slovenske narodne podporne jedno
a.
LETO—YEAR V.
CHICAGO, ILL., 2. FEBRUARJA (FEBRUARY) 1912.
ŠTEV.—NUMBER 2.
Pinkertonstvo.
V današnji človeški družbi je. vsem privilegiranim slojem, pa naj živijo v republiki ali monarhiji, že v krvi, da smatrajo vse one, ki dramijo in budijo nepriviligira-ne sloje — delavno ljudstvo, za svoje sovražnike. Iz solidarnosti izlk o riš c e v al c e v, v el ekapit ali stičnih oderuhov izvira skupen boj proti izkoriščani in izsesavam delavski masi. Privilegirani sloji v Ameriki in njih priveski, ki se strinjajo z naukom, da ima človek pravico izkoriščati drugega človeka. ali okrasti ga za sadove njegovega. dela, ne delajo v tem oziru izjeme. Zatiranje delavskih strokovnih organizacij, nastop najetih beričev in profesionalnih pretepačev in vbijalcev ob času štraj-ka napram štrajkujoeim delavcem, govori dovelj jasno resnico, da niso ameriški kapitalisti nič boljši in nič slabši kot njih evropejski bratci v izkoriščanju.
Pr ? ve ; jmržuazne dražbe^kpteri je za temelj izkoriščanje, se vrši tako le : Najprvo nastane vsled osredotočenja kapitala industriel-no neomejeno gospodstvo. Y Ameriki imamo železniške, brzojavne, tobačne, premogarske, jeklarske, oljne, mesarske in bančne trustjane. Vstanovlja.jo se pa še vedno novi' trusti, vzlic temu, da vlada grozi trustom s sodišči. Peščica enako interesovanih oseb nadzoruje vso industrijo v deželi; industrielni diktaturi logično sledi politična, ki je le izcimek prve. Ker pa industrielni kralji nimajo časa pečati se s politiko, najamejo za to delo ljudi, kot najamejo delavce za delo v tvornici ali rudniku. Politika postane obrt. Politični obrat se vstanovi, ki dela in se giblje pod vplivom industriel-nih izkoriščevalcev.
Politiearji po poklicu so vsluž-benei Morganov, Rockefellerjer, Guggenheimov in druzih industri-elnih vitezev, oni so oskrbniki trustjaniske politične domene. O-skrbniki in zastopniki veleindu-strialcev skušajo na svojo pest obogateti, ugrabiti kolikor jim pride pod pest. Trustjani tudi dovolijo, da smejo njih politični oskrbniki krasti do gotove meje. Ako je tatvina velika, da smrdi že do neba, potem pa nastopijo trustjani in nastavijo političnega generalnega agenta, da krivce kaznuje, pravzaprav izloči iz političnega trustjanskega obrata za nekaj časa, da ljudstvo ne spregleda in ne opazi tatvine na svojem imetku.
Mi se zavedamo in vemo, da oz-navateljem resnice ni postlano na rožicah v Evropi. Vsakdo, ki se bojuje za ljudske pravice in ozna-nuje resnico, mora v Evropi pretrpeti nebroj policajskih šikan, pa tndi vrata ječe so zanj vedno odprta na stežaj. Y Evropi plačuje vlada vohune, agente pravokater-je, policaje in drugo malovredno sodrgo, ki ima nalog vohunariti v delavskih organizacijah in spravljati oznanjevalce resnice v ječo. Zelo redki so slučaji v Evropi, da bi kdo postal ovaduh iz lastnega nagiba, da ne bi prejemal plače iz državne 'blagajne. Taki ovaduhi so v Evropi bele vrane. Drugače je v Ameriki.
Iz zgoraj navedenih indust.riel-nih in političnih razmer je razvi-deti, da imajo tudi ameriški kapitalisti potrebo po ovaduhih. Ker pa v ameriški republiki ue plačuje država ovaduhe, katerih naloga je špionirati v delavskih organizacijah in prigovarjati delav-
cem, naj se poslužijo nasilnih dejanj v dosego svojih ciljev in spravljati oznanjevalce resnico v ječo, opravljajo to delo v Ameriki privatne detektivske agenture in prostovoljni ovaduhi, katerim je visled lova za dolarjem umrl vsak boljši čut v njih dušah.
Privatne detektivske agenture razpolagajo s celo armado dobro izurjenih špionov. Naloga teh vohunov je vtihotapiti se v delavske unije, da svojim nalogodajaleem sporočijo vsako misel unijskih delavcev. Ponekod delajo vohuni v tvornici in rudniku, da spoznajo mišljenje delavcev. Ob času štraj-ka pa špiooii priporočajo delavcem, naj se poslužijo nasilnih dejanj. Na zborovanjih se vedejo plačani vohuni najbolj radikalno. Obnašajo se kot vi hoteli pohrustati vse kapitaliste. Ako so delavci neprevidni in se dajo zapeljati po teh breznačelnih lumpih in zvršijo kakšno protizakonito dejanje, tedaj pa vohuni zginejo čez noč, da kasneje nastopijo kot glavne di-žav&e 'griče proti onim delavcem, katere so s svojimi radikalnimi govorancami pripravili do nepremišljenih in protizakonitih dejanj.
V slučaju štrajka oskrbijo privatne detektivske agenture kapitalistom profesionalne pretepače in vbijalce. V to vrsto spadajo-najbolj sirovi ’judge, katerim je toliko vbiti enega človeka, kot navadnemu človeku preobleči umazano srajco. Te vrste vohuni imajo nalog provocirati pretepe s štraj kuj očimi delavci in če je treba tudi umoriti vsakega štrajkar-ja, ki jih le malce po strani pogleda. Ako se jim naloga posreči — nastanejo pretepi —- potem nastopi državna sila v podobi milice ; v Pennsylvaniji pa poseže vmes policajska konjiča — ameriško kozaštvo.
Zadnja vrsta ovaduhov pa de-nuncira iz lastnega nagiba in je z moralnega stališča še globoko doli pod Judežem. Judež je prodal, pravzaprav ovadil Krista za trideset srebrnikov. Pri njemu je odločila pozitivna materialna korist. Pri današnjih prostovoljnih ovaduhih pa ne odloča pozitivna materialna korist. Ovaduh, ki ovadi svojega tovariša pri delodajalcu, da bi se mu priliznil, ni siguren, da ga bo delodajalec nagradil za ovaduštvo. Yohun, ki ovaja bojevnike za delavske pravice, vladi, si je svest, da mu vlada ne ho uročila kakšno priznanje za ovaduštvo.
Človek, ki ne pozna sestava današnje družbe in človeške duše, bi mislil, da so vohuni sami pošteni ljudje, vsi drugi pa zločinci. Ali človek, ki pozna človeško dušo, vč, da je v duši vsakega vohuna največ umazanega blata, da so vohuni ljudje z najnižjimi živalskimi instinkti.
Kapitalisti in vlade rabijo vohune, dokler je njih vohunstvo kaj vredno. Pa končanem vohunstvu se pa kapitalisti in.vlade obračajo s studom in gnjevom od njih.
Vohun je zmožen prodati ali izdati svojega očeta, mater, brata ali sestro. To je vzrok, da tudi oni ne marajo za nje, ki jih najamejo. Vohunstvo ljubijo in plačajo, oseba vohuna jim .je pa zoprna. Še toliko bolj je pa zoprn vohun vsakemu poštenemu človeku. Vohun sploh ne spada v dostojno družbo ; on je med vsemi zločinci najnižji, njegovo pravo mesto je v najglobocjih človeških nižinah, med zločinci — med izvržkom človeške družbe!
Ameriške vesti.
Ameriški kapitalisti so nasprotovali še vsakemu zakonu, ki je omejeval izkoriščanje človeške delovne sile. Ko je ohajska zbornica sprejela zakon, ki omejuje žensko delo le na 54 ur v tednu, so kapitalisti to drobtinico socialne zakonodaje takoj zanesli pred sodišče, da bi zopet poljubno izkoriščali ženske v svojih obratih. Kapitalistična nesramnost se zrcali najbolj v tem, da niso bili zadovoljni z razsodbami nižjih instanc, marevč so apelirali do najvišje instance. Zdaj je zadeva popolnoma končana. Najvišje sodišče države Ohio je ta teden proglasilo zakon ustavnim.
Ugodnosti zakona bodo deležne vse ženske, ki delajo v omenjeni državi v industrielnih podjetjih, perilnicah in velikih trgovinah, ki imajo trgovino na drobno in razdeljeno na oddelke.
* Rudniški baroni so postali malo bolj krotki, odkar so se seznanili z duhom, ki je vladal vseskozi ua rudarski konvenciji v Indianapolisu. Umaknili so svojo prvo lestvico in sestavili drugo. Zdaj prihajajo z lestvico z leta 1904, ki pomeni najmanj šest odstotkov znižanja dnevne plače, poleg pa še neplačano delo okoli rudnika.
Seveda ne bodo rudarji sprejeli te lestvice, ki pomenja znižanje plače pri tej neznosni draginji. Sicer bodo pa tudi še rudarski baroni odnehali, predno pride spomlad in poteče pogodba.
Vsekakor se pa morajo rudarji že sedaj pripraviti za spomlad, da ne bo treba kaisneje; prevelikih žrtev za zmago.
* Mesto Muskegon v Michigan je bilo več ur brez vode. Poizvedbe so dognale, da so zakrivili pomanjkanje vode podjetniki, ki so gradili vodovod. Položili so slabe cevi.
Ako hi mesto v svoji režiji zgradilo vodovod, bi se gotovo ne dogodilo kaj takega.
* Andrej Carnegie, kralj jekla je dejal, da smo barbari, ker vbi-jamo in morimo drug' duzega.
Ko je Andrej povedal to resnico, je najbrž že pozabil na štrajk v Homsteadu, Pa, kakor tndi, da v njegovih obratih za železo in jeklo umorijo in pohabijo vsako leto mnogo delavcev.
* Dva junaka, privatna detektiva Burnsove privatne agenture so radi izsiljevanja in skupnega ropa 'zaprli v Denver, Colo.
Privatna detektiva Frank in William E. Kitzelman sta prišla k manikuristki Cora Stokes in ji dejala, da jima mora izročiti dragulje v vrednosti $700, ker drugače bode zaprta radi obtožbe, o kateri še nič ne ve. Manikuristka je dala aretirati oba privatna vohuna, ki sedaj sedita v ječi in čakata obravnave, ker ne moreta položiti varščine. Manikuristka je morala položiti $1000 varščine, da se zglasi kot priča pri obravnavi.
* Los Angeles, Cal. Vojaški in pomorski izvedenci so po končanih vajah izjavili, da so bojne ]<a-dije in mesta po noči na milost in nemilost izročena; zrakoplovcem. Pri vajah so trije zrakoplovci krožili nad začrtanim krogom, ki je predstavljal mesto in nanj metali bombe s tako sigurnostjo, da je
zrakoplovec Pannelce vzlic temi vsa ki krat. zadel mali krog. Daši so bili zrakoplovci le šest sto čevljev visoko, jih z bojnih dadij nišo mogli opaziti.
Militarizem se polasti vsake iznajdbe, da poveča svojo razruše-valno moč.
* Zagovorniki mesarskih kraljev so se minoli teden vpirali z vso govorniško silo, da bi sodnik ne dovolil predložiti sodišču gotove dokumente, iz katerih je raz-videti jasno, da so mesarski kralji krivi.
Po večurni govorniški bitki med zagovorniki in državnim pravdhikom, je sodnik odločil, da se sodišču predložijo vsi dokazi, od ustanovitve “National Packing” družbe (mesarskega tru-sta) pa do dne 10. septembra 1910, ko je bila proti nji dvigne-na obtožba.
S to; razsodbo je državno pravd-ništvo zopet za se izvojevalo eno postojanko.
*	Podučno je poročilo oddelka za trgovino in delo, v katerem či-tamo o škandaloznih razmerah z ozirom na žensko delo v baltimorskih tvornicah. Pregledali so 57 tvornic za suhar, sladkorne izdelke, slaščice, srajce in konzerve. V teh industrijah je delalo 975 otrok pod 16. in 252 pod 14., sto pet pa pod 12 letom. Našli so tudi otroke v 5. in 6. letu pri delu.
Poročilo je uradno, torej popolnoma zanesljivo, ki govori določno, da današnji kapitalistični sistem goni otroke v tvornico mesto v šolo. Vsak nadaljni komentar je nepotreben, ker številke govorijo določno in jasno.
*	Zvezni pravdnik Wickereham je dobil peticijo, v kateri se zahteva, da naj razpusti “American Telephone in Telegraph družbo”, ki je navaden trust in v smislu Shermanovega protitr ust j anske-ga zakona vstanovljena na nezakoniti podlagi.
Po besedilu v peticiji je omenjena družba eno največjih finančnih podjetji, ker razpolaga s kapitalom v znesku $1,000,000.000.
*	Na zveznem sodišču v Buf-falo, N. Y. je sodnik Hazel obsodil “Standard Oil” družbo (trust za olje) na 55 tisoč dolarjev denarne globe.
Kmalu bodemo plačevali petrolej dražje, ker so trustjani tako milostni, da denarne globe odvalijo na ljudstvo.
* V Lawrence, Mass, so dobili miličarji podvojeno municijo, da bodo laglje strahovali neoborožene štrajkarje.
Osemnajst let starega fanta, je neki miličar na Elm ulici zabodel z bajonetom v hrbet, ko je bežal. Očividci izjavljajo, da mladenič ni storil nikomur nič žalega; zdravniki pa pravijo, da bo težko okreval, ker je rana smrtno nevarna.
Vzlic temui, da je vse mesto vojaško zasedeno, zahtevajo tvor-ničarji, da governer odpošlje še več vojaštva. Zdaj je v mestu 21 stotnij pehote in dva eskadrona konjiče. Mesto je pomnožilo policijo za dvesto mož, tvorni carji so pa najeli dva tisoč profesionelnih pretepačev in vbijalcev.
Ali izkoriščevalcem, oderuškim milionarjem še to ni dovelj: Po svojem najetem in golem orodju so dali položiti dinamit, da hi de-
lavce oblatili kot nasilnike in anarhiste.
Štrajk prejcev in tkalce v Lawrence dokazuje ponovno, da morajo delavci rabiti na volilni dan glasovnico za sebe, ako hočejo vspevati tndi na gospodarskem polju.
Delavci! Kedaj si bodete zapomnili te zlate in resnične besede in se tudi ravnali po njih?
Vspričo dogodkov, ki se zdaj vršijo v Lawrence. Mass., se mora ogorčiti vsako človeško čuteče srce. Delavci so večinoma inozern-ci in govorijo po poročilih 50 različnih jezikov, večina njih pa ne razume angleščine. 'Nesrečni so bili v svoji domovini, zapustiti so jo morali radi gladovanja. Tu so pa prišli v roke najbolj brezsrč-nm izkoriščevalcem, da jim izpijejo zadnjo kapljo krvi in mozga, in jih kasneje kot nesposobne za delo vržejo na cesto.
V	predilnicah in tkalnicah plačujejo tri do šest dolarjev plače na teden. Da s tako plačo ne more izhajati nihče, ni treba razlagati na drobno. Ako pri taki borni plači, podjetnik odtrga le dve desetici na teden, je že to za slabo plačanega delavca premoženje.
Kdorkoli pozna ta dejstva, tudi razume, zakaj so prejci in tkalci zaštrajkali radi 15 do 30 centov tedenske izgube.
Resnica je, da državna sila ne more dovoliti podiranja tvornic. Ali resnica je tudi, da nima državna sila pravice nastopati proti nesrečnim, napol sestradanim delavcem surovo in brutalno. Ako bi delavci uvideli, da hoče mestna in državna gosposka posredovati pri delodajalcih njim v korist, bi izostale tudi demonstracije.
V	prav pri tem štrajku pa opažamo divjo surovost in podivjanost pri mogočnežih, kakeršne še nismo doživeli v Ameriki.
Zategadelj še enkrat priporočamo delavcem, ker ne vemo, kaj jim prinese bodočnost, ako bodo še v prihodnje volili svoje sovražnike v postavodajne zbore:
Na dan volitve rabite svoj volilni listek za osvoboditev iz kapitalistične sužnosti!
Nervoznost in kajenje.
Profesor dunajske univerze dr. Franki - Ilochwart je izdal pred kratkim knjigo o tem predmetu. Na podlagi zbranega gradiva dokazuje, da -obstoji cela vrsta kadilskih živčnih bolezni, dasi o njih mnogo manj govori nego o alkoholikih boleznih. Poleg alkoholikov imamo tudi nikotiniste. Bolehnost nikotinistov pa nima za laike karakterističnih znakov. Kdor se preveč udaja tobaku, nima tega napisanega na obrazu kakor alkoholik, nobena rodbina, ki ima v svoji sredi težkega niko-tinista. ne smatra tega. za sramoto, dočim je alkoholik družabno na proskripcijski listi. Dr. Franki opisuje podrobne pojave, ki jih je opažal na možganih, na perife-rijskih živcih, in pa nervozno afekeijo notranjih organov. K možganskim pojavom nezmernih tobakarjev (nikotinistov) spadajo: glavobol, migrena, trganje v glavi, slabo spanje, slab spomin, potrtost, tesnoba, oslabljenje vida, vonja, okusa in posluha. Glede na periferijske živce, trpe ni-kotinisti na nevralgiji, vnetju živcev, 'razdražljivosti in tresenju. Tudi notranjim organom nikotin ne prizanaša: dihanje oslabi, srč-
no utripanje, želodčne težave se pojavljajo, urinske in kožne bolezni.
