Ko smo informativno preiskovali šoto Ljubljanske ga barja, smo ugotovili, da je mogoče dobiti s pomočjo primernih topil iz šote temen bitumen, ki predstavlja precej trdno smolno-voščeno snov. Dejstvo samo nas seveda ni presenetilo, ker so se voski našli v raznih nemških šotah že v prejšnjem stoletju. Ko pa smo iskali podatkov v sicer zelo obsežni literaturi o našem barju, nismo našli ničesar o šotnih voskih. Zato smo se namenili posvetiti temu vprašanju večjo pažnjo, prav posebno pa še iz razloga, ker ne more biti več daleč čas, ko bodo izčrpana naša šotna nahajališča. Preden bomo poročali o naših izsledkih, je umestno, da zasledujemo sorodne raziskave drugih avtorjev, vendar le one, ki so eksperimentalne narave. Pred 100 leti je izšla o postanku, tvorbi in bistvu šote \Viegmannovd1 razprava, ki je tedanjemu stanju vede najbolje odgovarjala, zaradi česar jo je nagradila pruska akademija znanosti, čeprav vsebuje razprava seveda marsikaj, kar danes ne drži več, jo moramo vendar omeniti, ker je menda najstarejše delo, katero omenja voščene in smolne snovi, ki jih je mogoče izvleči iz šote z alkoholom in rektificiranim kamenim oljem. Iz sredine prejšnjega stoletja so tudi razprave o drugih fosilnih voskih in se nanašajo deloma na vo ske, ki jih nahajamo v rjavih premogih (Wackenro- 1 Wiegmann, Dr. A. F. liber die Entstehung, Bildung und das Wesen des Torfes. Braunschweig 1837, citirano po P. Hoeringu, Moornutzung und Torfverwertung, Berlin 1921. der, Briickner),2 deloma na smolne in voščene šotne snovi (Mulder, Durin).3 Vsa ta dela pa so se skoro pozabila, ko je postalo vprašanje zopet aktualno v za četku sedanjega stoletja. Povod so bile raziskave G. Kraemerja in A. Spilkerja,4 ki sta videla v fosilnih voskih diatomej prasnov nafte, ter patenti E. v. Boue- na, po katerih so začeli pridobivati iz bituminoznega rjavega premoga montanski vosek. Na posestvu Ludvvigshof, ki leži v Uckermarki v Pomeriji, so našli jezersko kotlino, ki je bila napol njena z jezerskim muzi jem (glenom, »Seeschlick«). Izkazalo se je, da je bil v veliki meri sestavljen iz ostankov rastlin in živali. Našli so prav posebno mnogo kremenastih alg, dalje tudi cvetni prah bo rovcev, lesk in jelš ter ostanke majhnih vodnih ži valic (n. pr. hitinaste oklepe dafnid in krustacej).5 Pri ekstrakciji sušenega muzlja s toluolom sta do bila Kraemer in Spilker okoli 3*4 % temnorjavega voska, ki se je mastno lesketal, lomil kakor asfalt in se talil pri 50°—70° C. Vosek, ki ga nazivljata av torja »Bacillariaceenvvachs«, ni vseboval nobenih gli- ceridov (masti) in se je komaj razlikoval od ze meljskega voska. Nadaljnja raziskovanja so razvidna iz originalne literature, ki je dostopna tudi v Ljub* 2 Citirano po L. Ubbelohde, F. Goldschmidt und M. Hartmann, Handbuch der Chemie und Technologie der Ole und Fette, IV. B, str. 739 (1926). 3 Isto tam. 4 Ber. d. d. chem. Ges. 32, 2940 (1899); 35, 1212 (1902). 