Leto XXII.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za ■/. leta to din, za v, teta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska izdaja za celo leto 50 din. Plača ln toži se v LJubjanl
TRGOVSKI UST
Številka 4.
Uredništvo: Ljubljana* Gregorčičeva ulica 23. Tei. 25-52. Uprava: Gregorčičeva UL 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo.
Časopis	za	trgovino.	industrllo.
nlcl v Ljubljani št 11.95*.
Ivhaim vsak ponedeljek, sredo to petek
Ljubljana, ponedeljek 9. januarja 1939
/■An9 posamezni 4>Cf\ tena gtevilki din ■
Tuli zasto
— glavna opora za devizna tihotapstva
Le polagoma pričenja prodirati spoznanje o škodljivosti tujih zastopnikov tudi v kroge, ki dosedaj temu važnemu vprašanju niso posvečali zadostne pažnje. Zato se tudi zahteva trgovstva, da morajo biti zastopniki tujih tvrdk le naši državljani, ni od teh krogov tako podpirala, kakor bi ®e morala.
Zato se tudi niso storili nobeni energični ukrepi, da bi se vprašanje tujih zastopnikov uredilo tako, kakor bi bilo v interesu našega narodnega gospodarstva. Menda so mnogi naši odločilni či-nitelji res mislili, da je trgovska zahteva za odpravo zastopanja tujih firm po tujih državljanih nastala samo iz konkurenčnih razlogov. To pa seveda nikakor ni res, ker tu sploh ne gre za ozko konkurenčno vprašanje, temveč za splošne nacionalne interese. Gre za zaposlitev domačinov, gre za to, da ostane doma denar, ki ga dobe tuji zastopniki, ne pa da gre ta denar v tujino. Gre pa tudi za našo nacionalno čast, ker samo v kolonijah so zastopniki tujih firm nedomačini.
Sedaj pa je upravičeno upanje, da bodo naše oblasti vendarle energično nastopile proti temu, da bi zastopstva tujih tvrdk bila pri nas le v rokah tujih državljanov. To pa upamo zaradi tega, ker se je izkazalo—kakor poroča »Jugo-slov. Kurir«, da izvira tihotapstvo z devizami v veliki meri od tujih zastopnikov. 0 tem piše »Jugoslovanski Kurir« naslednje:
»Zadnji dogodki na našem notranjem deviznem trgu so odkrili, da se nekateri brezvestni špekulanti ne ozirajo na interese države. Med temi brezvestnimi špekulanti je največ tujcev, in to zlasti tujih zastopnikov. Njih kršitve naših deviznih predpisov se morejo ugotoviti le težko, ker za popolno nadzorstvo nad vsemi posli, da se preprečijo devizne kršitve, ne zadostuje, če se samo izdajajo odločbe proti deviznim kršitvam in če se grozi s kaznimi. V ta namen je potrebna posebna organizacija, ki bi bila v resnici zadostno jamstvo, da bi se ti predpisi spoštovali in da bi na ta način bila zavarovana narodna valuta oz. dinar pred temi špekulanti.
Med vprašanji, ki bi se morala rešiti v interesu narodne valute, je na prvem mestu vprašanje kontrole cen predmetov, ki se uvažajo v našo državo, zlasti pa onih, ki se uvažajo iz držav, s katerimi se po naših pogodbah opravljajo trgovska plačila v zlatu oz. v svobodnih devizah . Mnogo dokazov je, da se uvoz nekaterih predmetov iz neklirinških držav glede cen zlorablja. Ugotovilo se je namreč, da so cene v fakturah mnogo večje kakor pa so v resnici. Na podlagi teh faktur dobivajo špekulanti, med katerimi je največ tujih državljanov in ki bi mogli vsak hip odpotovati iz naše države, posebno dovoljenje od Narodne banke za plačilo blaga na podlagi uvoznih dokumentov ter na ta način na nezakonit način iznašajo devize iz države. Ta razlika med dejanskimi in fiktivnimi cenami dostikrat znaša 30 do 40 odstotkov.
Zato je neobhodno potrebno, da se uvede kontrola cen za predmete, ki se uvažajo iz klirinških in neklirinških držav, šele po uvedbi te kontrole tujih predmetov bi dosegli devizni predpisi
svoj namen, ter s tem onemogočili tudi veliko kršitev deviznih predpisov. Ta kontrola cen ne bi smela biti noben težaven problem. Narodna banka bi mogla
skupno z Zavodom za pospeševanje zunanje trgovine in s finančnim ministrstvom ustanoviti poseben urad za kontrolo cen. Ta urad bi mogel vedno imeti točne
ln resnične podatke o cenah vseh predmetov, ki jih uvažamo. S tem pa bi bilo tudi zelo olajšano, da opravljajo svojo nalogo in sicer z največjim uspehom.«
Jugoslovanska razstava
v Nevi
ali zvonienie po loči
Te dni so naši časopisi prinesli program ameriške razstave in poročilo o konferenci, ki jo je sklicala banska uprava, da se dožene, kaj naj se razstavi v Ameriki. Konferenca je bila dne 4. januarja 1939, razstavne predmete je pa treba poslati do 20. januarja v Zagreb. Vagon z robo se bo potem peljal še enkrat mimo Ljubljane. Če se natovori blago lahko v Zagrebu, bi se menda tudi lahko v Ljubljani.
Silna nervoznost vlada sedaj okolj te razstave in zabavlja se na eno in drugo stran. Kdo pa je temu kriv, če se do 4. januarja sploh ni vedelo za program in načrt razstave? Kje so pa bili dosedaj tisti gospodje, ki jim je termin prekratek? Naš list je opozoril slovensko javnost že 4. februarja 1938 — torej pred 11. meseci in povedal kako in kaj. Ker pa je zadeva sedaj aktualna, ponatiskujemo članek še enkrat.
»Ali bomo tudi za ameriško razstavo nepripravljeni?
Previdni gospodarski ljudje so že dostikrat opozarjali na nevarnost, če svoj izvoz usmerjamo le v ene države in zlasti še, če ga usmerjamo predvsem v klirinške države. Kajti na ta način postajamo od teh držav odvisni, zlasti če naše terjatve znatno narastejo. Na ta način nam vedno grozi nevarnost, da bomo morali dovoliti znatne popuste, da rešimo vsaj del terjatev ali pa kupovati blago, ki ga ne potrebujemo ali ki bi ga mogli drugje kupiti ceneje. Vrhu vsega pa smo še v stalni nevarnosti, da zaidemo v najtežje težave, če se nakrat ustavi naš izvoz v državo, v katero smo doslej večinoma izvažali. Izkušnje, ki smo jih doživeli za časa sankcij na italijanskem trgu, bi nas res lahko izučile.
Zato so previdni gospodarski ljudje ponovno opominjali, da skušamo izvažati svoje blago_ v cim-več držav, zlasti pa v taksne, kjer ni deviznih omejitev, kjer dobe naši izvozniki svoje blago tudi takoj plačano, ne da bi morali čakati mesece in mesece na svoj denar. Takšno čakanje požre navadno ves dobiček, če ne povzroči celo popolne izgube.
Med trgi, katerim bi morali posvečati večjo pozornost, je na vsak način ameriški trg. Tu bi se mogli uveljaviti s svojim blagom tudi s pomočjo naših izseljencev. Zlasti naše narodno blago, naši lesni izdelki, vezenine, čipke, bakreni in srebrni izdelki bi mogli najti v Združenih državah Severne Amerike sijajen odjem, Amerika je poleg tega važna za nas tujski promet ker je vendar žalostno, da od tisocev in desettisočev bogatih ameriških turistov ne moremo privabiti skoraj nobenega.
Najlepša prilika za propagando naše države in naših izdelkov pa bo svetovna razstava v Ameriki prihodnje leto. Da bo ta razstava tudi sama po sebi nekaj grandioznega, ni treba posebej poudarjati, saj Je ameriška tehnika danes na višku.
V drugih državah se že pripravljajo na udeležbo na ameriški svetovni razstavi. Bojimo se, da se pri nas na svojo udeležbo prav nič ne pripravljamo, pa čeprav je Amerika sama že poslala k nam spretnega emisarja, da nas opozori na to razstavo. Prav zelo nevarno je, da se bo ponovilo to, kar se je že zgodilo na pariški svetovni razstavi, ki nas je zelo veliko veljala, a je bila naša razstava tako
nesmotrno in tako negospodarsko organizirana, da od nje gospodarsko nismo ničesar imeli.
Res je, ameriška razstava je še daleč, vendar pa ne tako daleč, da ne bi bilo že prav potrebno, da bi se začeli na njo pripravljati. Kajti da se je ne bi udeležili, na to ni niti misliti, ker bi bila to preusod-na napaka. Sicer pa te nevarnosti itak ni, ker nekdo se bo že našel v Beogradu, ki bo prišel pri razstavi tudi na svoj račun.
Toda važno je to, da bo naš razstavni oddelek res dobro organiziran, da bomo razstavili zlasti blago, ki se v Ameriki more prodajati in da bomo znali vzbuditi zanimanje ameriških trustov, pa tudi ameriškega kapitala za našo državo.
Ne smemo pozabiti, da Ameri-kanci zahtevajo za svoje dolarje solidno in dobro blago. Poleg tega cenijo samo tistega, ki zna posel dobro opraviti. Te dni je predaval v Pragi podpredsednik ekspertnega zavoda češkoslovaške dr. Kose, ki se je vrnil iz Amerike ter zlasti naglasil, da bo izgubila v Ameriki vsak ugled država, katere paviljon ne bi bil na minuto točno gotov in na minuto točno otvorjen. če kje, potem bi morali na svetovni razstavi v Ameriki dokazati, da ne bolehamo za znano boleznijo »balkanske šlamparije«.