Profesor Franki pravi nadalje;: Najuspešnejše sredstvo proti nikotinskemu zastrupljen ju je opustitev kajenja. Ampak kulturni človek potrebuje dražilmih sredstev in izpremembo za večje duševno delo. Avtor, ki je v alkoholnem vprašanju pristaš zmernosti, pušča tudi kadilcu njegov užitek in mu ga ne zastrupuje z zdravniškimi pomisleki. O množini tobaka, ki ga človek brez škode za zdravje prenese pravi dr. Franki, da zmerne množine nimajo škodljivih posledic. Mislim, pravi avtor, da 4 do 5 nepremočnih smotk ali 10,	12 neprehudih cigaret
zdrav človek prenese. Več opreznosti zahteva v otročjih letih, ker je kajenje otroškemu organizmu odločno škodljivo; pred 17. ali
18.	letom avtor odsvetuje kajenje. Tudi ženam dr. Franki odsvetuje kajenje, ker so občutljivejše za nikotin. Jako škodljive so tu-‘di nekatere kadilske navade, ali bolje razvade, n. pr. kajenje na prazen želodec, leže ali v prostorih, kjer kadi mnogo ljudi. Ti nasveti veljajo zdravim ljudem; bolnim ljudem pa posveča, dr. Franki posebno poglavje. Kajenje odsvetuje; zlasti ljudem ki imajo bolna so pila, želodec, nevrozo, srčno hibo ali sladkorno bolezen. O cigaretah, katere se prodajajo v Nemčiji, pravi avtor da niso posebno škodljive; zato jim priporoča, da poskusijo s cigarami radi lažje kontrole. Kajenje iz ustnikov, ki 'zadržuje nikotin, je priporočljivo. Pri krepki volji pa "je izvedljiva tudi popolna abstinenca od tobaka.
Vojne strahote.
Glasilo italijanske soc, strahke A variti' ’ pri naša pismo berza-ljera, (Berzaljeri, strelci spadajo v isto kategorijo pehote kot v Avstriji lovci), ki se je uideležil na tripolitamskem bojišču nesrečnega pohoda proti Bir Tolbrasu. Pismo ima vse znake pristnosti in brez namena označuje napake poveljstva, tako da je vredno, ako ga podamo v celoti. Yojak piše: Dragi starši! Čudež je, da sem živ in Vam pišem to pismo. Dne 19. o;b dveh zjutraj je odkorakal z dvema poljskima topovoma moj bataljon namreč 33., obenem z 22. in z bataljonom grenadirjev iz utrdb in ko smo imeli za sabo že 30 kilometrov pota, smo začnli par sovražnih strelov, ki smo nanje odgovarjali, dokler se ni sovražnik umaknil. Ko se je zvečerilo in smo se nameravali umakniti v taborišče, so nas presenetili Arabci s strašnim ognjem; 30 do 35 naših je obležalo mrtvih, 100 do 150 ranjenih, cisto natančno ne vem številk. Po noči nas je skušal sovražnik obkoliti; posrečilo se mu je. Morali smo bežati in smo na begu izgubili plašče, vrečice za kruh, municijo in še marsikaj. Streljanje je bilo močno in zelo veliko število je bilo ranjenih; ti uboščki so padali kakor junaki in mislim, da ni pogumnejšega polka od našega. Naložil sem si ranjenega tovariša, ki ga je bila zadela kroglja v glavo in potem sem ga nesel na svojih ramah od griča do griča, da ga prinesem na craj za ranjence. In potem naenkrat je počil strel proti meni, ne vem kako sem ostal živ. Toda ubogi ber-zaljer, ki sem ga nosil na ramah, je bil mrtev. Naš poveljnih Fara je poslal oddelek konjenice, da
privede pomoč, toda tisti večer, ko smo nanjo čakali, ni prišla. Po noči je streljanje ponehalo in ob
3.	zjutraj smo se vračali obenem z ranjenci. Ob 7. zjutraj je dospelo ojačenje s 13 topovi in municijo ; ako bi bilo prišlo prejšni večer, bi se bili vse drugače ustavili sovražniku. Toda tisti večer nas je bilo samo 1200, sovražnika pa 5500. Lahko si mislite, kaj smo mogli storiti. Morali smo se umakniti, da rešimo življenje. In tedaj smo plaikali nad svojimi materami in očeti, nad brati in sestrami, nad domovino. Ne smete pa misliti da smo se naglo umaknili. Bili smo sredi puščave, povsod sam pesek, ki smo se vanj pogrezali do kolen. Zdaj pa vam želim vesel božič, srečno novo leto in ne skrbite zame, kajti godi se mi dobro. “Tako in še hujše izgleda vojna v reisniei, ne pa tako, kakor jo hočejo naslikati meščanski listi s svojimi izmišljotinami o zmagoslavju in navdušenju. In kaj naj si mislimo o poveljništvu, ki brez potrebno tako brezvestno izpc stavlja vojake smrtni nevarnosti?
— Bridke izkušnje dolarske princese. Lansko spomlad je zbujala po Novem Yorku mnogo pozornosti poroka mlade nenavadno lepe milijonarjeve hčerke Elze Schroeder z ogrskim priselnikom, ki se je izdal za barona Rikarda pl. Arkovyja. Poroka se je izvršila zelo proti volji nevestinega očeta, ki je ob priliki zopernega bodočega zeta lastnoročno posadil pred vrata svoje vile. Takoj po poroki je šel mladi par na potovanje. Cilj potovanja je bila Ogrska, kjer bi si imela mlada soproga ogledati gradove svojega soproga. Toda bridko se je varala gospa “baronica*. Vrnila se je namreč nazaj v Ameriko k ozlo-voljenemu očetu, brez soproga, brez dote in ne da bi bila videla kaj druzega kakor ključe hotelskih vrat. Njen oče je izjavil, naj bo zgodovina poroke njegove hčerke svarilo za vsa amerikanska dekleta. Povabil je več poročevalcev, ki jim je razočarana Američanka pripovedovala svoje žalostne dogodljaje. Pravila je, da je do grla sita svojega zakona z dozdevnim baronom. Od poldrugega milijona dote ji je ostalo samo še pol milijona. “Še bolj kakor izguba denarja”, je pripovedovala s solzami v očeh, “pa me bole razočaranja, ki so me doletela,- Čeprav je Arkovy borno životaril v Novem Yorku kot prodajalec cigar, sem mu vendar vse verjela, karkoli je pravil. Dovolila sem mu, da naloži zame milijon dolarjev. Naložil pa je denar na svoje lastno ime v Buenos Airesu. Komaj sem dospela na Ogrsko, sem zvedela, da je bilo vse zlagano; kar mi je pripovedoval o svojih gradovih in posestvih. Srečna sem, da sem zopet v Ameriki, kjer so'sicer možje manj zanimivi zato pa so častnejši”.
Žalosten, a resničen dogodek, ki zopet dokazuje kam gre denar, ki ga ameriški milijonarji izsesajo iz delavcev. Nekateri naduti jenkiji kaj radi zabavljajo inozemskim delavcem, ki pošiljajo denar v staro domovino svojim družinam ali za odplačevanje dolga. Isti jenkiji pa nimajo gra-jalne besede za hčere milionarjev, ki norijo za spufanimi in sleparskimi evropejskimi grofi in baroni, ki vržejo tem modrokrvnim evropejskim trotom vsako leto milione v žrelo, da jih zapravijo v družabnih nižinah.
GLASILO
Slovenske Narodne Podporne Jednote
Izhaja tedensko.
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredništvo in upravništvo: 2821 SOUTH 40th AVE., Chicago, IH.
Velja za vse leto $1.00.
o R o A N
5L0VENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Issued weekly.
OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVE., Chicago, 111.
od načrtov še daleč od gradnje. Sicer so zavlačenja krivi največ boržuazni političarji, pa tudi ljudstvo, ki ob času volitve izreče, da jim zaupa.
Pa tudi brezposelnost je še danes velika v Clevelandu. Zdaj je menda običajna in stalna prikazen v vseh industrielnih mestih v Ameriki. Časi, ko se je delalo s polnim parom in je primanjkovalo delavcev, so splavali za vedno po vodi. Vrnili se ne bodo nikdar več. Tudi o tej resnici je menda prepričan vsak delavec, ki je črtal poroči-i la. o vlaganju kapitala po amer. kapitalistih v industrielna podjetja na Kitajskem, Kuhi, v Mehiki, Afriki, južni Ameriki in Evropi.
Bratski pozdrav vsem bratom in isestram S N P, J!
A. Kužnik.
'Subscription, $1.00 peT year.
Entered as second-class matter Janaary 28, 1910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
DOPISI.

Cleveland, Ohio.
Zopet so letos ob novem letu običajno počivale nekatere tovarne,, da so uredili knjige in preračunih koliko so izprešali čistega profita iz krvi in mozga delavcev. Marsikatera delavska žrtev je padla v prerani grob vsled brezmejnega izkoriščanja s strani kapitalistov. Pred letom dni je marsikateri delavec imel še zdrave ude, danes je pa pohabljen prosjak. To so sadovi “blažene” kapitalistie-nje dobe.
Z januarjem smo dobili tudi hudo, ostro in občutno zimo, ki le množi gorje in nadloge siromakov. Stotine delavskih družin je brez dela, kurjave in tople obleke. Mnogo delavskih otrok hodi v Slabi obleki brez zajuterka v šolo. Njih šibka telesca drgetajo mraza, njih prazni želodci jim pripovedujejo, da so se rodili kot otroci sužnjev, onih sužnjev, ki s pridnim delom skrbijo, da so skladišča polna obleke in kurjave, shrambe pa polne živil, da imoviti sloji ne trpe pomanjkanja. Vprav zima nam pre-dočuje, kako krivična je današnja uredba človeške družbe, ko umirajo gladu in prezebajo oni, brez katerih človeška družba sploh obstati ne more. Sicer pa ne smemo misliti na peuredbo človeške družbe, dokler se delavci ne zdramijo iz duševnega spanja in si osvoje, kar jim gre po naravnem pravu.
V	Clevelandu imamo približno 5 slovenskih društev — zabavnih, izobraževalnih in podpornih — in en jugoslov. soc. klub. Vseh Slovencev pa živi približno do 20.000 v tej naselbini. Marsikaj koristnega v dobro vseh bi se dalo izvesti, ako bi bili pri vprašanjih, ki se tičejo vseh, malo bolj složni in vztrajni. Lansko leto sem poročal, da se kmalu ustanovi konsumno društvo, ki bi bilo z gospodarskega stališča zelo važno in koristo nosno za tukajšne slovenske delavce in obrtnike. Ali danes je zopet stvar zaspala. Žal, da je med nami še preveč vkorCninjena mi sel: vsakdo zase, naš stari narodni greh.
Sploh se pa nekateri rojaki bolj malo zanimajo za veselice in druge vsakovrstne zabave, kot pa za svoj dobrobit. Ne zanikam, da je treba časi človeku razvedrila in zabave. Vsaka stvar naj pa ima svoje meje, preko katerih ne hodimo, da ne oškodimo samih sebe. Že na marsikateri veselici ali zabavi je bil čisti prebitek majhen, pa tudi doplačati se je že moralo iz društ vene blagajne za pokrtije stroškov. Kedarkoli prirejamo zabave, moramo prevdariti dvoje: da bo zabava res zabava, da ne bo nikomur žal, da jo je posetil in da bo društvo, ki jo priredi imelo tudi čisti prebitek od nje. Velika društva so pri prirejanju veselic in zabav vedno na boljšem kot majhna, ker lahko računijo na večji poset s- strani svojih članov.
V	prihodnjem poletju nam obetajo obilo dela na križišču uličnih železnic. Delo bo pa najbrž tako razdeljeno, da bo malo ali pa nič ostalo v delavskih žepih, smetano bodo pa pobrali podjetniki (kon traktorji). Vposlili bi lahko hkrati do 20.000 delavcev. Ali z razdelitvijo dela bodo poskrbeli, da bo vedno velika delavska razervna armada ponujala svojo delavno moč na prodaj in pritiskala na delavske plače.
Tudi elektrarno menda dobimo. Ali kedaj jo dobimo, je pa zagonetka, katere se ne upam rešiti že danes. Inženirji se pač posvetujejo o elektrarni, delajo načrte in drugo, kar je potreb.no, da se prične z gradnjo. Navadno se je pa v praksi še vedno izkazalo, da je
Gilbert, Minn.
Priporočam onim članom društva “Sparta”, štev. 69, ki ne prihajajo radi na seje, da se v bodoče bolj redno udeležujejo sej, ker redno poisečanje sej koristi članom :U društvu. Društvena blagajna ni v prav dobrem položaju, radi tega tudi ne moremo zalagati za one člane, ki ne plačujejo redno svojih mesečnih prispevkov. Štel sem si v dolžnost omeniti stanje društvene blagajne, da ne bo kasneje nepotrebnega zabavljanja, ako bo kateri brat suspendiran. Prhodnja seja se bo vršila dne 18. februarja v dvorani g. Zalarja. Nihče naj ne izostane od te seje, ker imamo za rejšiti veič zelo važnih točk. Kdor se pa seje udeležiti ne more naj mesečni prispevek pošlje po drugem bratu ali naj mu pa naroči, da bo plačal mesečni prispevek
Kdorkoli se ne bo udeležil treh sej zaporedoma, bo sam zakrivil ako bo društvo ž njim ravnalo po pravilih.
Ker so delavske razmere v resnici zelo slabe, smo na seji dne 21 januarja znižali vstopnino na tri dolarje za mesece februar, marc in april. Vsak novi kandidat bo prihranil dolar in pol na vstop nini.
Bratje! S tem zaključkom ima te zdaj široko polje za agitacijo. Ako opazite, da tovariš, s komur delate, še ni pri društvu, ga nagovorite, da ise pridruži nam. Razložite mu ugodnosti, ki mu jih da naša jednota za majhen mesečni prispevek. Če vsi bratje storimo svojo1 dolžnost, že lahko v dobi znižane vstopnine izdatno pomno žimo, ako že ne podvojimo svoje vrste.
Pozdrav vsem zavednim delav eem, posebno pa bratom in sest ram S N P J!
Frank Gimpel, tajnik.
Sygan, Pa. 29. jan. 1912
Ker že dolgo ni nobenega glasu iz naše male naselbine, sem se odločil, da napišem par vrstic.
Najprvo moram omeniti, da delom gre še precej dobro, a zaslužek je bolj slab in brezposelnost je tudi velika, ker Pittsburg Coal Oo. ima zaprte rove že dva meseca in se še ne ve, kedaj jih zopet odpre. Premogovna družba (Nat. Mining Co.), pri kateri smo po večini zaposleni tukaj sni Slo venci, je spojena z “IT. S. Steel Corporation ’ ’ in kot taka potrebuje veliko količino premoga za svoje jeklarne; zato je tudi delo bolj stalno, oziroma jednakomerno po leti in po zimi. Ako vse to prevda-rimo, čutimo potrebo za podržavljanje vse industrije, ker potem bi tudi delavni čas po potrebi lahko znižali ter zagotovili stalnost dela vsem ljudem.
Zavedni delavci z veseljem pozdravljajo korak kongresnika V. L. Bergerja, kateri bo tozadeva-jočo resolucijo predložil kongresu v pretres v najkrajšem času; seveda ameriško ljudstvo bi moralo imeti več Bergerjev v državni zbornici. Skrajni čas je, da ljudstvo začne misliti s svojimi možgani, zanimati se za politiko ter razni otrivati -o delavskih in ekonomskih vprašanjih. Zavedni delavci širom ameriške republike posvečajo v najboljših nadah vso pozornost konvenciji “United Mine Workers of America”, ki se te dni vrši v Indianapolis, Ind. Vsak največji reakcionarec prizna, da to je prva naj dela vnejša konvencija premogarjev, ker večina delegatov je trdnega delavskega prepričanja. — Z vsemi sredstvi se borijo za naše interese, za katere se danes še slepi in brezbrižni delavci ne zmenijo. Pri vsem tem bi apeliral na naše rojake, da bi se ■bolj zanimali za unijske seje, ker velikokrat manjka prepotrebne-večine za dobro stvar. Tukajšni rojaki imajo dobro razsodnost kar se tiče strokovnega gibanja V našem “Lokal” (krajevni skupini) št-e-v. 214, ki šteje preko 400 članov, imamo v uradu tri naše rojake in tudi paznika pri tehtnici bi že lahko imeli, ako bi se bolj oprijeli dela.
Umestno se mi zdi, da malce omenim o tukajšne m društvenem življenju. Izraziti se moram pohvalno, da je v tukajšni okolici med vsemi društvi, (katerih je petkrat preveč) najmočneje društvo “Brhtstvo”, štev. 6. S N P J. Iz njega izhaja že precej mladih bratskih društev, a kljub temu štejemo še danes blizu sto članov. Sloga je v poprečno zadovoljnost; seveda kakšen zdražbar tukaj ne pride v poštev. Od kar imamo lastni društveni dom, v katerem imamo pravico prodajati opojne pijače med člani, smo financielno dobro napredovali. To je pa priporočati vsem večjim društvom v večjih naselbinah; s tem se tudi prepreči isto nespodobno postavno nedovoljeno popivanje po privatnih hišah. Pri tem so nam za zgled velike angleške jednote, katere si s tem opomorejo, da lahko za majhne prispevke plačujejo visoko bolniško podporo. Naše društvo ima povprečno na mesec sto dolarjev čistega dobička. Želeti je, da bi se to nadaljevalo vsaj par let in potem bo naše društvo zmožno plačevati 10 dolarjev tedenske podpore ter podpiralo bo lahko vse one člane, ki njim po pravilih podpora poteče. Toraj delujmo v slogi, da, se ideje prekoprej uresničijo. Ne posnemajmo istih, ki danes podirajo, kar so včeraj zidali. Čast vsem članom dr. “Mladi Vrh”, kteri deluje ves čas neumorno za pro-cvit društva “Bratstvo”. Brez prosvetnega društva, kakor je naš dieni “Mladi Vrh” z bogato knjižnico b!i sicer -naš dom bil brez vsakega kulturnega pomena; le žal, da je našim rojakom vsaka napredna akcija deveta briga. O tem dovolj za enkrat.
