Številka ?96. Trst, v soboto 27. oktobra 1906 Tečaj XXX!. Izdaja vsaki dan 'Vg rt cedei! s ii pranuKiS rt 5. Hrt, oi^poaeflelltin rt 9. ul Hm]. Številke ee proaajajo po 3 nvč (6 stotini n nogih tobakamuh v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, branju, Petru, Sežani. Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdovščini. Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. ' eoe of!a§or se računajo po vratah (Široke 73 mm, visoke 1 , mm I; za trgovinske iu obrtne oglase po 20 rtot.; r& osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov o uO atot. Za oglase v tekstu lieta do 5 vrst K 20, vsaka na-aljra vrsta K 2. Mali uglasi po it st. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase spreipma inseratni oddelek uprave ■ dinost". — Plačuje se izključno le upravi Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je mod/ Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEDNIK a 3faročslaa snaia za vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 nesece fi K. — N» f?Jaaročbe brez dopoalane naročnine ae nprava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefmnkovan -f pisma §e ne sprejemajo in rokopisi se ne vrsčajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo list?. UREDNIŠTVO: ul. Glorgio Oalattl 18. (Narodni doc i. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Ladanjemu ministru za notranje stvari, naj bi okolica se Sv. Jakobom imela en okraj, pa da bi ta bil gori v za Slovence (pismo od Il.jl2.f05.) ; ;>.) da je bilo treba mnogo, dokler se je dr. Šusteršiča in Šukljeta prepričalo, da se Sv. Jakob nima združiti z okolico t pismo od :>6.j l.j 06.) ; 3.) da dr. Šusteršič in Šuklje mislita, da vse znata f dočim se često motita in da se le s tem more tolmačiti njib idejo, da se Sv. Jakob združi z okolico (pismo od 31.jl.j06.). (ilede 3. točke se je torej uredništvo .. Edinostiu izrazilo še blažje, nego se izraža pismo od 31.jI. 1906. Toliko resnici na ljubo ! V TRSTU, dne 26. oktobra 1906. Ivan Goriup, redsednik političnega društva „Edinost", deželni in mestni poslanec. Dr. Otokar Rybar, I. podpredsednik polit. društva „Edinost". deželni in mestni poslanec. Dr. Edvard Slavi k, II. podpredsednik polil, društva „Edinost41, deželni in mestni poslanec. vprašanje taktike tržaških Slovencev za wMw ilržavnozUorsKe volitve. Celjska „Domovina*4 je menila med drugim tudi to. da bi se slovenska .meščanska stranka" v Trstu morala bližati socijalni demokraciji že zato, ker treba misliti na pri-oduje volitve (v državni zbor je mislila menda „Domovina*'). (Je se ne varamo, je imel .eljski list pred očmi eventuvelen k o m p r o- je sicer, da je s predvčerajšnjim glasovanjem v odseku za volilno reformo, oziroma z vspre-jetjem kompromisnega predloga glede varstva razdelitve volilnih okrajev, stvar volilne reforme napravila ne le velik, ampak tudi odločilen korak v smeri perfekcijoniranja te politične reforme. Ali inartikulirana vendar še ni splošna in enaka volilna pravica. Dotlej bomo šteli še nekaj tednov. A po tistem velikem historičnem dnevu, ko tudi plenum zbornice izreče svoje odobrenje zaključkom odseka za volilno reformo, bo trebalo tudi zopet svojega časa za razpis novih volitev, za priprave in za izvršitev volilnega akta. Trenotek torej, ko bodo stranke deiini-tivno sklepale o svoji taktiki in o eventuvel-nih kompromisih, ta trenotek je še precej daleč pred nami. Na drugi strani pa so ravno sklepi, ki so v zvezi z vprašanjem volilne taktike, zelo delikatne naravi in neizogibno potrebna previdnost veleva vsaki stranki, da takih skrbi ne nosi predčasno na javni trg. — Zato se nam dozdeva, da bi mi tržaški Slovenci zagrešili veliko neprevidnost, ako bi že sedaj razpravljali v javnosti o raznih možnih varijantah volilne taktike, ali celo o tem : s katero stranko bi nam nabolj kazalo sklepati volilne kompromise. In uverjeni smo, da bi mi — če bi hoteli že sedaj potrkati na >-rrttn. tiotili ctranlc, c Icatorimi "bi llOteil eventuvelno stopiti v "kooperacijo — dobili pojasnilo, da sedaj šc ni čas za to. da bi govorili o tem. Naravno. Vsaka stranka ima svoje vodstvo in le logično in naravno je, da to najprej pride na čisto glede vprašanja taktike, da ono previdno sondira teren in skrbno pretehta vse okolnosti, ki so soodlo-čilne ob vprašanju sklepanja eventuvelnih kompromisov z drugimi stankami. Ne le, da ni umestno, ampak naravnost nevarno je, da bi z javnimi razpravami nepremišljeno prejudicirali sklepe, za katere čas še ni dozorel. Ne, trenotek ni še tu, ko bodo dani vsi tisti momenti, ki jih treba natanjčno pretehtati, predno vodstvo stranke izda parolo •* pojdemo sami za-se — pojdemo s tem — pojdemo z onim. Široka javnost ne sme tega sklepa prejudicirati jednostavno že zato, ker jej sploh ostaja prikrit marsikateri moment, ki pa je morda odločilnega pomena. Ne smemo torej zagrešiti neprevidnosti, da bi že sedaj silili z razpravo o taktiki tržaških Slovencev ob prihodnjih državno-zborskili volitvah. Dogodki niso še dozoreli v toliko, da bi se mogli in smeli izrekati za kompromise s to ali ono stranko. Tudi vpra- POD I- ISTE K. Kaj je hipnotizem? Navodilo, kako tahko vsakdo hipnotizira. Po raznih virih sestavil M. L. Hipnoza in sugestija. Najpogosteje se uporablja način, ki ga je že Braid uporabljal. Osebi, ki jo mislimo hipnotizirati, se daja v roko kak svetel predmet. na katerega mora nekaj minut pazno koncentrirati svoje poglede. Zelo pripravni so /a. to takozvani hipnoskopi. Čez nekoliko časa začuti oseba oui posebni občutek v očeh, ki ga imamo navadno pred spanjem. Trepalnice 6 i začenjajo tresti in čutijo potrebo se skleniti. Na to mora pričeti sugerirati z lahkim monotonskim, vendar močnim glasom, da o-?eba zaspi. Posamične spremembe uspavanja je treba označiti jako razločno in potem pazno slediti nastopajočemu učinku. Sest posamičnih stopenj pa nas najbolje pouči opis različnih poskusov. j sanje eventuvalne kooperacije s socijalno demokracijo moramo pustiti za sedaj popolnoma na strani. Pri nas samih ni še tiste jasnosti,' > . ki je potrebna za taka pogajanja, in na strani socijalne demokracije — gotovo tudi i ne. In ravno od te poslednje stranke je najmanje pričakovati, da bi hotela predčasno izdati svoje namene. Z