Na koncu bi še nekaj pripomnili, pa čeprav nekaj, kar ni slovensko, ker je čisto neskromno. Dostikrat se nam je že priznalo, da smo Slovenci najboljši in tudi najumnejši organizatorji v državi. Tudi naših izseljencev je v Ameriki največ. Ali ne bi bilo prav in pravilno, če bi jugoslovanski oddelek na svetovni razstavi v Ameriki organizirali Slovenci? Dosedaj so naše oddelke na mednarodnih razstavah organizirali drugi. S kakšnim uspehom? O tem ni treba dolgo razpravljati. Pa se naj da enkrat še nam Slovencem prilika, da pokažemo, kaj znamo!
Mi se te preizkušnje ne bojimo, če nam bo tudi v resnici dana odločujoča beseda.«
Kmalu bo lelo dni, ko smo napisali to opozorilo in danes moremo konstatirati, da je bilo naše opozorilo zaman. Skoraj vse leto se ni nihče brigal za ameriško sve-
tovno razstavo, sedaj, ko je že skoraj prepozno, pa se na hitro roko pripravlja razstava našega oddelita. Seveda se na hitro roko ne da storiti mnogo in že naprej moremo reči, da bo zopet enkrat zamujena lepa prilika, da bi se uveljavili v velikem svetu. Koliko bo še takšnih zamujenih prilik?
Čudimo se pa tudi, da se kar dekretirajo razni odbori, ki naj organizirajo razstavo. Ali se ne bi enkrat prepustilo tudi gospodarskim ljudem samim, da oni poskrbe za organizacijo?
Čudno je nadalje to, da se je monopolizirala prodaja izdelkov v rokah »Srpsko-amerikanske izvozne in uvozne družbe«, ki si menda prav nič ne želi, da bi sodelovali pri prodaji domačih izdelkov naši rojaki v Ameriki, čeprav poznajo vse trgovske navade v Ameriki vse bolje kakor gospodje pri omenjeni družbi v Beogradu. Tudi našim ljudem bi se prilegel »business« in ne samo privilegirancem v Beogradu. Ali se naši poslanci res nič ne zanimajo za tako važne zadeve, ampak jih kar enostavno prepuščajo eni osebi, da ta potem ukrepa po svoje?
Radovedni smo, koliko bo prišlo v Slovenijo od 7,800.000 din, ki so namenjeni za stroške razstave in kdo bo prejel podporo za raz-stavo?
Naša javnost le prerada pozablja na tako važne zadeve kakor so svetovne razstave in zvoni vedno po toči. Prav takšen primer je sedaj z ameriško razstavo in mogoče bomo še enkrat doživeli isto, ko bo 1.1942. v Rimu svetovna razstava. Zato že danes opozarjamo na rimsko razstavo naše poslance, senatorje in ministre, da ne bomo zopet z vsemi1 štirimi zvonili po — toči.
I t Alojzi#	I
Komaj smo spremili k večnemu počitku uglednega ljubljanskega veletrgovca g. Josipa Verliča, ko moramo sporočiti novo žalostno vest, da je nenadoma umrl zaslužni slovenski gospodarski človek — Alojzij Vodnik.
Ni še leto dni, ko smo se na tem mestu spominjali dvojnega jubileja Alojzija Vodnika — 701etnice njegovega rojstva in 501etndce njegovega gospodarskega delovanja. Sredi najuspešnejšega gospodarskega dela in pri najboljšem zdravju je praznoval Alojzij Vodnik oba jubileja, da ni nihče mogel misliti, da bi bila slovenskemu gospodarstvu tako kmalu iztrgana delavnost Alojzija Vodnika. Zato je tudi vest o njegovi smrti tem bolj pretresla vso našo javnost.
Pokojni Alojzij Vodnik se je rodil dne 3. marca 1868. v Podutiku pri Ljubljani kot sin znanega kamnoseškega mojstra. Komaj 20 let star je moral po prezgodnji očetovi smrti prevzeti podjetje. Kljub
svoji mladosti pa je uspešno vodil podjetje, ga razširil ter ga dvignil v kratkem času v eno najbolj uglednih podjetij te stroke. Ne le v Ljubljani in vsej Sloveniji je bilo na glasu kamnoseško podjetje Alojzija Vodnika, temveč pred vojno tudi na Dunaju in Zagrebu, po vojni pa po vsej Jugoslaviji. Pri mnogih velikih stavbah na Dunaju, Beogradu, Zagrebu in drugih mestih je sodelovalo njegovo podjetje in vedno je to sodelovanje znova dvignilo sloves o solidnosti slovenskih izdelkov. Največ pa je naravno izvršilo Vodnikovo podjetje del v Sloveniji, kjer pričajo številni ih umetniško izdelani nagrobni in drugi spomeniki ter lepi altarji po slovenskih cerkvah o visoki stopnji slovenskega kamnoseškega obrta.
Kamnoseški obrt je naravno vzbudil v Alojziju Vodniku tudi veliko ljubezen za upodabljajočo umetnost. Živo se je zanimal za njen napredek, a tudi gmotno pod- j
piral njen razvoj. Narodna galerija v Ljubljani ga šteje med svoje velike dobrotnike.
Že zelo zgodaj pa se je začel Alojzij Vodnik tudi zanimati za razvoj slovenskega denarništva ter iz njemu lastno preudarnostjo z velikim uspehom deloval za napredek naših denarnih zavodov; Najprej je dolgo vrsto let sodeloval pri Kmetski posojilnici v Ljubljani, nato pa bil med prvimi, ki so pomagali ustanoviti Ljubljansko kreditno banko, prvo slovensko banko. Nad 30 let je bil Alojzij Vodnik član uprave Ljubljanske kreditne banke, že celo vrsto let pa je njen predsednik. Njegove bogate izkušnje, njegovo temeljito poznavanje slovenskih razmer ter njegova preudarnost so bistveno omogočili, da je Ljub-kreditna banka dosegla tako lep napredek in da je naša najstarejša banka tudi bila med prvimi zavodi, ki so premagali težave krize.
Velik smisel je imel pokojni Alojzij Vodnik tudi za obrtniške organizacije ter se svoje dni tudi aktivno v njih udejstvoval. Posebej pa je treba omeniti še eno lepo lastnost pokojnika, da je namreč kot dober in vesten delavec znal tudi vedno ceniti dobro dele drugih. Lepo razmerje, ki je vedno vladalo med njim in njegovimi nameščenci, to najlepše dokazuje.
V zadnjih 'letih se je Alojzij Vodnik posebno posvetil Združenim papirnicam Vevče, Goričane in Medvode, katerih predsednik je bil. Poleg tega je bil tudi član upravnega sveta zavarovalnice-»Slavija« in tovarne »Motvoz« v Grosupljem. Vsestranska je bila njegova delavnost, ki jo bo zato tudi slovensko gospodarstvo težko pogrešalo.
Alojzij Vodnik Je bil znan po svoji solidnosti in zato je pomenilo njegovo ime cel program. Zato je imelo njegovo ime najboljši sloves in je že samo njegovo ime vzbujalo zaupanje. Alojzij Vodnik je bil eden najodličnejših reprezentantov našega gospodarskega življenja in zato pomeni nj'egova smrt težko izgubo za slovensko gospodarstvo.
Slava spominu Alojzija Vodnika!
Naše iskreno sožalje pa njegovi zvesti družici!
Reklamacijski odbor
začne zasedati za trgovce v ponedeljek, dne 16. januarja 1989 ob 9. dopoldne.
Člana reklamacijskega odbora za trgovce sta gg. Albin Smrkolj, veletrgovec v Ljubljani, Komenskega cesta in Fran Gorjanc, veletrgovec v Kranju.
V vseh zadevah, ki jih bo obravnaval reklamacijski odbor, naj se gg. trgovci obrnejo na imenovana člana reklamacijskega odbora.
Proizvodnja bolgarskega rožnega olja
Zaradi čezmerno suhega vremena je bila letos proizvodnja rož na Bolgarskem manjša za 3000 ton od one v 1. 1987. Proizvodnja rožnega olja je zato padla od 2850 kg v 1. 1937. na 1690 kg v 1. 1938. Ker pa znašajo rezerve rožnega olja 4500 kg, se ni bati pomanjkanja rožnega olja na Bolgarskem.
Predsednik Zbornice za T0I g. Ivan Jelačin je izročil Združenju trgovcev mesto venca za prerano umrlega stanovskega tovariša blagopok. Josipa Verliča din 500'— kot dar v podporo brezposelnih trg. uslužbencev.
Na večer Sv. treh kraljev je nenadoma umrl ljubljanski veletrgovec Josip Verlič. Vest o njegovi nenadni smrti je globoko pretresla vse njegove stanovske tovariše, saj je zavzemal pokojnik med slovenskimi trgovci eno prvih mest.
Pokojnik se je rodil 1. 1885. v Smledniku ter zgodaj okusil vse težave in vse gorje, ki jih je moral in ki jih še mora prenašati naš človek, ki nima drugega premoženja ko svojo nadarjenost, pridnost in vztrajnost. Vse te lepe lastnosti je imel pokojni Josip Verlič v obilni meri in je zato tudi kljub vsem težavam zanesljivo in vidno napredoval. Ko se je izučil trgovine v Ljubljani, je bil najprej trgovski pomočnik v Celovcu, nato pa se je osamosvojil in že pred vojno odprl lastno trgovino v Zagrebu. Po preobratu se je vrnil v Ljubljano in postal družbenik veletrgovine Gregorc & Comp., kjer je razvil veliko delavnost. Kasneje je pristopil kot družbenik v tvrdko Krisper Koloniale, po izstopu g. Lileka pa sam prevzel vse velepodjetje. Z vso svojo izredno delavnostjo se je ves posvetil svojemu podjetju, ki ga je znatno razširil in tudi povečal poslovne prostore. Kljub ostri konkurenci, ki vlada ravno v tej stroki, je zaradi svoje vedno žive delavnosti dosegal lepe uspehe, da je bilo njegovo podjetje med vodilnimi ljubljanskimi velepodjetji te stroke.
