Dopisi. Iz Maribora. (Slovenci od g. prof. Šumana.) V 2. štev. ,.Slov. Gosp." se je pri tiskanji vrinola pomota, da je bil Popovič rojen 5. februarja 1705. Krstna knjiga v Vojniku poroča tako: ..V februarji 1705, devetega je bil krščen Janez Žiga, zakonski sin očeta Antona Popoviča in žene njegove Marice. Botra sta bila presvitli gospod grof Janez Ziga Scbrattcopach in Neža Rnpnica, udova, (Pozikar), tukajšnji kaplan". — Kdor se hoče osvedočiti, da je Pop. v istiui rojen v Arclinu, vesnici oddaljenej blizo '/* uie °^ ^0.)' nika, naj pogleda dotična poročila v Scbniutz-evej knjigi: ,,Hist. topogr. Lex. v. Stevei raark" pa BBiograpb. Nachr.", koje je spisal Winklern. Izvedel bo tani tudi. da so se sodnijska opravila, pripadajoSa grajščini Arcliuskej, opravljala v Zalogii pri Žalci, in da je bil ravno v tej dob[ lastnik Zaltfga grof Schrattenpacb. Da je Stefan Modrinjak iirarl 8. <>kt. 1827, priča župnijska niatica pri sv. Miklavži. Isto tako priča za 7. febr. za smrtai den Volkmcrjev žnpnijska matica pri sv. Vrbanu. nVedež" je bil prvokrat natisnen 1. 1838. Na čelu knjižicc, tiskane v boboričici, bcrem: Novi vedež za sraeb ino časkratenje Slovencom. V Gradci, natisnili A. Lejkamovi nasledniki 1838. Na 3. in 4. str. je r(ipomin". Na strani 97 in 98 je: nErkl;iiung einiger Lokalismeu ..." pa kazavec". V mojej knjižici, knjo mi je podaril č. g. Milia Lendovsek, manjkajo listi od str. 30 do 43. — Drugi natis, tudi v boboričici, ima takovo čelo: nNovi vedež za smeb in časkratenje Slovencom. Drngi pobolšan ino povečani natis V Gradci natisujeno 8 Tancerovimi pisraenkami". 96 strani. Letnice nikjer ni videti. Dragi natis ima meDJe aoli, ko prvi. — G. Matevž Subač, cand. prof. na Dunaji, pa hrani rokopis rajnega Jakoba Košaria: ,,Ti novi vedež. Eq časkratež za Sloveuce". Rokopis je poln ne samo soli, nego tudi ,.prpra'. Cisto spodaj stoji z malimi črkami zapisano: ,,D(iber mož", t. j. — Gutmann. Ve5 po priliki v Kresu." Dr. Jožcf Pajek. Iz ptujskega okraja. (Okrajni solski svet.) Bralcem rSlov. Gosp." je znano, ka so tako zvani liberalei due 27. septembra mesca lanskega leta iz skupščine okr. zastopa pobegli, ker so videli, da so v iUHnjini, in zato ne bodo mogli pri volitvi zmagati in spraviti v okrajni šolski svet onib, koje so nameravali. Imeli so namreč na rovaži tri dobtarje: Mibaliča, Breznika in Strafello, dalje na steklo hujskanje vedno pripravnega Piska in ,,Eljrengabe** po našera Judažgroš — Ferka; tedaj najnevarneje sovražnike nasega jezika in ljudstva. Navajeni le samo zapovedavati in kmetski stan strabovati, moral njim je pobeg sicer svojevoljen itak sice stiskavati, kajti eden izmed njib ni se mogel zdižati ter je prav neotesano rajsžalil naše odličue deželae posestnike kričajoč: Oa pauern plaipc paj enkre pfliig. Ker naših takrat ni bilo v dovoljnem številu navzočih, morali so sc tudi oni raziti in za mesec dni zopet svoja opravila zapustiti in se skupiti, in takrat njib trud in požrtvovanje ni bilo zapstonj. Gospodje nliberalci" so sicer zopet pobrali svoja šila, fegeže in kopita in se zagrozili, ka bodo se, sam večni Bog ve, kam vse, pritožili, iu da se pre mora vse zavrči, kar goder bo se brez njih sklenolo. In res napisal je g. dr. Mihalič dolgo, dolgo proti g. načeluiku in celej narodnej strauki kaj 8ovražno tožbo, kojo je podpisal se veda tudi sladki očko Kaiser in od Slovencev v okrajni zastop zvoljena po sili nemčurčeka Vojsk in Šoštarič. Ali v Gradci se je ta, prek in prek strastna pritožba pod klop vrgla, in s tem obveljalo je vse, karje narodna stranka samostojno sklenila. Kaj se imamo iz tega naučiti? Odgovor: Prvič naj le vselej