eno besedo : ako bi tudi ne stalo dejstvo, da nas vse volitve na tem božjem svetu ne smejo zadržavati, da ne bi ob obstoječih principijelnih navskrižjih vsikdar z vsr» odločnostjo varovali svojega stališča tudi nasproti socijalni demokraciji — tudi če ne bi obstajalo to dejstvo, se vendar že iz praktičnih in taktičnih razlogov ne smemo še baviti z vprašanjem kompromisov za prihodnje volitve, še manje pa, da bi kar javno govorili, da se moramo zbližati*' socijalni demokraciji radi prihodnjih volitev ! To bi bilo prava toča za ugled vsake stranke, ker tako „bli-žanje" bi vzbujalo mnenje, da stranki nedo-staja samozavesti, da ne zaupa več sama sebi ! Take pogreške ne smemo storiti. Ali na neko domnevanje, ki je utegnilo voditi „Domovino" ko je priobčila ono apo-strofo na našo adreso, moramo vendar reagirati s par besedami. Zdi se namreč, da celjski list meni, da za slovensko stranko sploh ni nade do kakih uspehov, ako se ne sporazume s socijalno demokracifo, ali drugače povedano : da bi nam socijalna demokracija mogla veliko škoditi! Tudi o tem se ne spuščamo v diskusijo, ker hočemo le konstatirati : če je -s^cijalma demokracija v položaju, da more nam škoditi, pa smo na drugi strani mi v položaju, da moremo njej škoditi! C o «e že torej hoče govoriti o vzrokih, ki govore za to. da se slovenska narodna stranka v Trstu „bližak* socijalni demokraciji, pa obstoje brezdvomno vzroki tudi za to, da se poslednja „bliža*' slovenski narodni stranki. — Da-li pa bo socijalna demokracija, ko pride trenotek, da definitivno določi svojo taktiko za prihodnje volitve hotela uvaževati te vzroke : toj je vprašanje, ki se za sedaj odteza razpravi, ker manjka za to vsaka podlaga. „Jaz pričnem poskuse pri dvajsetletnem mladem možu", poroča dr. Moli v svojem delu : „Hipnotizem". „Zahtevam od njega, naj sede na stol in mu dam svetel gumb v roko, katerega mora dobro fiksirati z očmi. Po treh minutah se mu zaprejo trepalnice, gospod se zastonj trudi, da bi pogledal, oči so trdno zaprte, roka, ki je dosedaj držala gumb, se mu povesi na kolena. Ko sem vprašal gospoda, kako se počuti, je izjavil, da je truden. Zagotovim mu, da mu je nemogoče odpreti oči. (Gospod se zastonj trudi, da I »i odprl oči.) Sedaj mu pravim : „ Vaše roke se drže trdno kolen ; nemogoče Vam je dvigniti ■jih". (On vzlic temu dvigne svoje roke.) Mudim se dalje z gospodom ; najdem, da je pri popolni zavesti in da se na njem nikakor ni zvršila kaka bistvena sprememba. Eno roko mu dvignem v zrak. Kakor hitro jo spustim, jo lahko povesi po svoji volji. Na to pihnem osebi v oči; takoj se jej odprejo in gospod je v istem stanju, kakor pred poskusom. Mladi mož se spominja na vse, kar sem z njim govoril. Kdino to je čudnega pri tem, da ni mo- Volilna reforma. Anali političnega življenja v Avstriji niso imeli od začetka konstitucijonelne dobe ^em zabeležiti dogodka tolike važnosti, kolikor je je treba pripisovati dogodku, ki se je izvršil predvče raj njim popoludne v odseku za volilno reformo na Dunaju. Avstrijski parlamentarizem dobi nove podlage in zaprične nove življenje. Tudi če ne sme padati v tolik optimizem, da bi pričakovali, da se v doglednem času izpolnijo vse nade, ki se danes stavljajo od različnih strani ; ali zmaga principa splošnosti in enake volilne pravice je epoha-len dogodek, ki bo odpiral v svojem daljnem razvoju oroti demokratiziranju vsega javnega življenja in dovede v svojih skrajnih konse- kvencah tudi do uglajenja narodnih sporov. In če nam volilna reforma prinese dan, ko se narodi prično spoštovati med seboj, ko se nikdo ne bo dotikal pravic druzega, ko bodo pripravljeni mirno živeti eden poleg * druzega kakor jednakopravni in jednako veljavni: bomo še le mogli v popolni meri oceniti važnosti dogodka : perfekcijoniranja volilne reforme. Ali vse to je glasba precej oddaljene bodočnosti. Mi smo, čim je vprašanje volilne reforme prišlo v parlamentarno razpravo, jasno označali svoje stališče : izjavili smo se brezpogojno za splošno volilno pravico ! In ob nadaljnjih prilikah smo izjavljali, da smo radi principa pripravljeni za sedaj pretrpeti tudi marsikatero krivico v praktičnem uveljavlje-nju reforme. Mi Tržačani smo bili od prvega začetka do danes nepremično dosledni v svojem vedenju nasproti vprašanju volilne reforme. In tudi naš energični nastop za Korošce ni nimalo motil te doslednosti. Ker nikdo ne bi nam mogel dokazati ni enega koraka, ni ene besede, ki bi bila naperjena v preprečenje volilne reforme in vse, kar smo vprizorili, je imelo namen — zboljšanja. Zvesti temu stališču se danes radujemo na zmagi principa, ali ob enem nas tarejo tq)ka čutstva, ko mislimo na nerazmerno veliko ceno, ki se je zahtevala od nas v omo-gočenje zmage principa. Pripravljeni smo bili na žrtve, ali da izhajamo tako oškodovani in prikrajšani iz te gigantske borbe. Na krivico, ki jo sami trpimo v teh pokrajinah, ne mislimo sedaj. Dejstvo pa da je velik del našega naroda na Koroškem po reformi, ki naj bi prinesla vsem politično in socijalno enakost in pravičnost, obsojen v politično onemoglost in je izročen svojim sovražnikom na milost in nemilost — in nadaljnje dejstvo, da se ima po predvčerajšnjem sklepu ta krivica potom zakona petriticirati : to je, ki nam greni čutstva in ki nam ne dopušča, da bi se danes radovali. Po vsprejetem kompromisnem predlogu so Nemci dosegli, da se jim — po odpravi privilegijev osebe — stavijo privilegije naroda pod varstvo zakona. Mnogo težav in kritičnih toček je bilo premagovati ob vprašanjih števila mandatov in razdelitve okrajev, ali vse je šlo še razmeroma liitro. Ali $ 42., ki obseza varstvo razdelitev okrajev po dvetretjinski večini, je postal mrtva točka, preko katere niso mogli nikakor. Stavljali so se razni kompromisni predlogi, predlagale „formule" — ali prave, ki bi dovedla res do pravične reforme — ni hotelo biti. Predvčerajšnjim še le — pod utisom av- dijence ministrov pred cesarjem —- je bila premagana tudi ta mrtva točka. Ali ta kompromis pomenja, kakor že omenjeno — velik triumf Nemcev. Od zahteve po dvetretjinski večini so sicer odnehali, ali kar jim je prinesel Gessmannov predlog, to gel odpreti ^srojih oči in neki čut utrujenosti. Druga oseba, 41-letni gospod, sede na stol. Gospođu