LUBLANSKE
N O ¥
fJANN. FRIDR. EGERJA.
<e--—---^—j--a
Nro. 35.
Lublatia.
Pretezheni t?den fo pelali m^mo Lublane v' Ben^dke fhtirdefet fhtukov, katfri po 24. liber ftr?lajo, s'perpravo inu kuglami; sakaj franzosi fo Bengdke obropali, inu voj-fkno perpravo zhifto pobrali. Sdaj pufti fvitli Zefar vfe s'novim oroshjam previ-diti.
Trftji batallion Nadasdy je tudi memo fhel is Tirol v' Terfl: nam^fti batalliona Bel-gioso, kateri pride v' Duin ftat.
Is Duneja fmo dobili kratko inu sv?fto popifanje hrupa, katfriga je franzosko pof-
lanift-
laniftvona Duneji trinajftimali Travna per, zh^lo. To popifanje fe najde per natifkal-zu Egerju na Polanah Nro. 3. v'krajnfkim jesiki naprodaj. Kirkol sheli resnizhno vedeti, kaj inu kako fe je takrat na Duneji godilo, je povablen kupit to popifanje, katero je fturjeno od eniga sveftiga zhlov?ka po tim, kar je fam sUaftnemi ozhmi vidil.
Dunej.
Neposablivi dan efterajfke deshele je bil fedemnajfti pretezheniga mali Travna od offizirjov dunejfkih oroshnikov v' Augartni prasnovan s' lubesnio pruti blishnimu. Per miši fo offizirji miflili na revne pogorelze mffta Zelo na Shtajerfkim, v' fredi dobre vole fo sloshili dva fto inu tridefet goldinar-jov sa t? nefrezhne katerim je ogin vle po-hifhtva v'pep?l prevernil.
Po želim Koratani je lani 1297. porok bilo, kerftov 5453, merlizhov 61)64. V# Zelovzi pofefeej 98. porok, kerftov 308, merlizhov 59S} med timi fo tudi foldatje fhtetu
PortugaU
Anglesi fo Shpanzam pobrali d v? barke bogato obloshene Oblagam, inu fo jeh v'Li-sabon perpelali. Nafh dvor fe je branil ta rop notri v'nafh brod fpuftiti, ker je od Kralize prepovedano fhpanfke rope k'nam perpelati» Anglesifo ih s' filo perpelali, nafhi v	fhtu-
/*htuki fo naproti filiali, vender nifo mo~
vbraniti. Nafh dvor je per ti prizhi v1 Madrit pofJal povedat fhpanfkimu Kralu, kaj inu kako fe ie sgodilo, inu nasnanje dat, de Kral ni kriv tis;a ropa, inu de ni otel Anglesam shakel dershati, al tudi vbraniti ni mogel.
Kashe,de franzosi sar^f miflio zhes Por-togal s'vojfko priditi, satorej fo Portogalfki foldatje na mejo poflani, jo varovat.
Angleški v' Lisaboni ftoj^zhi kupzi pobirajo kopita, inu fe od naf domu naprav-lajo.
Shpania.
Po zflim kral^ftvi je povele, po vfeh z?rkvah sa Papesha molitve im?ti.
En poffbni franzoski poflanik je bil v* Madriti na en zhaf, fh?ftnajfti Sufhza je fhel domu v'Pariš, nifmo sv?deli, pokaj je tukaj bil.
Barke fo ravno otle is Kadix na morje fp£t iti, al z?la mnoshiza bark angleskeh fe je pred brodam perkasala, inu mifhi v'luk-no sapodila-
Prinz de la Paz je puftil flushbo sa per-viga miniftra, kar je dosdaj bil. Kral mu je nerad pervolil, inu miniftra ozhitniga gofpodarftva Don Saavedra na m?fti p?ega sa perviga miniftra poftavil.	>Pr
Lapi-
L ajhko.