Zadnji čas se je začelo gibanje kako dovesti S N P Jednoto na trdnejšo podlago; potreba nam je rezervnega fonda, V to potrdijo vsi člani, ki ne mislijo samo en dan naprej. Največja poguba za slov narod v Ameriki na društvenem polju je konkurenca, katera tira vse naše podporne organizacije do propada. Člani S N P J, ako hoče mo biti sigurno zavarovani, se lahko odločimo za eno ali drugo že pred konvencijo. Zdatno povi sati asesment ali pa urediti vpla čevanje po razredih. Jaz M pripo ročal zadnje iz sledečih razlogov Nekaj omahljivih članov bomo zgubili na ta ali oni način; tora.j bomo, ozir. jednota bode. imela to li manjše obveznosti. Fakt pa je ako se asesment poviša jednako merno ne oziraje se na starost, zgubili bomo več mladih kot pa starih članov, ker mladi člani, ki so opora naših organizacij, bodo pristopali raje tam, kjer je ceneje Nasprotno pa, če dobimo razredni sistem, pridobili bomo več mladih članov in tudi pri priletnih ne bode toliko zgube kot danes. Tisti ki najmanj plača, dobi največ kako to mora biti. si lahko vsak izračuna, koliko da vplača, ako je član 20 let. Morda bo kateri očital, da omenjene spremembe bi ne bile v soglasju z načeli bratst va in enakopravnosti. A dragi bratje, pod kapitalističnim siste mom ni druge poti; vsaj še član ne moreš biti, ako nimaš cvenka žepu, da bi plačeval mesečne
pirja, zeljnatih glav ali tucat pre-šičev, da vse proda po lastni ceni brez profita. Krompir, zelje in prašiči so za delavce. Za ljudi, ki so navajeni boljših jedil kot krompirja in zelja, pa kupi par sto kokoši in puranov. Vsa ta ba-rantija je navaidni kapitalistični politični “švibdel”. Ako bi jim šlo za zboljšanje razmer, bi morala občinska podjetja: mlekarne, pekarne, mesnice itd., rasti kar iz tal, da bi bilo znižanih cen deležno vse ljudstvo. Ena ali dve kari krompirja imate pa na cene takšen vpliv, kakor čaša hladne studenčnice za sto ljudi v puščavi.
Prav dobro napreduje delavska, to je socialistična stranka v Indianapolisu. Vsaki dan rastejo in se množijo njene vrste. Žal, da se ne morem izreči tako pohvalno -o naših rojakih, dasi bi bilo zelo važno za one, ki mislijo ostati v obljubljeni deželi, v kateri se nam vsaki dan znoji čelo za ‘sveti dolar’, pridružiti se delavski stranki, kjer nji gre bodočnost po naravnem razvoju in prirod-nem zakonu.
Vsakemu zavednemu delavcu sta radost in veselje polnila dušo, ki je opazoval rudarsko konvencijo in gibanje v nji. Vsa konvencija je prepojena z naprednim socialnem duhom. Večina delegatov pozna vzroke za današnjo bedo in gorje, kakor se tudi zaveda sredstev, ki so potrebna za odstranitev gnilih in islabih razmer v človeški družbi. Med delegati je tudi do bro poznani Aleksander Susnar iz Pennsylvanije, ki dobro govori naš jezik. Sešla sva se na glavnem stanu socialistične stranke, kjer je izrazil željo, da bi rad govoril na javnem shodu tukajšnim Slovencem. Žal, da je bilo nemogoče v tako kratki dobi sklicati shod. Vseeno smo pa borcu za delavske pravice hvaležni za njegov namen iz katerega se da sklepati, da je redno in povsod pripravljen nastopiti za razširjenje idej, katerih končni cilj je popolna osvoboditev delavcev iz kapitalističnega jarma.
Z ozirom na društvene razmere smo pa dobro preskrbljeni. Imamo osem podpornih društev, kar je preveč, ker ne more nobeno napredovati prav dobro. Novi pri seljenci že skoraj ne prihajajo leto dni, stari nas pa zapuščajo, vračajo se v staro domovino. Vsaj 300 Slovencev je zapustilo Indianapolis v minolem letu.
Prošli^teden je neljuba smrt u grabila Štefana Skabla, člana dr. “Prešeren” S N P J. Bil je tukaj dobro poznat in star član naše jednote. Lahka mu zemljica v tuji
prispevke. O vsem tem naj bi člani S N P J razmotrivali na s-vojib sejah ter po definitivnem zaključku dali navodila svojim delegatom. Upam, da bo kdo še z boljšimi nasveti prišel na dan. Naprej za S N P J!
Vaš	Louis Glažer.
Indianapolis, Ind
Brezposelnost še ni tako velika in obsežna kot v industrielnih krajih na zapadu. Ali plače so nizke, pa tudi delovnih ur v tednu je čimdalje manj. V tednu izgubimo po eden ali dva dni, plače so pa v zadnjih dveh letih znižali od 30 do 40 odstotkov. Kdor ima družino, mora varčevati, biti mora zelo previden v svojih izdatkih, da se za silo pošteno preživi. Ako je resnica, kar poročajo angleški- listi, bode prihodnjo jesen malo, več dela v Haughvillu, ker je tvrdka “Noelke & Richards Co. kupila, obrat od tvrdke “Brown & Ket-schen Co” v Indianapolisu in Greensburgu Pa. Zadnja je bankrotirala, ker je imela “vzorne” uradnike, ki so gledali le za svoje žepe! Sleparije so se vršile celo pri delavskih plačah. Delničarji bodo izgubili do 60 odstotkov.
Največ Slovencev dela v obratu tvrdke “National Maliable Casting Foundry Co.”, katere obrat je v narodu poznan pod imenom črni pekel”. Tudi v tem obratu so se razmere tako spremenile, da delavec z vporabo vse svoje delavne sile zasluži komaj dva dolarja na dan.
Naši buržoazni političarji se trudijo na vso moč, da bi ljudsko maso zadržali od spoznanja resnice. Kdor čita angleške liste, lahko bere, da naš župan Šenk kupi vsaki teden želez, voz krorn-
Ta žalosten dogodek zopet spri-čuje, da je podporna organizacija potrebna. Kje naj bi bila vdova ranjkega dobila podporo, ako bi ne bil njen ranjki soprog član naše jednote? Apeliram na vse one rojake, ki še niso člani podporne organizacije, da se pridružijo isti ker nihče ne ve 'za uro in dan svoje nesreče. Človek mora biti vedno pripravljen na najhujše v težkem boju za obstanek, ker s tem prihrani drugim mnogo žaljivih besed pri kolektanju.
Dne 27. januarja smo imeli kot nalašč krasno vreme. Omenjeni dan je društvo “Studenček” S N P J priredilo svojo veselico. Že začetku so zgodnji obiskovalci napolnili dvorano. Vedno so prihajali novi obiskovalci, drugi pa zopet odhajali. Vzlie temu je bila pa dvorana vedno polna. Med gosti je bilo tudi mnogo Poljakov in Srbov. Slučajno je priseli tudi br. J. Stonich iz Chieage v naše mesto in obiskal našo veselico, čas je hitro mineval in nakrat je bila polnoč. Po zakonu je bilo treba končati z veselico. IJdati smo se In o rali v svojo usodo, dasi je bila dvorana še polna. Prenehali smo ofieielno z veselico. Ob eni uri zjutraj smo se pričeli razhajati.
Z gmotnega stališča je naš ples ni venček tudi dobro vspei. Društvena blagajna bo odebelila za dva para desetakov. Ker se pa blagajna ne more zahvaliti nikomur, je potreba, da izrečemo zahvalo mi vsem, ki so pripomogli do vspeha, posebno pa gospej Alojziji Semeničev! ki je brezplačno pomagala pri majhnem prigrizku, in gospi-cema Mary in Dorica Matelič za trud pri prodaji krasnih nagelč-kov, katere je oskrbela gospa Fani Medveš e va, soproga našega tajnika. Zahvalimo se tudi gospej Gačmikovi za dar v društveno blagajno, kakor tudi g. Frank Doua-su za njegov priljuden obisk in pripomoček.
Hvala vsem v imenu društva IStudenček”, štev. 105 S N P J! Na svidenje na bodoči zabaid!
Filip Godina, blagajnik.
La Salle, Ul.
Ostra zima je hudo zadela vse delavce. Največ so trpeli brezposelni delavci, pa delavske družine v velikih mestih. V kapitalističnih dnevnikih smo lahko čitali skoraj
vsaki dan vesti, da so našli ‘ ‘ tram-pa” (ameriški izraz za potujočega brezposelnega delavca) trdega in zmrzlega v gozdu ob železniški prori. Zopet iz velikih mest so prihajala poročila, da so našli v kleteh delavske družine, umirajoče gladu in mraza. Vsipričo teh žalostnih poročil, ki so odsevi današnje človeške družbe, se je moralo vsakemu mislečemu delavcu žalosti krčiti srce, videč, kako po mačehovsko postopa človeška družba z njegovimi stanovskimi tovariši, ker so slučajno brez dela. Vseigasita gospoda se pa mnogo ne briga za take dogodke. Sicer ima gospoda takozvana dobro-tvorna društva, ki pa nimajo z dobrotvorstvom prav nobenega stika. Podporo dobivajo navadno ljudje, ki so hinavci in podpore niso potrebni. Druga stran dobro-tvornih društev pa nam pripoveduje, da gospoda ne more shajati brez veselic in slavnostnih žretji, kedar gre za podporo revežev. Ke-dar pride zima, tedaj čitarno tudi o prireditvi dobrotvornih plesov za siromake. Seveda ne gre pri teh prireditvah toliko za podporo siromakom, kot za izkazovanje bogatstva. Milionarke imajo na dobrotvornib plesih najlepšo priliko., da razobešajo javno svoje dragulje in bisere. Vprav ti dobro tvorni plesi, na katere prihajajo milionarke posute z blestečimi diamanti in drugimi dragulji, in vsled mraza in gladu umirajoči brezposelni delavci v šumah in delavske žene in otroci v velikomestnih kleteh, nam živo predoči-jo vs*ko leto nesoglasje v človeški družbi in pa krivice, ki jih trpe oni, ki so vstvarili vsa bogatstva na svetu z delom svojega uma in svojih rok. Nesoglasje, živo očrtano nesoglasje v človeški družbi, o-katerem se lahko prepriča vsaki delavec, ki čita in misli, mora netiti v nas živo potrebo po spremembi krivičnih razmer v človeški družbi. Ta potreba mora rasti v nas z vsakim dnem ■— z naraščajočim osredotočenjem kapitala v roki peščice velekapitalistič-nih oderuhov, na drugi strani pa z naraščajočo bedo delavskega razreda — dokler se ne spremeni sistem, ki je kriv tega nesoglasja v človeški družbi.
Na zadnji mesečni seji društva “Sokol”, štev. 98 S N P J smo sklenili, da mora vsak bolniški obiskovalec priti na sejo in poročati o stanju bolnika, v kterein ga je našel. Ako bolniškega obiskovalca zadržuje delo ali bolezen, da ne more vršiti svojih dolžnosti, potem je njegova dolžnost, da izroči svoje poročila drugemu bratu, samega sebe pa opraviči. Kdorkoli bolniških obiskovalcev ne bo vpošteval tega zaključka, bode v smislu sklepa plačal en dolar v društveno blagajno.
Na zadnji seji smo tudi odklo nili bolniško pocbporo! br. John Winter ju, ker se ni ravnal po pra vjlib. Vsledtega priporočam vsem bratom, da čitajo pozorno pravi la, da ne bodemo imeli takih ne-prilik v društvu.
V zadnjem letu je naše društvo dobro napredovalo. Tudi letos je društvu zagotovljen napredek, ako bodemo vsi storili svojo agi-tatorično dolžnost. Z agitacijo ne smemo odnehati nikdar. Vsaj nikdar si ne smemo domišljati, da smo že dovelj močni. Z vsakim Slovencem, ki ga pridobimo za naše društvo, ojačimo tudi vrste naše podporne organizacije, ob enem smo pa poskrbeli, da so na širše prodrli naši cilji in načela v narodu.
Bratski pozdrav vsem čitate-ljem in čitateljieam našega lista.
Martin Novlan.
Naznanila in vabila.
Vsem tajnikom krajevnih društev S N P J.na znanje!
Radi preobilega dela, pregledovanja računov itd. so zaostale vse nakaznice za bolniško podporo z dne 17. januarja t. 1. Še tekom tedna bodo dobili čeke vsi, ki so opravičeni do njih. Toliko v pojasnilo, da ne bo treba odgovarjati vsakemu posebej.
Z bratskim pozdravom
Fr. Korce, gl. blagajnik.
Lincoln, 111.
Članom društva “Zagorski Zvonovi”, štev. 116 na znanje!
Prihodnja seja dne 4. februarja t. 1. se vrši v novem zborovalnem prostoru, v dvorani Louis Weis-k amper j a.
Opozarjam brate, da se seje udeležijo polnoštevilno, ker imamo za rešiti važne točke.
Z bratskim pozdravom.
John Hočevar, predsednik. Joe T. tajnik.
Indianapolis, Ind.
Naznanjam vsem bratom društva “France Prešeren”, štev. 34 S N P J, da sem izročil tajništvo novoizvoljenemu tajniku, br. Jos.
Bruderju, 712 N. Warinan Ave. Vprihodnje naj blagovolijo bratje v vseh tajniških zadevah obračati se na novoizvoljenega tajnika.
Bratski pozdrav vsem bratom in sestram S N P J!
John Leban, bivši tajnik.
Waukegan, 111.
Društvo “Moška Jednakoprav-nost”, štev. 119. S N P J priredi svojo veselico dne desetega februarja v dvorani John Stražišarja, 611 Market St. Začetek točno ob šestih zvečer.
Na veselico vabimo najuljudne-je vse tukajšne Slovence in Slovenke, posebno pa bratsko društvo “Sloga”, štev. 14. S N P J.
Vse sestre pa opozarjam na sklep društvene seje z dne 14. januarja, da ima vsaka članica plačati 50 e v društveno blagajno, ako se brez opravičljivega vzroka neudeleži veselice; katera pa. izostane od seje dne enajstega februarja, pa ima plačati 25 c.
Sestre, vpoštevajte ta blagohoten opomin, da ne bo kasneje nepotrebnih besed.
Na svidenje na. veselici dne 10. februarja!
Annie Mahnicb, tajnica.
Cleveland, Ohio.
V	zmislu zaključka redne mesečne seje z dne 7. januarja opozarjam še enkrat člane društva “Naprej”, štev. 5.. S N P J, da, se polnoštevilno udeleže maška-radne veselice dne četrtega februarja.
Zavoljo maškarade smo preložili redno mesečno sejo na enajstega februarja. Seja se bo vršila ob devetih dopoldne v navadnih prostorih.
V	mesecu decembru je bil po krivdi, oziroma pozabljivosti nekega brata suspendiran brat Andrej Semič. Pripomniti moram, da je omenjeni brat vedno reden plačnik pri društvu.
Z bratskim pozdravom.
Anton Peterlin, tajnik.
Aspen, Colo.
Društvo “Narodni Dom”, štev. 51. S N P J je zaključilo na seji dne 17. januarja, da bo vsak član suspendiran, ki ne bo redno plačeval svojih mesečnih prispevkov.
Nadalje je društvo zaključilo, da bo vsak član plačal deset centov izva,mednega mesečnega prispevka v društveno blagajno, ki se ne udeleži enkrat v mesecu seje.
Bratje! Vpoštevajte oba zaključka, ker sta v korist društvu, da ne bo kasneje treba zgubljati časa z izgovori na sejah.
Ako natančno spolnujemo društvene zaključke im smo složni v društvenem delu, tedaj sta nam tudi zagotovljena napredek in vspeh.
Bratski pozdrav vsem članom S N P J!
Louis Lesar, tajnik.
Springfield, 111.
Društvo “Illinois”, štev. 47. S N P J priredi v smislu društvenega zaključka dne tretjega februarja maškaradni ples v dvorani br. Steve Laclia 1858 S. 15. ulica. Na veselici bodo razdeljena tri darila med najboljše maske.
K obilni udeležbi vabimo vsa sosedna društva, kakor tudi vse ostalo slovensko občinstvo.
Naše društvo je tudi znižalo pristopnino za tri, mesece za en dolar. Zdaj ima vsak rojak, ki še ni član naše jednote najugodnejšo priliko pridružiti se našemu društvu.
Vse člane pa prosim, da se drugo nedeljo v mesecu polnoštevilno udeležijo seje in prinesejo s seboj natančne naslove. Nadalje kličem vsem bratom zaključek decemberske seje zavoljo bolnikov v spomin. Ne zabite nanj!