5 L. Ubbelohde, I. c. ŠOTNI VOSEK LJUBLJANSKEGA BARJA S. J E N Č I Č in Z. T U M A KRONIKA 237 Zgoraj ilovnata, spodaj šotna plast Kopice nad izrezanim jarkom ljani. Omenimo naj le še to, da je bila jezerska kot lina, v kateri je bil vosek vsebujoči muzelj, pokrita na vrhu s tanjšo šotno plastjo. Uspehi, ki sta jih dosegla Kraemer in Spilker pri preiskavi »Seeschlicka«, pa tudi ugovori drugih raz iskovalcev so bili očividno povod sličnim preiskavam na raznih šotah iz Nemčije. V nizkih barjanskih tleh iz okolice krajev Franzensbad in Elster sta našla pri svojih prvih raziskavah, ko sta ekstrahirala sušen vzorec tal z bencolom ali toluolom, 4,1 % temne vo ščene snovi. Ker je dotično barje bogato kremenastih alg, sta prvotno domnevala, da se v splošnem nahaja vosek v šoti zaradi delovanja takih diatomej. Izkazalo pa se je pozneje, da to tolmačenje ni bilo pravilno, kajti voske sta ugotovila tudi v takih šotah, kjer po mikroskopnem pregledu ni bilo nikakih diatomej. Največ voska so našli v spodnjih plasteh šote iz Kol- ber Moora, in sicer na suho snov računano 8.1 %. Veliko več voščenih snovi se je seveda izsledilo pri ekstrakciji piropisita, vendar tu ne gre več za šoto, marveč za bituminozne premoge, ki niso predmet pri čujoče razprave. Voščene snovi iz šote so nadalje še ekstrahirali in preiskovali E. \Vollnu,1 R. Zaloziecki in /. Hausmann? D. Holde, Minssen, F. Frank, O. Schreiner in Ed. C. Shoreu3 ter W. I. A. Butterfield,4 ki je ekstrahiral šoto iz otokov Chatham z bencinom in dobil 25 % šotnega voska. V novejšem času so se pečali s šoto z istih vidikov tudi razni ruski raziskovalci, kakor G. Stadnikov in N. Titov,5 W. Tokmanov,a W. Pakoivski in N. Edelstein.7 Le-ti so izolirali iz ekstraktov tudi razne smole, voske, mastne kisline, alkohole in oglji kovodike. Hoering sam je tudi preiskoval razne šote z vidika uporabljivosti za tehnično pridobivanje. Kakor pravi sam, je v nemških šotah povprečno pre malo voska, da bi se mogla na tej osnovi graditi ren- 1 P. Hoering 1. c., str. 26. 2 Z. f. angevv. Chem. 1907, str. 1141; citirano po Ch. Zentralbl. 1907, II, str. 482. 3 Citirano po P. Hoering, 1. c, str. 235 do 240. Glej tudi L. Ubbelohde 1. c., 743 do 745; dalje A. Griin und W. Halden, Analvse d. Fette u. Wachse II. Berlin 1929. 4 Ch. Zentralbl. 1927, II, str. 2729. s Ch. Zentralbl. 1929, I, str. 1070; 1932, II, str. 1727. a Ch. Zentralbl. 1930, II, str. 2205. 7 Ch. Zentralbl. 1932, I, str. 2263. labilna industrija, ne glede na velike težkoče, ki jih je treba pri ekstrakciji premagati z ozirom na veliko množino vode v šoti. Bolj primerne v take namene so nekatere ruske šote, ki vsebujejo več bitumena (Tok- manov 1. c). Za Ljubljansko barje nismo — kakor že uvodoma poudarjeno — našli nikakih podatkov o voščenih, oz. bituminoznih snoveh v šoti. Sicer je obsežna litera tura, ki obstoja o Ljubljanskem barju do 1. 