Josip Verlič se je ves posvetil svojemu podjetju in svoji rodbini. Bil je naravnost tip podjetnega trgovca, ki pozablja na počitek in ki veča in širi svoje podjetje, da zahteva to od njega vedno več dela in vedno več naporov.
Josip Verlič je bil eden tistih naših trgovcev, katerih zasluga je, da je prešla naša domača trgovina v čisto slovenske roke. Med vsemi stanovskimi tovariši je zato tudi užival velik ugled in spoštovanje. Čeprav se ni javno udejstvoval, pa je bil vedno zanesljiv podpornik trgovskih stanovskih organizacij. Bil je tudi zvest naročnik »Trgovskega lista« ter njegov stalen in-iserent.
Kako velik ugled je užival pokojnik v vseh gospodarskih krogih, je pokazal njegov pogreb v soboto popoldne. Ljubljanski trgovci so se udeležili pogreba skoraj polnoštevilno, zastopane pa so bile tudi skoraj vse gospodarske organizacije v Ljubljani, tako zlasti Zbornica za TOI, Združenje trgovcev, Trgovska akademija, Trg društvo »Merkur« itd. Tudi ljubljanski župan dr. Adlešič je spremil pokojnika na njegovi zadnji poti.
V lepem in trajnem spominu bodo ohranili slovenski trgovci Josipa Verliča. Slava njegovemu
spominu!
Njegovi gospe soprogi, ki je zvesto bila vedno ob strani pokoj nika, ter njegovim otrokom pa naše iskreno sožalje.
Dražba kožuhovine v Ljubljani
se bo začela nepreklicno 23. t. m. Lovci naj pošljejo svojo letošnjo žetev čimprej na naslov »Divja koža« Ljubljana-Velesejem.
Dospelost neposrednih davkov v I. četrtletju
Davčna uprava za mesto v Ljubljani objavlja, da dospe v smislu čl. 148. zak. o neposrednih davkih v I. četrtletju 1939 v plačilo:
A) dne 1. januarja 1939., I. četrtletni obrok zgradarine, pridobili ne, rentnine, družb, davka, davka na neoženjene osebe, davka na po slovni promet in vojnice.
B) dne 15. avgusta 1939 I. pol letni obrok zemljarine.
Kronika	tujega
v Jugoslaviji
V zadnjem »Privrednem pregledu« je objavil znani gospodarski publicist g. Rosenberg daljši pregled o gibanju tujega kapitala v Jugoslaviji v 1. 1938. Iz njegovega pregleda posnemamo:
Balkansko - podonavske države so izrazite uvoznice kapitala, in sicer za ves čas svojega obstoja. Od leta 1824. do 1880. so bila to zlasti vojna posojila, ki so bila potrebna za politično osvobojenje teh držav. Šele v dobi 1880. do 1910. so balkanske države začele najemati posojila za svoj gospodarski dvig. V tretji dobi od 1. 1910. do 1918. zavzemajo zopet vojna posojila prvo mesto. Povojna doba se zopet deli v dva dela, v dobo do 1. 1930., ko je zasledoval tuji kapital čisto gospodarske cilje (zlasti tudi ohranitev valut balkansko-podonavskih držav) ter v dobo po 1. 1930., ko nastaja živahnejši dotok tujega kapitala tudi v svrho industrializacije balkanskih držav.
Industrializacija je postala za balkansko-podonavske države nujnost, ker je postal izvoz agrarnih proizvodov vedno težji, a tudi izseljevanje, da je mogla edino industrializacija zaposliti naravni prirastek prebivalstva. Zanimanje kapitalno močnih držav za podo-navsko-balkanske države pa je dvignilo tudi oboroževanje, ki je dvignilo veljavo surovin teh držav. Na vse zadnje pa se tudi ne sme pozabiti, da so postale balkansko-podonavske države popri-šče gospodarske tekme velesil ter je v tej tekmi pomenil kapital eno najvažnejših borbenih sredstev.
Po teh splošnih uvodnih besedah našteva Rosenberg vsa že sicer znana dejstva o udejstvovanju tujega kapitala v naši državi ter navaja:
Od vseh v 1. 1938. ustanovljenih delniških družb je bilo 10 s tujim ali pretežno tujim kapitalom. Skupna glavnica teh družb znaša 27,1 milijona din. To ni veliko ter pomeni le 18% vseh novih družb,
I.
po višini glavnice celo samo 1,66%. Dejanski dotok tujega kapitala pa je bil še manjši, ker so mnoge delniške družbe nastale le s spremembo že obstoječih tvrdk v delniške družbe.
Tako se je spremenila samostojna tvrdka J. Hanau, ki zastopa angleški kapital v celi vrsti podjetij (Družba prekopa kralja Petra, Radio, Jugoslov. Oniks A. B. C., Jadranske ladjedelnice) v delniško družbo z glavnico pol milijona din. Ta je potem ustanovila tudi novo družbo za električne aparate »Autelko« s pol milijona dinarjev glavnice. Zastopstva mnogih nemških tvrdk so ustanovila družbo »Jugoruda« z glavnico 2 milijona din za prodajo rudarskih strojev in instalacij. Jugoslovanska družba 0. E. G. je ustanovila družbo »Olimpija« (1,1 milijona din glavnice) za prodajo pisarniških strojev. Angleška tvrdka za uvoz in predelavo nafte Jugoslov. Shell in drug je preuredila svojo trgovinsko organizacijo z ustanovitvijo družbe »Termonafta«
z glavnico 1 milijona din. Samostojna tvrdka »Mehanična tkalnica in apretura Doctor in drug v Mariboru« s sedežem v Beogradu in z glavnico 20 milijonov din, ki je pa švicarskega izvora. Zastopstvo ameriških kontrolnih in registrirnih blagajn »The National Cash Registr Comp.« se je spremenila v delniško družbo z 1 milijonom dinarjev glavnice. Nadalje tudi podjetje za izvoz žitaric »Tamnik« v istoimensko delniško družbo s pol milijona din glavnice, ki je švicarska. Tudi Italijani so ustanovili svojo delniško družbo za uvoz italijanskih tekstilnih proizvodov (glavnica pol milijona din) dočim so družbo za avtomatsko telefonijo (glavnica 1 milijon din) ustanovili Švicarji.
Te nove družbe ne pomenijo torej velikih novih investicij tujega kapitala. V zvezi s tem pa je treba še omeniti razne načrte tujega kapitala za ustanovitev novih podjetij in novih investicij.
(Dalje prih.)
Novi telefonski kabli
se bodo v kratkem začeli polagati v Mariboru. Kakor zatrjujejo na odločujočem mestu, je poštno ministrstvo pod pritiskom javnega mnenja in zaradi neštetih intervencij gospodarskih krogov vendarle stavilo na razpolago potrebne kredite, da se razširi kabelsko omrežje v mestu Mariboru. Na ta način bo mogoče zadovoljiti želje vseh interesentov in jim dovoliti priključitev na telefonsko omrežje v mestu Mariboru. Dela se bodo predvidoma začela že februarja. Kakor čujemo, čaka že nad 200 interesentov mesece in mesece, nekateri celo po več let, na telefonski priključek. Najbolj se občuti pomanjkanje kablov na desnem bregu Drave, ker so vsi kabli, ki spajajo oba dela mesta pod državnim mostom, zasedeni do zadnje
žice in ni mogoče dobiti več nobenega novega spoja.
Konltiirzi - poravnave
Odpravlja se konkurz o premoženju bivšega trgovca Franca Pahorja v Kranju, ker je razdeljena vsa masa.
Potrja se prisilna poravnava, ki jo je sklenil trgovec Emil Blago-vič v Ormožu s svojimi upniki.
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju trgovca Hinka Trautmana v Murski Soboti. Poravnalni sodnik Prohinar, poravnalni upravitelj odvetnik dr. Brumen. Narok za sklepanje poravnave dne 10. februarja ob 10. uri, rok za oglasitev do 3. februarja.
Končano je poravnalno postopanje trgovke Ane Hobacher v Ma riboru.
Brez posebnega obvestila
Občina Ljubljana mestni pogrebni zavod v Ljubljani
Umrl nam je naš ljubljeni soprog in oče, gospod
VeriK
veletrgovec in posestnik
dne 5. t. m., po kratki bolezni.
Pokopali smo ga v soboto dne 7. januarja 1939, ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Tyrševa cesta 31 na pokopališče k Sv. Križu
Ljubljana dne 9. januarja 1939
Ana, soproga Anka, Janez, otroci
Politične vesli
Madžarski dopisni urad je po radiu objavil, da so češkoslovaški vojaški oddelki prestopili madžarsko mejo, da so pobili madžarske obmejne straže in nato s tanki prodrli cel kilometer daleč na madžarsko ozemlje ter da se je pri Mun-kačevu razvila bitka, v kateri da so se uporabljali tudi topovi. Ceho-slovaki da so baje celo bombardirali Munkačevo. Končno vedo Madžari tudi povedati, da je češkoslovaška mobilizirala. Te alarmantne vesti pa najbrže ne bodo resnične, ker v Pragi nič ne vedo o teh dogodkih. Res pa je to, da je na pravoslavni božič neka madžarska teroristična tolpa vpadla na češko-slovaška tla, da je nato prišlo do streljanja med to tolpo in čsl. orožniki, da pa je bila tolpa pregnana, ko so dobili čsl. orožniki pomoč. En čsl. orožnik je bil v boju težko ranjen, češko-slovaška vlada je odredila, da se takoj preiščejo vse podrobnosti tega napada.