pravim : „Mislite samo na to, da hočete zaspati"* ; po nekoliko sekundah nadaljujem : „Sedaj se že začenjajo zapirati vaše trepalnice, vedno bolj utripljejo, utripi se množe. Čutite, kako prihaja v vse telo utrujenost, kako utrpevajo vaše roke. kako slabe noge, kako nastaja po vsem telesu neko težko čustvo in potreba spanja. Oči se vam zapirajo, glava postaja vedno motnejša. Vaše misli se mešajo vedno bolj, že ne morete več nasprotovati, trepalnice se sedaj sklenejo, zaspite ! Ko so trepalnice sklenjene, vprašam gospoda, ako jih more odpreti; on to poskusi, vendar pretežke so mu. Dvignem mu visoko levo roko. (Dvignjena je ostala v zraku in ni je mogel povesiti vzlic vsej pri-zadevi.) Vprašam gospoda, ako spi. („Da" !) Trdno ? (~,Da" !) Vi slišite tukaj petje kanarčka? („Da" '.) Sedaj slišite tukaj koncert? („Seveda" !) Nato vzamem kos črnega sukna in mu ga dam v roko. Pa vendar čutite razločno tega psa ? (., Popolnoma razločno".) Sedaj lahko odprete oči in boste videli psa čisto natanko, pri tem boste naprej spali in se ne vzdramili prej, dokler ne rečem, da se zbudite. (Gospod odpre oči, si ogleda dozdevnega psa ter ga pogladi !) Na to mu vzaruem sukno iz roke in ga položim na tla. (Gospod vstane in si ga gre iskat.) Gospod, ki se nahaja v moji sobi, misli, da je v živalskem vrtu, kakor hitro mu to zatrdim. On vidi drevesa in vse drugo". Vidi se torej, da je gospod popolnoma izgubil svojo voljo. Ne samo, da postanejo na navadno prepoved najrazličnejši gibi nemo-mogoči, tudi vsi čuti so v hipnotizerjevi oblasti. Oseba misli na hipnotizerjevo zagotovlje-nje, da sliši kanarčka, godbo ; sukno ima za psa in misli (sredi sobe), da se nahaja v živalskem vrtu. Iz tega je razvidno, da se hipnotizirane u lahko vzbudi iluzija. Dajmo po liipnoskopu hipnotiziranemu čašo vode v roko in mu recimo, da je toka-jec; z velikim zadovoljstvom pije vodo za žlahtno ogrsko vino. Podajamo mu lepo soč-nato hruško, da naj jo ane. Hipnotiziranec iStran FT. »EDINOST« štev. 29G V soboto, dne 27. oktobra 19(j<; je zanje v stvari isto, kakor dvetretjinska večina. Po vsprejetem predlogu ni potrebna več dvetjetrinska večina za spremembo razdelitve volilnih okrajev, za to pa se določa število poslancev, ki morajo biti v seji navzoči. To število iznaša 343, dve tretjini vse zbornice. In nago, žalostno dejstvo je, da istotako kakor ne morejo nemški poslanci spraviti skupaj % in ne morejo skleniti nobene spremembe brez privoljenja Nemcev, tako daj a Nemcem določeno število 343 možnost, da preprečijo vsako sejo jednostavno s tem, da ne pridejo blizu [število ncnemških poslancev bo znašalo namreč 283J. Tudi Poljakom so priredili seveda posebno klobasico. Ker njihovo število ni toliko, da bi brez njih ne bilo zadostno število poslancev za sklepanje je vsprejeto v zakon še določilo. da iz one kronovine, kjer se hoče razdelitev spremeniti, mora biti navzočih vsaj polovica poslancev. S tem je tudi Poljakom dana možnost, da poljubno preprečijo vsako sklepanje za spremembo : ni treba druzega, nego da polovica njih ne pride v sejo. In tako vidimo, da so ravno one stranke, ki so bile nasprotnice volilne reforme, odnesle najdebeleii kos. Mi Slovenci pa odnašamo — poraz na Koroškem. * * * O vsprejetju kompromisnega predloga posl. Gessmanna smo prejeli še nastopna izvajanja : Consummatum est, dovršeno je, bi se moglo vsklikniti o volilni reformi, sedaj ko je sprejeta Gessmann-ova formula glede kvalificirane večine. In V:akor glede vseh prepornih prašanj tekom debat tn glasovanj o volilni reformi, tako 2 se more reči tudi glede sprejetja Gessmann-o v e formule, da isto znači zmago Nemcev izvojevano proti Slovanom pod pritiskom vlade in višjih krogov nad vlado in vsled nerazumljive popustljivosti Mladočehov in slovanske zveze. Naj besediči SusteršiČ, kakor mu drago ter naj proslavlja kompromis, ki je omogočil sprejetje Gessmannove formule, kakor hoče in kakor je to storil z bombastičnim govorom tlržanem po glasovanju o omenjeni formuli. stoji neizpodbijen fakt, da sprejeta formula ni ne le boljša v nekem oziru, nego celo slabša, nego zahtevana dvetretjiaska večina za spremembo volilnih okrajev. Ako bi se bila uveljavil;! dvetretjinska večina, bi bili Nemci lahko preprečili vsako predlagano spremembo na korist Slovanov s tem, da bi glasovali proti isti. ker razpolagajo več nego tretjino mandatov. Po Gessmannovi sprejeti formuli pa, katera zahteva, da je navzočih 343 poslancev, v katero število pa ni všteti po-slancev-ministrov, predsedstva in zapisnikarjev, kojili število je okolo 10, tako da se zahteva prav za prav navzočnost 353 poslancev, torej 9 več nego dve tretjini, preprečijo Nemci lahko v»ako spremembo na korist s tem, da se odtegnejo glasovanju, ali da ne pridejo v sejo. V to svrho zadostuje toraj, da se od 233 nemških poslancev 164 ne vdeleži seje, da propade dotičui predlog. Ne priti v sejo je pa Še lažje, nego priti v sejo ter morati glasovati proti. A kar daje Gessmannovi formuli za nas naravnost katastrofalen značaj, je določba sprejeta na zahtevo Poljakov, da mora biti o glasovanju o predlogu za spremembo kakega volilnega okraja navzočna vsaj polovica poslancev dotične dežele, glede ka- tere se ima spremeniti volilni okraj. Za nas Slovence zadostuje toraj glede Koroške, Štajerske in Trsta, da se odtegnejo seji koroški in štajerski nemški poslanci ali pa tržaški | italijanski poslanci, dane pridemo ni-k d a r do pravične premembe volilnih okrajev, tudi ako bi vsa druga zbornica bila za to I Z drugimi besedami koroški in štajerski Slovenci so z Gessmannovo formulo izročeni na milost in nemilost svojim nemškim sodeželanom in tržaški Slovenci istotako svojim laškim sodeželanom, od katerih Nemcev in Lahov nimajo ne eni ne drugi pri-' čakovati pravičnosti. Nova formula je toraj za Slovence še neugodnejša, nego dvetretjin-ska večina in za to se imamo zahvaliti M1 a-dočehom in Slovanski zvezi! Mi teli politikov, ki drve od nevspeha do ne-vspeha, a ki pri tem mislijo ali pa hočejo drugim dati razumeti, da imajo vspehe, res ne moremo več razumeti. Kogar hoče Bog uničiti, udari ga se slepoto! Amerika in Japonska. „Dailj- Telegraph" poroča iz New-Yorka : Odnošaji med Združenimi državami in Japonsko niso, kakor je