V'Rimi fo vfi poftmaftri ob flushbo, kateri fo pofhce v'fhtanti im?li, tarfodeshel-ni poftmaftri naftavleni.
Mafsenaje prejel po vele is Parisa v'Ge» novo iti, inu tam zhakati, kar fe mu bo da-laj vkasalo. *
Franzoski logar ftoji sunaj Rima na unim kraji pruti Neapolfkim eno uro dalezh od Rima; franzoski offizirji pregledujejo meje Rimfke deshele, inu fkerb? sa varnoftkrog inu krog.
Prenze uzhenik grekifhkiga jesika per poprejfhnim sbori sa rasfhiranje katolfke v?re, je nam§nen sa fekretarja per poflani-ku, kir is Rima v5 Pariš pojde.
Genovesi fo vfim brodovam fvoje deshele dali enake pravize, inu ih sa vfim barkam odperte fposnali. Franzosi v'eno mero na barke ftopajo, al svgditi nemoremo, kam bodo odrinili.
Franzia.
Novizarii v' Parisi pifhejo, de franzosi, kateri fe v'Genovi inu Touloni na barke vkladaio, pojdejo v5Egipt. Pravio: Turk da franzosam Egipt, inu franzosi bodo dali Turkn jutrove otoke; fkusi Egipt bodo fraiteosi kratko pot dobili v'jutrovo Indio, inu cakkaj lahko Anglesam nih pofeftva prozh
jema-
r
jemali. Pot bi na to visho bila franzosam liaravnoft v' Indio is Marfilie po fr?d-deshel-cim morji, pode dva dni hoda fkusi Egipt v'rudezhe morje, dalaj po arabfkim morji, v'veliko morje inu prezej v'indifke deshele Guzurate, Koromandel, inu Bengala.
Genefzi nimajo fkomine s'franzosmi potegniti. Po nozhi fo franzoske snamina inu bandero s'tinto pofhkrofili, katero je franzoski poflanik vun obelil. Poflanik je o-tel imeti sadofti-fturjenje sa to nezhaft, m^ft-na gofpofka mu ga je oblubila.
Franzosi fo po zhafi vfe davke fpft ludem naloshili; vfi morejo po z^li Franzii pla-zhovat od tobaka, blaga, fukna, shidanih platnov, inu kar fo nekidaj naklade imfli; vfe more fhtemplano biti, zhe ne, je kon-treband, de bi ravno domazhe platno bilo. Dofti dobriga fo fvojim ludem obetali, al oni eno figo dersh?.
Anglesi fo tridef^ti Sufhza bliso broda Havre s'barkami perfhli, v'mffto ftrflali, inu femtarkje okna poftrflili; franzosi fo tekli k' fhtukam, al nizh ni bilo perpravle-niga, ne kugel, ne patroncv, ne praha, ne drugiga orodja. Nekaj franzoskeh is Caen pridozheh bark je komaj Anglesam v5 brod vfhlo, kateri fojeh gerdo dervili.
Anglia.
Kralfvi dvor je dobil is Irrlanda hude liovize, fo najdeli pifma, katgre fo franzosam
sam pifarili, s'nimi saftopleni bili, punt je imel vftati na S. Patrizia dan, kader fe lud-je na dan tiga nih Patrona narbol v^ianio. Sh?ftnajft mogozhnih gofpodov je miflilo ta dan Kralu pokorfhino odpovedati, inu Irr-land sa republiko fturiti pod franzosko brarn-bo. Vfe je bilo ofnovano; al tizhi fo pres-godaj is gnesda vfhli, pifma fo najdene, mladizhe sdaj love inu v' tizhnek saperajo ; fo shlahtniinu imenitni flftni gofpodje, kup-zi, m^njavzi, bogati, inu uzheni.
Danemark.
Kralfvo f^dalfhe me^0 Koppenhaga je bilo dvakrat od ogna uni dan obifkano, vun-der fo obakrat bres velike fhkode hitro pogafili; kralfvi pervirojeni Prinz fe je sra-ven pridno obnafhal, inu ludem ferzhnoft dajal.