1905. zbrana v monografiji E. Kramer, Das Laibacher Moor. V knjigi je navedeno mnogo kemičnih analiz, ki se tičejo med drugim hribin pogorij, ki obdajajo barje, hribin, ki sestavljajo barjanske griče, diluvialnih tvorb barjanskega dna, sestave vode iz Ljubljanice, Ižice, Gradaščice in sestave drugih barjanskih voda. Posebno pažnjo posveča Kramer sestavi barjanskih tal z ozirom na kmetijstvo. V X. kakor tudi v IX. po glavju je mnogo podatkov o sestavi šote v raznih pre delih barja, tako s kemičnega kakor tudi z botaničnega vidika. Organska substanca je bila preiskana le glede elementarne sestave, posebno, ker so na tej osnovi računali gorilno vrednost, ki je bila za izrabo šote odločilnega pomena. * Pri naših poskusih smo se — kot rečeno — omejili na vprašanje, če in koliko vsebuje šota organskih snovi, ki so topne v običajnih topilih za masti in vo ske. Da bi dobili čim boljši pregled, smo vzeli vzorce iz vseh onih šotnih nahajališč, ki so označeni na geo loški karti E. Kramerja. Šota, ki smo jo gledali s ke mičnega vidika, je bila za nas zmes bolj ali manj raz- krojene organske rastlinske substance, pomešane z anorganskimi snovmi v večji ali manjši meri.8 Vzorce šote smo odvzemali iz prvih 60 cm globine, in sicer iz kupov sušeče se šote ali pa direktno iz tal. šoto smo sušili najprej na zraku, potem pa pri 105 do 110° C. Čeprav smo v zračno suhi šoti določili prvotno tudi vlago, ki je znašala 14—18 %, se nana šajo v tabelah navedeni izsledki na šoto, sušeno pri 105—110° C. Najprej smo ekstrahirali po 10 — 20 g povprečnih vzorcev sušene šote vseh navedenih nahajališč v zna nem ekstrakcijskem aparatu po Soxhletu in uporab ljali kot topilo kloroform. Rezultati so navedem v tabeli I. Ležišče Babna Gorica zgor. in sred. plast spodnja plast Germez Hauptraanca Črna vas Brezov log Bevke Kostanjevica Plešivica Medvedica Pijava Gorica Rakova Jelša Tabe Penel v% 5,42 26,23 6,53 6,72 5,23 4,82 4,57 4,43 5,56 10,55 6,89 53,88 la I. Ekatrakt („surovi vosek") v % 5,5 4,0 3,0 1,8 2,0 1,5 3,3 5,6 4,0 2,0 2,6 0.7 Barva ekstrakta temnorjava t» " ,, 'i JI svetlorjava temnorjava ,, „ „ " TaliSče ekstrakta v C» 66/76 66/78 66/80 65/78 66/79 68/79 66/76 69/77 64/74 71/82 70/78 68/78 s P. Hoering 1. c., str. 189. 238 KRONIKA Če označujemo v sledečem ekstrakt »surovi vosek«, je izraz utemeljen s tem, da je ekstrahirani bitumen po zunanjosti voskom podoben, nadalje pa sledi iz natančnejše analize, da morajo biti v ekstraktu poleg smol navzoče tudi snovi, ki so voski v kemičnem po menu besede. Kakor je iz tabele I. razvidno, ima šota Ljubljan skega barja primeroma zelo malo topnega bitumena. Največ surovega voska vsebuje šota iz okolice Kosta njevice in Babne Gorice, najmanj pa vzorec iz Rakove Jelše, kjer pa tudi ni najti več šote, marveč le šotno zemljo, kar je razvidno tudi iz visoke vsebine pepela. Nadalje smo uporabljali kot ekstrakcijska sredstva tudi eter, alkohol, bencol in toluol, izmed katerih je dal največ ekstrakta alkohol, najmanj pa petroleter. Na ta način je tudi mogoče ekstrahirati šoto frakcio- nirano,1 kar smo izvršili pri šoti iz okolice Germeza, črne vasi in Bevk po zaporedni ekstrakciji s petrol- etrom, bencolom in toluolom. Ekstrakti s petroletrom so temnorumene barve in se dajo med prsti gnesti kakor čebelni vosek, medtem ko so ekstrakti z ben colom kakor tudi toluolom temnorjavi in trdi. V ostalem so izsledki razvidni iz tabele II. Tabela