Bratski pozdrav vsem bratom in sestram S N P J!
M. Raukar, tajnik.
Chicago, 111.
Vsem članicam dr. “Nada”, št. 102 se ponovno naznanja, da se bolj pogosto udeležujejo mesečnih sej, vsaj vsake tri mesece, kar tudi pravila zahtevajo. Sicer bode društvo strogo postopalo z onimi članicami, katere tega ne upoštevajo v bodoče. Nadalje naznanjam, da je novoizvoljena tajnica odklonila tajniški urad, zategadelj po sklepu društva ostanem jaz zopet tajnica tekoče leto.
Elizabeta Kure, tajnica.
witt. ni.
Društvo “Bratje Edinost”, št. 151 S N P J je na seji dne 21. januarja t. 1. zaključilo, da plača le za take člane mesečni prispevek, ki so bolni ali pa naznanijo finančnemu tajniku, da naj društvo plača za nje.
Bratje, ne pozabite na ta sklep, da ne bo kasneje nepotrebne kritike. Apeliram tudi na vse brate,
da se bolj redno udeležujejo sej, ker so na dnevnem redu vedno važne reči.
Z bratskim pozdravom.
John Tovomick, tajnik.
Cleveland, Ohio.
Vsem bratom društva “Tabor”, štev. 139 S N P J naznanjam, da se redne mesečne seje vršijo v navadnem prostoru vsako drugo nedeljo v mesecu točno ob pol desetih zjutraj.
Na zadnji seji smo zaključili, da plača vsak član 50 c posebnega prispevka v društveno blagajno. Za mesec februar bo treba plačati dolar in 75 c in ne $1.25 kot navaidno.
Obenem poživljeni brate, ki so mlačni v obiskavan.ju sej, da v prihodnje bolj redno posečajo seje.
Toliko v pojasnilo vsem bratom društva “Tabor”!
Mike Erjavec, tajnik.
De Pue, Ul.
Naše društvo “Zavednost”, št. 59. 'S N P J in naše sosedno društvo “Zveza”, štev. 3. S S P Z priredita skupno veselico dne desetega februarja. Veselica začenja točno ob šestih zvečer. Vstopnina za moške 25 c, ženske v spremstvu so vstopnine proste. Kdorkoli bratov se ne udeleži veselice, ne da bi za svojo neudeležbo navedel opravičljiv vzrok, bo plačal en dolar v društveno blagajno.
Bratje, ki imajo delati na veselici, naj pridejo 'že pred šesto uro v dvorano. Veselica se bo vršila v dvorani Frank Favlerja.
Na veselico vabimo najuljudne-je vse brate sosednih društev, kako! tudi vse Slovence in Slovenke v tukajšni naselbini in okolici.
Jos. Urbane, tajnik.
Barberton, O.
Vse člane društva “Triglav”, štev. 48 vabim najuljudneje, da se prihodnje seje udeležijo v polnem številu. Na dnevnem redu imamo slavnost bratskega društva “Primož Trubar” S N P J v Clevelandu.
Dolžnost nas veže, da se izkažemo solidarnim z našimi sosednimi brati. Saj nam bodo tudi oni vrnili, kedar bodemo mi potrebovali njih pomoč.
Pridite v polnem številu na sejo dne 4. februarja, ker imamo za rešiti še drugo važno točko, ki obuja posebno v naši naselbini splošno zanimanje in pozornost. Kdor hoče zvedeti zakaj gre, naj pride na sejo.
Z bratskim pozdravom.
Frank Tonja, tajnik.
Chicago, 111.
Obveščam vse brate društva “Slavija”, štev. 1. S N P J, da se redne seje vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu.
V interesu vseh bratov je, da redno prihajajo k društvenim sejam, ker imamo vedno za rešiti več važnih točk. Posebno prihodnja seja je važna, ker bodemo glasovali, kje se ima vršiti prihodnja konvencija.
Z bratskim pozdravom.
Alojzij Jalovec, predsednik.
Frontenac, Kans.
Naznanjam vsem društvom S N P J v državi Kansas, da pošljejo svoje zastopnike na sejo zastavnega odbora, ki se bo vršila dne tretjega marca ob dveh popoldne v Avstrijski dvorani.
Vsa bratska društva naj vzamejo to naznanilo na znanje. Delajmo še v prihodnje, kot smo začeli. Za našo bratsko solidarnost nam jamči naša krasna in skupna zastava, katero smo si omislili iz prostovoljnih doneskov. Pa tudi blagajna za skupno zastavo ne pozna suše.
Z uralskim pozdravom.
Martin Stefančič, predsednik.
Frank Kajzel, tajnik.
, Clinton, Ind.
Delavske razmere so se nekoliko zboljšale. Zdaj delamo štiri do pet dni v tednu. Vsak rudar, ki hoče delati v tukajšnih premo-gokopih se mora izkazati z izpri-čevalom, da je res rudar. Taka spričevala se dobijo vsako prvo sredo, četrtek in petek v mesecu.
Veselica društva “Skala”, štev. 50 S N P J dne 27. januarja je prav dobro vspela. Tudi zabava je bila vseskoz zanimiva, dasi je ob razstanku vsakdo želel doživeti še več večerov v tako prijetni družbi.
Dkuštvo izreka vsem, ki so pripomogli do vispeha, najtoplejšo zahvalo.
Že večkrat sem čital, da se tu-patam zglasi gospa Štorklja. Pred kratkem se je zglasila pri sestri Dorotej' Ladiha in je pustila zalo hčerko. Obilo zdravja obema!
Pozdrav vsem bratom in sestram S N P J!
Viktor Zupančič.
Slovenska Narodna
Ustanovljena 9. aprila 1904
Podporna Jednota
Inkorp. 17. junija 1907 v drž. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: Martin Potokar, 1625 S Centre Ave., Chicago Podpredsednik: Jakob Miklavčič, Lock Box 3, Willock.Pa Tajnik: Ivan Verderbar, 2708 S. Lawndale Ave., Chicago Telephone Lawndale 4635
Blagajnik: Fr. Korce, 6006 St. Clair Ave., Cleveland, O. Zapisnikar: Feliks Namors, 1834 Ashland Ave., Chicago.
NADZORNI ODBOR:
Vineenc Cajnkar, 2007 Menard St., St. Louis, Mo.
Frank Černe, 6034 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Lavoslav Zevnik, Neustadt Store, LaSalle, 111.
POROTNI ODBOR:
John Šarc, box 131, Cumberland, Wyo.
Valentin Stalick, 302 Pilot Butte Av., Rock Springs, Wyo. Josip Bricelj, box 342, Conemaugh, Pa.
UREDNIK GLASILA:
Jože Zavertnik, 2821 So. 40th Ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1842 S. Ashland Av., Chicago, 111.
Denar je pošiljati naravnost na blagajnika, pritožbe gledo nerednega poslovanja na predsednika nadzornega odbora, preporne zadeve pa na predsednika porotnega odbora Ivana Šarca, vse druge uradne stvari na gl. tajnika
IVANHOE.
Roman. Spisal Walter Scott Poslovenil J. Z.
(Nadaljevanje.)
Cedrik pa ni pritrdil ostrim in trdim besedam svojega tovariša.
“Najboljše je, da pustimo dva konja in dva naša spremljevalca pri njih, da jih spremijo do bližnje vasi. To bo malo oslabelo našo
moč---------mi, plemeniti Atel-
stan ... z našim zvestim mečem in onimi, ki ostanejo z nami, se pa lahko merimo-----— ime-
li bodemo lahko delo, ako nas napade dvajset gozdnih potepuhov.’
Rovena se je pomirila in podpirala je predlog svojega varuha, ko je cula, da je dvajset potepuhov v zasedi.
Nakrat pa je Rebeka vstala in se prerila skozi spremstvo do saksonske dame, kjer je pokleknila po orientalski šegi in poljubila rob njene obleke. Na to je vstala in odkrila svoj obraz, na kar je pričela prositi za varstvo v imenu najvišjega Boga, h kateremu molite obe in v imenu deset božjih zapovedi, ki so bile proglašene na gori Sinaj, v katere verujete tudi obe.
“Ne prosim za sebe”, je rekla Rebeka, “pa tudi ne za starčka, ker vem, da kristjani smatrajo za zaslugo, ako plenijo in uničujejo naš narod. Saj je vseeno, ako se to zvrši v mestu, ali pa v tej divji šumi. Ali prosim vas za osebo, ki vam je ljuba, za tega bolnika, da nam dovolite potovati v vašem, spremstvu. Ako se mu pripeti kaj zlega, vam bo vest ob smrtni uri delala očitke, da ste odbili mojo prošnjo.”
Plemenita in svečana prošnja je napravila na Roveno globok vtis.
,“Ta človek je star in slaboten”, je rekla Rovena svojemu varuhu, “dekle je mlado in lepo, njiju prijatelj je bolan in v življenski
nevarnosti-------Daši so Židje,
jim kristjani ne smemo odreči pomoči v nevarnosti. Ukažite raz-breminiti dve muli, kterih bremena naj nosita dva tlačana, muli naj pa nosita nosilnico z bolnikom.
Cedrik je radovoljno sprejel predlog, Atelstan je pa menil, naj ostanejo v ozadju, kjer se jim bo Vamba pridružil s ščitom iz slanine.
“Moj ščit sem pustil na bojišču”, je odgovoril norec. “S to resnico se je moral sprijazniti marsikateri drugi hrabrejši vitez kot sem jaz.”
Atelstan je zardel, ker je pri zadnjih viteških igrah tudi njega doletela ta usoda. Rovena je pa poravnala sirov dovtip norca s tem, da je Rebeko povabila jezditi ob njeni strani.
“To ni prav”, je odgovorila Rebeka, “ker bi moji varuhinji tako početje šteli za nečastno.”
Povelja glede prtljage in nosilnice so bila urno zvršena, ker je že beseda “izobčenec” požurila vsakega, nastajajoča noč je pa množila strah spremljevalcev. V zmešnjavi je Gurt skočil raz konja, zginil v gošči in se rešil vezi, katere mu je na prošnjo Vamba že preje toliko ohlapil, da mu je bila igračica rešiti se jih popolnoma.
Pogrešili so ga še le kasneje, ker je moral po novi odredbi jezditi za nekim drugim služabnikom ; vsak družabnik je pa mislil, da je pod nadzorstvom dru-zega tovariša. Ko so se prepričali, da je pobegnil, so njegov beg
drug druzemu šepetali v uho, kar je obujalo v njih dušah še večji strah pred napadom izobčencev.
Pot, po kateri so jezdili potniki, se je tako zožila, da sta le dva je/dilca lahko jezdila drug poleg druzega. Pot je vodila skozi gosto grmovje do potoka, katerega bregovi so bili močvirnati in poraščeni z nizkimi hrastiči. Cedrik in Atelstan, ki sta jezdila na čelu, sta se zavedala, da bi napad imel na tem mestu za nje usodepolne posledice. Ker pa ni bil nihče izmed njiju dobro podkovan v bojni taktiki, sta smatrala za najboljše sredstvo, ako urno prejezdijo nevarno mesto.
četica se je pomikala neredno naprej. Ko je pa del četice prekoračil potok, so jih pa nakrat napadli od vseh strani: spredaj, za-dej.in od obeh strani, s tako silo, da je bilo nemogoče misliti na obrambo.
Klic: “Beli zmaj! — Beli zmaj! — Sv. Jurij pomagaj stari Angliji!” bojni klic, katerega so rabili saksonski izobčenci pri svojih napadih, je donel od vseh strani s tako silo, da je bilo nemogoče ceniti moč napadalcev.
Oba saksonska voditelja so ujeli h krati, ki sta se borila za svobodo po svoje. Cedrik je vrgel svoje kopje s tako silo v bližnjega nauadalca, da ga je pritrdil na zadej za njim stoječe drevo. Potem je pa izdrl svoj meč in vdaril po bližnjem napadalcu s tako jezo,, da je zasekal meč v nad njim visečo vejo in tako razoborožil samega sebe. Dva tolovaja sta ga zgrabila urno, še predno je mogel potegniti meč iz zaseke, in ga potegnila kot jetnika raz konja.
Tudi Atelstan je delil ž njim njegovo usodo. Še predno je izdrl meč, so ga potegnili raz konja in razoborožili. Za svojo obrambo ni zvršil niti enega mahleja.
S prtljago obloženo spremstvo je bilo kmalu v rokah tolovajev, pa tudi Rovena, ki je jezdila v sredi, kakor Izak in Rebeka v ozadju so postali jetniki roparjev.
Nihče drugi ni všel kot Vamba, ki je pri tem napadu pokazal več razuma in prevdarka, kot njegovi tovariši. Pograbil je meč bližnjega služabhika in mahal srdito o-koli sebe, da so se mu vsi umikali. Končno je skočil raz konja in hitel svojemu gospodarju na pomoč. Ali prišel je prepozno, na kar se je zgubil v goščavi.
Ko je bil na varnem, se ga je večkrat polastila želja, da bi se vrnil in delil jetništvo s svojim gospodarjem, kateremu je bil z dušo in telom naklonjen.
“Kolikrat hvalijo ljudje svobodo?” je govoril poluglasno “No, zdaj sem svoboden in želim, da bi prišel modrijan in razoblo-žil, kako na j, svobodo izrabim.’
Na ta samogovor se je pa oglasil drug tih glas: “Vamba!”
V istem trenutku je mahal pred njim tudi pes z repom, v katerem je spoznal Kodra.
“Gurt!” je zaklical Vamba tudi tiho, in v istem trenotku je stal prešičji pastir pred njim.
‘‘Kaj pa je?” je vprašal nagib. “Kaj pomeni žvtenket orožja?”
“To je dogodek naše dobe — vsi so vjeti”, je odgovoril Vamba.
“Kdo?” je vprašal nestrpno.
“Gospodar in Rovena — Atelstan, Hunibert in Osvald —”
“Pri Bogu!” je zaklical Gurt. ‘‘Ali je mogoče? Kako se je zvr-šilo?
“Naš gospodar je prenaglo vdaril”, je odgovoril norec,
“Atelstan je pa predolgo odlašal, drugi pa sploh niso mislili na obrambo. Ujeli so jih ljudje v zelenih bluzah in s krinkami na obrazu. Zdaj pa ležijo na. zemlji kot lesnike, kakršne ti otresaš tvojim prešičem raz drevo. Smejati bi se moral,” je nadaljeval Vamba”, ako bi mi ne silile solze v oči”.
Oči Gurta so se svetlikale pogumno.
“Vamba”, je dejal Gurt, “ti imaš orožje in tvoje srce je bilo vedno večje kot tvoja pamet — — Seveda sva le dva — ali hipni napad dveh odločilnih in pogumnih mož lahko mnogo stori. Pojdi z menoj”!
“Kam? — V kakšen namen?” “Osvoboditi Cedrika”.
“Ti si mu ravnokar odpovedal službo”, je menil norec.
“Ko je živel v sreči, ali sedaj -no, pojdi z menoj.”
Norec je vprav hotel vbogati, ko se jima je pridružila tretja oseba in jima ukazala, vstaviti se.
Po obleki in orožju, bi ga bil Vamba prišteval izobčencem, ki so ravnokar napadli njegovega gospodarja, da je imel na obrazu krinko in ne bi imel ob strani dragocenega rogu. Vzlic temi je bilo v neznancu spoznati svobod-neka kmeta Locksleja, ki je pri streljanju dobil prvo darilo.
(Nadaljevanje.)
Glasovi iz slov. naselbin.
Barberton, O. Velik strah med gledalci je provzročila majhna eksplozija v gledališču za premične slike. Razpočil je aparat, ljudstvo je pa v strahu hitelo k izhodom. Močno poškodovani so le sedeži. Zelo opečena sta le lastnik gledališča in strojnik. Škode je $1000.
V zakonski jarem je stopil A. Jerina, doma iz Iške- Loke pri Ljubljani. Poročil je gospico Ne-žiko Zgonc, doma isto tam.
Frank Bartel j, predsednik nadzornega odbora S D P Z in elan društva “Triglav” S N P J se je pretečeni teden zopet vrnil v našo naselbino. Bil je na potu vsled trgovskih poslov in pri pregledovanju računov S D P Z.
Župan mesta Kenmore se namerava odpovedati županstvu. Kot vzrok za svoj odstop navaja napade iz vrst svojih pristašev — republikancev. Župan je velik nasprotnik hitre vožnje z avtomobili. Poročal sem že, da je bilo tekom enega dne nekoč aretiranih 20 avtomobilistov. Ali najzanimivejša aretacija je bila, ko so radi hitre vožnje prijeli milionar-ja in kralja vžigalic O. S. Barber-ja. Ko je župan Smith izrekel globo, je milionar malomarno potegnil knjižico za čeke iz žepa in napisal ček. Župan ga je zavrnil, da pozna le gotovino in ne čekov. Milionar je bil prisiljen pri družili vozačih prosjačiti za denar, da mu ni bilo treba oditi za kratek čas v špehkamro na oddih. Župan Smith je delavec in že več let vposlen kot inženir pri “Co-linial Salt Works”. V kratkem se preseli v sosedno mesto Akron, kjer prevzame službo inženirja pri NOT. Ostavko bo podal dne 5. februarja. Republikanci v Kenmore bodo z njegovim odhodom izgubili svojo najmočnejšo oporo.
