboru je večina slovenskega naroda in ki je bila — ravno v zavesti te svoje moči in trdne pozicijo v narodu — recimo: malo disponirana za ozirc napram drugim, ne pripadajočim jej delom naroda. Straža je razkrila škode, podala je izpoved krivde — vseh, in zaklicala slovenski javnosti, da tako ne smemo dalje, ako nočemo, da bo škoda za ves narod trajala dalje in se večala tako, da postane usodna za vso našo narodno skupnost. PreJ vsem z ozirom na našo politično organizacijo. V največji meri zaslužna je bila že krepka, pogumna izjava, da nobena stranka ni pooblaščena, nima mandata, da bi govorila v imenu vseh strank, torej vsega naroda! Da torej potrebujemo mesta, kjer bi se posvetovale naše stranke za skupno delo. Ta izpoved je prišla res a propos, v najsk rajne jem trenotku, v časih velike potrebe in sile: kričeč ple-doje, obrambni govor je to za zahtevo p*> koncentraciji slovenskih strank, ki je danes pri nas vprašanje najvišje aktualnosti, skrajne narodne potrebe! Paralelno s to potrebo gre potreba smo-trene, pametne, koristi in varnosti naroda odgovarjajoče organizacije našega obiambiiega dela, ki doslej ni bilo le razcepljeno, marveč razdirajoče v tem smislu. da so z ene strani paralizirali, podirali, kar so zidali in ustvarjali drugi. Sredstva za to pa so prihajala iz enega in istega naroda, iz slovenskih žepov! V najvišji meri rodoljubna je torej zahteva člankarjeva, da naprtimo konec takemu samomorilnemu postopanju ter da na njega mesto pride smotrena, medsebojna prizadevanja izpopolnjujoča uredba za paralelno delovanje obojestranskih o-brambnih organizacij. Družba sv. Cirila in Metoda in Slovenska straža — ti naši glavni obrambni organizaciji — naj si ne ste iita več sovražno nasproti druga proti drugi, marveč naj si obrambno delo razdelite tako, da bo za narod in njegov napredek čim večja korist. Največjega življenskega pomena je v sedanjih časih dobro organizirano narod-rto-gospedarsko delo. Dosedanje razmere na tem polju našega narodnega dela so bHe naj I ju te ja rana. Naše zadružno delo se je n. pr. — kakor smo že gori konstatirali — nekaj let sem res divno, bujno, presenetljivo razvijalo in nam je pokazalo. da je v našem narodu toliko gospodarskih in financijelnih sil, da smo bili sami presenečeni. Ali, prave koristi ni bilo za skupnost; vsaj ne take, kakor bi je bilo. da niso bile v nas take zastrupljene razmere. Će v političnih in strankarskih bojih prekipeva strast, je na vse zadnje še uinliivo. Ali če politična strast poseza v fcospodar;»ko snovanje, Če pri tem mesto strogo in izključno gospodarskih, stvarnih kriterijev odločajo strankarska strast in politični oziri, ali — konkretno povedano: če se gospodarske organizacije ne snujejo iz stvarnih razlogov in potreb, marveč le kot sredstva za politične in strankarske boje — potem nastaja stanje, ki je bolno, ker razjeda črv podlage in te-meije organizacij. Mesto da bi take organizacije prinašale obilega blagoslova, do-našajo na eni strani — kakor kažejo mnoge ziiaiio žalostne izkušnje — občutnih škrvj za skupno larodni imetek, na drugi pa za na a jo med nas vedno novega ne- PODLISTEK. itiva za medsebojna, narodni organizem j razdevajoča nasprotstva in medsebojno uničevanje! Posledice takemu besnilu so hude in — neizogibne. Če pobijamo drug drugega, če organizacije s te ali one strani izpodkopujejo druga drugi ugled in kredit, potem mora priti tako, da trpijo na ugledu in kreditu — vse!! In na koncu vseh koncev dmiaša tako zanašanje političnih in strankarskih motivov v gospo7 darsko življenje zle posledice ravno v političnem oziru. Z medsebojnim izpodkopa-Fvanjeni in z neizogibnimi posledicami te-! mu dajamo narodnemu sovražniku nevarno in izdatno orožje v roko! In naši nasprotniki znajo temeljito porabljati tako orožje! Zato pišemo član k ar j u v veliko zaslugo, da je pogumno razkril vse to zlo :— ki je označa direktno kot škandal — ; v naši gospodarski organizaciji. Kdo ne bi brezpogojno pritrjal člankarju v mariborskem listu, ko svari, naj prenehamo s tem medsebojnim bojem na gospodarskem polju?! Naj ima le vsa-j ka politična organizacija tudi svojo gospo-! darsko organizacijo. To ne škoduje in je Icelo koristno, ker podžiga k čim intenzivnemu delovanju - h koristnemu stvarnemu tekmovanju za narodovo materijalno blagostanje. Kdo ne bi mu pritrdil, ko priporoča skupno centralno organizacijo našega zadružništva — seveda na podlagah, kakor jih označa v stavku, kjer pravi, da zadruga bodi zaščitnica tolerance, ker so »zadružniki lahko različnih političnih nazorov, a pri tem vendar enako mislijo v zadružnogospodarskem oziru«. Za vse potrebno skupno delo — narodno-po-litično, obrambno in gospodarsko — pa naj se osnuje »narodni svet« iz vseh strank kot najvišja instanca — res narodna institucija! V ne manje zaslužno delo mu štejemo, da se je dotaknil tudi velikega; zla, ki je je zagrešalo naše časopisje z načinom in tonom svojih polemik. V to bolno vprašanje se nočemo spuščati podrobno. Saj je žalostno-znano vsakomur, ki jc zadnja leta zasledoval naše polemike. Svojo obsodbo in svarilo je člankar lapidarno označil z zahtevo: naj Iz našega časopisja izginejo »farji«, »brezverci«, »lumpi«, banditi«, »tolovaji« itd., ki jih sedaj, ko jih nuveč, =prav nič ne pogrešamo«. Tudi mi zaključujemo z zaključkom v »Straži«, ki ga debelo podčrtujemo: »Stranke bodo obstajale tudi po vojni, kakor so obstajale doslej. Sleherna pa pravi, da s svojim delom išče dobrobit naroda. Ce je to res, potem ne bo v tako težkih in važnih trenotkih, kakor so ravno sedanji, težko najii poti za skupno postopanje. Ako se ne bi našla? Tedaj bo za to težko odgovarjal oni, ki bo kriv nespo-; raz u mijenja!« Članek v mariborskem, listu je znak. da se ozračje čisti, da so se v mnogih krogih začeli izgubljati iniazmi. ki so okuževaii atmosfero. Dal Bog, da bi nam bližnji dogodki in ukrepi v našem domačem življenju pokazali, da proces zdravljenja napreduje vsepovsod, da je rodoljubno izpoznanje prodrlo v vse dele našega naroda, da se je ozračje res sčisti-lo — od naših političnih središč, pa do zadnje gorske vasi! _ Ho uprava v Srbili Na novega leta dan je minilo leto, kar se je v Belgradu ustanovilo c. in kr. vojaško generalno gubernatorstvo za Srbijo, ali kakor se kratko označa »M O O/S«. 