Zaradi težkih incidentov, ki so se dogodili na češkoslovaško-madžar-ski meji, bosta skupno intervenirala v Pragi in Budapešti italijanski in nemški poslanik, da dosežeta takojšnjo likvidacijo vseh teh dogodkov, ki že meje na odkrito vojno stanje med obema državama.
Češko-slovaška vlada je odgovorila na vse poljske pritožbe o proti-poljskih akcijah. V svojem odgovoru poudarja praška vlada, da je vse poljske pritožbe preiskala in da bo tudi v bodoče storila vse, kar je v njeni moči, da se odnošaji s Poljsko zboljšajo. Istočasno pa je naročila praška vlada svojemu poslaniku v Varšavi, da opozori poljsko vlado na nekatere neljube obmejne incidentel zlasti pa na preganjanje ljudi ceško-slovaške narodnosti. Poljska in češkoslovaška policija sta se dogovorile, da bodo mešane patrulje obeh policij skrbele za red na meji._
V uradnem sporočilu o sestanku Hitlerja s poljskim zunanjim ministrom Beckom se nič ne sporoča o vsebini njunih razgovorov. Francoski Usti pa zagotavljajo, da sta govorila o naslednjih predmetih: o nemških manjšinah na Poljskem, o stališču Poljske do ukrajinskega vprašanja, o položaju 5000 Židov, ki so jih Nemci izgnali na Poljsko, a ki jih poljske oblasti niso hotele sprejeti in so ti ostali na meji ter o stališču Poljske za primer poostritve francosko-iitalijan-skega konflikta.
Min. predsednik Daladier je zaključil svoje afriško potovanje in se vrnil v Francijo. Njegovo potovanje je doseglo popoln uspeh. Daladier ni na svojem potovanju poudarjal samo teritarialno neločljivost francoskih kolonij od Francije, temveč zlasti naglašal stare francoske ideale svobode, bratstva in enakopravnosti ter je zlasti s tem dosegel v Alžirju in Tunisu poseben uspeh.
Min. predsednik Daladier se je vrnil v Pariz, kjer je bil navdušeno sprejet. Takoj po svojem prihodu v Pariz je odšel k predsedniku republike Lebrunu ter mu poročal o svojem potovanju. V torek bo seja vlade pod predsedstvom Lebruna.
Ob štiriletnici Lavalovega francosko-italijanskega sporazuma je objavil list »Relazioni internazio-nali« obširen članek o današnjih odnošajih Italije in Francije. List pravi, da je Franclja sovražnik Italije ter dokazuje to svojo trditev v 13 točkah. Francija mora popolnoma spremeniti svojo politiko, če hoče doseči zbližanje z Italijo ter njene upravičene zahteve upoštevati Naj Francija nikar ne podcenjuje Italije, ki se vojne s Francijo prav nič ne boji. Danes počiva mir v Evropi na treh stebrih, na Italiji, Nemčiji in Vel. Britaniji. Francija je iz tega trikota izključena, če popolnoma ne spremeni svoje politike. Francija se mora prilagoditi novemu evropskemu podnebju ali pa je vojna neizogibna.
Angleška kraljeva družina odpotuje v Kanado 8. maja, kakor je bilo sedaj oficialno razglašeno.
Na katalonski fronti čete generala Franca še nadalje prodirajo ter so osvojile že mesto Borja. Na estremadurski fronti pa se nadaljuje ofenziva republikancev.
Španska republikanska vlada je dala Chamberlainu zagotovilo, da v primeru zmage ne bo uvedla komunističnega režima in da tudi ne bo vodila protiitalijanske politike.
Za U. S. A. namerava še Vel. Britanija odgovoriti na japonsko razveljavljenje politike prostih rok v Kitajski z gospodarskimi in finančnimi represalijami. Kakor je že pokazala zadnja kriza vlade, je položaj na Japonskem vectom težavnejši in Japonska vedno teže nosi breme vojne s Kitajsko.
Litovska vlada je ustregla klaj-pedskim Nemcem ter ne zahteva, da bi morali novo izvoljeni poslanci priseči zvestobo Litvi.
Denarstvo
in
Občni zbor
Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani.
Dne 4. t. m. je bil 55. redni občni zbor tega zavoda. Iz poslovnega poročila za leti 1936. in 1937. posnemamo dodatno k našemu prvemu poročilu še naslednje podatke: Denarni promet je znašal v letu 1936. din 826,000.000 na starem jn din 15 milijonov na novem računu, leta 1937 pa din 753 milijonov na starem in din 30 milijonov na novem računu. Članov je bilo koncem 1937. leta 6.576. Poslovno poročilo tudi objasnjuje razloge, zaradi katerih zavod v času zaščite še ni mogel pričeti z delnim splošnim izplačevanjem vlog. Po uredbi o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov je moral zavod predvsem poravnati nezaščitene obveze. V letu 1938. so bile te do malega že plačane, zato je pristopil k delni razvezavi vlog. Za naprej bo mogel zavod v veliko hitrejšem tempu ugodili potrebam vseh vlagateljev. Ugodne posledice delnega odtaja-nja vlog se kažejo v dejstvu, da je ogromna večina vlagateljev zaupala razvezane vloge kot nove naložbe zavodu. Vlog je bilo koncem leta 1937. din 135 milijonov.
Izčrpno poročilo uprave in nadzorstva je občni zbor po kratki de bati odobril ter vzel izvajanja revizijskega poročila na znanje. Na dnevnem redu je bila tudi spre memba pravil, ki je bila potrebna radi prilagoditve novemu zadružnemu zakonu. V novih pravilih je Število odbornikov proti dosedanjemu nekoliko povečano.
Pri nato sledečih volitvah šobili dosedanji odborniki v celoti zopet izvoljeni, izpopolnjen pa odbor še z uglednimi člani iz vrst večjih vlagateljev. Izvoljeni so bili sledeči gospodje: v upravni odbor:
Hieng Ernest, veletrgovec španski konzul v Ljubljani,
Mr. ph. Hočevar Slavko, lekarnar v Ljubljani,
Hrehorič Franjo, veletrgovec Ljubljani,
Juvan Franjo, posestnik in župan v Srednjih Gameljnih, ing. Knez Tomo, veletrgovec in danski konzul v Ljubljani,
Itus Ivan, veleposestnik v Grosupljem, ing. Sernec Dušan, minister v p v Ljubljani,
: Šumer Hinko, šolski nadzornik v p. v Ljubljani; j. za namestnike gg.:
. Krek Janez, trg. zastopnik Ljubljana,
| ing. Marovt Ivan, trgovec v Ljub. tjani,
Ravnihar Franjo, mestni tesarski mojster in industrialec v Ljubljani ter Rebernik Franc, pleskarski »ojster v Ljubljani.
V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg.:
f Kavčič Mihael, gostilničar in posestnik v Zgornji Šiški,
Meden Viktor, industrialec m predsednik Združenja trgovcev Ljubljani,
| Pungartnik Milko, trg. zastopnik V Ljubljani,
Rus Zdravko, trgovec in posest pik na Bledu,
Škrbec Franjo, trgovec z lesom in predsednik Osrednjega odseka lesnih trgovcev za dravsko banovi no v Ljubljani in Verovšek Jurij, veletrgovec Ljubljani; za namestnike gg.:
Miiller Vinko, veletrgovec z vi nom in posestnik v Domžalah, Praprotnik Franjo, strojno mi zarstvo v Zgor. šiški.
Iz poteka občnega zbora in podanih poročal je razvideti, da se zavod lepo razvija.
j*.	*
: Državna hipotekarna banka je s lv januarjem spremenila svojo brzojavno kratico iz dosedanje »Držav-
na hipotekarna« v novo kratico »Uprafond«.
Romunska vlada je v posebnem ''ominikeju odločno demantirala vesti, da namerava vlada uvesti nov davek na kapital ter da misli povečati obtok bankovcev. Vlada naglasa v svojem demantiju, da bo drž. proračun popolnoma uravnovešen, čeprav bodo izdatki za 10% večji, kakor pa so bili lani. Emisijska delavnost na london-
za 9,6 milijona funtov proti 12,8 milijona funtov v novembru. V vsem letu 1938. pa je bilo izdanih posojil za 118,1 milijona funtov, v 1. 1937. pa za 171 milijonov funtov.
Obtok bankovcev Angleške banke se je po izkazu z dne 5. januarja znižal za 16,66 na 4880,07 milijona funtov.
Skupna vrednost 365 vodilnih vrednostnih papirjev na londonski
skem trgu je lani zelo padla. V i borzi je po »Bankers Magazinu« decembru je bilo novih emisij samo | znašala sredi decembra 1938. 6,2
milijarde funtov ali za 7% manj ko v sredini decembra 1937 in za 15% manj ko v decembru 1936. Odločilni borzni krogi pa presojajo položaj na borzi kljub temu ugodno, ker so prepričani, da je kriza na londonski borzi že prekoračila svojo najnižjo točko.
Japonska vlada je razpisala novo veliko notranje posojilo v višini 300 milijonov funtov za nadaljevanje vojne. Vlada je nadalje sklenila, da bo povečala zaradi amortizacije tega posojila davke.