Ameriški listi poročajo, da namerava domišljavi Dorče Roosevelt počastiti letos Barberton s svojim obiskom. Barbertončanji
smo vsled te “sreče” kar iz sebe, ker bodemo imeli priliko gledati iz obraza v obraz “pogumnega” lovca, ki je v Afriki streljal nagajive in šaljive opice. Kdo bi mislil da v Barbertonu še doživimo kaj takega. Sicer nas je njegov obisik malce spravil v zadrego, ker se taki lovci kot je Dorče ne zadovoljijo z urnimi zajčki. Vendar ga bodemo iznenadili z drugimi presenečbami, kakeršnih se ne vidi in doživi v afriški džungli. Pri nas bo lahko študiral živinorejo na farmi milionar ja O. S. Barberja; dolg čas si bo pa tudi preganjal z ogledovanjem glinastih cevi “American Sewer Pipe” družbe. Ako se hoče seznaniti, v koliko je stavbna veda napredovala za odstranitev fekalij.
V sosednem mestu Akron se je sodišče pretečeni teden bavilo s senzacijami, kakeršne niso v navadi v majhnih mestih. Mladeniči imovith starišev v starost od 18. do 20. leta so izvabljali deklice v starosti od 13 do 14 let v hotele, v katerih so se vknjiževali kot bratje in sestre. Štiri mladeniče imajo v zaporu, kjer čakajo kazni, ki po izjavi sodnika Lytla ne bo milostljiva. Štiri deklice je poslal sodnik v poboljševalni zavod, da se “poboljšajo”.
Ako je poboljševalni zavod pravo mesto za poboljšanje takih deklic, ostane odprto vpraišanje. Razne skušnje učijo, da poboljševalni zavodi poboljšajo prav malo mladih ljudi, ker se večina današnjih poboljševalnih zavodov ne vodi po strogo pedagogiških načelih.
M. Železnikar.
Sygan, Pa.
Ta teden se poroči zpani rojak John Kvartič, doma iz Velenja, Sp. Štajersko z tukaj roj. gdč. Christina Paulič v Burdine, Pa. Omenjeni brat je vri naprednjak ter podpredsednik Jr. “Bratstvo” štev. 6. Želimo obilo sreče!
Štorklja tudi pri nas skrbi za pomnoženje proletarskih vrst; za napisati bi bilo preveč, ako bi se hoteli spominjati vseh.
Tukaj se je vstanovilo (doli za Wabaishom) še eno podporno društvo, ki se baje pridruži neki zvezi. Zakaj in kako ne bom razpravljal obširneje na tem mestu.
Bred par tedni je ubilo našega sobrata Jos. Brodarja v premogovniku “Salem” v New Alexandria, Westmoreland Co.. Bil je vnet član našega društva “Bratstvo”. Ravno ob istem času je tukaj umrl rojak Urban Debelak, član Narodne H. Z. in dr. sv. Jožefa, štev. 21. K S K J v Burdine, Pa. Bil je dobrotnik tu!k. Doma. Lahka mu tuja gruda.
Umrl je tudi tulk. “pit-boss” Wm. Bowers, marsikateremu delavcu širom te dežele poznat po njegovem terorizmu. Pogreb se je vršil ob veličastnem sprevodu. Naša unija mu je kupila venec za 50 dolarjev.
Zadnji čas se je tukaj mudil gl. podpredsednik br. Jack Miklavčič, katerega smo tudi poklicali na redno sejo dr. Bratstvo, da nam je pomagal rešiti razne uradne in preporne zadeve, za kar se mu tem potom zahvalujem.
L. Gl.
Iz upravništva in uredništva.
Barberton, O. F T. Naznanila glede izžrebanja ure ne moremo priobčiti. Je proti poštnemu zakonu. Pozdrav!
Aurora, Minn. V. M. “Glasilo” odhaja, redno na 21 bx. Vprašaj-
te na pošti po vzroku, zakaj ga ne dobite. Zahtevano izdajo odposlali. Pozdrav!
Conemaugh, Pa. A. V. Dopisnico prejeli. Hvala!
Naznanilo.
Dne 24 januarja t. 1. se je v Clinton, Ind. poročil po kat. obredu Pavel Gregurieh z gospico Mary Kulah.
KJE JE ANTON LAVTAR, doma iz Srednje vasi pri Šenčurju na Gorenjskem? Za njegov naslov bi rada izvedela njegova mati radi zelo važnih zadev. Pred letom dni je bival pri Mary Babič, 323 bx Eveleth. Minn. Ako bi se nahajal v slabem finančnem položaju, bi mu mati poslala za vozni listek v staro domovino. Kdorkoli ve za njegov naslov, naj ga naznani nižje podpisanemu :
John Križanič, 836 N. Wood St.
Chicago, 111.
KJE JE JOHN STEGU, doma iz Oreheka blizo Postojne na Notranjskem? Pred tremi leti je šel iz Glencoe, O. za delom. Za njegovo bivališče bi rada zvedela njegova sestra, ki bi bila vsakemu zelo hvaležna, ki bi ji naznanil njegov naslov.
Frančiška Pivk,
93 Bx Glencoe, Ohio.
Slovensko-Amerikanski
ZA LETO 1912
je izšel ter je zelo zanimiv. Dobiti je za 30c. s poštnino vred pri “GLAS NARODA” 82 Cortlandt Street, New York, ali pa: 6104 St. Clair Ave.
N. E. Cleveland, O.
RAZPRODAJA! RAZPRODAJA! RAZPRODAJA!
vsakovrstnih zlatnin kakor: ure, verižice, prstane itd., za polovico cene, nekatere reči še manj kakor polovico dobite samo tako dolgo, dokler traja razprodaja.
Pišite po cenik, katerega1, pošljem zastonj in poštnine prosto. Z. Jaksh.0, 418 E. 70th St. New York City, N. Y.
BRATOM SLOVENCOM IN HRVATOM
naznanjam, da imam na prodej veliko zalogo svojega domačega vina, ki nadkriljnje v naravni čistoti in okusu vsa druga vina. Naročila pod 27 ali 28 galonov se ne sprejmejo.
FRANK SAKSER
S2, Cortlandt Street, New York, N, Y.
PODRUŽNICA:
G104- St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O.
Pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO
brzo in ceno. V Avstro - Ogrski izplačuje denarne pošiljatve c. kr. poštna hranilnica na Dunaju.
Izdaja ČEKE ALI DENARNE
NAKAZNICE za dobre, solidne banke; za Slovence na pr. na Kreditno banko v Ljubljani.
MENJA DENARJE po dnevnem kurzu.
PRODAJA PARO-BRODNE IN ŽELEZNIŠKE LISTFE za
vsako prekomorsko
družbo po izvirnih cenah.
Vsak potnik mora paziti, da pride na pravo številko:
82 Cortlandt St., New York.
Vsa pisma, pošiljatve in nakaznice se imajo glasiti na:
FRANK SAKSER.
Ako želi kak rojak v Zjedinjenik državah ali v stari domovini kaj poizvedeti, naj se obrne name ter mu drage volje dam odgovor.
Vse konzularne in notarske zadeve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešna izvršitev.
Ivan Kaker,
220i/2 Grove St.
MILWAUKEE, WIS.
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2601 S. Lawndale Av. vogal 26th St.
CHICAGO, ILLINOIS.

POZOR!
POZOR!
SLOVENCI V BARBERTONU, 0.
BRAT DRUŠTVA
“TRIGLAV”
priporočam vsem Slovencem svojo no-vourejeno BRIVNICO. Delo izvrstno Postrežba točna. Dva pomočnika vedno razpolago.
Anton Merda, 110 N. 2nd Str.
BARBERTON. O.
J. S. Jabiooski
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotografično stroko spadajoča dela dobi o in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND OHIO.
Josip Bereš
priporoča svojim rojakom svojo moderno vrejeno
GOSTI L INI O
Toči sveže Akron pivo. Izvrstne smotke in razni likerji vedbo na_ razpolago.
427 Morfin 2nd St.
BARBETON. O.
AVSTRO-AMERIKANSKA
ČRTA.
Najpripravnejša in najcenejša paro-brodna črta za Slovence in’ Hrvate.
Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko.
Brzi poštni in novi parobrodi na dva vijaka:
Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania.
Dne 20. aprila t. 1. odpluje brzoparnik Kaiser Franz Joseph I. prvič iz New Yerka v Trst.
Druge nove parnike, ki bodo vozili IB milj na uro, gradijo,—Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredih ob 1 popoldan in iz Trsta ob sobotih ob 2 popoldan
E roti New Yorku.—Vsi parniki imajo rezžični brzojav, električno razsvetja-vo in so moderno urejeni, —Hrana je domača. —Mornariji in zdravnik govo rijo slovensko in hrvatsko.
Za nadalne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
Phelps Bros.&Co.
Gen’1 Agt s, 2 WASHINGTON ST. NEW YORK.
Vaši prihranki so varni v The Cleveland Trust Company, Vi za morete začeti vlogo z jednim dolarjem ali več in Vam bode nosilo štiri od sto obresti. Ta banka ima več kot osemdeset tisoč vložnikov, od kterih jih mnogo živi v drugih krajih in pošiljajo svoje prihranke k nam po pošti. Glavnica in prebitek:
Pet milijonov dolarjev.
The Cleveland Trust Company
SAVINGS BANK
St. Clair urad:
4008 St. Clair Ave , vogal E. 40th St., Cleveland, O.



kkk *kkkk*kkk* k- kkkkkkkfrkkk kkkkkk	*
kk kkkk kkkkkkk
trkkk •'kkKkkkkk s »-**★***•★**** kkkkkkkkk * k fck >kk*.k ^kkkkkk* kkkk ■ kkk***k **
N

A J LEPŠE, najcenejše in najbolj trpežne tiskovine dobijo slavna društva vseh Jednot v unijski slovenski tiskarni, izdelujemo pisemski papir, kuverte pravila, zdravniške liste, vstopnice in vse druge tiskovine. SLOVENCI, PODPIRAJTE SLOVENCA!
Clevelandska Amerika
6119 St. Giair Ave., Cleveland, 0.
kk kkkkkkkkkkk
n * »c -* -Akk * vek kkk > kkkkkkkkk*kk kkkkkkkkkkkkk kkkkkkkkkkkkk kkkkkkkkkkkkk kkkkkkkkkkkkk kkkkkkkkkkkkk ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ kk Kkkkkkkkkkkkk *.k* kk -r-nkkiíkkk^kkk*. kkkkkkkkkkkkwkkitkk kk kk o * kkkkkkkkkkkkk - kkkkkkk+kkk *kk*kkkv<k'*kk* kkkkkkk ‘ kkk**-kk ’■+kkkk'k+-k*kkkkkkk-*kkkkkkkkk -k*kkkkkk*kkk
% W ,/
4

Belo vino s posodo stane 45c galon.
Rdeče vino s posodo stane 35c galon.
Vozne troške plača naročnik.
Z vsakim naročilom je treba poslati polovico vsote. Ostala vsota sa plača po sprejemu vina.
Za obilo naročbo se priporoča posestnik vinogradov
FRANK STEFANICH,
R. R. F., Box 124,
FRESNO, California.
MJfcraaB * ."JOESSKSSSSS
EMIL BACHMAN, 1719 So. Center Ave., Chicago, 111.
Največja slovanska tvornica za EA-STAVE, REGALIJE, ZNAKE, KAPE,
PEČATE itd. v Ameriki.
Izdeluje zlate znake za vsa slovenska, hrvatska, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki.
Pišite po naš veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od r<( poznanih društev.	_______________
Lastnik je rodom Čeh, piše slovenski in hrvatski in je član S. N. P. J., odkar se je ustanovila.
X NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE |
:l Narodna Tiskarna :!
❖ .................. ..............
^	2146-50 Btue lsland Jtve., Chicago, lil,
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem,
♦to Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO’’
X. in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	:;	_
I	T
The Lake Shore Banking and Trust Co.
USTANOVLJENA 1890
Assests: nad $3,600.000.00
Hranenje in splošni bančni posli.	Posojila na žemljii&a in druge
55. cesta i« St. Clair Ave.	Hnroa Road la Prospect Are,
Superior Ave. ia Addison Road.
Pri nas vlaga država Ohio in mesto Cleveland. Placento 4 od sto,
Pošiljamo denar v staro domovino hitro in zanesljivo. Ter prodajamo paro brodne listke. Smo zastopniki od vseh glavnih prekmorskih črt.
želimo Vašega znanstva.
Jno. M. Gundry, preds. Harley B. Gibbs, podpreds. H. W. King podnrod* J. Horace Jones, blagajnik. Walter S. Bowler, tajnik in blag.
L. C. Kollie in George F. Schulze, pomožna cashier.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regalije, znake, kape, pe čate, iti vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.

p. Kerže Co. 2616 S. Lawndale Ava. Ctiicago, IllinoJ
IMENIK.
krajevnih društev S. N. P. J.
1.	—Društvo Slavija štv. 1., Chicago,
til. — Pred.:	Alois Jalovec, 969 W.
I8th St. — Taj-: Jos. Verosčaj, 1504 S. 57. Court, Cicero, 111. — Blag.: J. Bartol, 3816 W. 24. St. — Jed. zastopnik: Alojz Novina. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu.
2.	—Društvo Triglav štv. 2, La Salle
111.—Pred.: Thomas Golob, cor. 18th & Wright St. — Taj.: L. Zevnik, 1037 2nd St. — Blag.: A. Meznarič, 1101 — 1st St. — Jed. zastopnik: Jos. Certalič.
3.	—Društvo Adrija štv. 3, Johnstown, Pa.—Pred.: Fr. Smarekar, to. 546, Cone-maugh, Pa. — Taj.: J. Hribar, 509 Broad St, Johnstown, Pa.—Blag.: Mike Pečjak, 524 Broad St., Johnstown, Pa. Jed. zastopnik: Mih. Pečjak. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
4.	—Društvo Bratstvo štv. 4, Neff, Ohio. — Pred.: Leo. Plahuta, 'b. 186, Steel, Ohio. — Taj. Fr. Rozman, b. 302. — Blag.: Loorenc Potočnik, b. 42.
5.	—Društvo Naprej štv. 5, Cleveland, Ohio. — Pred. Fr. Cerne, 6034 St. Clair Ave., N. E. — Taj.: Ant. Peterlin, 6314 Glass ave. N. E. — Blag.: Jos. Birk, 6029 Glass Ave. N. E.
6.	—Društvo Bratstvo štv. 6, Morgan Pa.—Pred.: Ala s Glaser, b. 77, Morgan, Pa.—Taj.: Baltazar Glazer, b. 77. —Blag.: F. Miklavčič, R. F .D. 3, to. 43. McDonald, Pa.—
1 ’ 7.—Društvo Bratoljub štv. 7, Cla-ridge, Pa.—Pred. John Tušar, b. 171.— Taj. J. Mlakar, b. 68.—Blag.: Val. Red-nak, b. 462.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
8.	—Društvo Delavec štv. 8, Co. Chicago, 111. —- Pred. John Marinčič, 9503 Ewing Ave. —• Taj. Rudolph Lustig, 9463 Ewing Ave. — Blag.: Jos. Kuhelj, 9553 Ewing Ave.
9.	—Društvo Bratstvo Naprej štv. 9, Yale, Kans.—Pred.: Ivan Sajovec, b. 73.—Taj.: J. Homec, b. 15,—Blag.- M. Izlakar, 'b. 101.—Vsi v Yale, Kans.
TO.—Društvo Trdnjava štv. 10, Rock Spring, Wyo.—Pred.: Jos. Pišljar, 308 -— 6th St. — Taj.: Ant. Završnik, 302 Pilot Butte Ave.—Blag.: Val. Staliek. 302 Pilot Butte ave. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
11.	—Društvo Sokol štv. 11, Roslyn Wash. — Pred.: Ant. Stanfel, b. 361.— Taj.: Matt Kučan, h. 906.—Blag.: Geo Švab, 'b. 486.—Vsi v Roslyn, Wash.
12.	—Društvo Edinost štv. 12, Murray, Utah.—Pred.: Ed. Hoffman, 14 State St. — Taj.: Jos. Šobar* R. F. D. 7, b. 2. —Blag.: John Sablich, b. 364.
13.	—-Društvo Edinost štv. 13, Wheeling Creek, O.—Pred.: Rudolf Tomažič, R. 1, b. 36, Bellaire, O.—Taj.: Ant. Zagorc, b. 689, Bridgeport, O. — Blag.: Victor Solar, b. 312, Bridgeport, O.— Jed. zastopnik: J. Golkonda.—Seje vsa ko izadnjo nedeljo v mesecu.
14.	—Društvo Sloga štv. 14, Wauke
gan, 111. — Pred.: John Mahnič, 316 So. Utica Sa. — Taj.: J. Gantar, 'b. 286 North Chicago, 1111	— Blag.: Blaž.
Mahnič, 714 Market St.
16.	—Društvo Sloga štv. 16, Milwau kee, Wis.—Pred.: Louis Bevič, 198 1st ave.—Taj.: John Rezel, 198—-1st Ave —Blag.: Carl Tratnik, 322 Washington St. — Vsi v Milwaukee, Wis.
17.	—Društvo Bled štv. 17, So. Lorain, Ohio.—Pred.: Frank Ažman, 1657 E 31st St. — Taj.: Fr. Vevar, b. 34. — Blag.: John Tomšič, 1740 E. 29th St.— Zastopnik: J. Gregorič, 1777 E. 29th st.
