61 Prvomajska ekskurzija Ljubljanskega geografskega društva v Kalifornijo Kaj bi geografi brez potovanj? Tudi čla ni Ljubljanskega geografskega društ va nismo nobena izjema. Vsako leto nam za prvomajske praz ni ke društvo ponudi možnost obiska ene iz med privlačnih destinacij na šega pla neta. Za moment pri vlač nosti vča- sih poskrbi velika razdalja, drugič ne- okrnjena narava ali pa ne dostop nost, neobičajne navade ljudi in še kaj bi se našlo. V lanskem letu smo se odločili, da si ogledamo del čarov, ki jih ponu- ja tretja največja ameriška zvezna dr- žava. Da ekskurzija le ne bi bila pov- sem običajna, smo moči združili s ko- legi gozdarji in vsebino začinili z na- ravnimi parki, kjer uspevajo re kord ne drevesne vrste. Naša pot se je pričela z negotovostjo. Šele dan pred odhodom so pričeli po- časi odpirati letališča zaradi izbru ha is- landskega vulkana. Kljub vse mu smo brez težav poleteli iz Ljublja ne v San Francisco, kamor smo prispeli v večer- nih urah po lokalnem času. Na sled nje jutro smo se iz cen tra mes ta v rahlo meglenem vre menu od pra vili proti se- veru. Naš prvi po sta nek je bil znameni- ti Golden Gate Bridge. Pot nas je vodi- la naprej skozi vino rodno dolino Napa vse do Arm strong Redwoods State Reserve. Že na samem vhodu smo spoznali nekaj veličastnih primerkov obalnih sek voj (Sequoia sempervirens). Najvišje drevo v parku je Parson Jones, ki meri kar 95 metrov. Po izjemno raz- gledni obalni cesti smo se mimo kraja Bodega bay, kjer je Hitchcock posnel svoje Ptiče, vrnili v San Francisco. Pred večerjo smo se povzpeli še na Twin Peaks in spoznali, kako zelo strme so ulice "Frisca". Cilj naslednjega dne je bil park Yose- mite. Tokrat smo Bay Area zapustili preko še večjega Bay Bridga. Avto ces- ta nas je peljala mimo mest Oakland, San Leandro in Modesto do samega vznožja Sierre Nevade. Na poti po dolini smo občudovali slap Bridalveil in mogočno steno El Capitan. Vsak po svoje smo raziskovali prelepo do- lino. Nazaj grede smo imeli na razgle- dni točki Tunnel View Overlook mo- žnost videti, da gre res za ledeniško dolino. Iz Fresna, kjer smo prenočili, smo se odpeljali proti nas led njemu parku – Sequoia National Park. Ob vhodu se nam je pridružila ena od nad zornic parka, ki nas je vodila po Generals Highway, cesti ki vodi mimo mamu- tovcev (Sequoiadendron giganteum), najmogočnejših dreves na svetu. To sta generala Sherman in Grant. Prvi v starosti 2200 let meri sicer "le" 84 metrov v višino, vendar ima pri tleh obseg kar 31 metrov in neverjetnih 1.500 m3 lesne zaloge. Dan smo za- ključili v Bakersfieldu. Zjutraj smo vožnjo nadaljevali proti vzhodu v puščavo Mojave. Prvi res- nejši postanek smo opravili kar ob cesti v Redrock Canyon State Parku. Ob čudovali smo prelepe reliefne oblike in rdeče rjave odtenke peš- čenjaka ter od blizu spoznali drevo Joshua. Dolga vožnja, ki je postaja- la vse manj prijazna, nas je pripelja- la v Death Valley. Odšli smo prav do konca, na najnižjo točko naše poti, Badwater, 86 m pod morsko gladi- no. Ob vro čem in vetrovnem vre- poročilo Formacije iz sadre jezera Mono (foto: Blaž Repe). Četrt Castro v San Franciscu (foto: Blaž Repe). g e o g r a f s k i o b z o r n i k62 menu smo ob čudo vali slano in