1. januarja leta 1916. so se severna okrožja po c. in kr. četah zasedenega, tned Savo, Donavo, Dvino, Moravo ter nekdanjo črnogorsko mejo ležečega ozemlja bivšega srbskega kraljestva izločila iz neposrednega etapnega področja in podredila novoustanovljenemu »M G O« v Belgradu. Dočim se je dotlej s Srbijo ravnalo samo kot z operacijskim ozemljem, se je okoli novega leta 1916. pričela urejena uprava dežele, kateri jc stopil na čelo najprej pedmaršal baron Salis - Sewis. Kar je našlo »M O G«, ko je pričelo svoje delovanje, je bila dežela, ki ni še nikdar poznala strokovnjaško urejene, sistematične uprave, ki jo je vojna že več let pretresala vse do njenih temeljev in ki je bila težko prizadeta jx> ponovnih vojnih operacijah. Znaten del prebivalstva je pobegnil, blagostanje drugače tako bogate dežele je bilo takorekoč izčrpano, povsod so divjale najstrahovitejše nalezljive bolezni. živina pa so uničevale živinske kuge. Bile so silno težke naloge, ki jih je „Ne sodite«...!" Roman. — Kaj pa sj vendar ti, ljuba Sonja, imela opraviti pri vsej tej stvari? — Ker so pri nas zelo temeljiti, so dali j razumeti kneginji, da se želi na višjem mestu, da naj bi tudi jaz, ki sem sodo-življala vse to in sem v stalni zvezi z Olkro, zapustila za nekaj Časa Petrograd, dokler se stvar nekoliko ne pozabi. Knc-ginja je tudi zapustila palačo in živi sedaj natihoma na svojem posestvu na deželi. — Draga moja, saj veš, da st nam bila zelo dobrodošla, in dasiravno ni za nas I ravno preveč laskavo, da si le v potrebi uporabila nase vabilo, bodi vendar prepričana, da želim, da prav iz srca želim, da bi se uživela pri nas in si svoje pregnanstvo kolikor le mogoče olajšala. Mala tetka ji je prvikrat imponirala s svojimi ljubeznivimi, pametnimi besedami, in poljubila ji je -molče, z resničnim občutkom roko. Sonja jc vstajala vsako jutro z vzdihom in vsak večer se je vlegala k počitku s tolažbo, da je zopet minil dan. Toda prožnost njenega bistva ji je olajševala, da se je čutila nekoliko bolj domačo, dasiravno jc mislila včasih, da ne more več prenašati te enoličnosti, te preprostosti razmer. Po cele ure je prele-žala na divanu, kadila in čitala francoske knjige in časopise, ki jih je potent malomarno puščala tamkaj, tako da je Josi-pinu smatrala za svojo dolžnost, da je hodila za njo v njeni sobi in skrivala liste s senzacionalnimi, drznimi slikami pred služabništvom. Sonja se je smejala, toda pustila je sestričini, da je delala po svoji volji'. Josipina ji je bila simpatična, kar je pa ni zadrževalo, da bi je ne bila, kakor se ji je pač poljubilo, ali dražila, ali pa ljubkovala, mučila in se prepirala ž njo. Napram teti se je kazala korektna, s stricem se je šalila in si je dala tudi dvoriti od njega; njegova staromodna u-dvornost jo je zabavala. Magdo je prezirala, in Magda ji zato tudi ni bila naklonjena. V kratkem se je privadila na hišo, da se je dala tiranizirati po njej. Vladala je ali z očarujočo ljubeznivostjo, ali pa z ošabnim, izzivalnim vedenjem. Upirali so imela c. in kr. vojaška uprava, in to tem bolj, ker je tudi ta uprava imela sama po naravi stvari le hnprovizacijski značaj in je morala pričeti delo marsikje s čisto vojaškim, torej ne izključno strokovnjaško izvežbanim osobjem. Šele polagoma je vzrastel iz improvizacije vsestransko izvežbani upravni aparat, kakršen je danes. Kar se je doseglo tekom tega prvega leta, naj označimo najprej z dovtipom, ki kroži po Srbiji in po katerem označa »M G G/S« — »meni se godi dobro v Srbiji« (»mir geht's gut in Serbien«). Generalno gubernatorstvo ima svoj sedež v palači bivše srbske »Uprave fondova« in ima v glavnem dva oddelka: vojaški oddelek in civilni deželni komi-sarijat. Vojaška sekcija, ki ji je na čelu načelnik generalnega štaba generalnega gubernatorstva, sedaj polkovnik generalnega štaba H u gor. Kerchnaue, obsega poleg predsedništvenega oddelka, ki deluje za vso gubernijo, vojaški oddelek, orožniško poveljništvo, državno rolicijo, intendanco, sanitetni, prometni, stavbni in kazenskosodni oddelek. Priključen je nadalje rudarski urad, centrala za blagovni promet in gospodarska skupina, ki se zopet deli v poljedelsko, gozdarsko, trgovinsko in obrtno ter tehnično skupino in potem centralo za unovčevanje letine in statistični urad. Civilni deželni komisa-rijat, ki je bil do predkratkim pod vodstvom pri železniški nesreči pri Herczeg-halomu ponesrečenega sekcijskega načelnika pl. Tiialloczyja, sestoji iz politične skupine, finančnega in civilnopravnega oddelka. Politična skupina ima pravo u-pravo, izvežbanje upravnega osobja, po-licijskoobrtne posle, potem pa šolske in bogočastne stvari. Poleg tega je guberna-terstvu pridano še etapno poštno in brzojavno ravnateljstvo. Dežela je razdeljena v področje mesta in predmostja belgrajskega ter 12 okrožij, kakor so bila že prej, in sicer Belgrad-okolica, Šabac, Valjevo, Smederevo, U-žice, Gorni Milanovac, Cačak, Kraguje-vac, Kruševac, oba okrožja v Sandžaku, Prijepolje in Novipazar in končno Mi-trcvica na Kosovem. Dočim se nahaja poveljništvo belgrajskega predinostja in mesta v rokah višjega generala, sedaj podmaršala Andriana, poveljuje v vsakem onih 12 okrožij polkovnik ali podpolkovnik. Podobno kot pri generalnem gubernatorstvu, obstoji tudi pri vsakem poveljništvu vojaška in upravna skupina, kjer zopet vse panoge vodijo strokovnjaki. Okrožja se dele v okraje, v katerih poveljujejo štabni častniki ali stotniki. O-krajna poveljništva so izvrševalni organi okrožnih poveljništev in nimajo samostojnega upravnega delokroga^. Najmanjšo upravno enoto tvori občina, kateri pač pripadajo omejene upravne in sodne pravice. ki pn nimajo samostojne odločeval-ne pravice. Občinski predstojniki sc imenujejo in so ali zanesljivi domačini ali pa v izjemnih slučajih za to službo v posebnih upravnih tečajih izvežbani izkušeni podčastniki, večinoma vojni invalidi. Zasedena dežela se v smislu haaških konvencij upravlja na podlagi deželnih zakonov, ki tve e tudi podlago za pravo-sodstvo. Kjer ne zadostujejo deželni zakoni ali kjer se ne dajo uporabiti, se namesto njih uporabljajo zakoni monarhije ali pa upravne odredbe z veljavo zakona. C. m kr. vojaški upravi stoji na čelu od meseca julija leta 1916. general pehote baron Rhemen, ki je bil pred kratkim odlikovan z velikim križcem Leopoldovoga reda z vojno dekoracijo. V deželi vlada popoln mir, prebivalstvo opušča prej. tako priljubljeno politiziranje in se posveča gospodarskemu pridobitnemu delu, ker se je prepričalo, da naša pravična uprava bogato nagraia njegov trud. Kljub velikim oviram in težavam je znašala letina prvega upravnega leta samo za izpoznanje manj kot običajno letine v mirnem času. Tako niso bile samo dežela in posadke dovoljno oskrbljene, temveč jc mogla Srbija z