znano, preveč prijateljski. Tukaj sodijo, da je ameriški vpliv v Tihem Oceanu v nevarnosti pred japonsko častihlepnostjo. Od druge strani je razvidno, , da so ubojstva, izvršena na japonskih ribičih . v Alaski, razburila Japonce, in postopanje jOblastnij v San Frančišku, ki so izključile iz (šol japonske otroke, je to razburjenost še povečalo. Edini japonski pomorski kadet, ki se je učil v Združenih državah, je sedaj na ukaz japonskega poslaništva v AVashingtonu izstopil iz pomorske akademije. Seveda je to posredovanje poslaništva dalo povod za raz lično tolmačenje. Neki listi so celo pisali, da je kadet izstopil na izrečno povelje japonske vlade v Tokiju. Doslej ni preklicala japonska vlada te vesti. Japonci pravijo, da imajo oni sedaj najbolje pomorske šole na svetu. Srbska skupščina. Beligrad 25. Minister za poljedelstvo Stojanović je odgovoril na interpelacijo o uporabi kredita 500.000 dinarjev, ki jih je skupščina na zadnjem zasedanju dovolila v namen, da se najdejo nova trgovska pota. Minister je izvajal : V minolem poletju je bila Srbija prisiljena poiskati novih potov svojim izvoznim predmetom. Vlada namerava prihodnje leto vstanoviti v večih primorskih mestih Sredozemskega morja trgovske agencije. Veči del srbskih izvoznih predmetov zamore iti pomorskim potom. Sklicauje hrvatskega sabora. Kakor poročajo iz Zagreba, bo hrvatski sabor sklican za 2. oziroma 5. novembra, kadar skupni državni zbor dovrši svoje delo. Ako bi isti do 5. novembra ne dovršil svojega zasedanja, bo vzlic temu sklican hrvatski sabor, toda takoj odgodjen, dokler ne bo zaključen skupni državni zbor, & potem bo hrvatski sabor nadaljeval svoje zasedanje. vgrizne in je sad z veliko slastjo. Naenkrat mu pravimo : „Kaj pa vendar delate ? Saj jeste le surovo čebulo. To vendar neznosno smrdi !" Hipnotiziranec preneha takoj jesti, opazuje nejevoljno hruško, jo vrže potem proč in pljuje. Učinek pa lahko še povečamo s tem, da tečemo : „Čebula Vas grozno peče v jezik in nos — Vaše oči solzijo !" In v resnici vidimo, kako postajajo robovi oči mokri. Vzemimo papirnat valj in recimo hipnotizirani osebi: „Ali ne slišite, kako vaše dete joče ? Gotovo je lačno, dajte mu vendar kaj piti". Pri tem položimo valj hipnotizirancu kakor kakega dojenca v naročje. Hipnotiziranec misli, da je papirnati valj njegov lastni otrok in ga miri milih pogledov s prazno steklenico, ki smo mu jo izročili v roko kakor stekleničico za mleko. Navedeni poskusi kažejo, kako se navadno vrši hipnotiziranje in vsakdo, kdor prav eksperimentira, bo pri svojih poskusih dosezal jednakih vspehov. Iz opisanih poskusov lahko vidimo, da je gotovo več stopinj hipnoze in najznamenitejši preiskovalci na tem polju so poskušali te različne razpredelke spraviti v en zistem, prms ftakaczyfwih ostaakov. Danes prepeljejo kosti ogrskega rodoljuba Frana Rakoczy-ja na Ogrsko. Tem povodom se vrše v Oršovi velike slavnosti, ki se jih udeleže tudi Srhi iz kraljevine. Srbski gostje iz Bclcgograda pridejo v Oršovo s posebnim parnikom. Na krsto polože venec s srbsko trobojnico, na kateri bo nastopni napis : „Rakoczv-ju in njegovim junaškim sobo-riteljem proti dušite^em narodnih svobodščin Srbi iz svobodne kraljevine". Kakor javljajo iz Budimpešte, je bolgarski knez Ferdinand odposlal iz Evksinograda brzojavko madjarskemu škofu Fraknožu, ki se nahaja med členi deputacije. V brzojavki, ki je došla v Konstanco, kamor je iz Carigrada dospel parnik z ostanki Rakoczy-ja, obžaljuje knez, da se radi viharnega morja in pozne ure, v kateri je parnik plul v bolgarskih vodah, ni mogel približati ladiji, na kateri se nahajajo krste in videti z lastnimi očmi krste, v katerih se nahajajo dragoceni ostanki. Dostavil je, da spremna v duhu pepel uglednih pokojnikov na njihov zadnji počitek v stolnici v Košicah in v cerkvi v Kesmarku. Škof se je zahvalil brzojavnim potom. Drobne politične vesti. Srbski vojni minister stopi. Iz Belegagrada javljajo, da vojni minister general Putnik odstopi v kem in sicer iz zdravstvenih ozirov. od-srbski krat- ko so moč hipnoze razdelili v posamične vrste. Prof. Bernheim je vzel razpredelbo v dva razreda, izmed katerih ima prvi 6, drugi 3 vrste, in sicer I. razred: Po prebujenju se spominjajo, kaj se je z njimi vršilo ▼ hipnozi. 1. vrsta : omamljenje, zaspanost ali možnost s sugestijo proizvesti različne občutke, kakor toploto, omamljenje. 2. vrsta: Nemožnost oči samovoljno odpreti. 3. vrsta: Sugestivna katalepsija z možnostjo jo odpraviti. 4. vrsta : Nepremagljiva katalepsija, katere ne more odpraviti hipnotizirana oseba. 5. vrsta: Nedobrovoljna sugestivna con-traktura (skrčenje mišic.) 6. vrsta: avtomatična pokornost. IL razred: Z amnezijo : to je : ne zaveda se dogodkov, ki so se vršili med hipnozo. 7. vrsta: Nezavednost na dogodke med; hipnozo, nikaka možnost halucinacije (to se1 pravi: predstava, zaznava neprisotnih stvari), j (Pride še.) Domače vesti. „Slovencu"! „Slovenec" zopet dreza radi naših razkritij o Šusteršičevih zaslugah za tržaški slovenski mandat. V svoji številki od 24. t. m. nazivlja „Edinost" falsifikatorico, podlo strahopetko in obrekovalko. ker še ni objavila vprašavnih pisena, po katerih je dokazano, da je hotel dr. Šusteršič po sili združiti sv. Jakobški mestni okraj z delom okolice v en volilni okraj in s tem „osigurati" za vedno ta mandat za Slovence. Citirali smo točno dotične odstavke iz pisem, došlih od izborno informirane in obče visoko spoštovane osebe, povedali da ta pisma hrani odbornik pol. društva „Edinost" in zagotovili, da so pisma reelna in avtentična. A „Slovenec", ki dobro ve. da je vse resnica, kar smo o tej stvari pisali, ima Še žalostni pogum naš list psovati 2 najbolj surovimi očitanji in psovkami. Za tako perfidno postopanje nimamo besed dovolj ojstrih, ki bi mogle izraziti ves gnjus in stud, ki nas navdaja. Za tako žurnalistično infamijo je škoda besedi — na mestu bi bil le pasji bič. Na čelu lista prinašamo izjavo predsednika in podpredsednikov političnega društva Edinost", ki dokazuje, da so pisma zares avtentična in zanesljiva. „Slovenec" bo seveda nnprpj lajal in blatil. A mi na njegove podlosti ne bomo več reagirali. Naj sodi poštena javnost! Drugi rigoroz in tretji državni izpit je napravil g. Josip