mrtvo pokrajino. Na poti nazaj smo videli še Ar tist’s Drive in Devil’s Golf Course, kjer bi le hudič lahko igral golf. Na sipinah je veter poka- zal svojo pravo moč, od koder nas je hitro pregnal. Zbudili smo se v izjemno hladno jut ro mesteca Lone Pine, ki je na po- ve do valo, da sledimo slabemu vre- menu. Na našo veliko žalost je dan prej v pogorju White Mountains pad lo skoraj meter snega. S tem so nam zaprli pot do naj sta rejših dre- ves na svetu, dolgoživih borov (Pinus longaeva), med katerimi vodi staro- sta Metuzalem, z več kot 4700 leti. Namesto tega smo si ogledali za- nimive Alabama Hills, kjer so posneli veliko vesternov. Rahlo sneženje nas je spremljalo do jezera Mono. Jezero je znano po formacijah iz sadre, ki štrlijo iz vode. Ponovno slavo si je pridobilo pred kratkim, ko so v njem odkrili bakterije, ki ne le tolerirajo ar zen, marveč ga celo vgrajujejo v svoj organizem. Prav tako je zara- di vremena odpadel ogled mesta Bodie, enega od mest duhov. Ob je- ze ru Topaz nas je pričakala je najo- bilnejša in najbolj slastna večerja na naši poti, v domači in nadvse prijazni gostilni pri "Johnny-ju". Sedmi dan smo našo pot že obrni- li nazaj. Manjše težave z avto bu- som smo izkoristili za nakupe v Car- sonu, glav nem mestu zvezne drža- ve Nevada. Spoznali smo celotno vzhod no obalo jezera Tahoe in pos- ku sili njegovo ledeno mrzlo vo do. Iz za sne žene Sierre Nevade smo se spu stili v Sacramento, glav no mes- to Kalifornije in pot na dal jevali mimo Fairfielda, Richmonda, univerzi- tetnega Berkeleya, v San Francisco. Zadnji dan v ZDA smo izkori- stili za ogled samega mesta. Peš smo se od pra vili v samo sredi- šče mesta. Tam smo se povzpeli na tramway - Cable car in z njega ob- čudovali posamez ne mestne pre- dele. Pri pel jal nas je do obale, kjer nas je že čakala ladjica za na otok in bivšo kaznilnico Alcatraz. Popoldan smo si vzeli prosto za in di- vi dualne oglede in nakupe na Mar ket Streetu ter Union Squareu. Madžar- ski voznik avtobusa nam je nav dušeno raz lagal o znamenitostih celo na poti proti letališču. Z nočnim letom se je zaključila še ena od ekskurzij Ljubljanskega geografskega društva, tokrat v "civilizirane" kraje. Letos pa vabljeni v bolj eksotični Pakistan. Blaž Repe poročilo Foto: Božo Uršič. Priložnosti razvoja turizma v občini Idrija in Geopark - razvojna možnost idrijskega podeželja ... ... v naslednji številki Geografskega obzornika. Prijave na ekskurzije sprejemamo na telefonskem odzivniku: 01/ 200 27 30. Prosimo, da se pri prijavi predst vite z imenom in priimkom, pustite pa še telefonsko številko, na kateri ste dosegljivi. Finančni prispevek za izvedbo ekskurzije znaša 20 € za člane LGD oziroma 30 € za nečlane; obvezno ga nakažite na transakcijski račun š . 