znatnim izvozom armadi na bojišču in v zaledje znatno razbremenjevati zaledje. Tako je bilo tudi s klavno živino. S prodajo živine je srbski kmet pridobil toliko denarja, kot ga prej ni imel nikdar, in je pač torej zadovoljen ter si prizadeva namesto starega primitivnega priučiti se od nas modernega umnega poljedelstva, da bi mogel še bolje izkoristiti svojo tako blagoslovljeno zemljo. Potemtakem se ni čuditi, da se je za letošnjo ozimino izrabil ves svet. Roko v roki z izkoriščanjem poljedelskih preostankov pa hodi tudi izko- riščanje gozdov in rudnikov. Trgovina zaradi različnih izvoznih prepovedi doslej še ni mogla zavzeti velikega obsega, vsekakor pa bi bila hvaležna naloga za našo industrijo, posebno ono, ki je ne ovirajo izvozne prepovedi (steklo, porcelan, galanterijsko blago, igrače itd.), da bi se že sedaj zanimala za srbski trg, preden jo prehiti inozemska konkurenca in dokler je prebivalstvo tako izredno dober kupec kot je sedaj. Orožništvo energično zasleduje tradicionalno roparstvo, tako da so varnostne razmere znatno boljše, kot so bile kedaj pod srbsko upravo v miru. Ravno tako je tudi z zdravstvenimi razmerami, ki še nikdar niso bile tako dobre, kot sedaj; kužne bolezni so že več mesecev popolnoma zatrte, v vseh okrožnih iu okrajnih mestih sc nahajajo bolnišnice. Nedostopne srbske ceste so postale evropska prometna pota, vse želcznice in plovne proge so v polnem obratu. Mladina se izobraža v mnogoštevilnih ljudskih šolali ter obrtnih strokovnih zavodih in sc varuje tako popolnoma podivjanja; v Belgradu se nahaja celo realna gimnazija. Uprava ter kazensko in civilno pravosodje pridobivajo vedno več zaupanja med prebivalstvom, ki more le težko pojmiti, da je vse to mogoče tudi brez korupcijc in podkupovanja. Toda Srb se uči hitro, kajti je prav tako nadarjen in sposoben za izobrazbo, kot je željan pouka. _ sc pač, a končno so se ji vdali vsi; resno hud pač ni mogel biti nihče nanjo, bila je pač tako po svoje interesantna. Polagoma se je privadila izprehodom, in čas ji jc tako mineval hitreje. Prijal ji je tudi čisti, mehki zrak v okolici, in čutila je blagodejen vpliv rednega gibanja na prostem na svoie leno, oinehkuženo telo. Natihoma je upala vedno, da na svojih iznrehodih kedaj sreča kneza, toda brez uspeha. Videla je v fotografskih izložbah samo njegovo sliko. Vsaka žilica v njej je hrepenela po izpremembi, želela si je nekoliko senzacije, kakega majhnega zanimivega dogodka. Nikdar pa ni hodila po cesti, ki je vodila na Solitudo. Bila je ta pot videti zelo lepa in mikavna, toda Sonja se je vkljub svoji koketnosti čutila preveč odlično damo, da bi si mogla dovoljevati tak neroden poizkus, da bi naletela na kneza. Za domačo zabavo pri svojih sorodnikih ni kazala nakakršnega zanimanja, m skoraj so tudi že popolnoma opustili vsi svoje prizadevanje, da bi pobudili v njej zanimanje za to prireditev. — Ce noče, pa noče, — je dejala Magda. Danes, dan pred domačo zabavo, ji je Enselbert Gnnai. (K njcg'Cvi literarni 251etnici očrtal dr. J. Š.) Petindvajsetletnica v vzvišeni službi za narodno prosveto vzbuja čuvstva odkrite hvaležnosti v srcu vseh, ki so deležni u-spehov tega idealnega dela. In Engelbert Gangl se pri tej priliki lahko z radostjo ozira na bogato Žetev svojega truda, posvečenega predvsem slovenski mladini, stanovski organizaciji in našemu leposlovju. Prvim Ganglovlm pesnitvam je kumoval jos. Cimperman, „bogati siromak", ki nam je vzgajal pesniške talente izza polpretekle dobe. Hvaležni učenec je postavil svojemu blagemu učitelju v lierarni črtici „Pozabljen pesnik-**) dostojen spomenik. Leta 1S91 je v novemberski številki Ljubljanskega Zvona stopi! Gangl, tedaj četrtoletnik l.ubljanskega učiteljišča, prvič pred slovensko publiko. V naslednjih letih so se množili pesniški prispevki „Ratislava", obzorje se mu ni, o-biika postaja dovršenejša. Elegantno zbirko „Iz luči in teme" (1897) je kritika simpatično pozdravila. F. S. Finžiiar jo je v „Dom in svetu" priporočil „z lahk;m srcem slovenskemu občinstvu", pesniku pa je za-klical: Vztr jno naprej!- Poteg „Zvona" je pridno zalagal tudi „Dom in svet", dokler mu je bil urednik dr. Fr. Lampe. V njem je pod zaglavjem .Na Gorenjskem- združil 23 lirskih pesmi (1896), iz katerih žari li i-bezen do prirode. Temu ciklu so sledile „Arabeske". 22 pesmi različnih motivov (1897, 1893), črtica „Mnj prijatelj" in življenjepis slo/, g'asbenika Ant, Nedvčda (1898). Njegove pesmi le tudi radi objavljala bivša „Slovenka-. — Kar mu je naklonila Muza v zrelejši moški dobi, to se srcali iz njegove obsežne zbirke „Moje obzorje44 (1914); njega žarišče tvorijo globoko zasnovane obširne sonate. „Zvonov- kritik A. Debeljak pravi: „Kot posrečene smatram vse one pesnitve, kjer poet opeva trud in trpljenje delavskih slojev. Z ne pri koncertu „Glasb. Matice- predstavljali njegove „Materine solze", dramatsko sliko v enajstih prizorih, ki jo je napisal za šolsko d užbo sv Cirila in Metoda. V arhivu Dramatičnega društva leži zakopana Ganglova dramatizacija „Krsta pri Savici", ki so jo uprizorili na ljubljanskem odru ob stoletnici Prešernovega rojstva. Dramatski ciklus „Do- *) Sedmo izvestje mestne višje realke v Idriji, 1903, str 30—45. lina solz" je s trodejanko „Katko Poljakovo" in s „Sinom" vred preveden na češčino in krvaščino ter čaka uprizoritve v Pragi in Zagrebu, pri nas so „Sina" že neštetokrat igrali, s „Sadom greha" pa so se upali nastopiti doslej le še ameriški Slovenci v (ikagi. Z Ganglovim imen, m je najtesneje združena raša mladinska književnost v zadnjih dveh desetletjih. Leta 1896 je poklonil slovenski mladini „Pisanice-, bil je urednik (1901-1906) zopet oživljene Ga-brščekove „Knjižnice za mladino-, dokler ni prenehala z 31. zakoni. Nato je ustanovil teladinsko knjižnico, ki jo izdaja „Društvo za zgradbo učiteljskega konv.ktau ter je v iijej izdal tri zvezke svojih zbranih spisov za mladino; pred kratkim je izročil temu društvu u rokopisu gradiva za tri nove zvezke. — Na prošnjo Društva slovenskih književnikov in časnikarjev je napisal ob odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani knjižico „Slava Prešernu 1" (1905), ki je doživela v enem letu dve izdaj'. V njej Je razgrr.il naši mladini in širšemu o! činstvu sliko življenja ir. delovanja,pesnika Prešerna, ki je primerna razun evanju zlasti mladih bralcev in ki jim naj ustvari „podlago na-daljnemu proučavanju slovenske književne zgodovine". — Izbral in uredil je pesmi Diag Jesenka - T. Doksova (1904). Leta 1900 je začela izdajati „Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev44 Zvonček, mladinski list s podobami, ki ga ureja Gangl že 17 let! Spretnejšemu uredniku bi bila težko izročena njegova usoda. Kdor pozna slične mladinske revije tujih bogatejših narodov, ta ve ceniti in spoštovati naš Zvonček. V zgodovini naše mladinske književnosti mu ostane zagotovljeno častno mesto. — Za ljudske šole je sestavil „Drugo berilo- in „Tretje berilo s slovnico-, ki sta že 16 let v rabi po vsem slovenskem ozemlju. Mnogo Ganglovih člankov idejne vsebine je tudi v „Verniku Idrijske sokolske župe-, v „Sokolskem vestniku" in v „Slovenskem Sokolu" ; njegove članke strokovne vsebine je prinašal tudi naš „Popotnik-. Gangl si je znal pridobiti ugledno mesto med slovenskimi pripovedniki. Razen krajših spisov leposl »vnega enačaja je napisal za Mohorjevo družbo dve obsežni povesti: „Veliki trgovec* in „Trije rodovi-. Med Belokranjce, svoje rojake, mu rada duša pohiti; posebno draga r>u je „Metliki stara s tih mi domovi", kjer je preživel svoja mlada le a. In tem svojim „pti.ateljein mladosti, tovarišem veselja, bratom dela in naporov' je posvetil svoje „Bele rojake", brtzdvomno njegovo najboljše loposiovne delo, ki izide v češktm prevodu kot listek v „Češkem Slove-. Gangl je tudi najzaslužnejši organizator slovenskega naprednega učitdjstva. Ko se je vrnil z Dunaja, kjer je bil v letih 1900— 1902 popolnjeval svoje študije na pedagogiju in hkrati tudi poslušal predavanja na vseučilišču, je prevzel leta 1903 za g. Jak. Dimnikom prenovljenemu „Učiteljskemu Tovarišu * ure-lniš vo, ki ga vrši torej že 14 let. Koliko zlatega časa in duševnih sil je zakopanih v teh letnikih, sluti le oni, ki je imel kedaj opraviti s takimi malo hvaležnimi posli. .. Kot odličen govornik je na številnih glavnih skupščinah „Zaveze* ter kot poslanec v deželnem zboru odločr o zastopal interese svojega stanu, šči il njega ugled, se boril za ugodno reši ev gmotnega vprašanja učiteljstva... Za te njegove zasluge ga je imenovalo „Sloven-ko deželno u-čiteljsko društvo- za svojega častnega člana. Naj ga spremlja ista „volja neubita* v S ečnejši bodočnosti! c. kr. primorskega n a rnest niš t va 17. jaii, 1917 štev. 16331/A. K., o ureditvi prometa s kavo. Na podvigi ininistrstvene odredbe 24» novembra 1916.. drž. zak. št. 394, se odrejuje: § 1. Od 21. januarja 1917 se sine prodajati nc/gana in žgana kava samo proti izročitvi v S 2. navedene uradne izkaznice o uporabi kave (izkaznica za kavo), in proti od trgan ju dotičnega števila odrez-kov, ki odgovarjajo množini kupljene Kave. § 2. Za Trst in Primorje se glasi izkaznica za kavo za množino 125 gr. žgane, oziroma 150 gr. nežgane kave za ti tednov. 1 § 3. Izkaznice za kavo se bodo dobivale tam, kjer izkaznice za kruh, in Kjer ni takih mest, pri občinskem uradu. Ondl dobč gospodarji izkaznice zase in vse druge v gospodarstvu se nahajajoče osebe, ki so najmanj štiri leta stare, pod po- bilo naravnost neznosno v njenem stanovanju. Pripravljali so in snažili... bil je strahovit direndaj, in seveda zanjo popolnoma nepojmljiv. V palači kneginje Vo-rončeve so take stvari nastajale vedno kot po čarovniji. Da bi v čem pomagala, ji ni niti prihajalo na um. Oblekla sc- je in šla na izprehod. i Ne daleč od hiše ie srečala visoko vzrastlega častnika s šlemom in pasom, ki je pobudil nekoliko njeno zanimanje. Izpod poluzaprtih vek ga je pogledala o-šabno, toda njene oči so se začudeno razširile, ko jo je mimogrede pogledal s kratkim, zelo hladnim in prodirajočim pogledom. Vzela je iz žepa zrcalce, se pogledala vanje in dejala sama pri sebi: — Kaj tako smešnega se mi pa še ni prigodilo; človek, ki mi odreka občudovanje ! Posmejala se je, pol jezno, pol veselo, in je sklenila, da ne poide predaleč, da se doma zopet temeljito ogleda. Ko je po kratki uri zopet prišla domov, je šla naravnost v salon, kjer je viselo veliko zrcalo. — Imenitno, ta ntodra baržunasta o-blcka, veliki Črni klobuk, pajčolan z zla- timi pikicami... lasje, polt, oči, vse na vrhuncu... in takšen negalanten pogled?... Ah, kaj, pustimo tega medveda! V rodbinski sobi so govorili zelo glasno. Odprla je vrata, vstopila in vprašala: — Zakaj pa vsa ta razburjenost? — Pomisli si vendar, Sonja, — je odgovorila teta, — dobili smo čisto nepričakovano, zelo častno, pa tudi zelo razburljivo vest: Knez se jc dal napovedati k naši jutrišnji zabavi. Sonjine oči so se zaleskctale. — Šarmantno, imenitno! — Da, toda jaz ne vem, kje imam glavo. Sedaj se mora izpremeniti vse, in najeti tudi ne moremo igralca za glasovir, temveč moramo dobiti popolno glasbo ... po sreči nam Lesinski pošlje vojake. — Kdo je to? — Stotnik pl. Lesinski, pobočnik. Saj si ga morala srečati. Prinesel nain ie ukaz njegove Visokosti takoj, ko si odšla ti. Morda pet minut pozneje. — Aj... vitek, plavolas človek, z modrimi, pa hladnimi očmi. (Dalje.) v Trst«, dne 21. januarja 1917. »EDINOST« štev. 21. Stran III. gojeni, da pri gospodarstva ni več kakor 1 kg kave na vsako osebo, otroci pod 4 leti se ne vračunajo. Oni gospodarji, ki še niso oddali v § 14. min. naredbe 18. junija 1916. drž. zak. Štev. 1?>6 predpisane izjave, da imaio v I. odstavku navedeno množino kave v zalogi. dobe pravico do izkaznic za kavo ta k< do! iz j; 18 za ko se zniža njih zaloga na ali pod ceno množino in ko oddajo dotično 4. V § 17, I. odstavek točka 1—3 min. c ibc 18. junija 1916., drž. zak. štev. imenovana podjetja morajo voditi isnik. v katerem mora biti razvidno lje zaloge početkom vsakega meseca, astek med mesecem in prejemališče. Prestopke te odredbe kaznuje po-no okra*'no ob last vo z globo do 2000 i ali z zaporom do 3 mesccev, pri obalnih c koiiščinah pa z globo do 5000 n ah" z zaporom do 6 mesecev, ako ne "de dejanje še strožji kazni. Ako se > : prestopek ob izvrševanju obrti, se v nategniti tudi obrtna pravica. a;:o i;ijaj.) r>ogoji § 133 b, odstavek 1, lit. f». Ta Odredba se uv&ljavi z dnevom amestništvena odredba 12. julija 1916, zak. in odredbeni list štev. 29. se veljavi dne 20. januarja 1917. C. kr. namestnik: Dr. baron Alfred Fries-Skene 1. r. stvari« KAJ DOBHIO TA TEDEN? Ta teden, od 22. do 27. t. m. (40. razde-Ijeva-ic), se bodo dobivala (proti pre-ščip!it.nju št. 40. izkaznice za živila) naslednja živila aprovizacijske komisije in siccr na eno osebo: KORUZNA MOKA. kg koruzne moke po K 0'80 kg. FIŽOL. 7« kg fižola po K r— kg. SUHE ĆEŠPLJE. V« ks suhih češpelj po K 3'60 kg. JAJCA. 1 (eno) jajce na osebo in teden po 22 vin. SUROVO MASLO. N.