19.	—Društvo Orel štv. 19, W.Mineral Kans. — Pred.: John Goršek, b. 469 Stone City, Kans.—Taj.: Rokus Božič nik, b. 468, Stone City, Kans. — Blag.: Ignac Cerne, b. 520, Stone City, Kans.
20.	—Društvo Sokol štv. 20, Ely,Minn —Pred.: John Teran, b. 432. — Taj.: John Judnich, b. 479. — Blag.: Anton Boljka, b. 992.
21.	—Društvo Orel štv. 21, Pueblo, Colo. — Pred.: Martin Kočevar, 1219 Eiler Ave. — Taj.: Er. Stupar, 1234 Eiler Ave. — Blag.: Jacob Heningsman 1230 Berwind Ave.—Seje vsakega 1 dne v mesecu.
22.	—Društvo Danica štv. 22,Trimoun-tain, Mich.—Pred.: Jacob Zadel, b. 288 —Taj. Matt. D. Likovič, e. o. Baltic Store, Baltic, Mich. — Blag.: Jos. Oza nič, b. 297, Trimountain, Mich.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
23.	—Društvo Edinost štv. 23,Darragh. Pa. — Pred.: Matt Kitz, box 96. • Taj.: M. Brunet, b. 221, Darragh, Pa. (Za ekspresne pošiljatve: R. R. Sta. Madison, Pa.)—Blag.: V. Hutter, b. 67 Arona, Pa.
24.	—Društvo šmarnica štv. 24, Jen ny Lind, Ark.—Pred.: Anton Kolbe b. 102. — Taj.: Anton Ravnikar, b. 86. —Blag.: Fr. Gorenc, R. R. 3, b. 246 Fort Smith, Ark.
26.	—Društvo Bratje Svobode štv. 26 Cumberland, Wyo.—Pred.: Ivan Šarc b. 131.—Taj. Jer. Werčič, b. 178. Blag.: Fr. Klavžar, b. 161.—Seje vsako drugo nedoljo v mesecu ob 10. uri dp. v dvorani na st. 2.
27.	—Društvo Celje štv. 27, Froutenac, Kans.—Pred.: Jos. Jereb. — Taj.: John Kerne, b. 147. — Blag.: Louis Prelož-tiik.—Seje vsako prvo nedeljo v me seču.
28.	—Društvo Novi Dom štv. 28,Greenland, Mich.—Pred.: Peter Geshell, b Ul-—Taj.: Jos. Mihelič.—Blag.: Mike Geshell, b. 83, Greenland, Mich.—Seje vsako Četrto nedeljo v mesecu.
29.	—Društvo Domovina štv. 29, Thomas, W. Va,—Pred.: Jos. Rus, b. 188 —Taj.: Alois Lukeh, b. 381.—Blag.: Knavs, b. 78.
30.	—Društvo Popotnik štv. 30, Weir Kans.—Pred.: Pavel Obregar, R. R. 1 Woir, Kans,—Taj.: Ant. Potisek, b. 181 Weir City, Kans.—Blag.: Tomož. Mravlja, to. 221, Weir City, Kans.—Jed.: zastopnik: Alois Feme.
31-—Društvo Slovenski Dom štv. 31 Sharon, Pa. — Pred.: Fr. Vodenichar, 112 N. Water St. — Taj.: Fr. Stoniša,
R.	F. D. 57 b. 66. — Blag.: Fr. Bittenc, 1081/. N. Water St.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu v prostorih br. Fr. Vodeuičar, 112 N. Water St.
32,	—Društvo Sava štv. 32, Winter quarters, Utah.—Pred.: Joseph Kosmač, laj.: Fr. Markošek, b. 1. (za expresne pošiljatve R. R. Scofield, Utah.) Blag.: Peter Mede, b. 92.
33.	—Društvo Naš Dom štv. 33, Am-bridge, Pa. — Pred.: Joseph Pelc, b.
146.	Taj.: Valentin Repovš, b. 591 —Blag.: Peter Švigelj, b. 344. — Vsi v Amhridge, Pa.
34-—Društvo France Prešeren štv. 34, Indianapolis, Ind.—Pred.: Lov. Bizjak, 743 Warman Ave. — Taj.: Jos. Bruder, 712 Warman Ave. — Blag.: Ant. Ivančič, 713 Warman Ave.—Soje vsako četrto nedeljo v mesecu.
35.	—Društvo Zvestoba štv. 25, Chicopee, Kas.—Pred.: Jos. Intihar, b. 252. Taj.: Ant. šular, b. 209,—Blag.: Ant. Rižnar, b. 126.
36.	—Društvo Zveza štv. 36, Willock,
Pa. — Pred.: Jos. Zajc,, b. 155. — Taj.: L. Dolenec, b. 253. — Blag.: Paul Taiu-^'ar- Seja vsaka druga nedelja v mes.
37.	—Društvo Proletarec štv. 37, Lo-wellvill«, O,—Pred.: John Ribič, b. 315 Lowellville, O,—Taj.: John Sušanj, R. 1'. D. 1, b. 29, Poland Ohio. — Blag.: Fr. Meršak, b. 307.
38.	—Društvo Ilirija štv. 38, Kenosha. Wis.—Pred.: John Ahlin, 360 Oak St —Taj.: Ignac Radovan, 421 Lernen St. —Blag.: IV. Zupančič, 376 Hanson St.
39.	—Društvo Narodni Vitezi štv. 39 Chicago, Dl,—Pred.: Fr. Ilúdale, 1340
S.	42nd Ct. — Taj.: John Hodschar,
1726 So. Centre Ave.—Blag.: Fil. Kaplja, 1650 S. Throop St. — Jed. zast.: Felix Namors,—Redne seje vsako prvo soboto v mesecu.
40.	—Društvo Zvon štv. 40, Durango,
Colo.—Pred.: Anton Ilegler, b. 1253.— Taj.: Anton Blatnik, b. 521. — Blag.: Martin Verče, b. 427.
41.	—Društvo Slovenija štv. 41, Irwin
Pa.—Pred.: Jer. Knez, b. 175, Claridge, Pa. — Taj.: Fr. Perko, b. 663. — Blag.: Anton Retar, R. F. D. 2.
42.	—Društvo Večernica štv. 42, Aid ridge, Mont.—Pred.: John Petek, b. 144 Electric, Mont.—Taj.: Gr. Zobec, b. 144 Electric, Mont. — Blag.: Andrej Pelhan, Electric, Mont.
43.	—Društvo Aurora štv. 43, Aurora Minn.—Pred.: Jos. Pongrc, b. 608.— Taji: Karl Jerieh, b. 97. —• Blag.: Jos. Virant, b. 18.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu od IVi popoldan.
44.	—Društvo Danica štv. 44, Cone maugh, Pa. — Pred.: Jos. Pavlovič, b. 374.—Taj.: Jobu Brezovec, b. 6.—‘Blag.: Jos. Dremelj, b. 275.—Seje se vrše v prostorih Josipa Mele na Franklinu.
46.	—Društvo Gorenjec štv. 46, Ore gon City, Ore.—Pred.: Matt Uršič, b 465,—Taj.: Matt. Skoff b. 307.—Blag.: And.ro Juvan, 131—18th & Main St
47.	—Društvo Illinois štv. 47, Spring-
field, 111.—Pred.: Fr. Bregar, 414 So. 8th Street. — Taj.: Matija Ranker, R. F. D. 3. — Blag.:	Fr. Golob, 1818
MiddKe St.—Seje vsako drugo nedeljo
v mesecu v žvegličevl dvorani na 1858 So. 15. St.
48.	—Društvo Triglav štv. 48, Barberton, O.—Pred.: Martin Železnikar, 432 Bolive Road.—Taj.: Fr. Tonija, 423 Ho-pogan ave. — Blag.: John Balant, 311 So. 4th St. — Vsi v Barberton, Ohio.
49.	—Društvo Ljubljana štv. 49, Girard, O. — Pred.: John Anziček, z. 362. Taj.: Jer. črne, b. 297.—Blag.: Alojz Strah, b. ,408.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
50.	—Društvo Skala štv. 50, Clinton
Ind.—Pred.: Victor Zupančič, b. 17, R R.—Taj. Leo Prašnikar, box 67.—Blag.: Karl Vrabič, b. 445.—Jed. zast.: Pau’ Gregorič.
51.	—Društvo Nar «dni Dom štv. 51 Aspen, Colo.—Pred.: Mathias Stariha, b. 34. — Taj.: Louis Lesar, b. 475. — Blag.: A. E. Rigler, to. 582.
52.	—Društvo Zvezda štv. 52, Brough ton, Pa.—Pred.: Ant. Demšar, b. 135— Taj.: Jak. Dolenc, b. 181.—-Blag.: Mih. Mali, b. 155,—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob %10 uri dp. v dvorani Sv. Barbare. Jed. zast.: Ant. Demšar.
53.	—Društvo “V Boj!” štv. 53, Col-linwood, O. — Pred.: Andrej Pelan, 513
E.	152nd St. — Taj.: D. Blumel, 6216 Blodgett Avenue. — Blag.: Joe Kun čič, 439 E. 156 St., Collinwood, O,—Jed zast.: Carl Kotnik.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dop. v dvora ni sobrata Travnikarja na 117. St.
54.	—Društvo Jutranja Zora štv. 54, Glencoe, O. — Pred.: Pavel Dolenc, b 43. — Taj.: Ig. Žlemberger, b. 12. — Blag.: Joe Zibert, b. 11. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dp. v dvorani “Union”.
55.	—Društvo Slovan štv. 55, East Palestine, O.—Pred.: Jos. Hafner, b. 158. Taj.: Fr. Miklavčič, b. 291. — Blag.: Ant. Jurjavčič, b. 31.
56.	—Društvo Slovenija štv. 56, New York, N. Y.—Pred.: Zvonimir Jakše, c o. Knautli, Nachod & Kuhne, New Yrk City.—Taj.: Feli'ks Dolinar, 82 Cortland St., New York City.—Blag.: Fr. Ojster 757 E. 179th St. — Seje vsako drugo soboto v mesecu.
57.	—Društvo Planinar štv. 57, Black Diamond, Wash.—Pred.: Fr. Kučar, b. 606.—Taj.: Gregor Porenta, b. 701. Blag.: Fr Potočnik, b. 600.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dp. v Masonic dvorani.
58.	—Društvo Litija štv. 58, Wilbur ton, Okla.—Pred.: John Majdič, b. 71 Taj.: Fr. Laufar, 'b. 71. — Blag.: Fr. Skvorž, b. 616.
59.	—Društvo Zavednost štv. 59, De Pue, 111.—Pred.: Joe Dolinšek.—Taj.: Jos. Urbanc, b. 253. — Blag.: Dan Ba dovinae, b. 341.—Vsi v De Pue, 111.
60.	—Društvo Simon Gregorič štv. 60 Lloydell, Pa.—Pred. : Fr. Arhar, b. 31. Taj.: Jacob Kovsca, b. 115.—Blag.: P. Kerpan, b. 1076, Boaverdale, Pa.
61.	—Društvo Sparta štv. 61, Gilbert Minn—Pred.: Vikt. Šteh, b. 92.—Taj.: Frank Gimpel, b. 18.—Blag: John Stebe, b. 338. — Seje vsako tretjo nedeljo mesecu, začetek od 10. uri dopoldne v dvorani Zalarja.
62.	—Društvo Bratska Sloga štv. 62, Calumet, Mich.—Pred.: Fr. Lesar, 415 6th St.—Taj.: Le oJunko, 26 Oak St. Blag.: John Plautz, 329 —- 6th St.
63.	—Društvo Bistrica štv. 63, Rilton Pa.—Pred.: Joe Poglednik, b. 216.— Taj.: Rudolph Sparhakel, 'b. 158. Blag.: Jos. Poglednik, to. 216.
64.	—Društvo Slovenska Zastava štv. 64, W. Newton, Pa.—Pred.: Otto Teka vec, b. 443.—Taj. Bartol Vertačnik, R.
F.	D. No. 3, b. 98. — Blag.: Jos. Ker hlikar, b. 89 R. 3.
65.	—Društvo Prvi, Maj štv. 65, Bree zy Hill, Kans.—Pred.: Blaž. Godina, R. R. 1, b. 62.—Taj: Rochus Godina, R. Fi D. 2, b. 125. — Blag.: Fr. Žnidaršič, R F. D. 2, b. 57.—Vsi v Mulberry, Kans.
66.	—Društvo Prosveta štv. 66, Alix. Ark.—Pred.: Fr. Mazelc, to. 26.—Taj John Prudich, b. 26.—Blag.: Gregor Salamon, b. 26.
67.	—Društvo Dolenje štv. 67, Huntington, Ark.—Pred.: John Veršnik, b. 36. — Taj.: Karl Petrieh, b. 136. Blag.: Fr. Spendal, b. 90.
68.	—Društvo Slovenec štv. 68, Racine, Wis.—Pred.: Fr. Jelenz, 203 Howland Ave.—Taj.: Jos. Werbič, 135 Howland Ave.—Blag.: Mar. Bajuk, 730 Bur-beck St.
69.	—Društvo Napredek štv. 69, Eve leth, Minn.—Pred.: John Kobe, b. 112. Taj.: Jacob Ambrožič, 415 Pierce St. —Blag.: Fr. Stetolaj, 508 Grant Ave.
72.—Društvo Spoznanje štv. 72, Radley, Kans. — Pred.: Leo Pogačar, b. 94, Radley Sta., Pittsburg, Kans. —• Taj.: Fr. Rugelj, R. R. 1, Pittsburg, Kans.— Blag.: Ant. Tomšič, Dunkirk, Pittsburg, Kans. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
74.	—Društvo Grozd štv. 74, Virden, 111. — Pred.: Fr. Reven, b. 12. — Taj.: Jos. Jurak, b. 426. — Blag.: Simon Kaučič. — Zast. Matt. Stermec.
75.	—Društvo Slovenec tšv. 75, Roslyn, Wash. — Pred.: Gregor Jansiček. — Taj.: Louis Aristovnik, to. 866. — Blag.: M. Aristovnik, b. 192.
76.	—Društvo Prijatelj štv. 76, Skid more, Kans.—Pred.: John Alič, R. R No. 3, to. 190, Columbus, Kans. — Taj.: Martin Jurečka, R. R. 3, b. 60, Columbus, Kans. — Blag.: Matt. Datoalack, to. 13. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani br. Zakrajšeka ob 9. uri dop.
77.	—Društvo Bratstvo štv. 77, Dr Kalb, 111. — Pred.: Matt Hamiovz, 1142 Market St. — Taj.: Frank Rep, 1108 Market St. — Blag.: Fr. Žakelj, 1315 Louis St.
78.	—Društvo Zveza štv. 78, Manor.
Pa.—Pred.: Fr. Boštjančič, to. 89.—Taj. Louis Bonač, b. 275.—-Blag.: Jos. Horvat, to. 118..
79.	—Društvo Dobrodošli štv. 79, Cie Elum, Wash.—Pred.: Paul Kolar, b. 237 —Taj.: Fritz Verderbar.—Blag.: Math. Kavzlarič, b. 22.
80.	—Društvo Sovoboda štv. 80, Brere-ton, 111. — Pred. Frank Aleš, Brereton Til. — Taj.: Filip Oreškovic, box E. — Blag.: Jos. Stipanovič, b. 87. — Seje vsako prvo nedeljo v mestni dvorani ob 9. uri -dop.
81.	—Društvo Solnce štv. 81, Red Lodge, Mont. — Pred.: Alois Jeler, b. 47. — Taj.: John Grgurič, b. 50. — Blag.: Jos. Hrovat, b. 14.
82.	—Društvo Triglav št. 82, Johnstown, Pa. — Pred.: Carl Cerjak, R. P. D.
3, b. 57. — Taj.: Fr. Šuštaršič, 786 Coleman ave. — Blag.: Mihael Lompret, b. 54, R. F. D. 3.
83.	—Društvo Planina št. 83, Bing-
— Taj.: Geo. Stepan, b. 805. — Blag.: Jurij Prijanovič, b. 78.
85.	—Društvo Slovenski Delavec štv. ham, Utah. — Pred.: John Samec, b. 78. 85, Orient, Pa. — Pred.: John Voljk, Orient, Pa. — Taj.: Jacob Novšek, b. 105, Orient, Pa. — Blag.: John Zorc, b. 4, Orient, Pa.
86.	—Društvo Slovenski Dom štv. 86, Chicago, 111. — Pred.: Ant. Puc, 1340 So. 42nd Ct. — Taj.: Ant. Anziček, 460 N. Ilalsted St.—Blag.: Jos. Zi-čkar, 450 N. Green St. — Vsi v Chicagu, 111. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu na 527 Milwaukee ave.
87.	—Društvo Prostomlsleci štv. 87, Herminie, Pa. — Pred.: Ant. Sornik, b 202. — Taj.: Fr. Kokal, b. 275,—Blag.: Fr. Lovše, b. 277. — Seje vsako prvo4 nedeljo v mesecu.
88.	—-Društvo Dobri Bratje štv. 88 Moon Run, Pa.—Pred.: Fr. Podmišljalc b. 222. — Taj.: Mihael Jerala, to. 217.— Blag.: Letiard Mihon, b. 68.
89.	—Društvo Glas Naroda 89, Mid way, Pa. — Pred.: Fr. Zornik, b. 39. — Taj.: John Nagode, b. 273. — Blag.: Vinc. Janežič, b. 34.
90.	—Društvo Rdeči Prapor štv. 90 Hackett, Pa. -— Pred.: Fr. Volk, b. 164.