II. Frakcionirana ekstrakcija: petroleter (1), bencol (2), toluol (3). Germez Črna vas Bevke Ekstrakti v % 1 0,56 0,50 0,75 2 1,55 1,02 1,40 3 0,23 0,18 0,18 celokupni 2,34 1,70 2,33 Tališče ekstrakta v °C 1 60-73 60-72 60-70 2 70-81 72-82 73-78 3 70-81 73-83 73-79 Izmed uporabljenih treh topil daje — kakor raz- vidimo — največ ekstrakta bencol. Vsota vseh treh ekstraktov pa je nižja nego hloroformski ekstrakt, kar je razumljivo, ker topi hloroform tudi druge or ganske snovi, n. pr. smole v večji meri nego navedeni ogljikovodiki. Čeprav bi nas bila zelo zanimala natančnejša pre iskava po frakcionirani ekstrakciji pridobljenih snovi iz vseh ležišč, smo se morali zaenkrat iz gmotnih ozi- rov omejiti na preiskavo surovega voska iz ležišča pri Babni Gorici. To šoto smo si izbrali zaradi tega, ker je lahko in hitro dostopna ter vsebuje poleg one iz Kostanjevice največ surovega voska. Vzorce smo odvzeli na vzhodni strani nahajališča pri škofeljci (lastnik zemljišča Purkar, škofeljca št. 28). Ekstrahirali smo popolnoma suho šoto s hlorofor- mom v aparatu s kapaciteto ca. 2 litrov, ki smo ga sestavili iz primitivnih sredstev po Soxhletovem prin cipu. Tako smo dobili zadostno množino ekstrakta za analizo, pri kateri smo, kjer ni navedeno drugače, uporabljali običajne metode, radi česar popis meto dike ni potreben. V tabeli III. so rezultati sestavljeni. 1 D. Holde, Ch. Zentralbl. 1909, I, str. 1942. Tabela III. Začasna karakteristika s hloroformom ekstrahira- nega bitumena iz šote pri Babni Gorici. Barva: temnorjava, skoraj črna. Trdota: okoli 1,3. Duh: osladen, spominja na čebelni vosek. Lom: školjkast. Tališče: 66—76 (ni ostro). Kislinsko število: 49,5. Število vmiljenja: 117,2. Estersko število: 67,7. Acetilno število: 40,0. Jodno število po Hanušu: 22,5. Nevmiljivo: 33,6 %. Reakcija na sterine v nevmiljivem po Hager - Sal- kovskem: pozitivna. Reakcija na gliceride: negativna. Surovi vosek je tako po zunanjosti kakor po ke mični karakteristiki podoben montanskemu vosku. Kemično enotnih snovi iz surovega voska doslej še nismo izolirali. Sploh je treba poudariti, da imajo naši do sedaj doseženi izsledki le splošno informativen značaj. Če prav smo iz surovega voska pridobili tudi že mastne kisline in jih deloma karakterizirali, bo potrebno še mnogo dela, če hočemo v kemično naravo šotnega voska prodreti bolj globoko. Marsikdo se bo zanimal za vprašanje, če imajo že doslej dobljeni izsledki tudi praktičen pomen. Kakor rečeno, je naš šotni vosek podoben montanskemu, ki ga pridobivajo po ekstrakciji bituminoznega premoga. Montanski vosek uporabljajo kot vosek za kable in fonografske plošče, za izdelavo voščil i. dr. Verjetno bi bil šotni vosek uporaben tudi za slične svrhe. žal na izkoriščanje naše šote v tem pravcu ni misliti, ker je v njej premalo voska, ne glede na dejstvo, da so nahajališča šote na Ljubljanskem barju že precej izčrpana. Končno bodi omenjeno, da je mestna občina ljub ljanska naše delo nagradila; zato ji bodi tudi na tem mestu izrečena topla zahvala. KRONIKA 239 Sušenje šote na Germezu 2 m visoka kopica