< vsake 3 (tri) odrezke oficijelne iz-fca . ce za iMifnhr. ki veljajo za čas od 22. c 2S. t. se bo v vseh prodajalnah, kjer se razpečavajo živila aprovizacijske komisije, obenem z drugimi živili moglo dol hi 00 g (6 dkg) surovega masla na o-selo in sicer po K 12'50 kg (6 dkg 75 SLANINA. Za vsake 3 (tri) odrezke oficijelne izkaznice /a maščobe, ki veljajo za čas od 22. d ) 28. t. m., se izroči proti izkaznici za živila ena izkaznica oranžno-rdeče-črne barve s štev. 1., ter se bo moglo dobiti nanjo do vštete sobote, 3. februarja, v običajnih prodajalnah 60 g (6 dkg) slanine na os^bo, oziroma izkaznico, in sicer po K 9'&> kg. MAST. Zelen i-svetlo-Črne izkaznice za mast velijo d > vštete sobote, 27. t. m. Na eno tak s izkaznico se more v običajnih pro-dau.:nali dobiti 60 g (6 dkg) masti na ose-b'. « zirorr;u izkaznico, po K 10'— kg. KOLERABE. Te oni tega razdeljevanja sc izroče odieu aijem belo-modre izkaznice za kolerai m Sicer dobi vsaka oseba eno izkaznic > s štev. 16. Na eno izkaznico se bo meglo dobiti 1 kg kolerabe po 24 vin. jr.ili.c izkaznice za maščobe. e o^ebe, ki opravljajo težko delo > zato pravico do dopolnilne iz-m kruh in d:/ oficijelne izkaznice >be z odrez! i, zaznamenovanimi »., dobe proti izročitvi odrezkov Inje izkaznice, veljavnih za čas 4 2^. t. m., razen normalne izkazov. komisije za nabavo slanine 2 dopolnilno izkaznico iste barve K. vštete sobote, 3. febr., jalnah dobui 3 (tri) dkg topijo v veljavo te do-, postanejo dopolnilne izdaje (zelcno-črno-sive za i s Čl te i niče I čf ter o nanj« ih — Cll! vies do pristojbin; vendar pa se jim pri nastopu dopusta puste one pristojbine* ki so jih zadnji izplačilni dan prejeli naprej. Pravi podčastniki pa imajo za ves čas dopusta pravico do plače, ki jim gre po šarži, in odškodnine za kruh. Vsemu moštvu se vožnji stroški za enkratno potovanje v kraj dopusta in nazaj kreditirajo na račun erarja. Potemtakem jim ni treba plačevati potovanjskih stroškov iz svojih sredstev. Neki gospodarski oddelek c. in kr. vojaškega generalnega gubernatorstva na PoKskem išče moških in ženskih pisarniških moči, splošno naobraženih, ki znajo stenografijo, strojepis ali knjigovodstvo in so 'popolnoma zmožni nemškega jezika® Znanja poljščine se želi, pogoj pa ni. Piača po sposobnosti od 6 do 10 kron na dan. Sedež urada v Krakovem, Lvovu, Lublinu. Radomu. Vojni poškodovanci, vdove in sirote vojnikov imajo prednost. Natančne ponudbe na naslov: W. V. Z., anončni urad Hopcas Salomon 9999, Krakov. Dogokletstvo. Na nekem zborovanju šlezvik - holštajnske provincijalne zveze poljedelcev je imel predsednik dr. Rosickc govor, v katerem si je dovolil tako-le govorniško cvetko: »Ljubi Bog nam je dal migljaj. Svetovno letino je tako slabo priredil, da ima Anglija svoje težave, da se prehrani. Ce pa Angliji damo možnost, da jej bodo iz Avstralije, Indije itd. prihajale ladje, naložene z žitom, in ako ne preprečimo tega, potem bo dvomljivo, ali nam ljubi Bo« še enkrat da tako priliko. Kajti Bog zahteva, da primemo roko, ki nam jo nudi. Nadejam se, da vodstvo naše države prime za roko, da bo znalo prijeti jo.« — »Arbeiter-Zeitung« pripominja k tej govorniški cvetki: »Torej ljubi Bo« sarn zahteva brezobzirne vojne s podvod-niki! Potem jc seveda izključeno vsako oporekanje. Ali se krogi okoli dra. Rosi-ckeja res ne zavedajo neznanskega bogo-kletstva v teh beseda!]?!« Za povrnitev naših »Amerikancev«. V petkovi številki smo posneli po »Hrv. Lloydu« sporočilo iz Amerike, da se med tamošnjimi izseljenci raznih narodnosti za čas po vojni pripravlja veliko preseljevanje v Evropo, vračanje v domovino. — Hrvatski list pozdravlja to vest; veseli se povrnitve »Amerikancev«, ker bo domovina po tej vojni nujno potrebovala teh delavnih sil, ki bode, razun s svojim delom, tudi s svojimi prihranki pomagali celiti rane, ki so jih vojni časi prizadeli narodnemu gospodarstvu. Obenem nalaga »Hrvatski LIoyd« vsem poklicanim tozadevnim javnim faktorjem v nujno dolžnost skrb, da se ti »Amerikanci« obdrže doma. — Tudi za naš mali slovenski narod ie izseljevanje in, dosledno temu, tudi vračanje naših ljudi iz Amerike v domovino, vprašanje, ki globoko poseza v so ci jalno in g< spodarsko življenje. Saj smo že pred vojno izJatu'> občutili pomanjkanje teli številnih izseljencev, pomanjkanje delavskih moči, iziasti pri poljedelstvu. — Mnogi so trdili že, da izseljevanje postane v nedolgem času v *:>ravo nevarno kalami-teto za nase narodno gospodarstvo. In ker so vzroki izseljevanja menda isti kot na Hrvatskem — slabe ekonomične in socijalne razmere — velja tudi za naše javne faktorje poziv »Lloyda«, naj store vse možno, da povrnivši se »Amerikanci« ostanejo potem v domovini.. Dajte jim dela in primernega zaslužka, ustvarite jim življenskc poboje, canogočite jim njih stanu dostojno življenje, ustvarite jim razmere, ob katerih bodo mogli ohraniti, kar so si v tujem svetu prislužili in pri-štedili: in uverjeni smo, da bo le redek tisti, ki bi zopet silil v daljnji svet. Saj poznamo slovensko dušo in vemo, s koliko ljubeznijo sc — z redkimi izjemami — oklepa pragu domače hiše, rodne grude, kako rad se tišči in tudi trpi — ako le ni prehudo — pod streho očetovega doma. Naj le pridejo naši Amerikanci, ker domovina jih potrebuje, ker dela bo mnogo — kakor še nastalih po Domovina pa je dolžna; ne sme pozabljati, da so nekdaj odšli v glavnem zato, ker jim ni dajala. j« naprodaj r TeCji lonožint. Via V^dirho št 29. M. Mozetič. (875 m na umetniški užitek, ki nam se obeta, NOfRiplAfn je pričakovati, da se tržaško občinstvo, ki je vsikdar rado pomagalo zapuščenim, Mm Hphplfl tfimfl in firPimiflfVflllfP v čim večjem številu udeleži te prireditve {■■ UCUC1U U11IU LU lirtprUUUjU IC. i „ a^ a;™ Nogavice, sulcan®«, pipe, milo, gutnijere podpet ter tako pripomore do čim sijajnejšega gmotnega uspeha te človekoljubne akcije. Poštni promet z zasedenim ozemljem Srbije. V ozemlju Srbije, zasedenem po avstrijsko-ogrskih četah, se je otvoril za zasebni promet c. in kr etapni poštni in brzojavni urad I. razreda v Lazarevcu. Pošiljati se smejo na urad Lazarevac: poštne dopisnice, pisma, tiskovine (časniki), blagovni vzorci, poštne nakaznice, pisma z označeno vrednostjo in brzojavke; od imenovanega urada: poštne dopisnice, odprta pisma, tiskovine (časniki), blagovni vzorci, poštne nakaznice, poštnohranilnične' položnice, odprto predana pisma z označeno vredTiostjo in brzojavke. Priporočitev je dovoljena. Imenovani etapni poštni urad bo obenem posloval kot vojnopoštni urad za tamošnja poveljstva, čete in zavode. V