Mandić v Gradcu in sicer oba z odličnim vspehom. Nadebudnemu pravniku in sotrudniku našega lista naše iskrene čestitke! Učiteljska imenovanja odobrena C. kr. namestništvo je odobrilo učiteljska imenovanja, katera so se izvršila v mestnem svetu dne 3. avgusta tega leta za tržaško okolico. Občinska Uprava v Puli. Kakor znano upravlja pulsko občino že dlje časa poseben odbor. Od strani, nasprotni sedanjim mogotcem v Puli, se vedno pritiska, naj bi se že enkrat razpisale nove občinske volitve, da bi se nehalo to abnormalno stanje. Ali glas o razpisu novih volitev le noče priti. Pač pa je nemški „Polaer Tagblatt" prinesel te dni vest, da bo upravni odbor razpuščen (kar pa so nekateri krivo umeli — n. pr. tržaški list „Sole" — češ, da bo razpuščen istrski deželni odbor in da bo imenovan vladni komisar). Sedaj pa preklicuje nemški list sam svojo vest, rekši, da se je obrnil na okrajno glavarstvo za pojasnilo, kjer so mu povedali, da po sedanjem stanju stvari ni pričakovati razpuščenja rečenega upravnega odbora. Deželna italijanska gimnazija v Puli? Kakor poroča „Piccolo" iz Pule, je društvo italijanskih akademičnih dijakov poslalo istrskemu deželnemu odboru prošnjo za nujno ustanovitev italijanske gimnazije v Puli, seveda na deželne stroške. Prošnjo da podpirajo tudi pulski meščani. Razpis natečaja. Na c. kr. okrožni sodniji v Gorici je izpraznjeno mesto sodnega kancelista v XI. činovnem razredu in mesto višega pisarniškega oficijala v IX. činovnem razredu. Pisateljica ga. Zofka Jelovškova je vstopila, kakor poročajo iz Zagreba v uredništvo „Agramer Tagblatta". Šoli so zaprli v Postojni, ker se je v trgu pojavil legar (tifus). Zaprli so 5-raz-redno ljudsko in meščansko šolo. Reka na čast Rakoczy-ju in njegovim drugom. Reško madjarsko pevsko društvo je izdalo proglas, v katerem javlja, da priredi jutri dne 28. t. m. slovesen spomin Rakoczv-ju, njegovi materi Jeleni Zrinski, njenemu drugemu možu F. Telekiju in drugom. Ob 9. uri in pol bo v kolegijatni cerkvi slovesna služba božja, propoved in zahvalna pesem, popoludne pa spominska slav-nost v gledališču „Fenice". Medvedko so ustrelili v Lloydovem lovišču v Srednji vasi pri Kočevju. Bila je niso * težka 91 kilogramov. Dva mladiča sta u; a jih zasledujejo. Medvedko so prepeljali Trst. Slavnost v Roču ! Vse naše pokrajin imajo svoj karakteristični pridevek: kršu Dalmacija, ravna Slavonija, zelen a Sta, jerska, Bosna ponosna itd. A naša Istra Ona je tužna! V istini je ona tužna, Sto letja je robovala različnim tujim grofom i, baronom, grabežljivemu krilatemu sv. Marku odtrgana od matere zemlje, zapuščena in zatirana od vseh, največ od onih, katerim ], drugače dolžnost velevala, da skrbijo za moralno in materijalno blagostanje našega n... roda, morala je propadati. Ni zgrešil blagopokojni biskup naš Dobrila, ta oče istrskega trpina, ko je pisal da takih „prokletih" od-nošajev ni tako kmalu našel po svetu, kako: so bili in so še daneo v naši Istri. — In njemu, začetniku narodnega probujenja, ter njegovem učencem moramo zahvaliti, da našit Istra vendar še ni propala. Sad njegov urodi je obilnim plodom, a en del tega ploda tudi otvorenje „Narodnega doma" v Roču, onem Roču, kije slovel kakor italijan. gnjezdo. Slavnost otvorjenja, ki se vrši jutri v nedeljo dne 28. t. m., ne bo nikaka pompozni, prireditev, skromno delo v dosego vzvišenega cilja je postavilo ta dom, skromna ali pre-srčna in nadepolna bo ta otvoritev, h kateri je želeti, da pohite posebno oni, ki deli še naše tužne Istre ! Vozni red je za tržaške in druge izletnike silno ugoden : Odhod iz Trsta ob 5'3q ali 8*50 zjutraj, dohod v Roč ob 7*40 dotično 10'5l z jutra; Odhod iz Roča ob 4*22 ali 8*30 popoludne dohod v Trst ob 6*30 dotično 10*25 zvečer. Cena vožnji je 3 K 40 st. za tja in naza Ena posebna zanimivost: Prva hrvatska so -kolska godba iz Buzeta ! Vsem mnogobrojnim — vsaj želeti si je — izletnikom kliče : „Nu veselo svidenje * Istrijan. Novi vodovod v gornji okolici tržašk. otvorijo najbrž še pred koncem leta. Grozna smrt. 53-letna Uršula Karbon-čičr v službi pri neki družini v ulici Vienn St- 4, se je včeraj predpoludne polila z vrelim terpentinom in ker je bila blizu ognja, se jej je obleka vnela. Ožgana je bila tako grozno, da so jo morali prenesti v bolnišnico, kjer pa je ob 5. uri popoludn umrla. Prepoznanje samomorilca. Oni samomorilec, ki je predvčerajšnjim skočil .. ulice di Romagna v ulico Fabio Severo, y bil prepoznan. Bil je til-letni Anton Zuccu-lin, težak pri tvrdki Spiridijon Desilla v ulic: Cecilija št. 2. Stanoval je z ženo Klizo in tremi otroci v Kolonji št. 329. Otroci, dva sinova in ena hči, so pa že vsi trije odrasli, najmlajši ima 25, a najstarejši 28 let. „Kmalu je prišel v pest!" Pod ten naslovom smo pred par dnevi poročali o tatvini na škodo krčmarja Ladiča in njegovega druga Simiča, izvršeni v njiju stanovanju ulici dei Coppa št. 7. Poročali smo obenem da je bil še istega dne zvečer v neki krčm: v ulici Porporella aretovan Josip Bruck, ki je izgnan iz Avstrije in ki je med potjo, k«, ga je redar tiral v zapore, zagnal preč srebrno uro in zlato verižico, ki sta bili poten spoznani za oni, ki sta bili ukradeni Simiču, iz česar se je dognalo, da je Bruck, bodisi sam ali v družbi s kom družim, izvršil tatvino v stanovanju Ladiča in Simiča. Predvčerajšnjim predpoludne je bil pa aretovan tudi 22-letni težak Herman C., stanujoči v ulici della Cattedrale, ker je bil na sumu, da je pomagal na tej tatvini. Na policiji je pa zatrjal, da on ne ve ničesar o te; tatvini. Ker niso imeli nikacih dokazov, so ga izpustih. Živinče mej izseljenci. Na prenočišču, ki je ima Avstro-amerikanska parobrodna družba pri sv. Andreju, je bil predsinočnjim aretovan 33-letni Aleksander B., doma iz Ogrske, ki je na potu v Ameriko. To živinče je namreč zlorabilo 5-letno Anico H., ki je na onem prenočišču se svojimi roditelji, kateri so tudi doma iz Ogrske in se selijo v Ameriko. Nečloveka Aleksandra B. so pridržali v zaporu. Draga smotka. 