•—Taj.: Matt Furar, b. 68. — Blag.: Ant. Slanovič, b. 147. — Vsi v Hackett Pa.
91.	—Društvo Johnston City štv. 91. Johnston City, 111. — Pred.: Joe Ban b. 385. — Taj. Ant. Smode. — Blag.: Ant. Donat, b. 507.
92.	—Društvo Rožna Dolina štv. 92 Franklin, Kans. — Pred.: Alois Karlin-ger, R. F. D 4, to. 86, Girard, Kans. — Taj.: Fr. Vegelj, R, R. No. 4, b. 143. Girard, Kans. — Blag.: Matt, šetina b. 23.
93.	—Društvo Zarja Svobode štv. 93 Randall, O. — Pred.: Ant. Kocjančič, b. 5. — Taj.: John Daničič, R. F'. D. 3, b. 114, Warrensville, O. — Blag.: Frank Japelj, b. 26.
94.	—Društvo Triglav štv. 94, Colora do City, Colo. — Pred.: Joseph Boitz, b. 389. — Taj.: Ant. Fabjančič, b. 682
—	Blag.: Fr. Adamich, b. 633. — Seje prvo soboto po desetem v Schmittovi dvorani na Colorado ave.
95.	—Društvo Lilija štv. 95, Oglesby,
111.	— Pred.: Joseph Gorišek, b. 67. —-Taj.: Joseph Mencin, b. 197. — Blag.: Joseph Legan b. 11.
96.	—Društvo Bratje Vsizaenega štv. 96, Livingston, 111. — Pred.: John Re povš, b. 68. — Taj.: Fr. Krek, b. . ..— Blag.: John Muvrin, to. 152.
97.	—Društvo Krim štv. 97, Bessemer, Pa. —■ Pred.: Henrik Slapničar, b. 121.
—	Taj.: Anton J. Marolt, b. 145. Blag.: Jacob ¡Serjak, b. 18. — Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani tor. J. Serjaka.
98.	—Društvo Sokol štv. 98, La Salle,
111.	— Pred.: Matt. Strohen, 443 Main St. — Taj.: Martin Novlan, 1237 Main St. — Blag.: Thomas Golobič, 203—2nd & Union St.
99.	—Društvo Slovenski Rudar štv. 99, So. Willmington, 111. — Pred.: Jer. nav čan, Gardner T. O. R. 3, b. 21. — Taj.: Fr. Žnidaršič, b. 380. — Blag.: Jos Gorz, b. 282.
100.	—Društvo Golobček štv. 100, Victor, Colo. — Pred.: Anton žitnik, b.
148, Goldfield, Colo. —• Taj.: Joseph Sa mer, b. 433. — Blag.: Jos. Mohor, b. 373.
101.	—Društvo Trdnjava štev. 101, Grays Landing, Pa. — Pred.: Al. Draksler, b. 24. — Taj.: Matt, žele. Grays Landing, Pa., b. 132. — Blag.: Fr. Kastelic, b. 21, Martin, Pa.
102.	—Društvo Nada štv. 102, Chicago, 111. — Pred.: Johana Lozar, 1156 W. 18th St. — Taj.: Frances Kržičnik, 2245 W. 23rd St. — Blag.: Mary Hočevar, 2317 So. Leavitt St. — Zastopnik: Fel-Namors. — Vse v Chicago, 111. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu: 1843 So Centre Ave.
103.	—Društvo Jutranja Zora štv. 103 La Salle, 111. — Pred. Neža Rastresen
—	Taj.: Mary Potisek, 1237 Main St. La Salle, lil. — Blag.: Margaret Gold man, 1237 Main St. — Zastopnica: Fran čiška Brejc. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu od L uri pop. v dvorani br Valentina Potisek.
104.	—Društvo Zavedne Slovenke štv 104, So. Lorain, Ohio. — Pred.: Ivanka Krištof, 1605 E. 29th St. — Taj. Josefa Eisenhardt, 1777 E. 29th St. — Blag. Antonija Svet, 1685 E. 31st St.
105.	—Društvo Studenček štv. 105, Indianapolis, Ind. —- Pred.: Fr. Gerbek 517 W. Washington St. — Taj.: Fr Medveš, 968 W. Pearl St. —- Blag.: Fil Godina, 909 W. Pearl St.
106.	—Društvo Prostost štv. 106, Im perial, Pa, — Pred.: Alois Capude, to. 86. —• Taj.: Ignac MuTŠec, b. 328. Blag.: Anton Božič, b. 38.
107.	—Društvo Planinski Raj št. 107 St. Louis, Mo. — Pred.: Val. Sever 3358 So. Broadway St. — Taj.: John Bertoncelj, 3358 Šo. Broadway St. —■ Blag.: Jos. Dolenc, 3127 S. 7th Št. — Se ja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu na 9th St. in Alben ave. bo 2 uri popoldan.
108.	—Društvo Jutranja Zora št. 108 Ely, Minn. — Pred.: Ana Teran. — Taj. Uršula Bezek, to. 64. — Blag.: Marija Klemenčič.
109.	—Društvo Orel štv. 109, Ladysmith, BB. C. — Pred.: Mirosl. Grgich
—	Taj.: Jos. Pečjak, b. 120. -— Blag.: Anton Turk, South Welington, B. C.— Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri v prostorih br. predsednika.
110.	—Društvo Slovenski Rudar štv. 110, Chisholm, Minn. — Pred.: Louis Marn. — Taj.: Jos. Drobnič, b. 152.— Blag.: Alois Gande, b. 212. — Vsi v Chisholm, Minn.
111.	—Društvo Zvezda štv. 111, Auro ra, Minn. — Pred.: Marija Glavan, b. 11. — Taj.: Marija Kovach, b. 78. — Blag.: Alice Barle, b. 18.
112.	—Društvo Slovenski Sinovi štv
112,	Bear Creek, Mont.—Pred.: John Luzar, b. 152. — T,aj.: John Kostelic, b. 161. — Blag.: John Ohesarek, b. 16.
—	Vsi v Bearcreek, Mont.
113.	-—Društvo Mangart št. 113, Sunny Side, Utah. — Pred.: Fr. Lutrič, b. 14. — Taj.: Jacob Medved. — Blag.: John Starič, b. 56. — Jednotin zastopnik: Robert Tomčič. '
114.	—Društvo živila Ilirija štv. 114, Roundup, Mont. —- Pred.: Tho. Pavlin, b. 415. — Taj.: Lucas Zupančič, b. 415. Blag.: Ant. Kenda", b. 151. — Seje vsako prvo nedeljo vmesecu 'od 9. uri do poldne.
115.	—Društvo Jolietska Zavednost štv. 115, Joliet, 111. — Pred.: Fr. Terlep. —Taj.: Mihael Likevich, 512 N. Broadway St. — Blag.: Martin Pluth, 1307 Broadway St. -— Seje vsako drugo nedeljo v -mesecu.
116.	—Društvo Zagorski Zvonovi štv. 116, Lincoln, 111. — Pred.: John Hočevar, 717 Vicbitte Ave. — Taj.: Jos. Ti-eer, 727 Vichitte Ave.—Blag.: M. Star-čevič, McLean St. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
117.	—Društvo Novi Dom štvr. 117 Yukon, Pa. — Pred.: Mike Maskovšek, b. 149. — Taj.: John Vidmar, b. 40. — Blag.: Jos. Kastelic, R. F. D. 116, Ruffs Dalle, Pa.
118.	—Društvo Slovenski Sokoli štv. 118, Pittsburg, Pa. — Pred.: Geo. Gre-guras, 4938 Hatfield St. — Taj.: Rudolph Rojtz, 4809 Butler St. — Blag.: John Golobič, 4828 Blackberry St. — Vsi v Pittsburg, Pa.
119.	—Društvo Moška Enakroprav-nost štv. 119, Waukegan, 111. — Pred.: Frančiška Lenaršič, 609 Market St.— Taj.: Ana Mahnič, 316 So. Utica St. — Blag.: Betti Mahnič, 714 Market St.
120.	—Društvo Gorenjec štv. 120, Heaton, N. Mex. — Pred.: Anton Gantar, b. 57. — Taj. Fr. Černuta, b. 13, Heatou, N. Mex. — Blag.: Andrej Ja-gič, b. L
121.	—Društvo Zveza Detroitskih Slovencev štv. 121, Detroit, Mich.—Pred.: Alois Wokač, 206 Post Ave. —- Taj.: Jos. Androina, 206 Post ave., Detroit. Mich. — Blag.: John Faletič, 2162 N. Jefferson St.
122.	—Društvo Grozd štev. 122, Ali-quippa, Pa. — Pred.: Fr. Skubic, b. 143, Oolona, Pa. — Taj.: George Smrekar, b. 71, Aliquippa, Pa. — Blag.: John Vrečar, to. 91.
123.	—Društvo Vipava štv. 123, Panama, 111. — Pred.: Joseph Ferjančič, b. 10. — Taj.: Fr. Petrič, b. 785. — Blag.: Jos. Mihalič, b. 843. — Vsi v Panama. 111.
124.	—Društvo Mednarodna Zveza št. 124, Vandling, Pa. — Pred.: Fr. Rataje b. 106, Vandling, Pa. — Taj.: Ernest Krall, b. 117, Vandling, Pa. — Blag.: Ig. Verbajs, b. 90, Forest City, Pa, — Seje vsako 2. soboto večer v mesecu ob 7 uri v Forest City, v mestni dvorani
125.	—Društvo Hibbing štv. 125, Hib-bing, Minn. — Pred.: Matt Glad, 321 3rd Ave. — Taje Fr. Ilittle, b. 231. -—• Blag.: Ant. Kranjar, 302--3rd St. — Zastopnik Frank Hitti. _
126.	—Društvo Primož Trubar štv.
126,	Cleveland, O. —- Pred.: Mihael Lah, 1268. E. 55th St. — laj.: Fr. Hudovernik, 1243 E. 60 St., N. E. — Blag.: Jos. Bizjak, 6026 St. Clair Ave. —- Seje vsako četrto nedeljo v mesecu na 6006 St. Clair Ave.
127.	—Društvo “V slogi je moč!” št
127,	Oakview, Colo. — Pred.: Louis Zupan, to. 34. — Taj.: Val. Cirar, b. 55.
—	Blag.: Fr. Pajk, to. 125. — Seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu od 9. uri 'dop.
128.	—Društvo Narodne Slovenske št
128,	Calumet, Mich. — Pred.: Ana Klemenc, 318—7th St. — Taj.: Ana Plautz 329 — 6th St. — Blag. Boža Rački. 4052 Acorn St. — Seje vsak tretji torek v mesecu v Wilmeisoci dvorani ol 1. uri pp.
129.	—Društvo Lipa št. 129, Cleveland, O. — Pred.: Fr. Glavan, 10115 W. Detroit St. —- Taj.: Ivan Avsec, 3858 St. Clair Ave. — Blag.: Ant. Cugelj 1387 E. 39 St. N. E. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani Marko Bratelj.
130.	—Društvo Eveleth štev. 130, Eve-leth, Minn. — Pred.: Marija Janc, b. 587. — Taj.: Marija Levstek, 512 Douglas Ave.—Blag.: Angela Pucelj, b. 495.
131.	—Društvo Francisco Ferrer, štev. 131, Chicago, IU. — Pred.: Milan He gji, 217 W. 24th St. — Taj.: John Molek, 2615 S. 40th ave. -— Blag.: Fr. Barbič, 1758 W. 21. St. -—- Redna mesečna seja vsako tretjo nedeljo ob 2. uri popoldan v Kostkovi dvorani, 3834 W. 26th St., ogel Avers Ave.
132.	—Društvo Slovenski Napredek štev. 132, Klein, Mont. — Pred.: Ig. Kosec, 'b. 8, Klein, Mont.—Tajnik: Daniel Kranjčee, Klein, Mont., b. 30. — Blag. Matt Panjan, b. 44, Klein, Mont. —Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
133.	—Društvo Balkan štev. 133, Cleveland, Ohio. — Pred.: Jos. Pozarelli 2554 E. 82. St., S. E. — Taj.: A. Pozarelli, 2554 E. 82nd St. S. E. — Blag.: Mike Muhič, 2552 E. 75th St. S. E.
134.	—Društvo Bratska Ljubezen št. 134, Superior, Wyo. — Pred.: Lov. Demšar, b. 247. — Taj.: Fr. Tominc, b. 472. — Blag.: Jos. Fatur, b. 382. — Vsi v Superior, Wyo.
135.	—Društvo Brooklyn štev. 135. Brooklyn, Ohio. — Pred.: Fr. Jesenovec, 3994 Jennings Rd., So. Brooklyn, O. Taj,: John Slabe, 3777 W. 14th St.. S. W., Cleveland, Ohio. — Blag..: Carl Kuhe), 3994 Jennings Rd.
136.	—Društvo Michigan štev. 136, Manderfield, Mich. — Pred.: Anton To mac, — Taj.: Wm. Kroll, Houghton. Mich., b. 51. — Blag.: Nik. Malnar, b. 423.
137.	—Društvo Napredne Slovenke št.
137,	Cleveland, O. — Pred.:	Franja
Lausche, 6121 St. Clair Ave. —- Taj.: Franja Hudovernik, 1243 E. 60th St. -— Blag.: Ivana Wence'lj, 1017 E. 62-nd St. •—Zastopnica: Neža Zalokar. — Vse v Cleveland, O. — Seje vsaki prvi četrtek v mesecu na 6006 St. Clair ave.
138.	—Društ. Postojnska Jama štev.
138,	Canonsburg, Pa. — Pred.:	Paul
Posega, b. 230. — Taj.: John Koklič b. 276. — Blag.: John Podboj, b. 230. Vsi v Canonsburg, Pa.
139.	—Društvo Tabor, št. 139, Cleve land, O.—Pred.: Fr. Cergol, 3063 Broadway St. — Taj.: Mihael Erjavec, 701 Berk St, — Blag.: John Lukač, 2741 Commercial Rd.
140.	—Društvo Bratska Zveza štev. 140, Brooklyn, N. Y. — Pred.: John
Jurkovič, 223 Stagg St. — Taj.: Felix Kramaršič, 19—Ten—Eyok St.—Blag.: Ant, Stauduhar, 143 Montrose ave. — Vsi v Brooklyn, N. Y.
141.	—Društvo Brod na Kolpi št. 141 Calumet, Mich. — Pred.: Fr. Lisac. — Taj.: Ant. Stimac, b. 527. — Blag.: John Tomac, 321 6th St. —■ Vsi v Calumet, Mieh.
142.	—Društvo Mir štev. 142, Collin wood, O. — Pred.: John Prusnik, 160 St. 664, Collinwood, O. — Taj.: James Petsehe, Caranac Rd. 14502, Coli. Ö. — Blagajnik: Matt Kastelic, 15924 Saranac Rd., Collinwood, O.
143.	—Slovenski Lovec št. 143, East Helena, Mont. — Pred.: John Perčič
—	Taj.: Frank Smith, b. 4. — Blag.: John Kovač. — Vsi v East Helena Mont.
144.	—Društvo Slov. in Hrvati štev. 144, York Run, Pa.—Pred. Fr. Steklačie b. 452, Fairchance, Pa. — Taj.: Fr. Ca-menchek, b. 452. — Blag.: A. šorle b. 452. -—- Vsi v Fairchance, Pa. — Seje vsako pervo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldan.
145.	—Društvo Slavček v Cliff Min«,
Pa. — Pred.: Anton Nagode, b. 221. — Taj.: Anton Treven, to. 214. — Blag.: Fr. Zagoda, b. 222.
146.	—Društv« Kanarček v Messmore Pa. — Pred.: Ant. Kaučič, Messmore Pa. — Taj.: Mihael Polovic, b. 75, Newcomer, Pa. — Blag.: John Cvetkovič b. 75, Newcomer, Pa.
147.	—Vodnikov Venec, št. 147, Cleve land, O. — Pred.: Vinko Kenič, 1126 E. 61st St. — Taj.: Fr. Krže, 1293 E. 55th St. — Blag.: Matt. Glavič, 6131 St. Clair ave. — Zastopnik: Alois Erste.
—	Vsi v Cleveland, O.
148.	—Društvo Zorislava v Franklin, Pa. — Pred.: Josefa Urbas (b.?)—Taj.:
vana Merlak, b. 508, Conemaugh, Pa.
—	Blag.: Ivana Koss (b.?).
149.	—Društvo Zavedne Slovenke, št. 149, Willock, Pa. — Pred.: Mary Ni-klave, to. 75. — Taj.: Mary Gorše, b. 43. — Blag.: Anna Kerin, b. 157. — Seje vsako tretje nedeljo pop. 2. uri.
150.	—Društvo Slovenke v Boj za Narod, Barberton, O. — Pred.: Marija Balant, 311 Se. 4th St. — Taj.: Marija Merzlikar, 507 Van St. — Blag.: Mary Platnar b. 193.
151.	—Društvo Bratje Edinost, štev. 151, Witt, HI. — Pred.: Peter Kokalj.
b. 342. — Taj.: Jno. Tovornik, b. 135.
—	Blag.: Fr. Zadel, to. 111. — Seje vsako 3. nedeljo.
153.	—Društvo Slovenski Narod štev. 153, Youngstown, Ohio. — Pred: Jos. Kos, b. 596, Struthers, Ohio. — Taj.: John Logar, b. 357, Struthers, Ohio. — Blag.: Anton Kikelj, 1116 Franklin ave.
—	Zastopnik: John Petrieh.