kolikor je etapni poštni urad Lazarevac pristojen kot vojnopoštni urad za ondotna poveljstva, čete in zavode, se morejo vojnopoštni službeni in zasebni zavitki pošiljati v Lazarevac enako kakor v Lajko-vac. Modra galica. Tržaški kmetijski družbi je bilo za leto 1917. nakazanih 240 kvinta-lov modre galice po K 3'20 kg. iz dotične tovarne. Z ozirom na prevozne stroške in na eventualno izgubo na teži bo računala Kmetijska družba galico po K 3'40 za kg. Modra galica je na razpolago takoj, a plačati je treba naprej. Zato se poživljajo naši vinogradniki tem potom, da takoj pri-glase svoja naročila za modro galico v uradu Kmetijske družbe v Trstu, Dunajska ulica št. 10/1, ali pri g. Dragotinu Starcu na Prošeku, ali pri g. Ivanu Košuti v Sv. Križu št. 6. Ob naročbi je treba plačati takoj dotično ceno. Opozarjamo vinogradnike tudi, da ne pozabijo naročiti nadomestila za žveplo »natriumtio-sulfat« ali »saloidin« po K V10 kg. To sredstsvo proti grozdni plesnobi se rabi skupaj z modro galico. Treba bo približno take inožinc ali nekaj manj kakor modre galice. Naslovi evakuiranih občin na Goriškem. Županstvo Bilje se nahaja sedaj v Ljubljani, Poljanska cesta 75; županstvo Brest o-vica v Ccpljanah 14, p. Nemškaloka (Kranjsko); županstvo Kanal v Banjšicah št. 63. p. Cepovan; županstvo Gabrovica v Sežani; županstvo Gorjansko v Sežani št. 72; županstvo Komen v Sežani; žn- I ttike, razni gumbi, denarnice, mazilo za 'čevlje, električne sTetiljke. baterije, piaemaki papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, raz a a rezila, robei, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Kaopfe" in drago prodaja JAJtOP U:Vl ulica 8. Nutolo itev. 13 J4 ZDRAVNIK M. Dr. Karol Pernic« stanuje v Trstu, iti. Oiulia 76 lil. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, 1. od 3 do 4 pop. za notranje, nervozne in olroSke bolezni (blizu cerkve^sv. An+onn novega.) Kot praRtikantinlo vsnsm. staro 15—17 let, veščo slovenskega, nemškega in italijanskega jezika. Pismene ponudbe pod „Marljiva" na Ins. oddelek Edinosti. 3077 HWI HH^gHHHM IIH „Arimaislska društvo"« Borkoeljaii vabi na redni občni ki se bo vrši! v nedeljo, dne 28. Januarja t. rani „ObrtaUskega drusf r v sli vu poldne. I. v dvo- Barkovljaii DNEVNI RED; 1. Nagovor predsednika. 2. P. ročilo tajnika. 3. Predloženje letnih računov. 4. Razni predlogi. ODBOR. Hotel GOMZY na Opilnah ima veliko množino dobrega črnega vina naprodaj. Vižmaijih pri Ljubljani; županstvo Osek v Crničaii; županstvo Podgora pri Devici Marij: v Polju pri Ljubljani; županstvo Prvačina v Lani; p. Lebring pri Gradcu; županstvo Renče v Ljubljani, Rimska cesta št. 18; županstv . Rilienberk pri De vici .Mariji v Polju pri Ljubljani; županstvo Soikan v Ajdovščini; županstvo Standrež v Leskovcah pri Krškem (Kranjsko); županstvo Sv. Lucija v Slapu ob Idriji; županstvo Št. Peter v Tacenu štev. 67 pri Ljubljani; županstvo Sovodnje v Ljubljani, Poljanska cesta 75; županstvo Skrbma v Sežani: županstvo Tcmnica v Sežani; županstvo Tolmin v Podmelcu; županstvo Vrtojba v Vrhu 105 pri Vrhniki; županstvo Vojščica v Avberju; županstvo Vol- če v Cerknem. Tedensko zdravstveno poročilo, v času od 13. ZldMCff Q G. Pino Trst, ulica Canale štev. 13 Velika Izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. HermansileS Trocsa TRST, ulica Bnrrisra veccbia 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. Nafnilje konkurenčne cene. J™ GAMBRIttU i vsaki večer 1 ob 9V, g vta mm predstava. ^ MT Vstopnina K t-- ^Jj § IVAN KRŽE - Trst □ Plana San Giovanni 1. □ 7ff1fiAff kuhinjskih in kletarskih potreb« S&UIU3U Sčin od lesa in pletenin. Ikafov, ^ brent, čebrov in kad. sodčekov, lopat, re- + Sct, sit in vsakovrstnih košev, jerbasev in □ metel ter mnogo drugih v to stroko spa-daj oči h predmetov. — PRIPOROČA svojo + trgovino s kuklnjsko posodo vsake vrste U bodi od porcelan«*, zemlje, cmalla, kosi- £ tarja ali cinka, nadalje pasamantorje, kletke + (td Za gostilničarje pipe, kroglje. sesalje □ hi stekleno posodo za vino 1. t. d. 1. t. d. n s ♦ aaaDaaoaaaooaaoaaaaaoaaaoDaacDDa laa n a n o n o a D o o 0 n d al 01 FitfaU al® HIEI Trst - Corso Štev. 39 - Trst 10 dopisnic v platinu, zgotovljene v 48 urah od K 3 naprej, z vsakim vremenom. Za vojake nizke cene. :: Tudi električna razsvetljava. :: ca □ □ □ ! o u □ D C □ □ □ S □ r.v.v.v.v.v.v.-.i > ANDREJ PURIČ " kovač ■B Trst, ulica Hedia 11 6, Trst ■B proda več vsakovrstnih štedil-—■ nikov (Sparherd) in drugih po-~ trebščid ter izvršuje vsako popravljanje na svoje stroške. ■P V.V '.V.'.! □□□□□□□aaDaoaacaDaaaDDaaDaaDDDa i § I Trst - Via Stadion 10 - Trsi Odprt od 8'2 zvečer naprej Cena: I. orste K Z. 1L vrste K1. zaznaniov do 20. t. m. je bilo v tržaški občim; LJ lovati 5 slučajev škrlatice. 7 slu- lj . r- _l _ - _i___1 Imrla • □ □□□□□□□□□□□□□□□□(□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ Hane« ce zo^pt ^do^e □ čajev davice in 6 slučajev legarja. Umrla je ena oseba za Icgarjem.__ ČEŠKO - BUDJfTVlSKA ReSTAVRV i • . /r» - »I__________X/- 7- \r ^ rrneti t1Q U i ' Piazza Caserma SALONE EDISON Pa8aKO VlaneIBo g □ □ □ □ glavne pošte. Slovenska postrežba in slo- □ venski jedilni ii%ti. HALI OGLftSf Cunje bele po K l-so. barvane po K — -?0, bomhaž*K 6* - , volnena p>- ",u"" " ^'„7," "i H'lil ti k rn hi krivaTa K 3 50, j let eni e K 4—, rabljeno obleko K ali jia v sled razmer ni mogla tujati Kruna belo volnoJ K 7._f sivovoiQO k g vsem svojim sinovom. Po vojni pa bodo i zaloga ulica f^ppa is. Xac v odborcvi seji. .j';:ka. Ne sprejmejo se torej več poferešaaih in izgabljenih vojakov, • se pogrešajo že dolgo časa, in t \ ) se ne sprejmejo več brezma-:rofe poklicanih vojakov. To na da ne bo bre?po4rcbne£a dela in u — A. S. diJpusti. C. kr. korespondenčni /roča: Potreba delovnih moči v panogah narodnega gosp<>dar-e di;ia vojaški upravi povod, da se . brez ozira na zopet pričakovane dopuste, v \ojaški službi se naha-i vojaškim osebam, kolikor dopušča . do začetka pomladanskih poljedelci. to je v Avstriji do 15. februarja, evati dopusti in tekmn dopustov da-. razpolago za izvrševanje svojih '>brtov itd. V pošlev prihaiajo-.ebuiii se pa more dopust dovoliti le če :e njih preživljanje oz. možnost •janja tek«nn dopusta dovoljno za-Tcna. Moštvu, ki ne more doprinesti kaza, se torej ne sme dovoliti do-TekciTi dopusta poddesetniki (in i_t vci.tki brez Sarže riniitjo pra- svećajo posebno pažnjo vprašanju naših Amerikance v. tev. Pod pokroviteljstvom kneza Aleksan-teo. Pod pokroditeljstoom kneza Aleksandra Turn in Ta\is (sina) se bo v gledališču Politeama Rossetti v kratkem vršila velika dobrodelna umetniška prireditev. Imena odličnih umetnikov, ki so zagotovili svoje sodelovanje, ter raznolični in imenitni spored, ki se objavi pozneje, obetajo, da bo ta prireditev nudila najboljši u-metniški užitek. — Cisti dohodek prireditve |c namenjen c. in kr. avstr. vojaškemu vdovskemu in sirotinskemu skladu, ttr društvu prijateljev otrok v Trstu. Z ozirom na človekoljubni namen prireditve UMlCO potrpežljiva niuči nemško v m so ih. Barriera 1. I. d. tr-h ft 7-i Via Val- Pri ZAVAROVALNEM ODDELKU ces. kr. avstrii-skega vojaškega sklada za vdove in sirote deželna poslovalnica TRST, ulica Lazzarelto vecchio Stev. 3, In pri okrajnih poslovalnicah KOPER, BUJE, PULA, PAZIN, KRK, LOŠINJ En VOLOSKO se sprejemala ponudbe vojnih ---zavarovanj za slučaj smrti In onemoglosti.