Politični ogled. Avstrijske dežele. 0 veliki noči je bilo na Dunaji prav živo in so delalci raznib vrst imeli zborovanja. Najbolj pa ao zidarji le-ta napolnjevali, ker ao brez dela že skorej 14 dni. Oni zahtevajo več plačila, radi bi pa pb vrbu še zato manj dela, doslej se jim mojstri še niso udali. — V Freiwaldavi, meatu v Š 1 eziji, je bil v ponedeljek velik katoliški sbod in so možje izrekli škofom zahvalo za njih izjavo glede na ljudake šole. — V društvu ,,Siidmark" dela v Gradci poaeben odbor za to, da razpostavi Nemce po slov. vaseb in trgih. Od naših ljudi pa bode najbolje, če se ne spuate nikakor v dotiko s tacim ,,priseljencem." Rad bode potem pobral aila in kopita. — Akademija za rudokope v Ljubnem, na Gornjem Stajarji obbaja v jesen svojo 501etnico. Slovenci nimajo od nje nobene koristi, pač pa jo vzdržuje tudi njih denar. — V "VVolfabergu, na konci lavantske doline, imajo že tudi podružnico BStidmark." Da ao nemški Kor ošci pri vsaki reči, ki je na škodo njih slov. sosedom, to je že žalibog stara resnica in pri tem se že vedno upije. da kalijo le Slovenci mir v koroških pokrajinab! — Skoz Beljak pribaja letos zopet laških delalcev na Koroško; nam se zdi, da bi Ijudje tam tudi brez njih shajali. — Tovarna za sukno v Vodmatu na Kranjskem je uatavila svoje delo, ker ji je izmanjkalo naročil za sukno. Veliko delalcev izgubi s tem zaalužek. -- Naš rojak dr. Jože Vošnjak se je odpovedal mestnemu odborništvu v Ljubljani. Naša ,,Deutscbe Wacbt" je tega na vao silo veaela. — V Gorici se letos zopet postavlja konaervativna stranka na noge, da apravi o prihodnjih volitvab svoje može v mestni zastop. Caa je že v resnici, da se očisti zrak v tem meatu in odpravi iredentovstvo iz njega. — Iz Primorja gre vsako leto nekaj mladih ljudi v Bosno iskat ai dela, tudi letos šlo jih je precejšnje število. — Na kolodvoru južne železnice v Trstu niao slov. ijudatvu prijazni ter ae branijo alov. piaem. Neki Ijudje so si povsod enaki. — Novo cerkev bodo v Trstu vendar le zidali; zoper to stavi ae sicer atarešinstvo po robu, kolikor mu je moči, ali prebivalci sami so za zidanje. — V Hercegovini dobijo frančiškani nov samoatan in aicer v belem Mostaru — Odkar je grof Szapary predsednik v ogerakem ministeratvu, skuša ae tudi stranke nekam združiti, toda grof Apponyi se brani prestopiti v liberalno stranko in vsled tega bode težko kaj iz združenja. — Vlada namerava predložiti v drž. zboru načrt postave „0 ponarejanji vina." Take postave je, če kje, potreha v ogerskih deželah, saj imajo v njih judje vao kupčijo, torej tudi z vinom v rokah. Vunanje d?*žave. Nekateri listi vedo o necem posvetovanji kardinalov v pričo sv. Očeta Leona XIII. ter jim je šlo v tem za preseljenje papeža iz Rima. Clovek pač lebko ugane, da ae je to godilo le v glavi kakega ,,viteza od peresa." — Crispi, glava italij anske vlade v Rimu, je sila veael dolgega pisma iz roke nemškega drž. kancelarja, generala Caprivi. Kancelar menda želi, da se vzdrži še na dalje tripelalijanca ali zveza Nemčije, Avstrije in Italije. — Predsednik francoake republike, Sadi Carnot, poda ae v južne kraje ter pride tudi na otok Corsica. Možu je treba pač iz nova hvale in na potovanji dobi se ona po ceni! — Belgijaki kralj Leopold II. želi, naj bi se glavno mesto Briiasel zvezalo z morjem ia so načrti za dela, ki jih je za to treba, že gotovi. Mesto pridobi s tem veliko koristi, ako se delo poareči. — V Angliji so že vendar-le jeli misliti na to, kako bi se dalo irskemu ljudstvu pomagati. Vlada je za to, naj si irski prebivalci kupijo mala poseatva in vlada jim posodi za to denarja ter se ji naj vrne v 40 letih. — Nemški cesar Viljem II. je prepovedal dvoboje tudi pri častnikih, samo v nekaterib alučajib bodo ti še poalej mogoči. — Iz Ruaije ae poroča, da so ae kmetje v finlandakih vaašb spuntali zoper vlado, ali ta novica ni za to, da jo olovek verjame. — V Belem Gradu so na veliko noo praznovali obletnico srbskega kraljestva in vlada je izročila nekaterim Rusom ,,iz hvaležnoati" viaoko odlikovanje. To pa ne bode vsem po volji. — Prvi miniater Turčije, Said paša ima zaupanja pri aultanu ter je dobil od njega te dni najvišje odlikovanje. — Z otoka Kreta se javlja, da so turski vojaki vdrli na večih krajih v kršč. cerkve ter so jih oropali, ne da bi imeli za to uzroka. — Iz Afrike je poslal abisinjski cesar Menelik ital. kralju pismo ter ae mu zahvaljuje za pomoč Italije. Svet pa sodi, da ta bvaležnost ne bode dolga. — Iz Amerike vrne se nad 1000 ital. ljudi domov, ker niso našli nikjer zaslužka. — Iz Zagreba se je podalo 34 popotnikov v Ameriko in aicer najprej v zjedinjene države. ali se bodo tudi vrnili kedaj tako veseli, kakor se sedaj podajo tje, to je pa vsprašanje.