Promet na liubliantki borzi
v letu 1938
Devize
Proti vsakemu pričakovanju ne kaže leto 1938. takšnega porasta deviznih zaključkov, kakor je bil dosežen v letu 1937., ko je bilo v primeri z letom 1936. perfektui-:ano celo za 136 milijonov dinarjev več deviznih zaključkov. Kajti lanski skupni devizni promet je znašal vsega le din 394,824.664*58 in je torej presegel promet v devizah iz leta 1937. komaj za ne polnih 18 in Vi milijona dinarjev; do-čirn znaša porast skupnih deviznih
zaključkov napram letu 1936. približno 154 in Vi milijonov dinarjev.
Največji devizni promet izkazuje lani mesec december z 51‘282 milij. dinarjev (predlani oktober z 39‘14 milij. dinarjev), najmanjši pa februar 17*455 milij. dinarjev prav tako kot predlani, ko je pa znašal nekaj več, t. j. 20*05 milijonov dinarjev.
Gibanje prometa v najvažnejših devizah je bilo tekom zadnjih štirih let naslednje: (vse v milijonih dinarjev):
1935
1936
1937
1938
Berlin
3*2
41*0
147*5
175*1
Curih
23*0
8*6
11*8
15*8
Din deviza Dunaj London
14*3
15*1
22*9
8*9
48*1
40*7
52*1
22*4
56*6
82*0
93*9
139*5
NewYork Amsterdam
27*6	5*5
31*3	4*7
33*6	5*7
24*2	5*4
Gornja primerjava nam kaže stalen dvig prometa zlasti v devizi Berlin i,n London, ki pa tudi tvorita pretežni del vsakoletnih deviznih zaključkov, le s to razliko, da je z ozirom na višino prometa prednjačila v letu 1935./36. še deviza London, dotlej pa stalno s precejšnjo razliko deviza Berlin. Deviza Curih je od 1. 1935. dalje sicer stalnem porastu, toda niti lani s skoraj 16 milijoni dinarjev ni dosegla višine zaključkov iz leta 1935. ker znaša razlika še vedno minus 7 milijonov dinarjev. Deviza Nev York zelo variira glede višine vsakoletnih zaključkov; nazadoval je njen lanski promet za malo manj ko 9 in % milijona dinarjev v primeri z letom 1937. Nasprotno pa očituje deviza Amsterdam nekakšno zanesljivo konstantnost vsakoletnih zaključkov na naši borzi.
Dvig prometa v devizi Berlin označuje lani tudi dejstvo, da je bil promet z avstrijskimi šilingi
in dinarsko devizo ukinjen že v juniju 1938. iz razloga priključitve Avstrije k Nemčije, oziroma radi združitve v Veliko Nemčijo. Potemtakem je del porasta deviznih zaključkov v devizi Berlin tekom drugega polletja 1938. pripisati predvsem omenjenim spremembam oziroma povečanju državnega in gospodarskega teritorija. Če upoštevamo razliko 27*6 milijona dinarjev, za kolikor je bil lani povečan promet v devizi Berlin napram letu 1937., tedaj moremo ugotoviti, da je bil lani v bistvu promet z RM skorajda istotolikšen kot predlani ter je celoten porast pripisati ukinitvi trgovanja z avstr, šil. in dinarsko devizo v 11. sem. 1938.
Vsak napreden trgovec
prodaja le tako blago, s katerim svojim odjemalcem koristi.
Nudite tudi Vi Vašim odjemalcem v prvi vrsti naravno Rogaško slatino; s tem koristite njim in sebil
m
Bruselj
Pariz
Praga
Solun
Trst
Potemtakem je dosegla deviza London lani še največji porast zaključkov, t. j. nad 45 in K- milijona dinarjev.
Od ostalih deviz izkazuje nekaj večji devizna promet v letu 1938.:
1.746	milij.	dinarjev,	napram	1.05	v	1937.	letu
1.455	milij.	dinarjev,	napram	3.64	v	1937.	letu
0.305	milij.	dinarjev,	napram	0.74	v	1937.	letu
1.585	milij.	dinarjev,	napram	1.85	v	1937.	letu
0.282	milij.	dinarjev,	napram	1.16	v	1937.	letu.
ki so bili sicer že v obdobju treh mesecev in manj perfektuirani z nemškimi in nekaj tudi z italijanskimi uvozniki, ki pa do tega časa gotovo še čakajo na potrebna uvozna dovoljenja in torej v bistvu še niso tudi izvršeni, čeravno jih moramo borznotehnično provesti že v bilanci borznega prometa za 1938. leto. Kot rečeno, gre na račun navedenih lesnih zaključkov večji del izvoza v Nemčijo (približno 2/3), zatem deloma v Italijo oziroma Anglijo, a le znatno manjši del na račun našega izvoza v ostale države. Majhen del zaključkov pa odpade tudi na blago, ki je bilo prodano za domačo potrošnjo in porabo.
Na zaključke v žitu in mlevskih izdelkih odpade lani le 72% vagona v vrednosti din 1,076.610*—,
kar znači zopet zadovoljiv porast prometa v primeri z letom 1937. in sicer za 30 in % vagona v vrednosti 382*9 tisoč dinarjev. Od tega skupnega prometa pa je treba odšteti promet v mlevskih izdelkih, ki znaša v 1938. letu 3 vagone v skupni vrenosti 66*8 tisoč dinarjev, torej približno isto toliko, kakor v letu 1937. Večji del prometa gre na račun zaključkov v koruzi, manjši del pa na zaključke v pšenici in ovsu ter ječmenu.
Ugodnejšemu razvoju našega blagovnega tržišča, zlasti žitnega, sloje na poti razne znane ovire, deloma domačega, deloma pa tudi mednarodnega značaja. Pri tem je vsekakar potrebno omeniti, da ovira našo slovensko žitno trgovino tudi dejstvo, da nastopajo poleg rednih trgovcev kot kupovalci in
Poleg navedenih deviz je bilo lani perfektuirano še nekaj zaključkov v devizah: Stockholm, Varšava, Bagdad, Montreal, Tirana in Kodanj.
V valutah tudi lansko leto ni bilo nobenega prometa dn torej položaj od leta 1935. dalje je ostal povsem nespremenjen, ker tudi v letih 1936./1937. ni bilo nobenih zaključkov.
Efekti
Naše efektno tržišče kaže še vedno nespremenjeno in sila žalostno sliko: Naravnost bagatelni promet približno 838 tisoč dinarjev ter popolno nezanimanje, ki ga očituje stalno mrtvilo kot edini odraz razpoloženja na tukajšnjem trgu z vrednostnimi papirji.
Od skupne vsote 3.045 komadov v vrednosti din 837.746*75 odpade samo na 'industrijske papirje, t. j. na delnice Trboveljske premogo-kopne družbe 2.646 komadov v vrednosti din 505.420*—, dalje le 12 komadov na bančne efekte, t. j. na delnice Narodne banke v vrednosti dinarjev 89.850 ter ostanek 387 komadov v vrednosti dinarjev 93.000'—	na državne
vrednostne papirje in sicer na 2*5% vojno škodo, na 7% investicijsko posojilo ter na begluške obveznice.
V ostalih vrednostnih papirjih lani sploh ni bilo nobenega pro-
meta. Ako primerjamo gornje številke s prometom iz leta 1937., tedaj vidimo, da je promet celo nazadoval za 2.439 komadov v skupni vrednosti nekaj nad 118 tisoč dinarjev.
Blago
Nekoliko razveseljiivejšo sliko pa kaže naše tržišče z blagom. Celokupni lanski promet znaša namreč 442 in lA vagona v skupni vrednosti din 6,286.115*50. Če primerjamo te prometne številke z onimi za leto 1987., tedaj vidimo, da je blagovni promet poraste! tako po količini, kakor tudi po vrednosti in sicer za celih 152 in % vagonov v vrednosti 2*817 milijona dinarjev t. j. po količini za dobre 2/s a po vrednosti za več kot je znašal totalni promet z blagom v letu 1937. S tem se je blagovni promet na naši borzi že močno približal letu 1931. in znatno presegel skupne blagovne zaključke v letu 1932.
Od gornjega skupnega blagovnega prometa odpade na zaključke v lesu znatno večji del, t. j. 370 vagonov v vrednosti 5.209.505*5 dinarjev. V primeri z letom 1937. znaša povečanje celih 122 im % va gona v vrednosti 2*434 milij. dinarjev, kar znači nadvse razvese ljiv napredek. Seveda pa je v prej omenjenih številkah lesnega prometa na ljubljanski borzi za leto 1938. obsežen večji del zaključkov,
prodajalci tudi razne občine, ki nabavljajo s posredovanjem ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, oziroma po banski upravi, na podlagi dodeljenih »uputnic« žito, predvsem koruzo, pa tudi moko, zlasti pšenično, in jo prodajajo svojim občanom. Tako gre legalna kupčija redno iz rok naših trgovcev, ki že itak preživljajo najtežje čase in se mukoma norijo za svoj goli obstanek. Pred leti je bilo nekaj teh zaključkov na uputnice za preskrbo pasivnih občin perfektuirano s posredovanjem naše borze, sedaj pa je še to odpadlo.