--- mada gospodična, katera ima veselje za <1el-j ^il-ao:!« je naprodai ▼ večji množici. lifcOnjU «lirivo 61- 20 M. Mozetič._874 , lep« zunanj->i->ti, zdra. 11 va, poštene >'ru/.;.ie, •j in jo vefiča popolncri » loveiss eg», nemškega in italijanske^* jezika, ter 'efl ktira na boljlo boiloČJiott, in dokler tra,a vojna • zadovoljnje * malo p!aČo, dobi takoj službo i kot praktikantima pri nekem tržaškem slovenskem j podjetju. Irgovska izobrazba in izurjenost, [ozn ::jc j strojepi-ja in Fteiio^rafijo ni absolutno , otrebno Delo lahko, priprosto n prifetuo. — Uradne ure n^odue. Prefine »le^an,ne, oftabne gospodična, ter ene katere nu ►tnnnjejo v središču mt sta. so i z kljuiene. Nataočne pi^m^ne ponudbe p d Allad.t pospocična 14—17" na Inser. oddelek Edinosti. nI. .................3121 Bi=3 ene 3cz=2nznszz3izzic 31 JL 3E Sv Frani tka I. sipkega »t. 20, priti ftje. Veliko skladišče klobukom dežnikov, belih in pisanih srajc, platna žejnih robce/, moSkih nogavic itd. itc*. K. Cvenkel Trst Corso 28 Cene zmerne. — Postrežba toins« Narodna trgovina. ■■ Narodna trgovina, |MliHEUiSBHiliaK!IIHill limeHKIIHUBill lieBBIIflHill »■■■■II »■■■■■II »■■■■■III liHBimi«llir^| = ^sLdLirsLsiskSL banka Trstf Vl1. i. m., se bodo od 91 -> dop. do 1 pop. in (»d do 6. i>op prodajale na dražbi dr»-•^oct tosti, zastavljene meseca rnarca 1. IV\ t. tid svetlomodre listke serije 137 in si.cr od št. 15.501 do_št_16000___ ravnost in umetnost Liubljanski Zvon«. — Radi izrednih | tei . i i težkoč. s katerimi se mora boriti m.v \i v ^aka tiskarna je izšel decemberski | Ljubljanskega Zvona« šele se-j dal. /. novim letnikom preide list v last; . .-se zadri^e«, ki je storila vse, kart . ! razmerah mogoče, da ohrani' • i tiskemu Zvonu* zasluženo ime pr e- a slovenskega lc')oslovnega lista. — i :;vivc» je prevzel pesnik Otou Zu-p: . -j. katerega ime nam je porok, da se I Jubljanski Zvon v polni meri zaveti..' vzvišene svoje radoge, ki mu jo je za-čr: niegova slavna preteklost. Uredni-I . , rog ram. ki ga je napisal svojim so-: kom pravi: »Ako kedai, je dandanes s -ia, da naša duševnost ne zastane in ' ntmaši. nego se krepko nadaljuje in •. Dandanes, ko je malone vse dru-izpodvezano, se moramo zavedati' p« - Jji. kar nas je ostalo še d ' v ter se ne meni niti za blazirane (čc rapak umevano) geslo »L'art pour rt-- niti za filostrozno tendenčnost ali ! ;r. 'io utiiitarnost. Čutim, da stopamo \ ' .v fazo razvoja. Ali ji bomo kos vsi, i i isateiji i občinstvo? Ali smo sposobni, i nminim stremljenjem izdajati list, v, • rem naj se kristaliio težnje, smeri in j ei'Ti celokupne psihe? Potem bi se nam j ud :\:x pot do harmonične kulture.« Ta l n ; rani bodi novemu Lj. Zvonu« po-! " ca, bodi mu priporočilo. Kljub vojni j i redniku odzvalo že sedaj lepo ste-, viU- št '.rudnikov in novi »Ljubljanski Xv : bo zbral okrog sebe prve slovenske pe ike in pisatelje. Med sotrudniki. ki so t !. !i ( je prispevke ali jih obljubili, či-( i • > najboljša imena. Sodelovali bodo: Iv a Albreht, proi. Anton Bat tel, prof. J. j dr. Krnil Brezigar. Ivan Cankar, j v: • Debeljak, dr. Fran Derganc, dr. J. j \ ' : ".ar. Cvetko (iolar, Fran Oovckar, i- Mojzii Gradnik, ur Pavel Grošelj, dr.! \ .:-imir Knaflič, Josip Kostanjevec. dr. | \UKraigher, Anton I ajovic, dr. Drago-! car. iiiž. Janko Mačkovšek, Rudolf j *a; :cr-Vojanov, Frav, Ks. Meško. Fran M LInski, vseučiliščni prof. dr. Matija j \irr-:o. v Ljubljanski Zvone bo »r-čel novi letnik z velikim, modernim r r an m Alojza Kraigherja > Mlada ljubezen . v katerem rešuje pisatelj problem ! c ! Iijoče ljubezni z veliko vervo in z •_•! • !-;.» etično resi-obo, osvetljujoč ga z zimo realist ho od vseh — dobrih ; slabih — strani na tipih iz našega iirte-l-u se ega naraščaja. V prvih številkah pri ; cd Lj. Zv.« poleg pesni Oiena Zu-: v-. .ji. Mojzija Gradnika. Frana Al-h. celita i. dr. več novel Iva Sorlija. Anto-| mi N •. aCana, av torja krepke knjige *Na-; ša vas - Dr. Pavel Grošelj, naš prirodo-sio\ec-poet je obljubil dve študiji iz eKs-!>t.rt-i' i a'ne biologije Na Prokrustovi \> toiji* in »Krvne skrivnosti«. Izpod «•■ irskega peresa Ivana Cankarja pri-i « : ' j. Zv.. nekrolog pokojnemu Fran-. u Levcu, dr. Ivan Prijatelj objav i več i\ y\\('\- , u i^tui; ili in občinstvu ter vrst ' l arao - historičnih esejev o naših ' ižiiih kulturnih delavcih. Vseučiiiški i ; ifesor dr. Matija Murko je obljubil po-' v- čila o svojih znamenitih potovanjih po B •• Hercegovini, vseučiiiški prof. dr. Ri'jl.o Nachtigall pa bo objavil nekatera s\ ■ • .i zanimiva jezikoslovna razmorriva-itj i. Kritiko vseh slovenskih leposlovnih, uči ie prevzel dr. J. A. Glonar, ki pri- \ nravi ja Ludi član i: o Simonu Gregorčiču. Ljul i i Zw; b(» posvečal svojo i '< most tudi tujemu leposlovju ter na- > j!- priobčeval umetniško dovršene » revode krajšiii prvovrstnih dmgojezič-; ih de!. Na teh prevodih naj se čitajoče > iovei.sko občinstvo informira o umetniški v- ■ težnjah iti ciljih stnlobne literature, ter ž njo vzporeja razvoj domačega lepo-1-:.-, »a. ki sc mu ni več bati svetovne tekme. Za prve številke »Lj. Zv.