154.	—Društvo Gorjanec štev. 154, Park City, Utah. — Pred.: Mike žu-gel, b. 335. — Taj.: Jacob Shobar, b. 692. — Blag. Jacob Clementz, b. 268.
155.	—Društvo Vrtnica, štev. 155, Oglesby, 111. — Pred.: Josephina Liveek, b. 139. — Taj.: Magdalena Shaporc, b. (?) — Blag.: Josephina Pavliha, b. 132.
156.	—Društvo Kras, št. 156, Muddy, 111. — Pred.: Fr. Zimerman. — Taj.: Fr. Madley, b. 72.—Blag.: Alois Grebenjak, b. 541. — Seje se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v dvorani br. Alois Grebenjak.
157.	—Društvo Bodočnost, štev. 157, Browder, Ky. — Pred.: Matt. Jeras, b. 3. — Taj.: Nick Glagovšek, b. 15. — Blag.: Matt. Stifan, b. 5. -— Vsi v Browder Ky.—Seje vsako drugo nedeljo
158.	—Društvo Zavedni Sosedje, štev. 158, Nottingham, Ohio. — Pred.: Ant. Koss, Cut Road, Euclid, O. — Taj.: Vinc. Badalich, b. 289. — Blag.: Fr. Pajk, box 353. — Seje vsako 1. nedeljo
159.	—Društvo Ferrer, štev. 159, Hanna, Wyo. — Pred.: Albert Mončlovič, b. 91. — Taj.: Jobu Pet.tek, to. 96. — Blag.: Ant. Nerat, b. 91. — Vsi v Hana, Wyo.
160.	—Društvo Javornik, štev. 160, Newark, Ohio. — Pred.: John Gabrovšek, 38—13th Street. — Taj.: Matt. Janeš, 41—13. St. — Blag.: Fr. Koren. 125 Wiehle av., Newark, Ohio.
161.	—Društvo Vseslovani, štev. 161, Kittsville, Minn. — Pred.: Matt Kočevar, b. 418, Hibbing, Minn. — Taj.: F . Vidervol, b. 575 Chisholm, Minn.— Blag.: Marko Maro], h. 626, Hibbing. Minn.
162.	—Društvo Sloga, št. 162, Albia, Iowa.
163.	—Društvo Valvazor, štev. 163, Buxton, Iowa, — Pred.: Ant. Sušič, b. 12, Eveland, la. —• Taj.: Fr. Cerovac, b. 12, Eveland, la, — Blag.: Felix Razpotnik, b. 670.
164.	— Društvo Spomladanska Vijolica, štev. 164, Frontenac, Kans. Pred.:
Mary Skubic, Frontenac, Kans. — Taj.: Ana Bevc, b. 177, Frontenac, Kans. — Blag.: Josefa Slabšek, b. 87.
165.	—Društvo Lunder Adamič, št. 165, Wick Haven, Pa. — Pred.: Vict. Hribar, b. 6. — Taj.: Fr. Hribar, b. 135. — Blag.: Lud. Dernovšek, b. 82. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
166.	—Društvo Slap Peričnik, št. 166, Presto, Pa. — Pred.: Lov. Dolniar, b. 262, Burdine, Pa. — Taj.: Fr. Smolej, b. 46, Presto, Pa. -— Blag.: Fr. Petro vioh, b. 246, Burdine, Pa.
167.	— Društvo Slovenske Sestre, št. 167, Bessemer, Pa, — Pred.: Matilda Grubelnik, b. 136. —■ Taj. Ivana Zakrajšek, b. 145. — Blag.: Klara Klančnik, b, 38.
168.	—Društvo Sinovi Slave, št. 168, Coneaugh, Pa.. — Pred. Joseph Vivoda b. 151.—Taj.: John Zgonc, b. 27.—Blag.
Fr. Škufca, b. 98. Vsi v Conemaugh. Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem Delavskem domu Sv. A-loisija,
169.	— Društvo Svobodomisleci, štev. 169, Mallennauer, Pa. — Pred. Pavel Slapničar, b. 127. — Taj.: Fr. Juvan, b. 135. — Blag.: Pavel Slapničar, b. 127.
170.	— Društvo Dolenec, štev. 170, Akron, Ohio. —Pred.: Jos. Pucelj, 125 N. Case Ave. — Taj. Vinc. Zurc, 404 So. Broadway St. — Blag.: Ant. Bers-nak, to. 313, Kenmore, Ohio.
171.	—Društvo Slovenski Prijatelj, št.
171,	Marianna, Pa. —; Pred.: Jacob Se tina, b. 83. —- Taj.: Al. Gancar, b. 303. —Blag.: Fr. Brunat, b. 261.
172.	—Društvo Dobri Prijatelji, štev.
172,	Beadling, Pa.—Pred.: Martin Klarič, b. 283. — Taj.: John Shaffer, b.
34.	— Blag.: F. V. Wehar, b. 267.
173.	—Društvo Slava, št. 173, New-
burg, Ohio. — Pred.: John Požar, 3529 E. 81 St., S. E. Cleveland, O.—Taj.: John Križmamčič, 3557 E. 81 St., S. E. Cleveland, O.—Blag.:	Alois Krancar,
3522 E. 81 St., S. E. Cleveland, O.
Naj so že bili nagibi kakoršnikoli. glavni smoter je menda bil, da že
ne
, iiajvečje nasprotnike naše jedil ote! Ta bo lepa! Tistim zagri-
sam sklep: konvencija bodi v Jo- zenccm, ki so hrbtenjača vsega lietu — podžge napredne duhove [ nazadnjaškega življa v Jolietu in v omenjenem mestu, da bodo pri- j kteri nimajo zia člane naše jednote dno delali za naraščaj že obstoje- in za jednoto sploh druge besede,
čega tamošnjega društva. Izkrat ka: šlo je brez dvoma za to, da se s konvencijo naredi v naj večji katoliški naselbini propagando za našo jednoto. Sklep je bil — nepremišljen. Mogoče da je kdo izmed delegatov le v šali izrekel: “ Joliet”, ko je šlo za bodočo konvencijo, na kar so šalo vzeli za
kakor psovke, zaničevalne izraze in hudoben posmeh — naj jedno-tini zastopniki “in corpore” delajo poklone in podpirajo njih business!! Drugače bi ne moglo biti, razun če bi delegatje popolnoma ignorirali vse slovenske javne lokale v Jolietu ; slovenskega gostilničarja ali kteregnkoli business-
resnico. In ravno nepremišljenost | mana. kteri bi bil po prepričanju
Ali naj bo konvencija v Jolietu?
Midway, Pa.
Hitro se krči čas, ki nas loči od prihodnje konvencije naše jednote. Vsekakor nas čaka še mnogo dela, predmo se bodo sešli delegati na prihodnji konvenciji. Ko sem danes dobil “Glasilo” in prečital člainek o splošnem glasovanju, sem se namenil napisati nekoliko vrstic, 'S katerimi hočem le povedati svoj.e mnenje z ozirom na splošno glasovanje za določitev mesta prihodnje konvencije.
Ako je imela zadnja konvencija vspeh v Clevelandu, zakaj ne bi ga imela prihodnja v Jolietu. Resnica, je, da ima naša jednota povsod nasprotnike. O tem se lahko vsakdo prepriča, ki črta pazno “Glasilo”. Ali nasprotnika se ni treba nikdar vstrašiti, če je tudi v dozdevno dobri poziciji. Posebno zavedni in veliki armadi ni treba spreminjati bojnega načrta že ob prvem poročilu. Skoraj neverjetno je, da bi v tako veliki slovenski naselbini kot je Joliet ne bilo prostora in gostoljubnosti za naše delegate. Ako bi se pa v resnici delale ovire, pa vseeno ne bo škodilo jednoti, ker se bodo marsikomu odprle oči, da bo lagije ločil slabo od dobrega.
Sicer jaz ne nasprotujem Springfieldu ali Milwaukee, vendar pa želim, da se v smislu zaključka zadnje konvencije vrši prihodnja konvencija v Jolietu.
Bratski pozdrav vsem!
Martin Strupek, član društva ‘ ‘ Glas Naroda ’ ’, štev. 89.
Chicago, 111, 27. jan.
Kje bo konvencija?
To vprašanje stoji danes pred člani in članicami naše Slovenske Narodne Podporne jednote. Rešiti se ima v kratkem.
Delegat j e clevelandske konvencije so sklenili, da naj se vrši bodoča, t. j. peta konvencija v Jolietu. Teško je reči, kaj je nagibalo delegate, da so glasovali za Joliet.
tega sklepa je kriva, da morajo zdaj še enkrat člani in članice odločati, kje bo jednota zborovala; kriva je, da še no vemo, kje bo konvencija.
Ali naj bo konvencija v Jolietu? Za sedaj še ne! To stališče bi moral zavzeti vsak član in članica, če le malo pozna razmere v Jolietu in kdor sploh meri naselbine po napredku naše jednote. Ker pa člani in članice v oddaljenih krajih, ki poznajo Joliet le iz govoric in iz tiskanega papirja — to se pravi: le površno — niso na jasnem, oziroma ne vedo vseli razlogov, ki govore zoper Joliet kakor mi v bližini, ki imamo slavni Joliet pred nosom, treba jim je to stvar dodobra pojasniti. Kajti v splošnem glasovanju, ktero se zdaj vrši. ima Joliet še “ehance”, da dobi konvencijo.
Joliet je splošno znan kot najbolj nazadnjaška naselbina v Ameriki, ktera se do malega še do danes ni genila iz svoje zaspanosti. Tam je gnjezdo verskih fanatikov, kakoršnih ne najdeš zlepa. Članom je tudi znano, da je tam društvo naše jednote “Jolietska Zavednost”, štev. 115. Ali mi, Ki smo blizo, tudi verno, da to društvo v treh letih svojega obstanka nemore nikamor naprej, pač pa leze nazaj; toliko da še eksistira. Ob času IV. konvencije v Clevelandu je imelo to društvo okrog 30 članov, danes, oziroma 31. decembra m. 1. kakor je razvidno iz zadnje številke “Glasila”, jih pa šteje 22. Ali je to kakšen napredek v treh letih ? In dober del teh članov je prišel iz drugih krajev s prestopnimi listi: s.koro polovica tistih, ki so ustanovili društvo, je odpadla. Ne trdim, da bratje pri “Jolietski Zavednosti” po lastni krivdi tako slabo stoje. Mogoče pa bi se lahko malo bolj pobrigali, vendar glavna krivda leži v razmerah, ki jih obdajajo.
In konvencija naj to prenaredi? Česar niso mogli člani tamošnjega društva storiti v treh letih po napornem boju, naj stori konvencija v enem tednu al'i v štirinajstih dneh? Propaganda in agitacija sta kajpada lepi besedi. Če pride 150 delegatov v Joliet, je že lepa četa agitatorjev — si misli marsikdo. Ali stvar ni taka. Konvencije se ne vrše za propagando. Prireja li jednota konvencije za propagando ali za vršitev svojih notranjih poslov? Ali niso konvencije zato, da se obravnavajo notranje stvari organizacije, torej jednotin business? Koliko časa in prilike bi imeli delegatje v Jolietu za propagando jednotinih principov in svobodomiselnih ideji? In če razumemo stvar drugače, da bi namreč konvencija vzbudila at-rakcijo in s tem zasejala privlačni vpliv med Jolietčani «a jednoto, se tudi motimo'. Joliet je najmanj deset let odzad za vsemi slovenskimi naselbinami, kar se" naprednega, bodisi obče kulturnega ali delavskega gibanja tiče. Zato bi bila vsaka hrupna agitacija — ki bi se ob času konvencije vsekakor morala vršiti izven delegacije — kakor tudi sama atrakcija konvencije jako majhne koristi. Tam je še predvsem treba veliko potrpežljive ustmene, individualne agitacije predno- zamore vzkipeti kakšno večje gibanje. Tako agitacijo pa morajo brez izgovora voditi osebe, ki so tamkaj doma, ljudje, ki žive v Jolietu in ki poznajo vsak kotiček številnih nasprotnikov. Kdor misli, da bodo s kakšnim vspehom to storili delegatje. se na žalost jako moti. Naravno : 'Z velikim veseljem bi pozdravili vsalk tak korak, če bi le bil mogoč. -Vsak naprednomisleč elan gotovo želi, da bi štelo društvo v Jolietu 300 članov in še več, ali pa pet društev po 300 članov — in naselbina z okrog 10.000 Slovenci kot je Joliet bi lahko štela toliko -—- toda kaj se če. Vsako zdravo, naravno gibanje gre polagoma, stopnjema: tudi Joliet bo enkrat na boljših nogah, ali zdaj še ni tega. Z glavo pa ne moremo skoz zid.
Recimo, da se vrši zborovanje v Jolietu. Kakšne ugodnosti bodo imeli tam naši delegatje? Prišli bodo med — tujce. Sprejelo jih bo tistih par članov, ki so večinoma samci, fantje — in to je vse. Delegatje se bodo morali nastaniti v hotelih — ali pa podpirati slovenske nazadnjaške busineSsma-
in odkritosrčni član ali vsaj pristaš naše jednote, naj pa le išče tamkaj tudi sam Diogenes z lučjo pri belem dnevu če hoče; danes ga še ni, in to iz jednostavnega vzroka, ±rer bi ne mogel eksistirati. Konvencija v Jolietu — ali kjerkoli — pomeni, da se bo tam pustilo najmanje par tisoč dolarjev, ako računamo na 130 do 150 delegatov. Dobra “propaganda” za nazadnjaške businessman e, kaj?! O, seveda, tisti ljudje bi radi konvencijo. Sprejeli bi nas s hinavsko prijaznimi obrazi in dobro bi “postregli” delegatom — nazadnje bi se pa vsem skupaj smejali in norce bi brili iz delegatov in jednote, kakor je že pri njih lepa navada. Izkratka: ako se topot vrši konvencija. v Jolietu, doživeli bodo delegatje moralni poraz, razočaranje in poparjenost. Če si pa bodo hoteli kaj zanimivega pogledati, iahko si ogledajo — kranjsko cerkev, — ki je v krogu malih hiš res atraktivna zgradba — in pa dom katoliške jednote! Drugih zanimivosti ni v Jolietu.
Pa bo kdo rekel: zakaj pa vi v Chicagu, ki ste pre‘d nosom, no greste v Joliet zanetit boljšega gibanja v korist jednote? Kratek odgovor: Mi gremo ob vsaki priliki. Kadar društvo “Jolietska Zavednost” priredi kakšno veselico ali piknik, so Chikažani vselej zraven. Ali, kakor že rečeno, boj in napredek v Jolietu zavisi v prvi vrsti od Jolietčanov samih. Bile so ravno tako nazadnjaške naselbine kot Joliet, n. pr. Calumet, Ely itd., kjer pa danes štejejo društva S N P J okrog sto elanov ali čez. Kdo je tem pomagal? Ali niso dotiena društva sama bojevala svoje teške boje in sama povzdignila svojo moč, kar se lokalnega gibanja tiče? In ravno take naselbine zaslužijo, da jih jednota nagradi s konvencijo. Konvencija sama na sebi, kot prej omenjeno, ni nobeno agitacijsko sredstvo; saj a priori ue, oziroma ne vrši se izključno v agitacijske namene, temveč zato da jednota potom svojih zastopnikov uredi in pregleda svoje notranje delo ter da določi pot in pravec za bodoče delo. Dolžnost jednote je torej, da vpošteva tiste naselbine, ki so že veliko pripomogle za njeno rast in napredek in da jih zato počasti s konvencijo v njih sredi.
In ena teh naselbin je Milwaukee. Milwaukee je bil jeden izmed pionirjev pri gradbi naše jednote. Tamošnje društvo “Sloga”, št. 16. je v zadnjih treh letih naraslo od 9 do blizo sto članov. To jasno dokazuje, da se mihvauški rojaki v resnici zanimajo za našo jednoto in da marljivo delujejo za njen napredek. In tudi v družili ozirih ,je milwauska naselbina v prvih vrstah, kar se napredka tiče, Na delavskopolitičnem. gospodarske in prosvetnem polju so Slovenci v Milwaukee v zadnjih par letih storili tako lepe korake, da jih je kar občudovati. Zato pa je vsega odobravanja vreden predlog glavnega odbora, da je dal Milwaukee na 'glasovno listo za kraj bodoče konvencije.
Naselbine, kot je Milwaukee, kjer so dobre postojanke naše jednote z velikim članstvom, nam so ztmiraj porok za obstoj in proCvit S N P J. Te naselbine so pravzaprav poživljajoča sila ponosne naše organizacije. Zato je treba zopet in zopet naglašati, da konvencije sodijo najprvo le v take naselbine. Na Milwaukee se lahko zanesemo, da bo v vseh ozirih v polni meri odgovarjal zadovoljnosti bratov delegatov. Joliet pa naj še nekaj let počaka in med tem časom postavi svojo postojanko na krepkejše noge. Te vrstice nikakor nimajo namena žaliti ali poniževati bratskega društva v Jolietu. Tisočkrat ne! Ako bratje “Jolietske Zavednosti” dobro premislijo celo stvar, morajo sa^ mi priznati, da konvencija. S N P J. sedaj še ne more biti v njih mestu. Boljše je za njih, da ni. Na drugi strani jih pa to mora vspod-bujati, da gredo z vsemi močmi na delo za napredek svojega društva.
Bratje in sestre Slovenske Narodne Podporne jednote! Glasujte za Milwaukee! Peta konvencija naj se vrši v Milwaukee!
Član društva Francisco Ferrer, štev. 131.