Razsodišče
V poslovanju našega razsodišča je nastal nekakšen zastoj z ozirom na število vloženih tožb, pa majhno 'izboljšanje v pogledu višine vtoževanih terjatev. Kajti lani je znašalo število tožb 1153, torej za dve tožbi manj kot leta 1937., vto-ževane terjatve pa so dosegle vsoto 3.938 milij. dinarjev, napram 3.739 milij. dinarjev predlani. Najvišji vtoževani znesek je lani izkazan z din 100.000*—, predlansko leto pa din 105.000*—. Vsekakor je smatrati, da je naše razsodišče že v letu 1937. doseglo svoj poslovni minimum in da bo šla pot izbolj-šavanja poslovanja razsodišča ljubljanske borze odslej bržkone stalno navzgor. Med omenjenimi tožbami pa je lani bilo še več zelo zamotanih in težko rešljivih tožb, ki so bile rešene večkrat šele po dolgotrajni sporni razpravi. Seveda pa je znana ekspeditivnost borznega razsodišča mnogo pripomogla k temu, da se ga je že lani pričelo na novo posluževati več novih tvrdk.
Povpraševanja	p
v tujini
proizvodov, ki morejo zanimati ta mošnji trg,
930 — Zurich: usnjene rokavice za dame in gospode, nadalje rokavice iz volne in drugega materiala, žepni robci, rute za glavo v barvnih vzorcih, ovratne rute,
931 — Oslo: gumbi iz kamenih orehov,
932 —■ New York City: ščetine sortirane in zvezane.
#
Interesenti naj se za naslove obrnejo na Obaveštajni odsek Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, Beograd, Ratniški dom. Pri tem naj navedejo svoje ime in številko, pod katero je ponudba objavljena.
Dobave - licitacije
912 — Krakov: paprika,
913 — Milan: oglje,
914 — London: stekleno blago,
915 — Vaduz (Lichtenstein): ponuja se zastopnik za švicarski trg za modno galanterijsko blago (gumbe, patentne zaponke), za volneno in bombažno blago ter druge tekstilne proizvode,
916 — Pariz:	odpadki rogov, parkljev in kosti vseh vrst živali,
917 — Teheran: gumbi za moške plašče iz galalita, moški klobuki in slamniki, volnene tkanine, ogledala in okensko steklo, kovinski okviri za ženske torbice, električni pribor, steklenice za zdravila, rokavice, emajlirana posoda,
918 — Basel: slivovka.
922 — New York City: leseni gumbi, prevlečeni s svilo, sukancem ali blagom,
923 — London: konoplja.
924 — New York City: lesene pipe in pribor za kadilce,
925 — Tailin (Estonska); doge za sode,
926 — New York: stekleno in porcelansko blago,
927 — Mexicali Boja (Mexiko): novoustanovljena tvrdka, ki jo vodi naš rojak, išče zveze z našimi izseljenci, ki se zanimajo za ameriški trg,
928 — Sousse (Tunis): ponuja se zastopnik za razne proizvode in za les,
929 — Tel-Aviv: Velika uvozni-ška tvrdka, ki se šele ustaaiavlja, išče zvezo z našimi izvozniki vseh
Pri Upravi smodnišnice v Kamniku bo dne 25. januarja ofertna licitacija za dobavo lesenih kroglic in olja za kamniktit.
Pri Direkciji pomorskega prometa v Splitu bo dne 3. februarja ofertna licitacija za dobavo jeklene pločevine, dne 8. februarja pa licitacija za dobavo konopljene in jeklene vrvi in drugega materiala.
Prodaje
Pri direkciji šum brodske imovne opčine v Vinkovcih bo dne 16. januarja prodaja hrastovih, jesenovih, brestovih in topolovih debel.
Pri Drinskem žandarmerijskem polku v Sarajevu bo dne 21. janu-•arja licitacija za prodajo ostankov starih oblek in obutve.
(Predmetni oglasi so interesentom v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani na vpogled.)
Trgovinski register
Vpisalo so se naslednje tvrdke:
Josip Nadai, veletrgovina in eksport vina, Murska Sobota. Javna trgovska družba. Družbeniki: Vladislav Nadai, Josip in Miloš, trgovci v Murski Soboti. Vsak družbenik zase zastopa družbo.
Ivan Braun, Vigogne predilnica, tkalnica, barvarna, apretura in izdelovanje vate, Vitanje pri Slov. Konjicah. Imetnik Ivan Braun, tovarnar v Vitanju. Firmo zastopa lastnik sam.
Semlitsch Anton, trgovina s sadjem na drobno in debelo in izvoz sadja, Zib ere i 45, občina Apače. Imetnik Anton Semlitsch, Ziberci.
»Hmeljarna« I. jugoslovanski zavod za vsklaclanje in konservira-nje hmelja, družba z o. z. v Žalcu. Namen družbe je, da se hmelj pravilno shrani, da se dajejo predujmi na vkladani hmelj, da se nabavljajo za kmetijstvo potrebni predmeti, da se vnovčujejo kmetijski pridelki, da se nabavljajo potrebni predmeti za preparacije, sušenje, rešetanje in basanje ter da se ustanavljajo podružnice. Osnovna glavnica 1,468.000 din, od katere je vplačano v gotovini 734 tisoč din. Poslovodje: Anton Petri-ček, načelnik, Vilko Senica, pod-načelnik, člani: Friderik Širca, Franc Goričan, Rudolf Lorber, vsi iz Žalca. Družbo zastopajo kolektivno načelnik ali podnačelnik in še en poslovodja. Kot stvarno vlogo vnesejo družbeniki nepremičnine in pritekline hivše zadruge »Hmeljarna« 1. jugoslovanski zavod za vskladanje in konservira-nje hmelja.
Znnanja trgovina
Nemški gospodarski minister doktor Funk je odpotoval Iz Sofije, kjer je bil s svojo soprogo na oddihu v Rim. Tu bo imel več važ-
nih sestankov z gospodarskimi zastopniki ter fašističnimi voditelji.
V Atenah se je ustanovila z delniško glavnico 15 milijonov drahem družba »Siemens A. G.« za prodajo in instalacijo elektrotehničnih predmetov.
Na seji italijanskega nacionalne-
§a odbora za gojitev bombaža Je
ilo sklenjeno, da se z bombažem
posejana površina poveča za 40.000 hektarov.
Nemčija potiska angleški premog z grškega trga, da uvaža danes Grčija že polovico vsega premoga iz Nemčije. Od 900.000 ton premoga, kolikor ga je uvozila lani Grčija, je dobavila Nemčija 528.000 ton. Tudi pri koksu se opaža isti pojav. Od skupno 74.000 ton uvoženega koksa je bilo iz Nemčije 67.000 ton.
Podražitev v Mariboru!
Nameravano povišanje mestne uvoznine
Z raznih krajev se sliši, da namerava mestna občina mariborska že z novim proračunom, ki stopi v veljavo 1. aprila t. 1., povišati mestno u voznino na koks od 50 na 75 par za metrski stot, t. j. za 25 dinarjev pri vagonu 10 ton. Baje ima ta ukrep namen zaščititi domačo produkcijo koksa pred inozemskim blagom.
Gospodarski krogi Maribora nikakor niso preveč navdušeni, ko so izvedeli za to namero mestne občine, ki v sedanjem trenutku nikakor ni razumljiva. Namera bi bila razumljiva, ako bi šlo za tem, da se zaščiti domača proizvodnja pred poplavo domačega trga z inozemskim izdelkom, kar pa v tem primeru nikakor ne drži. Koks, ki ga proizvaja mariborska plinarna, namreč nikakor ni na višku in se kvalitativno nikakor ne more meriti z inozemskim. Koks je krlikej-ši kot n. pr. iz Ostrave, ki ga v večji meri uvažajo v Mariboru. Koks iz mariborske plinarne je dokaj moker in zato težji ter slabše gori in ne da zadostne vročine. Kaj je vzrok slabi kvaliteti, poslovnim krogom ni znano, tem manj, ko naša plinarna uporablja skoraj izključno le črni premog iz Poljske, Nemčije ali Češko-Slova-ške. Razen tega je tudi domači koks mnogo dražji kot ostravski, ki je pri vagonu, postavljen v Maribor, za 500 do 600 dinarjev ce-
nejši. Zato je razumljivo, da naši gospodarski krogi raje posegajo po inozemskem koksu kot po domačem. Tudi ni mariborski koks poraben povsod tam, kjer se kuri zostravskim. Uporaben je v manjši meri n. pr. pri centralni kurjavi, za kar bolj odgovarja češkoslovaški koks.
Gospodarski krogi so na stališču, da je pač treba predvsem gledati na to, da se domače blago spravi v denar in skuša uvoz inozemskega blaga kolikor mogoče omejiti, vendar pa to stremljenje ne sme iti na rovaš kakovosti blaga. Ako domače blago ne ustreza kvaliteti in ceni inozemskega, potem je pač naravno, da vsako podjetje raje posega ]X> tujem blagu kot po tuzemskem.