vsi našinci pridejo k seji in naj nijeden nikoli ne izostane, kajti če to storimo, onda botno tudi brez onib raogli postavno sklepati, toje, kar sklenemo bo obveljalo, če se oni tudi na glavo postavijo. Kmetski glas velja v skupščini ravno toliko kakor postavim Strafelov, nič več pa nič nianje, in ?e je 21 narodnjakov navzočib, se begnnceui lebkega srca reče: srečen pot! Drngič, da bodo se svetlemu cesarjn vselej zvestim SloveDcem vse pravice pripoznale, koje goder uživajo drugi narodi uašega cesarstva; tako je po pravem in to je tudi stalua volja cesarjeva, Tret* jič, da se eeaarstvu, veri ia našemu aarodu protiyaej ,,liberalaej" ayojati stiupeai zobovi pipati poeifljajo. Govori se, ka ae aaši liberalci aiso zado^oljai a klafuto, po ktero so si v Giadec bodili, ifl da bodo se pre še dalje nšvarali" proti kriyicam, koje fljim Sloveaci posebao pa g. aačelaik aaaašajo. Naj le! ,Bomo že zyedeli, kaj bo se BJim odgo7orilo. Nazadaje še aekaj aicer že maogokrat povedaaega: Svetli cesar pripozBali so 78em aarodom jedaake pra^ice, kajti vsi morajo jedaako dače plačevati; Nemci pa, ali ae vai, — kajti mBOgo ajih, postavim Tirolci, Gorao-avstrijci veliki del goraoatajerskib kruetov ia še drugi, želijo tudi Bam vae od cesarja pripozaaae pravice, — ampak le samo oai, ki se za nliberalce" imajo, to je ti isti, ki sami aičesar Be yerjejo, ia bi tudi Baaim kraetom 87. vero radi vzeli, ia ajibo^i pomagači, gidobai aemškutarji, protivijo se s yso silo proti ravaopravaosti Sloyeacey, ia bi aaa radi aarodao zadušili; 7 ta Bamea so posebao s tistim ,,šulferaJBom" počeli rogoviliti, z Judaževimi groši učitelje kvarjati ia proti Sloveacem bujskati, pošteae aarodBJake črniti, posebao duho^ai staa, ki ajim je aajbuji tra 7 peti. Ia itak aajde se tu pa tam kak kratkovidaež, ki take baže ljudem 7 past gre, če ga sladko aago7orijo, liter viaa plačajo, ia ga bvalijo, ka pre dobro aemški ve. Ljubi Bog ayeti! siaili 8e čez 7ae, ia daj tudi takim aorcem pameti! Iz Šalovec. Naš aedanji občiaski predstojaik toži prejšajega predstojaika J. K. zarad aeke opeke ia apna, ki jo je J. K. baje prodal ia deaarje 7 syoj piid obrail. Bila je preiska^a, pa J. K. aiso obsodili, ker je aekriy. Sedaaji predstojaik, kakor je tudi sam obstal, je apao od J. K. kupil ia to zaal, da je občinsko blago. Če .je J. K. kriv tatviae, je predstojuik sokmež. Kaj pa potem hoče? Tožbo sta Središki Zobovič ia sedaaji predstojaik sko^ala in nekterim odboraikom podpisati dala, ki so le aiislili, da za aeko cesto podpisujejo. Tožba se je pa aapravila, ker je dopisaik iz Šalo^ec sedaajeoiu župaau že yečkrat resaico povedal ia ker omenjeai župaB krivo misli, da je J. K. dopisom začetaik. Sveto^ali bi poprek Šalovskim odboraikoai, aaj zasukaaega Zoboviča odpravijo ia dobio pogledajo, kaj bodo diugokrat podpisali. Taki kubarji, kakor Zobovič, za Salovčaae dobre župe kubali ae bodo. To pa obečamo, da ae bomo miro^ali, aaipak brez obzira po aeniškutarjih ia po Zoboyiči ia ajegovih pokroviteljib udribali, dokler aam bodo, kakor do sedaj, dajali toliko poyodoy ia uzroko7. R. Iz Celja. (Pos ojilaica) je sledečo poročilo aa posestaike avojega delokroga razposlala, katero mi zarad splošae 7ažaosti s tem y javaost spravimo. ,,Pretečeao leto se je 78taaovila tukaj v Celji Posojilaica, to je aeko druatvo, ktero ima po posta^i pravico, da sme aprejeaiati bodisi že od kogarkoli deBarje y sbrambo ia sicer proti obrestim, ki pa snae tudi deaar izposojeyati, toda le samo avojita društyeBikom. Da postaaes društ7eaik ali ud posojiloice, da ti sme toraj posojilaica deaar dati aa posodo, je treba, da 7zaaieš 7saj ea opra^ilai