43-letni dninar Fran Eržen, ki prenočuje na ljudskem prenočišču v ulici Pondares, je šel predsinočnjim v to-bakarno, ki je v hiši št. 35 v ulici della Barriera vecchia, da bi si vkupil smotko. Ko si je smotko izbral, je hotel plačati, a ker ni imel drobiža, je dal tobakarnarici bankovee za 20 kron. Ker pa tobakarnarica ni imela dovolj drobiža, da bi mu bankovec izmenjala, je dala bankovec nekemu človeku, ki je bil slučajno v tobakarni, in ga prosila, naj ga jej gre zmenjat. Oni človek je rad vstregel tej želji, vzel je bankovec in šel — a do sedaj se ni še vrnil nazaj. Eržen je prijavil dogodek na policiji. Koledar in Trem«. Danes: Sabina, mučenica ; Lovorko; Srebra — Jutri: Simon in Jada. apostola; Bislav; Mila — Temperatura včeraj ob 2. liri popoludne -i- Iti8 Celaius. Vreme včeraj : oblačno, deževno. Društvene vesti in zabave. „Slovansko pevsko društvo" opozar; t pevce, ki bodo sodelovali na slavnosti otvoritve „Narodnega doma" v Roču, da pridejo jutri točno ob oljA uri zjutraj na kolodvor državne železnice. Pevsko društvo „Slava" pri sv. Mar. Magdaleni spodnji vabi na koncertno veselico V soboto, dne 27. ostoora 1906 »EDINOST« štev. 29ti Stran UI s pet je m. godbo, igro in plesom, ki jo priredi juti i dne 28. t. m. v dvorani g. Josipa Miklavec < K:ičun). Vspored: 1. Parma: „Mladi vojaki , svira orkester. 2. Iv. pl. Zaje : „Hrvaticam"4, moški zlvor. 3. Voghel: „Cigani*. moški zbor. 4. V o g rit : „Lahko noč", moški zbor. 5. G. Jpavec : ..Domovini", moški zbor. 6. „Gluh mora biti !" šaloigra. Začetek koncerta ob 5. uri, konec plesa pa ob 2. u ti popolunoči. Vstopnina na koncert 50 stot., k plesu pa moški 1 K. ženske 60 stot. Ruski kružok vabi one, ki nameravajo pohajati društvene tečaje za učenje slovanskih jezikov, na nocojšnji sestanek v ulici fralatti 12/H. ob 8. uri zvečer. Na sestanku se bodo vpisovali novi členi in se določijo sporazumno z obiskovalci učne ure tako, da bo vstreženo po mogočnosti vsem dotičnim želiam. Pouk prične prihodnji teden. Odbor. Ljudski oder. Danes zvečer se vrši v „Delavskem domu", ulica Boschetto št. 5/1. predavanje Etbina Kristana: ^Moderna književnost in proletarijat". Vstopnina 20 stot. za osobo. Začetek ob 8 V« Gospodarstvo. Razstava vin in vinarski shod C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani priredi dne 17., 18. in 19. novembra t. i. razstavo v veliki dvorani rMestnega Doma" v Ljubljani. Na poziv avstr. društva za varstvo vin-stva pa priredi poseben kranjski odbor dne 18. novembra t. 1. vinarski shod, dopoludne ob 9. uri in pol v veliki dvorani „Mestnega doiriitu v Ljubljani. Razstava vin se svečano otvori v soboto 17. novembra ob petih. K svečanosti otvoritve bo imelo pristop le povabljeno občinstvo in qg. razstavljale i. Razstava bo splošno pristopna v soboto 17. novembra od šestih zvečer naprej in v nedeljo, 18. novembra ter v ponedeljek, 19. novembra od dveh popoldne naprej. Vsak večer bo igrala od osmih naprej društvena godba ! Vstopnina na razstavo bo znašala 50 stotink! Vinarski shod bo razmotrival naslednja vprašanja : ]. Katere žlahtne trte kaže na Kranjskem razmnoževati z ozirom na podnebje zemljo in vinsko kupčijo ? 2. Kako stoji s porabo čistih krasnih gliv v kletarstvu ? :>. Vrednost kranjskih vin z ozirom na njihovo kemično sestavo. 4. Kako pospešiti kupčijo z vinom in dvigniti izvoz kranjskega vina? 5. V kakšnem razmerju naj bo živinoreja z vinstvom, da se zadosti potrebi po gnoju V G. Ktere izkušnje imamo s streljanjem proti toči V 7. I »ruga morebitna vprašanja, zadevajoča vinstvo. Pristop k zborovanju in udeležba na azgovom vinarskega shoda sta prosta vsem vinšeakom. Nujen poziv in prošnja. — Gg. kranjske vinščake podpisana odbora nujno prosita ■bilne udeležbe pri razpravah na vinarskem shodu, ter tudi tega. da na razstavo po mož-no&ti pošljejo mnogo vrst svojih najboljših vinskih pridelkov. Finejša in dragocenejša vina je poslati v pravilno opremljenih vinskih steklenicah od vaakt vrste najmanj 25 steklenk. dočim se navadna in zlasti letošnja vina morejo poslati v sodčekih od 50 do 60 litrov ali več !;anko na naslov c. kr. kmetijske družbe, in sicer najkasneje do 10. novembra t. 1. Oni gg. vinščaki, ki razstavijo svoja vina. ai prijavijo kmetijski družbi do 5. novembra svojo udeležbo ter naj v prijavi navedejo Uevilo vinskih vr3t in število steklenk. oziroma sodčekov, ki jih pošljejo. Razstavljena vina bo presojevalna komisija odlikovala z diplomi I., II. in III. vrste. Odbor za prireditev vinarskega shoda ; Anton grot Barbo s. r., predsednik. FranćiSek G o m b a č s. r., tajnik. rlavn odbor c. k. kmetijske družbe kranjske: O. pl. D e t e 1 a s. r., predsednik. Gustav Pire s. r., Brzojavne vesti. Odsek za volilno reformo. DUNAJ 26. Tekom debate se je poro-evakc (^rabmaver izrekel odločno proti vsem nredlo^om, ki merijo na spremembo državnih temeljnih zakonov. Avstrijska poslanska zbornica. DUNAJ 2«. Zbornica je nadaljevala de-jato o predlogi glede podržavljenja Severne -eleznice. Govorili so posl. Kolischer, Stein-ffender. Mas talka in minister dr. Derechatta. Predloga je bila ob viharnem pritijevanju -sprejeta v drugem in tretjem čitanju. Demonstracije v Sarajevem. SARAJEVO 26. Sinoči so Srbi demon--Lririli pred uredništvom lista „Hrvatski I>nevnik" ; dva Člena uredništva so dejansko nsultirali ter zažgali iztise lista. Pozneje so :oteli Hrvatje demonstrirati pred uredništvom lista „Srpska Rieč", toda policija jim je to preprečila. Kitajska vojna mornarica. FRANKOBROD o. M. 26, „Frankfurter Zeitung" poroča iz Tientsina: Kitajska vlada je zaukazala graditi osem oklopnih križarjev in dve bojni ladiji, vsako po 8000 to-nelat. Štrajk tramvajskih uslužbencev v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 26. (Ogr. biro). Štrajk uslužbencev električne železnice traje dalje. Vozi le nekoliko voz, ki jih vodijo kontrolorji. Štrajkovci so jih napadli s kamenjem. Da se preprečijo veči neredi, je bilo pozvano na pomoč vojaštvo. Pogajanja niso še pričela. Državni tajnik Tschirsky. RIM 26. Državni tajnik Tschirsky in njega soproga sta bila danes predpoludne vsprejeta od papeža v avdijenci, ki je trajala pol ure. Spremljal ju je pruski poslanik pri Vatikanu pl. Rothenhan. Kopniški stotnik — aretovan. BEROLIN 26. Policiji se je posrečilo aretovati „kopnifikega stotnika", ki je odnesel iz občinske blagajne v Kopniku nad 4000 mark. Slepar je 57-letni čevljar Viljem Vogt ter je presedel že 27 let po ječah. Boren« poročila dne 25. oktobra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.12—19.15, angležke lire K — do ——. London kratek termin K 241.