Iz navedenih razlogov je poslovni svet mariborski mnenja, da p-o-višica uvoznine na koks nikakor
„	barva, plesira In
7p v urah kemi,n° sD,t|
LC I LH Ul 011 oh|eke k|obnke itd Skrobi in gvetlolika srajre. ovrat nike in manšete Pere. suši. monga In lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4 ft. Selenhonto*« ni 8 Telefon št. 22-72
ni potrebna, vsaj ne tako dolgo, dokler se kakovost mariborskega koksa ne izenači z inozemskim in dokler se tudi cene ne izenačijo. Kakor zatrjujejo, bo mariborska plinarna, ko bo letos zamenjana stara retortna peč z novo komorno najnovejšega sistema, proizvajala več in mnogo boljši koks ter bo potem lahko v vsakem oziru konkurirala s tujim koksom. Ko bo to doseženo, pa bo tudi razumljivo, če bo občina z zvišanjem uvoz-
nine zaščitila domače blago pred tujim. Dokler se pa to ne izvede, povišanje uvoznine na koks nikakor ni na mestu. Kakor čujemo, bodo gospodarske korporacije na-* pravile pri mestni občini potrebne korake, da vsaj za letos počaKa z nameravanim povišanjem, ker bi nova uvozni na podražila proizvodnjo. Upati je, da bo mestna občina uvidela neumestnost tega koraka (t in ustregla želji gospodarskih kro-,q gov mariborskih.	A.	B.	(fe
Sprememba v tarifi za pobiranje žigovine
Tarifa za pobiranje žigovine in drugih pristojbin za mere in dragocene kovine je spremenjena, in sicer takole:
1. V členu 3. tarife se tisti del, ki se nanaša na priprave za merjenje tekočin, spreminja in se glasi:
Priprave za merjenje tekočin:
a) s posodami za merjenje:
do 2 litrov	din	10'—
čez 2 do 5 litrov	din	30 —
čez 5 do 50 litrov	din	60'—
čez 50 do 150 litrov	din	100'—
čez 150 litrov	din	150'—
b) z mehaničnimi napravami za merjenje:
čez 5 do 50 l/min. pre-livne zmogljivosti	din	60'—
čez 50 do 150 l/min.
prelivne zmogljivosti din 100'— čez 150 l/min. prelivne
zmogljivosti	din	150 —
2. Člen 5. tarife se spreminja in se glasi:
Sodi:
Do 100 litrov prostornine, ne glede na to, ali je sod navaden ali pa za pivo, se pobira po	din	3'—
za vsakih nadaljnjih 100 litrov po	din	3
Ostanek, manjši od 100 litrov, se računa za polnih 100 litrov.
3. Člen 11., točka 1., tarife se spreminja in se glasi:
1.	Temeljne tarifne postavke za,j elektroštevce (tokomere) z enimIS, sistemom za merjenje do napetosti y 500 voltov ne glede na vrsto toka in periodičnost:
do 10 amperov	din	15'—;n
čez 10 do 50 amperov	din	20'—	-
čez 50 do 200 amperov	din	30'—	“
čez 200 do 500 amperov	din	50'—
čez 500 amperov
din 100'-
Nova tarifa je stopila 1. januarja^ 1939. v veljavo.	.,|
-----------------------------------  q
Naročajte in sirite .Trgovski list1*!
'S
tu
l.n
»Službeni list«
-sl
r>!
ol
kr. banske uprave dravske banovine z dne 7. januarja objavljaj Pravila o inventariziranju zbirk, j učil, knjižnic in oprave v srednjih^., učiteljskih in meščanskih šolah —(j_, Odločbo o spremembah in dopol-JO nitvah v tarifi za pobiranje žigo-,.., vine in ostalih pristojbin za mere^. in dragocene kovine — Odločbo o,-taksiranju dovolitev za izvrševa-. nje privatne živinozdravniške prakse — Odločbo o podaljšanju^ pridobninske odmere na 1. 1939 — Odločto o odkupu deviz po poobla-ščenih zavodih.
GOSPOD je odločil število dni in čas, da je odšel v Onostranstvo v enainsedemdesetem letu življenja najboljši mož, stric in svak, gospod
ALOJZIJ VODNIK
KAMNOSEŠKI MOJSTER
v nedeljo dne 8. januarja opolnoči po kratki in nenadni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče.
Pogreb predragega rajnika bo v sredo ob 15. iz Kolodvorske
ulice št. 34.
To pregrenko vest sporoča vsem prijateljem in znancem globoko žalujoča soproga Ivanka Vodnik, rojena Pogačnik, in sorodstvo.
V LJUBLJANI dne 9. januarja 1939.
Nove knjige
Nemško-slo venski slovar
Sestavil dr. Fr. Tomšič. Izdala in založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1938. St. 760, cena 100 dinarjev.
V znani in priljubljeni »Zbirki žepnih slovarjev in učbenikov«, ki jo že več let izdaja Jugoslovanska knjigarna, je sedaj izšel tudi navedeni slovar. Na videz to ni novo delo, temveč le druga izdaja dosedanjega dr. Bradačevega »Nemško-slovenskega slovarja«, ki je izšel pred desetimi leti, a to je le na videz, kajti v resnici je to vendarle temeljito predelan in do neke mere sploh nov slovar. Že prvi, dr. Bradačev je bil jako dober in priročen, zaradi česar je bil tudi razmeroma hitro razprodan, kar razen tega tudi najlepše dokazuje njegovo živo potrebo, sedanji, dr. Tomšičev je pa še prav bistveno izboljšan. Kljub temu, da je dr. Tomšič brez škode opustil 16 strani slovniškega uvoda in črtal mar-sikalco besedo, je obseg slovarja narastel vendarle za celih 40 strani, kar nam najlepše priča, da je šlo sestavljalcu predvsem za to, da izda res praktičen slovar, ki bi docela zadovoljil vsakdanjo potre-
Trgovci! Visok zaslužek!
V Vašem lastnem interesu je, da v Vaši trgovini forsirate prodaio „AGA“ za masažo s smrekovim ekstraktom. — Nudim Vam najvišji mogoči zaslužek in posebna novoletna darila
Zahtevajte cenik!
„AGA“ za masažo
Samoprodaja za dravsko banovino
Celje
bo najrazličnejših interesentov. In | priznati moramo, da se mu je to| tudi v polni meri posrečilo, kajti s tem lepimi delom imamo pred seboj priročnik, ki ne bo zadovoljil le jezikoslovca, temveč tudi tisti široki krog izobražencev, obrtnikov idr., katerim je v prvi vrsti namenjen. Ker je zlasti pri mlajšem rodu znanje nemščine skoraj izginilo, a vsakdanja živa potreba nas zopet in zopet spravlja v stik z njo, naš knjižni trg takega dela kratko in malo ni mogel pogrešati.
Mnogoštevilni interesenti hodo pa tako sestavljalcu kakor tudi založnici gotovo hvaležni, da sta od-pomogla tej potrebi v tako brezhibni obliki. Ker ima ta izdaja finejši papir nego Bradačeva, je slovar kljub večjemu obsegu tanjši, kar priročnost le še poveča. Ker bo kupce našla potreba sama, nam ga priporočati niti treba ni, temveč nanj vse le opozarjamo: izobražence, poslovne ljudi, dijake in vse druge interesente.
Doma in po svetu
Nj. Vel. kraljica Marija praznuje danes svoj rojstni dan. V kratkem času si je kot družica nepozabnega kralja Aleksandra pridobila ljubezen jugoslovanskega naroda in ta ljubezen se je zlasti utrdila in povečala po marsejski tragediji. Rojstni dan kraljice Marije je zato vedno praznik vsega našega naroda. Zlasti pa je praznik za Slovence, med katerimi preživlja kraljica Marija velik del leta. V iskreni vdanosti želi slovenski narod svoji kraljici ob njenem rojstnem dnevu vso srečo in vse zadovoljstvo. Da živi kraljica Marija!
Nj. Vis. knez-namestnik Pavle je odpotoval v Romunijo, da se udeleži lova, ki ga priredi njemu na čast romunski kralj Karol.
Državna zveza gostinskih združenj v Beogradu priredi poučno potovanje po Italiji, da se naši gostilničarji seznanijo z vsemi pridobitvami italijanskega gostilničar-stva zlasti z ozirom na tujski promet.
»Spričo viharnih signalov z druge strani oceana, moram znova zaklicati svoje svarilo.« S temi besedami je začel predsednik Roosevelt svojo poslanico na 76. ameriški kongres. In nato je nadaljeval, da se je sicer moglo preprečiti, da bi se svet zavil v plamene, vendar pa mir nikakor še ni obvarovan. Ubi-
jajoča oboroževanja vsepovsod to dovolj dokazujejo. Viharji od zunaj groze trem ameriškim potrebam: svobodi vere, demokraciji in mednarodni dobri volji. Na teh treh elementih je zgrajena vsa naša civilizacija in zato jih bomo branili. Nato je poudaril Roosevelt, da hoče Amerika braniti svetovni mir in sodelovati z drugimi narodi, da bi se agresivnost med narodi zmanjšala in da bi mogla zopet zacveteti trgovina. Nočemo z orožjem napasti, da bi napad preprečili, vendar pa to ne pomeni, da bi hoteli delati, kakor da napada sploh ni. Ni vojna edino sredstvo, da si priskrbimo rešpekt. So še druge metode, ki so močnejše od samih besed. Sedanji ameriški zakon o nevtralnosti je treba spremeniti, ker pomaga napadalcu, odreka pa pomoč napadenemu. Amerika mora imeti oboroženo silo, ki je tako močna, da more takoj odbiti vsak napad na naše strateške točke, druga naloga pa je, da svojo industrijo uredimo tako, da se more v primeru vojne takoj spremeniti v vojno industrijo.
Govora predsednika Roosevelta je povsod po svetu napravil močan vtis. V Ameriki njegov govor splošno odobravajo, enako v Angliji in Franciji. V Nemčiji in Italiji pa poslanico ostro zavračajo.
Predsednik Roosevelt je predložil novi ameriški proračun, ki predvideva 8995 milijonov dolarjev izdatkov, dohodkov pa le 5669 milijonov. Primanjkljaj v višini 3'5 milijarde dolarjev naj bi se kril z notranjim posojilom, ker odklanja Roosevelt vsako zvišanje davkov. Z novim posojilom bi se državni dolg U. S. A. povečal za 44,4 milijarde dolarjev. Za vojsko bi se porabilo 1'3, za gospodarsko oživlje-nje in za socialne namene pa 2'2 milijarde dolarjev iz proračunskih sredstev.