« je dal n i r:«/pol.jgo pesnik Alojzij (iradnik svoj ircvod znamenite Rostandove urame C. rano de Bergerac*. Obširnejši i rostvir; i»o v »Ljubljanskem Zvonu« odmerjen da bo vsaka številka izšla na t|^jtnanj 56 straneh. Zanimanje za novi letnik »Ljubljanskega Zvona« je splošno in že sedaj je prijavljenih izredno nmogo naročnikov. Založništvo bo moralo vsled obstoječih abnormalnih razmer pri nakladi skrajno varčevati, zato se priporoča, da pošljejo vsi, ki se nameravajo naročiti svojo prijavo ozir. naročnino čim preje. »Lj. Zvon« stane v bodoče celoletno 12 K, polletno 6 K. Za učitelje m dijake znaša naročnina 10 K ozir. 5 K. »Ljubljanski Zvon« se kakor dosedaj naroča v upravništvu v Ljubljani, Narodna tiskarna. Gospodarstvo. V varstvo vpoklicanih trgovcev. Najvišje sodišče je izdalo razsodbo, da je hramba družabnega premoženja, ki je radi varnosti pod eksekucijo, ako gre za vpoklicane družabnike, nedopustna. Prvo sodišče je namreč, ugodilo upnikovemu predlogu, da se družabno premoženje vpoklicanega družabnika da v hrambo. Druga instanca je razsodila, da se družabno premoženje (blago) ne da v hrambo. Proti tej odločbi vloženemu prizivu tudi najvišje sodišče ni ugodilo ter utemeljilo razsodbo tako-le: Zoper obvezana družabnika, ki sta v vojaškem službovanju, se smejo vršiti izvršilni koraki le z omejitvijo, da se vsled izvršbe vojaškim osebam ne odtegne posest premičnih stvari ali užitek mezdnih ali plačilnih prejemkov. Izvršba na premično premoženje vpoklicanih družabnikov se je smela dovoliti, toda predlog na hrambo te-h stvari se je moral zavrniti. Kajti hramba se s tem izvrši, da se stvari ali pri sodišču založe ali dajo tretji osebi v hrambo, vsled česar se odtegnejo možnosti, da bi obvczancc z njimi razpolagal. Ker sta zavezanca vpoklicana, je razpolaganje sicer otežkočeno, vendar se lahko izvršuje po namestnikih ali poslih. Pri tem je brezpomembno, ali služijo premičnine, ki se imajo hraniti, zasebnemu življenju ali Kupčijskemu prometu obvezan- cev. Poljedelstvo med vojna Po »Naši Moči« posnemljcmo: Pri desetih dunajskih bankah so se povišale vloge, odkar je izbruhnila vojna, za 630, pri petih dunajskih hranilnicah za 17S, pri sedmih praških bankah in hranilnicah za 140 milijonov kron. Cene kravam so znašale za 100 kg 1. 1915. 250, 1. 1916. 380 K; surovemu maslu za 100 kg 500 K I. 1915; za 100 kg JS50 K 1. 1916.; senu pri 100 kg 9 K 1. 1915.; pri 100 kg 13 K I. 1916. Samo pri nižjeavstrijskem hipotečnem zavodu se je vrnilo leta 1915. 10. leta 1916. pa 12 milijonov kron dolga. V Avstriji preživlja kmetijstvo 48 odstotkov, na Ogrskem pa 70 odstotkov ljudi od zemlje. V rodovitnih pokrajinah so vojaški konji poteptali polja, strelski jarki so jih prcpregli. Obdelalo se je polje le površno, manjkalo je gnoja in delavnih sil; vreme ni bilo ugodno letini; slabe letine so tudi deloma posledice vojne. Visoke cene in neomejeno gospodarstvo na notranjem trgu je povišalo dohodek zemljišč. Veliko kmetov je sicer pričelo svoj kapital, pokiali so tudi živino, ker jo niso mogli krmiti, a večina je le veliko prihranila. Razdolženje kmeta, ki ie belilo tolikim rodovom glave, je med vojno zelo napredovalo. Dolgove so dolžniki odpo-vedavali in vračali, velike svote so vložili v rajfajznovke. Kmetje bodo mogli kupovati stroje, izboljšati zemljišče in nadomestiti s stroji delovne sile. Posebno se to pozna na Ogrskem. (Ali za kake cene? Prip. ured. ;>Ed.«). DAROVL Cecilija Slavec iz Ospa daruje v počasti tev spomina gosp. Josipa Pelicoa oelle L?pna št 2 polunaastropje 3) NOVO mitnico, Vfa Ptccolomlni 3, II. 4) Staro mitnico, Piazza Barriera vecchia št. 4 L nad. 5) Sv. Jakob, neit'lstrU 8/!. 6) Predmestje Vrdeia, Via Giulia št. 54, I. nad. 7) Zgornjo okolico Opčine, v Ca rinta 18 kakor tudi pri krajnth posredovalnicah v Poreču, Ko?ruf Puli, VoSosko-Opatsjl, Pazinu, Krku in LoSlnju* v vseh občinskih, Šolskih m Supnllskih uradih i. t. d. Sklesati se morejo ? oranja za ».ajvisio svoto K 40,09^-— Premije sa svoto K 1000. - za pno leto za Zavarovanja v slučaju smrti znašajo: a) Za vojake po poklicu In one, ki s aaajo v rezervo (i2 letno obvezno službovanja, v koliker ne soadajo v skupino b) aH d) . . b) Za vojake, ki spadajo k trensk m in sai itetnim četam (če niso črnovojniki) C) Za črnovojnike z orožjem (brez ozfra na starost in brez ozira na to, da služijo o3ebno kot črnovojniki. ali da so bili te*om vojne potrjeni) . ...... d) Za vojaške uradnike, kr jigrovodie, inženirje, kovaške mojstre, one, ki spadajo v oddelke za vzdrževanje in one za delavce, in naposled za druge, ki se ne bojujejo Oni, ki dobivajo državno podpor', plačajo lahko na račun, ostanc-k pa se jim odtogrno v desetih 14 dnevnih obrok h, kj se oobijejo od podpore Osebe, ki so že zavarovar e, se zavarujejo ponovno. Zavarovanje stepi takoj v veljavo V slučaju da umre zavarovanec v teku enega leta, bodisi vsled rane aH bolezni, se izplača zavarovana svota zavarovancu ali pa onemu, ki se izkaže s polico. Ako se do2er.e, da se Je zavarovanec zgubil ali pa da je umri, kakor tudi ako ie bii ranjen ali pa boian pred dnevom z&varevanja, tedaj se izplača predlagatelju znesek premije brez vsakega odb t*a. K 70 — K 55.— K 45 — K 35.- Hranilne vloge t^rejema od \sikega tudi če ni ud zadruee, in jih obre-^^ Oj^ večje 7.re«ke po do- stuje po ^ |4 |0 tfi.voru. Tl__ ____ otvarja čekovne račune z dnevnim""obresto- vanjern. Rantnl dtvtk planit sa< Vlaga se lahko p • eno arono. Pfiski-hri&iliiiai ntn 75.671. TEEFM IHt Trsousko-obrtna zadruga v Trstu ngMnvnia ndrusa * neomejenim Jamstvom ulica S. Francesco Stev. 2, I. nadstropje. Posojila dajo na esebnl kredit in na zastsva proti jlačilu po dogovoru. Uradne ure: vsak dan za stranke od 8 predp. do 1 popoldne. Priporoča male hranilne skrinjice, ki so posebno primerne za družine. o v iiik kai no A, naj predvsem beleži slehern s!o-kulturni pojav in naj bo obenem ■»- c, kjer se naj svobodno razpravlja Ji naših kulturnih potrebah. Novi let-l.iubljanskeRa Zvona« stopi pred j Čitatelje v novi obleki. Hinko Smre-narisal umetniskodovršeno naslav-iran frt nove izrcdlio okusne vinjete, ini sivo je povećalo listu obse^. tako „Tržaška posojilnica in hranilnica reglstrovana zadruga z omejAnlm parožtvom TRST - Piazza della Caserma 2, I. nad. - TRST (v lastni hiši) vhod po ghvnlh slopnjitsh. POSOJILA DAJE za vknjižbo* 5 l/t */• na menice po 6°/« na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru E3KOMPTUJE TRGOVSKI--- HRANILNE VLOGE sprejama od v*akega, če tudi ni ud in jin obrestuje po mr 4°|* "mm Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru. Rental davek plačuje zavod 6*m. — Vlaga u Uhko po eno krono. — ODDAJA DOMAflC NABIRALNIKE; HRANILNE PU&CE.) Poštno lir3nilnir-ni ručun Uj.»J<»4. TKLKFON at. 1)52 Ima varnostjo cellto isafo deposiU) ZA shrambo \ Trdnostnih listin, dokutcentoi in raznih »Iru^ih vrednot, popcliom J vprno proti ulomu n pof.ziru. urejeno po najnovejšein načinu ter je oddaja strankam v najem pO najnižjih cenah. STANJE VLOG NAO 10 MILIJO;J O ti KROal. Uradne m: ui S jl3 )2 do?, in od J d3 5 pdi. Iijiiif mi dalifsik ob lifaliii an !i i