-240.40 Francija K 95.E0--95.75. Italija K 93.65——95.90— italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.50—117.70. nemški bankovci K —.—■■— — avstrijska ednotna renta K 98.15—98.41. ogroka kronska renta K 94.35—94.65, italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije K 670.— — 672—, državne železnice K 67d.--678.--Lombardi K 1812f>—183.26 Llovdove akcije K 774 — 780 — Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredfc 1880 K 302.— 310.— . Bo-denkredit 1889 K 302.— 310 —. TurSke K 160.— do 162.— Srbake —do —.— Dunajska borza ob 2. dop. včeraj dan en Državni del« v papiiju 99.80 99.85 „ „ srebra 99.85 99.80 Avstrijska renta v alatu 116.10 116.20 ▼ kronah V 98.70 98.90 i.Tsti. investicijska renta 3, . 88.5i 88.50 Ogrska renta ▼ alata 4* , 112.30 112 30 „ - kronah 4* . 94 30 94.25 - 3 V. 84.— 84.10 Akcije nacijooalne banke 1755.— 1754 — kreditne akcije 673.— 671.50 London, 10 Lati 241.05 241.— 100 državnih mark 117.50 117.50 20 mark 23.48 23.48 20 franko t 19.13 19.12 100 ital. lir 95.65 95 65 Cesarski cekini 11.31 11.31 Farižka in londonska borza. Par iz: (bklep.) — Francoska renta 95.92, italijanska renta 102 70, Španski exterieur 94.95, akcije otomanake banke 673 - . Menjice na London 252 40. Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice 726.— Lombarde — .— unificirana turška renta 93.25 avstrijska zlata renta 97.20, ogrska 4% zlata renta 95.10, Lftnderbank 481—, tarSke srečke —.—, pa-rižka banka 15.48, italijanske meridijonalne akcije 779.— akcije Rio Tinto 18.88 Vzdržana. London: (Sklep) Konsolidiran dolg 86 */• «ebro 32.'/«. Lombardi 7.'/«, Ipanska renU 93.T/s italijanska renta 101.'/c tržni diskont 6—. menjice na Dunaja —. Trdna. Trina poročila 26. oktobra. BudimpeSta. Pšenica za oku K 14.32 do K 14 34, rž za okt K 14.08 do 14 10, oves za okt, od K 13.86 do 13.88, koruza za okt. 13.60 do 13-62. Plenica: ponudbe in povpraševanj* srednje, tendenca stalna. Prodaja: 15.000 met. stot, nespremenjeno ; druga žita vzdržano. Vreme: mrzlo. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za oktober 35.'/». za december 36—, za marec 36l t, za maj 37.--. Mirno. — Kava Rio navadna loco 35—37 nava lna reelna 38 —40 navadna dobra 41—43 Hamburg. (Sklep). — Stadker za oktober 17.95 , za november 17.80, za dec. 17.90, za jan. 18.—, za febravar 18.05, za maiec 1S.20. Stalno. — Vreme: mraz. London. Sladkor iz repe surov, & 87/, Sb. Mirno. Pariz. Rž za tekoči mesec 18.—, za nov . 18.—, za nov.-februvar 18.25, za januvar-april 18.50 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 23.15, za nov. 23-30, za november-febravar 23.25, za januvar-april 23 15 (mlaČao). — Moka za tekoči mesec 31.65 za nov. 30.85, za november-februvar 30.75, za jan.-april 30.35 (mirno). — Repično olje za tekoči mesec 74 za nov. 74-'g. za november-december 74."/»» za jan.-april 74.1,» (mlačno). — Špirit a? tekoči mesec 423/» za nov 42.—, za januvar-april fi—, za maj-avgust 44.'/,, (mirno) — Bladkor surov 83" uso nov 23.%—23%. (mimo), bel za tekoči mesec 26.7», 7A nov 26.T/«# za okt.-januvar 27.—, za januvar-april 27%, (stalno), rafiniran 60.—60.50. Vreme: oblačno. ZAHVALA. Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom britke smrti naše ljubljene hčerke, oziroma sestre Božice Fnrlan, kakor tudi za obilno spremstvo k večnemu počitku, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejo zahvalo. TRST, dne 27. oktobra 190(5. ATOREJ U AHA, stariai. Marija in Angela, sestri. Josip, brat. Zaloga tu- in InozemstiH Tin, špirita ia literje? in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. V i a d e 1 r A c q u e Stv. 6. (laSpioii laffe Csitnlt). Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih dezertnib italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeauz. Bui gunder. renskih vin, Mosella in Chianti. — Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, slivovec in brinjevec. — Izdelki I. vrste, doSli >» dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja od pol li.ra naprej. Povodom spomina vernih duš se nahaja pri prvem pogrebnem zavodu Zimolo in zalogi mrtvaSkih predmetov COLONEU.O e KANZ, Corso 43 Ogromna zaloga od najbolj priprosti h do najbogatejih ■i Vencev mm zi peri, cvetlic iz kovine in porcelana. Ima izključno zelo bogato zalogo vencev iz bakra in veliko izber svetiljk, umetnih cvetlic po izreino nizkih cenah. pozor gospe! Čast- mi je javiti moji cenj. klijenteli, da sem pričela s 15. oktobrom t. L prodajati prave izvirne vzorce iz Pariza in Dunaja; tudi vsprejemam vsako naročbo — kakor še znano — po najnižjih cenah. Udana ELSA PERTGT MODNI SALON ulica. Tintore štev. i, J. nad. Josip Oppenheim švicarski kronometer in urar priporoča svojo bogato opremljeno zalogo pravih švicarskih ur najfineje kakovosti iz najznamenitejih tovarn VELIKA IZBERA I modemih hišnih ur po zelo nizkih cenah. Specijalist v popravljanju prav malih ur za g09pe in starih hišnih ur. nlica della $arriera veechia 35 (nova palača) Govori se tudi slovensko. Tovarna pohištva mwm Aleksander levi Jtfuzi •U<* Tou »v. 52. H (tastoa Mfa). ZALOGA: .j, Finzzn ffOSARIO (Šolska poslopje), j? Oow, it —nI nebsns n»wfcuror>o*. |r Sprejemajo m vsakovratna dela tudi po ponehnth ■■Mih, ••mik kmplaAi lOHOllOllSllSliOllOllOiiOliOilSI KAVARNA DIANA =e (bivši BERGAMIN - ROSSI) Crst, ulica San Giovanni 16 — Solefon 1632 Popolnoma preurejena. Kava, izvrstni likeri. — Bogata izbera časnikov. Jfct^ Dva izvrstna biljarda. Odprta celo noč. Lastnik: ANGELO PALMA. SVOJI K SVOJIM! O > CA t cn Trgovina špecerijskega, kolonijalnega blaga in delikates FRAN VERTOVEC, Trst ===== VIA CA8ERMA 8t. 14. == Bogato opremljena trgovina kave, rfta, sladkorja, napoUtansklh In ilirskih tes tenln ter vsak«vratnih salantov, praške Snnkf. pristnih kranjskih klobas, najfl«. svežega masla. Najfinejša čokolada iz pnih tvornic : Kakao, holandski Bensdoff in Van Houten Ruski čaj prvo vrste itd. itd. — VELIKA IZBERA: prvo vrsto likerjev, Maršale, Malage, »ađolra, Chery, Asti spumante, fini stari Refošk, Rum itd. itd. — Fino J »tlimo ln namizno olj« ; pristni vinski kis. Razpošiljam tudi na deželo t 5 