Knez Konoje je svojo demisijo utemeljil v posebni izjavi časopisom. Dejal je, da je konflikt s Kitajsko stopil v novo fazo in da je sedaj potrebno, da ves narod zaupa politiki vlade. Svojo izjavo je zaključil z besedami: »Potem ko sem prevzel težko odgovornost, da to izvedem, se čutim osramočenega, da niso bile moje sposobnosti zadostne, da bi te naloge Izvedel. To je vzrok moje demisije.« V Evropi menda še ni noben ministrski predsednik tako odkritosrčno povedal, zakaj je odstopil.
V poljskem vladnem taboru so izdelali načrt, po katerem naj bi se vse poljsko prebivalstvo razdelilo v tri skupine: 1. na poljsko,
2.	na slovansko-nemške manjšine in 3. na Žide. Pripadniki prve skupine bi Imeli vse državljanske pravice, pripadniki druge le tedaj, če bi se izjavili za lojalno sodelovanje v Poljski, dočim bi bili_ Židi brez vseh pravic. Drugo vprašanje
je seveda, če bo mogoče ta načrt izvesti.
Italijanski gen. konzul v Tunisu
je protestiral, ker so demonstranti v Tunisu raztrgali in zažgali italijansko zastavo. »Giomale d’ Italia« pa piše, da Italija ne more zapustiti 100.000 Italijanov v Tunisu. List zato napoveduje nove korake rimske vlade v svrho pospešene rešitve tuniškega vprašanja.
Gospodarski kolegij čsl. ministrskega sveta je izdelal gospodarski in finančni načrt za naselitev 10 tisoč češko-slovaških izseljencev v južno-ameriških državah. Med izseljenci bodo Židje in nežidje.
Električni bajonet je iznašel bivši avstrijski oborožitveni inženir Viktor Stokanzl. Iznajditelj je 37 let star.
Italija bo morala uvažati krompir
Letošnja letina krompirja v Italiji je bila znatno slabša, kakor se je pričakovalo. Ves donos je znašal 25,8 milijona stotov, dočim je znašal lani 28,7 milijona stotov. Zaradi nezadostne letine bo morala Italija uvoziti tuj krompir. Cene za krompir so čvrste. Domači krompir se prodaja v trgovini na debelo po 44 do 55 lir za stot, madžarski pa po 48 lir za q.
Angleško- ameriški kapital na Bolgarskem
Po zanesljivih informacijah namerava neka angleško - ameriška družba finansirati postavitev visokih peči na Bolgarskem. Ta družba je že ustanovila take peči v Turčiji in namerava sedaj razširiti svoje delo na Bolgarsko. Pričakujejo, da bo zastopnik te družbe v kratkem podal o namerah družbe konkretne predloge bolgarski vladi. Bolgarski odločujoči krogi so prepričani, da bodo pogajanja te skupine z bolgarsko vlado v kratkem ugodno zaključena.
124 milijonov din so dobili gojitelji sladkorne repe
Vse naše sladkorne tovarne so letos izdelale 7700 vagonov slad-
"■TROOVCI,^"
VISOK ZASLUŽEK!
Nudim Vam, ako naročite reklamne čokoladne garniture »JADRAN« na dobitke:
1 dinarske garniture po 800 kom. čokolad za din 620"— (zaslužek din 180-—):
Yi dinarske garniture po 1000 komadov velikih napolitank in posebej še 100 velikih čokoladnih in 100 igračk-dobitkov, tako da dobi vsak 5 kupec še posebno nagrado in zadnji krasno namizno uro za din 390'— zaslužek din 110'—);
Vi dinarske Sportista garniture po 1000 velikih napolitank s 30 albumi, v katere se lepijo slike, ki so v napolitankah in 2 veliki usnjeni nogometni žogi kot nagrade za din 390'— zaslužek din 110'—). Vse franko Vaša postaja po povzetju.
»Jadran« čokoladne garniture Vam nudijo najvišji zaslužek, so od vseh najbolje sortirane in so dober prodajni šlager. Poskusno naročilo Vas bo prepričalo. Samoprodaja za dravsko banovino DOLINŠEK VITOMIR, CELJE
korja, za kar so porabile 60.500 vagonov sladkorne repe. Iz 100 kg sladkorne repe se je torej pridobilo 12 kg in 700 gramov sladkorja. V nekaterih krajih je bila repa boljša in dala večji odstotek sladkorja, zato pa je bila v drugih krajih slabša. Kmetovalci so dobili po uredbi povprečno za metrski stot repe 20'55 din. Skupno so dobili kmetje za sladkorno repo 124 mi-* lijonov din. Splošno se sodi, da 7700 vagonov sladkorja ne bo zadostovalo za domačo potrošnjo, ki se ceni na 8400 vagonov. V tem primeru bi morali sladkor uvoziti. Ker je pri nas sladkorne repe dovolj in tildi kapaciteta sladkornih tovarn še dolgo ni izkoriščena v polni meri, bi se pač mogla sladkorna proizvodnja urediti tako, da ne bi bili v nevarnosti, da nam sladkorja še zmanjka.
Lansko obrtno gibanje v Mariboru
kaže zanimive številke. Mestna občina je izdala vsega skupaj 164 obrtnih dovoljenj, izbrisala pa je 157 obrtnih pravic. 38 obrtnih dovoljenj je bilo le prenesenih, ravno toliko obrtnikov je za dobo enega leta ustavilo obrat, dočim jih je bilo 7, ki so lani zopet začeli delati. Pomožni prostori so bili prijavljeni v 23 primerih, v 10 pa odjavljeni. V 10 primerih so vdove prevzele vodstvo obratov po umrlem možu. Končno pravi statistika, da je bilo prijavljenih 18 novih poslovodij. Če vzamemo za podlago te številke, vidimo iz njih, da se je gospodarsko življenje, kar se tiče obrtništva, že precej normaliziralo. Drugačna pa je slika, ako presojamo promet in vidimo, koliko zaslužka je imelo mariborsko obrtništvo v preteklem letu.
Radio Ljubljana
Torek dne 10. januarja. 11.00:
Šolska ura: Januar doma in v prirodi, dialog (vodi Miroslav Zor) — 12.00: Virtuozi (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00:	Napovedi	—
13.20: Koncert radijskega orkestra
— 14.00: Napovedi — 18.00: Plošče
— 18.40: Odnos svetega do dobrega (Fr. Terseglav) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Vesela tedenska kronika — 20.00: Klavirski koncert bolgarske glasbe; izvaja komponist prof. Pančo Vla-digerov — 20.45: Koncert radijskega orkestra — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Prenos lahke glasbe iz restavracije »Emona«.
Sreda dne 11. januarja. 12.00: Operni napevi (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00:	Napovedi	—
13.20: Salonski trio — 14.00: Napovedi — 18.00: Mladinska ura: Glasbeno predavanje (dr. A. Doliriar)
— 18.40: Zgodovina gradov na štajerskem (Leo Pettauer) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Prirodopisni kotiček (prof. Fr. Pengov) — 20.00: šalja-pin poje (plošče) — 20.15: Prenos iz Maribora. Simfonični in vokalni koncert slovanske glasbe. Izvajajoči: Veliki simf. orkester Glasbene Matice, Godba 45. pešpolka, Mešani zbor Glasbene Matice, Harfa solo: Fran Lukeš, Orgle solo: Kapelnik Jos. Jirane. Dirigent: D. M. šijanec — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Plošče.
Upravni svet in ravnateljstvo „Slavije“,
jugoslovanske zavarovalne družbe v Ljubljani, sporoča tužno vest, da je dne 8. t. m. preminul, gospod
ALOJZU V0DMK
dolgoletni elan upravnega sveta
Za zavod zaslužnega pokojnika ohranimo v častnem spominu.
V Ljubljani dne 9. januarja 1939.
Upravni svet in ravnateljstvo ..SLAVNE"
jugoslovanske zavarovalne družbe v Ljubljani
Najboljša restavracija Ljubljane
se radi obolelosti najemnika odda s
1. aprilom 1939 v najem
Kvalificirani ponudniki naj stavijo svoje ponudbe s točno navedbo dosedanje prakse in družinskih razmer do 20. januarja t. 1. na
upravo -Grand hotel Union" v Ljubljani
kjer se dobijo točnejša pojasnila
s
UPRAVNI SVET, RAVNATELJSTVO IN URADNIŠTVO LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE sporoča žalostno vest, da je dne 8. januarja 1939 preminul, gospod
ALOJZIJ VODNIK
industrijalec, predsednik Ljubljanske kreditne banke, predsednik Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d., član uprave mnogih industrijskih podjetij itd.
Pokojnik se je udejstvoval polnih 33 let v upravi našega zavoda ter je bil njegov večletni predsednik* S svojimi velikimi izkušnjami, z izredno vztrajnostjo in delavnostjo je bil našemu zavodu v veliko oporo ter najboljši svetovalec in voditelj, za kar mu ohranimo trajno hvaležen spomin.
V Ljubljani 9. januarja 1939.
jm
, #1
V'-'
.. '
ZDRUŽENE PAPIRNICE VEVČE, GORIČANE IN MEDVODE D. D. V LJUBLJANI javljajo v imenu svojega upravnega sveta, ravnateljstva in osebja pretresljivo vest, da je predsednik njihovega upravnega sveta, gospod
ALOJZIJ VODNIK
industriialec, predsednik Ljubljanske kreditne banket član uprave številnih industrijskih delniških družb itd.
danes preminul.
Velezaslužnega predsednika, ki je razvoju in napredku naših podjetij posvetil neumorno in požrtvovalno svoje sile, ohranimo v trajnem in neizbrisnem spominu.
Ljubljana dne 9. januarja 1939.