Shvfdti-
Kral ni dolgo okoli hodil, jefpeč nasaj perfhel v' Stokholm; pregledal je nekaj fvo-jih gradov, inu dershav; poleti mifli fpet druge fvoje deshele obhoditi.
Striz kralovi Vaj vod Stidermannland je nevarno bolan.
Shvajz.
Franzoski komifsar Lecarlier opom/na fhvajzarje hitro fvoje rezhi v' verfto djati; generali franzofki ozhejo imeti na zele tav-
sliec-
shente z?ntov ovfa, roshi, fena, soli, moke od fhvajzarjov. Tudi vole, dreva, ob-lazhila , frajze, inu kar jim je tr?ba. Sdaj molsejo fhvajzarje, kar ih morejo, slafti fo taifti oblosheni, kateri fo fe njim naproti bojovali.
Rafladt♦
Franzosi fo N?mzam odgovorili, de naj N?mzi smiflio visho, kako fe bo fhkoda po-vernila, tim, kir uni krajsgubo imajo; uar-pr?d naj raslozhio, katere deshele bi fe duhovnim odus^le, inu sa to narbol perpravne bile.
Lublana
Ned?lo popoldne ob tr?h, kader fo lud-j? v'zerkvah al na poftapanji bili, vftanena naglim ogin v'Krakovim ribifhkim predm^ft-ji nafhe Lublane. Pomozh ni mogla sadofti hitro pertezhi, fuhe lefene ftr^he inu flama fo fe naprej vn?male, v?ter vlfkel, dvanajft hifh je fkoro na enkrat v'fvitlim plameni* M?ftni, domazhi inu foldatji fo komaj po-lovizo Krakoviga odt?li, inu m?fto obarvali, kamer je vihar gor?zhe dafke noiil. Tri-defet hifh je sgor?lo dev?t ih je odkriteh, de ni ogin dalaj mogel. Sdaj vofhim, de bi sa naprej ftr?he s' z?glam pokrili, inu hifhe pred ognam varne sidali; zhe ne, bo z?la Lublana v' v?dni uevarnofti savolo nekat?-yeh nevarneh kozh.
sa
Od Brixenfkiga flrfta gofpofke v' Bledi fe osnani terjovzam per sapufitenim blagi rankiga Mathevsha Sodia Alekfha is Bohi-na v' Zhffhnizi, de naj peti dan veliki Travna ali majnika ob devetih sjutra v'Kanzlio pridejo, pravize svishajo , fizer bode blago rasdeleno, inu delefham po poftavah isrozheno. Bled 27. Svizhana 1793.
Od Brixenfkiga firfta gofpofke v' Bledi fe poftavi dan sa raslozhenje sapufheniga premoshenja rankiga Jurja Shvab 7. veliki Travna ob 9. sjutraj v' ti Kanzlii, terjavzi Daj pridejo fvoje pravize fkasat, fizer bo raslozhik fturjen, inu napovedani ni delefham, zhes dano. Bled 27. Svizhana 1798«
Od Brixenfke gofpofke v' Bl^pi fe osnani, hat^ri imajo kaj per] rankim Jernaju Salohar v5Gradi iskati, naj vfmi dan veliki Travna v' Kanzlio fvoje terjanje fkasat pridejo, fizer bo njegovo premoshenje raslo-zheno, inu dolefham po teftamenti isrozheno. Bl?d 28. Svizhana 1798-
Od Brixenfke gofpofke v' Bledi fe osnani, kateri kaj terjat imajo per sapufhenji rankiga Primasa Klemenz v'Gradi po kakerfhni pravizi, naj feglafio 11. dan veliki Travna ob 9. uri sjutraj v' ti Kanzlii, inu fvojo pra-vizo svishajo, fizer bo premoshenje bres sa-dershika raslozheno, inu rankiga po sadni voli .delefham isrozheno. Bl?d »8. Svizhana 1798»