02010-0092471715 (Lj bljansko geografsko društvo, Aškerčeva 2, 1001 Ljubljana, Namen plačila: IME EKSKURZIJE). Plačilo na dan ekskurzije je 2 € dražje. Cena ne zajema stroškov prehrane. Za dodatne informacije ali vprašanja se obrnite na Primoža Pipana: primoz.pipan@zrc-sazu.si Ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva spomladi 2011 KARNIJAKARNIJA Okvirni program: Karnija je dežela narodnostnih in jezikovnih posebnosti na skrajnem severu raznolike Furlanije – Julijske krajine. Na ekskurziji bomo obiskali osrednje karnijske doline. Pot nas bo vodila do Tolmezza, furlansko Tumieç, slovensko Tolmeč, kjer bomo obiskali etnografski muzej. Nato se bomo podali ob Tilmentu in vzdolž severne meje Naravnega parka Furlanski Dolomiti, ki so vpisani na Unescov seznam svetovne naravne dediščine. V vasi Sauris / Zahre, ki leži kar 1.400 m visoko, bomo spoznali nemški jezikovni otok. To, nekoč dolgo prazno gorsko območje, ki je danes eden od nosilcev gorskega turizma v Furlaniji, so poselili Nemci, ki so na svoje izročilo izredno ponosni in ga vztrajno ohranjajo. Ob reki Degano, ki izvira na stičišču Furlanije, Koroške in Benečije se bomo peljali v slikovito dolino Pesarina, znano po urarski obrti. Vzhodno od tod se nad prelazom Valcada dviga gora Zoncolan, ki jo poznajo zlasti smučarji in kolesarji. Tukajšnja gorska cesta gosti etape Gira in zaradi velike strmine velja za enega najtrofejnejših etapnih ciljev. Mi se bomo dotaknili samo vznožja gore in se spustili v dolino reke But na drugi strani. Ta priteka izpod osrednjega karnijskega grebena z najvišjim vrhom Coglians / Hohe Warte (2.780 m) na italijansko–avstrijski meji. Cesta med Tolmezzom in Ziljsko dolino poteka prek sedla Ploče (Plöckenpass / Monte Croce Carnico) in v grobem sledi trasi rimske ceste od Ogleja proti severu. Ob njej je stala rimska naselbina Forum Julium Carnicum, današnji Zuglio. V bližnjem kraju Arta Terme, so Rimljani odkrili termalno vodo, na osnovi katere se je razvilo zdravilišče. Skozi Tolmezzo se bomo vrnili do avtoceste in nadaljevali pot domov. Okvirni program: Najzahodnejša točka, kjer avtohtono živijo Slovenci je Breg pod Karmanom, ena od vasi ob Teru in njegovih pritokih. Nad temi slikovitimi Terskimi dolinami se vzpenjamo grebeni zahodnih Julijcev. Tu živijo ljudje, ki daleč od signala slovenske televizije in radia, ohranjajo slovenski jezik in nas vabijo v goste. Obiskali bomo Čento, mestece na stiku ravnine in hribovja, pa tudi na stiku med Furlani in Slovenci. Po soteski ob Teru bomo prispeli v zgornji del doline. Panoramo nad vasmi Njivica, Podbardo in Ter zaključuje mogočni zid grebena Muzcev. Tu letno pade prek 4.000 mm padavin, kar to območje uvršča med najbolj namočena v Evropi. Sprehodili se bomo ob vznožju gora, občudovali prodišča in grape ter se zapeljali do prelaza Tam na Meji. Visoko med Zajavorom in Breškim Jalovcem so steze za tek na smučeh, številne pa so tudi vojaške zgradbe iz obdobja hl dne vojne. Ustavili se bo o ob izviru Tera, nato p pot nadaljevali v Bardo, eno najlepših in po potresu leta 1976 obnovljenih vasi v Terskih dolinah. V njej je poleg nove cerkve, izpred katere je izjemen razgled, tudi Etnografski muzej, ki ga je osnoval najvidnejši med terskimi Slovenci, profesor Viljem Černo. Pogovor z njim je vselej poln manj znanih dejstev o slovenskem skrajnem zahodu, predvsem pa domovinske ljubezni. Na sosednj m hribu leži Zavarh s številnimi kraškimi jamami; lahko bomo obiskali največjo Novo jamo. Na pobočju pod Brinico in visoko nad dolino Karnahte, v še eni slikoviti terski vasi Viškorša, bomo na kratkem in nezahtevnem sprehodu lahko uživali v izjemnem razgledu. Po povratku iz dolin se bomo ustavili še v Čenti