POŽAR V COLORJU Ekološka bomba Medvodčani so bili pretreseni in šokirani. Šok in katastrofo so si siccr vsi že dolgo zamišljali in vedno znova upali, da je ne bodo nikoli doživeli. In vcndar. Z visokim plamenom je zagorel (in pogorel) colorjcv obrat sinteze, kjer vedno bedijo in prežijo na vsak morebitni plamcnček, ki bi lahko poskočil v ogenj. Obrat sinteze, nekaj desct metrov visok, dominanten objekt s Colorjevim napisom nad zeleno krajino, sc je sesul, kot bi bil sestavljen iz lcgo kock. Sc bolj šokantno je dejstvo, da požara kljub vsej tehnološki opremljenosti in kljub množični pomoči gasilcev, kar nekaj ur ni bilo mogoče pogasiti. In žalost. V očeh Colorjevcev so bile solze, na obrazih drugih opazovalcev požara pa groza in strah, ter ncizrečeno vprašanje: »kaj bo, čc bo plamen zajel še ostale obrate?« Srečen dan v nesreči bi lahko rekli. Nenavadno brezvetrje nad Medvo-dami je omogočilo, da se jc oblak dima dvignil visoko v ozračje, da je bilo mogoče sajasti dim videti iz Kranja, Ljubljanc... Srečno naključje, znanje in požrtvovalnost gasilcev, so bile osnove za obvarovanje kraja šc pred hujšo katastrofo. V tem primeru ni vcč pomeraben vzrok požara, tcmveč dejstvo, da do njega sploh lahko pride in seveda vprašanje, ki se hote zastavlja: »Ali jc kdo sploh že razmišljal, da lahko pride do takšne katastofe; ali je kdo kdaj razmišljal, da bi se lahko vnele tudi zalogc surovin v obratih, v skladišču in na dvoriščih; ali bi sodi vnetljivih snovi lahko frčali tudi po Medvodah in okolici...«? Katastrofalcn požar v Colorju sploh ni več opozorilo, ampak preprosto dejstvo - to je grožnja človeku in okolju. Ob tem je veliko čejev in malo odgovorov, ki jih bo treba prej ali slej dati ljudem. V tem zapisu nc moremo mimo izjcmne človcške požrtvovalnosti: poleg skoraj celotne Ljubljanskc poklicne gasilske brigade, so bili v Colorju tudi poklicni in prostovoljni gasilci iz širše okolice Mcdvod, Kranja, Skofje Lokc, Kamnika, Grosupljega, Vrhnike... Požar so gasili z vodo, saj je bilo treba naprave, ki so gorele tudi ohlajati. Ker so kmalu porabili vodo iz cistern, pa tudi hidrantno omrežjc ni zadostovalo, so morali vodo črpati iz Sore in jo dovažati iz drugih vodovodnih napeljav. Foto in besedilo: Brane Praznik