delež posojilaice za 10 gold. ia da 7plačaš 2 fl. ystopaiae. Onib 10 fl. oataae t7oja Ia8taiaa, od ajih se ti plača petproceataih obresti aa leto ia ta zaesek se ti po7iae, če stopia iz društva. Ona 2 fl. vstopaiae pa zapadeta ter se prištejeta posojilaičai zalogi. Za tega voljo vsakdo, ki je že od poaojilaice deaarjev aa posodo dobil ia je postal ajeai ud, najboljae stori, da oaih 10 fl. 7eč ne tirja aazaj, da toraj iz društ7a ae izstopi, Kajti če bi hotel pozaeje zopet pristopiti ia prositi za posojilo, bi moral vaovič 2 fl. vstopaiae plačati. Kdor je pa postal eakrat ud poaojiluice z 10 fl. ia je vplačal 2 fl. vaotpaiae, ima prayico, večkrat aa podlagi oaega vplačaaega zaeska tirjati posojilo. Ker so pri daaašajih deaaraib stiskah tudi boljši poaeataiki včasih prisiljeai, da si morajo deaarjey iakati aa posodo, ia ker posojilaica takim syojiin udom, ki ao že dalje časa ajeai druat^eaiki, ako ob eaem z drugimi proeijo za posojilo, ki so ae le piistopili 7 društyo, pri eaakih razmerah rajše deaar izposojuje — bi bilo pač dobro, da 7sak poseataik ali obrtaik, če le zmore 12 fl., precej tema društva pristopi ia da ostaae do tistega časa, kedar mu bo treba deaarjey iskati aa posodo. Deaar ae posojuje aa osebai kredit, s tem, da dolžao pismo podpiaeta tudi 2 zaaealjiya poioka. Posojila potem ai treba ykajiževati ali iatabulirati. Če zdaj pomislis, koliko stroškov staue ceaite? zemljišč, kedar bočei deaarjev imeti od braailaice ali šparkase, koliko stroškoy te prizadeae 7književaaje ali iatabuliraaje posojila, koliko zopet, da se ti dolg izbriae iz zetaljiščae kiijige, pač labko spre7idiš, da še 7edao boljše ia ceaeje abajaš, 7saj pr^e 4 ali 5 let, če pri posojilaici za posojilo tudi 7 proceato7 plačuješ, kakor pa če ae mora zemljišče po sodaijski poti ceaiti ia ae mora potem dolg iatabulirati. Kdor toraj poaojilo nagloma potrebuje, pa ga ae raisli obdržati aa yeč let, boljše atori, če se zaaj obiae do posojilaice; kdor pa potrebuje posojilo na več kakor 5 let, ta aaj prosi zaaj pri hraailaici. (Koaec prib.) Iz Celja. (Odgovor.) Popotatk se je začudil čez izjayo 7 zadajem lista ,,Slo7. Gosp." 7sled ktere se pet učitelje? za ystaao7itelje Popotnikove razglasa ia ob eaem slo^eaao aazaaaja, da aiso 7eč 7 aobeai dotiki 8 tem liatoai \n da bočejo Učit. Tovariaa podpirati. — Kdor bo^ kot 7staaovitelj kakega lista veljati, ta mora imeti za to sredstva, t. j. deaar ia pa zadoati spretao pero. Kar se pryega tiče, aiso dali ti gg. do zdaj še kraicarja 7 Popotaikovo torbico razua eaega, ki je bil pol leta Baročaik ia plačal 1 fl. 50 kr., kar se tiče pa druzega, je Bioral založaik razua treb 78e rokopiae od pr^ega do zadajega, kolikor jib je do zdaj ,,Pop." priaesel, pied aatisoai popravljati ia piliti. Koliko ia kaj je ysak teh gg. za ,,Pop." Bapisal, to spričuje ,,Pop." sam ia jedea še čerkice pisal ai. — Dalje pa bi morali ti g. g., če 80 res yataaovitelji, to dotičaim oblastaijara aazaaaiti, kakor tiskoyaa postaya zahteva. Kje 80 to aazaaaili? Ali ae aosi Popotnik z 7sakim liatom S7oje posta^ae fiime seboj'? Zakaj aiso prote8tirali zoper firaio? — Ko bi bilo rea 7se le aa teh gg. ležeče, Popotaik bi ae bil zagledal aikdar belega dae. — Da Uč. To^ariša 87ojo podpora obetajo, je popolaoma pra7 ia ,,Pop." nTo7ari8u" tega ae za^ida, pač pa zaabiti ta podpoia ne bo aiaogo 7e6a, kakor je bila oaa y zaaai baani: Gad ia belouška. — Koaečao pa: K čeiau je bilo treba yse to med avet raztrobiti? Ali so rea spisi teb gg. tolike yažaosti, da raore ye8 sloveaski syet to yedeti? Ali so hoteli, da jih Popotaiko7i 8odelo7alci ia aaročaikl posaemajo? Popotaiko^o založaišt^o.