in Nemah, nato pa se začeli vračati proti domu. Okvirni program: Ob imenu Rezija običajno pomislimo na zaprte in odmaknjene doline na drugi strani že tako oddaljenega Kanina ter na fizično in etnološko oddaljenost Rezijanov, ki so jih gorski grebeni ločili od “Ta Buških”, ostalih Slovencev. Skrivnostnost doline in ljudi pa se ne konča pri starinskem narečju, plesih in petju. Rezijani, ki zase pravijo, da niso “ne laški, ne buški”, nas spomnijo na svoj položaj, ki je na poseben način vpet med Slovenijo in Italijo. Vsekakor nas Rezija vabi s polno mero zanimivosti, o čemer se bomo prepričali tudi na ekskurziji. Po avtocesti se bomo pripeljali v Železno dolino, polno mogočnih prodišč ob reki Beli. Tu leži vas Mužac z znamenitim samostanom, ki je včasih tudi gospodarsko obvladoval velika območja v Julijskih in Karnijskih Alpah. Vstop v Rezijo nam bo postregel s pisanim naborom krajevnih imen in toponimov. “Na Bili” se v Belo izliva Bila, čudovita gorska rečica, ob kateri bomo pot nadaljevali v “Rozajanski kumün”. Na razgledni terasi v osrčju doline leži Ravanca, občinsko upravno in kulturno središče Rezije ter sedež Naravnega parka Julijske predalpe. V kulturnem domu se nam bodo na izviren način predstavili Rezijani; tudi zaplesali bomo! Obiskali bomo še Marijino cerkev in informacijsko središče naravnega parka. Pot bomo nadaljevali pod mogočna zahodna pobočja Kanina v Solbico, ki slovi po tradiciji brusaštva. Zatem se bomo sprehodili po eni od slikovitih in nezahtevnih poti ob Bili do vasi Njiva in Osojane. Nekaj posebnega pa bo tudi obisk slapu Barman v mogočnem amfiteatru pod severnim ostenjem Muzcev. 14. maj 2011 Vodja: dipl. uni. geog. Andrej Bandelj. Cilj: Spoznavanje naravno- in družbenogeografskih značilnosti Karnije. Okvirna pot: Ljubljana – Sežana – Videm – Tolmezzo – Sauris/Zahre – Ovro – dolina Pesarina – prelaz Valcada – Paluzza – Tolmezzo – Videm – Sežana – Ljubljana. Odhod: 6.00*, parkirišče pred dvorano Tivoli, Ljubljana. Oprema: lahka pohodna obutev. Doplačila: 3,5 € za Muzej karnijske ljudske umetnosti v Tolmezzu. REZIJAREZIJA 16. april 2011 Vodja: dipl. uni. geog. Andrej Bandelj. Cilj: Spoznavanje naravno- in družbenogeografskih značilnosti Rezije. Okvirna pot: Ljubljana – Sežana – Videm – Mužac – Na Bili – Ravanca – Solbica – Osojane – Njiva – Liščaci – Na Bili – Videm – Sežana – Ljubljana. Odhod: 6.00*, parkirišče pred dvorano Tivoli, Ljubljana. Oprema: lahka pohodna obutev. Doplačila: 5 € za predstavitev rezijanske kulturne dediščine in obisk muzeja brusačev. * Opozorilo: odhod je 1 uro prej kot običajno! Bodimo točni. Zamudniki plačajo prvo jutranjo kavo ... BENEŠKA SLOVENIJA 4 – TERSKE DOLINE 26. marec 2011 Vodja: dipl. uni. geog. Andrej Bandelj. Cilj: Spoznavanje naravno- in družbenogeografskih značilnosti Terske Beneške Slovenije. Okvirna pot: Ljubljana – Sežana – Videm – Čenta – Dol po Meji – prelaz Tam na Meji – Bardo – Zavarh – Viškorša – Čenta – Neme – Videm – Sežana – Ljubljana. Odhod: 6.00*, parkirišče pred dvorano Tivoli, Ljubljana. Oprema: lahka pohodna obutev. Doplačila: 7,5 oz. 5,5 € (starejši od 65 let) za jamo v Zavarhu (po želji), prispevek za obisk Etnografskega muzeja v Bardu (2 €). BENEŠKA SLOVENIJA 4 – TERSKE DOLINE