kilo paketih, kakor tudi po železnici po najnižji ceni i a se priporočam prečastiti duhovš eini, gospode m učiteljem, gostilničarjem itd itd. Pošiljatve izvršujem točno in natančno le proti postnemu povzetju. SVOJI K SVOJIM! Plesni odsek „Tržaškega So-, kola" opozarja vse svoje brate člene in prijatelje plesat da se udeležijo plesne vaje, ki se bo vršila danes ob 9. uri zvečer pod vodstvom brata prof. Iv. Umeka.! Na programu so raznovrstni na-| rodni plesi. Vstopnina za člene 50 stot, za j nečlene 1 K, za gospodične z garderobo vred 30 stot. ~ ~ ' V prodajalnici Struchel * Jeritsch TRST — nlioa Nuova (og^el 8. Katarine.) SE DOB-E V VELIKI IZBERI fištaaji, flude, voliou ia svilen roba, nofovice, naje, rokoficc, kožuhoma, prtfriijala, spoisja zetsb krila, »robni predmeti in rani lajmoSemji lispi. *** * poerv'A se v vseh lekarnah. Najvspeineje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. ie TEKOČINA GODINfi in protinu prirejena v Trstu Rafaela (oliaa, lekarna „fl\* jiadonna della Salnte" pri od lekarnarjev : s*, fekobtt in Josipa 6odina, lekarna JBF farneto K. Staklenica stane K 140. Iz Twta se ne odroSilja manje od 4 steklenic proti poft. povzetju ali proti nntieipatni poSUjatvi zne-Uca 7 K franko popolne i a /avoja.^ IV >EDINOST< stev. 296. V soboto, dne 27. oktobra r t, t. jiat-i računajo >c j-o 3 stot. bf-pcdo: k u i.h*ri( *::-irnr.e besede sp računajo enkrat S •več. Najmanja pristojnimi 40 stotink. ; Plaču, ac tokot=s« = A —--- ■■■ ■ —— Mer Izven Trt'.a p.snicro narou kat . OAU C"tAS", rsj peštje će. ar v rsprej, kr brojača R» h j njegov c*Ia» oblivtjon čc si Gaeba poir.ana U^r?v> ! Poštene rodbine Lfv5l. Kd tjf rejme re tskoj, proti mali tedenski plači v i rodi>>alniei iestvin l iana Vertovec, ulica Caaerma šter. 11." 1230 ■J - » nllcU (Prirra autcrizrefa ajjenzla si r.e-diazicne .GAMBRiNUS' 1 v ulici Farne to št 10. II. nedstr., se priporoča gospo-dem 9MT pesitiničfcrjf m ;n krčmarjem ki žele lupiti aii prodali gostilne. Krčme in pivarne v mestu ali okolic, ki iščejo najem rike ali drugo csobje. oiircma zalege, naj se tbrnejo edino fe ra cmcnjero cgcrcijo. tfAEIO JEEDBUM. XX*XXX)I0KXXXXXXXX teraUlFAiiplo' ulica Miramar št. 19. Kuhinja in nemška italijanska vedno pripravljena. KAZNA VI VA FA IZBERO. Priporova se p. n. občinstvu udani lastnik ANGELO GONIŠ. ii » «»„ •o", -: -10 jula L-Uii I bi^ L vpisana zadruga z omejenim jamstvom. v Gorici G csposk ulic h št. 7., I!, ndstr. v lusfcai hin. ->-i~- Redke knjige na prodaj: celoleten 1881—1905, j-kupej aii posamezno : tštritar-j0 v; Ino več). — Rezervni z u i o g 7."».101 01. Hranilne vlog« sc sprejemajo o:l vsakogar Telefon štev. 7:». Prodaja Inica izgotovljenih oblek = z lastno krojačulcc. ----—— ELISA LEV! ulica Ponte della Fabbra štev. in Trg Carlo Gcldoni št. 7 Priporoča sc cenjenim odjemalcem radi konkurenčnih cen in raili točno izvr^nej. t dela izku.^eneg^a krojača. XXXmXXXXXXX3CXX razpošilja zastopnik ALEKSANDER GAZULLS, ul. Stadion S4s Trst Svoji k svojim ! Svoji k svojim ! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga ŠŠ stoječa pod pokroviteljstvom slob. in kralj, mesta Zagreb sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, skinio, seno, blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. Dolžnost vsakega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že da ne gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila. podružnica zavarovalne zadruge „Crcatia" - Srsi --CORSO štev. 1-- Zastopniki za vsako mesto, trge in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) sc sprejemajo pod ugodnimi pogoji. R, OSMO izdeluje kape vsake vrate in oblike, nadalje higijenične klobuke is platna | ki se jih more prati. Prodaja klobuke I —— iz klobučevine in slame Vse po cenah, tla se ni bati konkurenep. TOVARNA ulica Malcanton št. 7, I nad. ZALOGA ulica Riborgo štev. 33, TRST. »^xxxxxx)6očxxx FILIP SVANBŠEVSC zaloga dalmatinskega vina lastni pridelek v Jesenicah pri Oini- ; j v ulici Valdlrivo št. 17 (Telefon 14-0 5) ' v kateri prodaja na malo in veliko. — N .dalje I priporoča slav. občinstvu 'uova št. 11 in „Ai fratell đalmati.. ullei1 ; Zndeeehe št. S. v katerih toči svoja vina f. vrste asC^t« izdelovanje ženskih oblek CARLA FONN Trst. ulica Geppa št. 18, I. nad. !>iia je v prvih salonih na Dunaju in v Parizu in sato ijtV Izdeluje vsaktero toaleta. "VB SPECIJALITETA v an?Mttl otletat iii Muzali. Vsako delo izvršuje hitro in po nizkih cenab. Ha nrndai qh ■ ena hiša v u,ici s- lici pruudj bU . Cilino s 150 sežnji zemljišča; dve hiši v isti ulici z 200 sežnji zemljišča : stavbišče na Greti 110 sežnji zemljišča; zemljišče v ulici del Eremo, voda iz Brojence, plin, vodnjak, stavbišče pripravno za dvorec, vozna cesta; en nov dvorec pri sv. Ivanu, nova hisa, prosta davka za 11 let, vrt voda. plin, ob glavni cesti. - Obrniti seje na Kdor se želi elegantno obleči naj ne zamudi obiskati prodajalnico narejenih oblek ALL' UNIVERSO Sap- Srg Carlo Goldom sf. i kjer najde največo ugodnost v cenah in velik izber za zimsko dobo k Važen razglas za vso okolico! S Naprošeni &te, da obiščite dobro znano in veliko - |zalogo narejene obleke | ^r* ______... la Ako hočete imeti pod iz dobrega suhega jelovega lesa in lepo obdelanega, kupite ! dilje (sfoi) v zalogi Josip irtssio^itz TRST, ulica Dante Alighieri št. 3 Razpošilja tudi ni deželo. FoSpisasi priporoča si. občinstvu ltoio zalogo dalmatinskega vina nahajajoče se v ulici Torre bianca šf A o in gostilne ul. Romagna št. 4 in ul Giulia št. 71 v katerih toči dalmatinska vina najbolje vrste £nte Dvornik trgovec z vinom. TRST, Corso št. 22, II. nadstr. ? 1 rst, ulica Arcata štev, i « Tu najdete najveeo izbero: prodaja se vsakovrstno blago za prih. letno dobo ^ VELIKA ZALOGA TOPLIH OBLEK BARVA- ** EMERijA Josip Zigon ^Im « • • • ■ ___ u • • • • Izbor drog, barv, čoplćev, pokoatl parfumov, lin. mile. — Zaloga mineralne vode, voska za parkete, na mrzlo pripravljenoga . ■Srnpa tamarlndo, mallnovcs. Itd. Itd. — po najnižjih cenah. NIH IN ČRNIH, VRŠNIKOV in blaga za obleke. Uzorci zastonj. K VITTOHIO PIŠKUR. g \ ^^ V bogafej zalogi r-ohistva Em. Ehrenfreund (pToj (l»er nljca Mn U (Hffiijjs) đaja novo in rabljene pokiStro pc konkurenčnih cenah v najem. Poilpisnoi sem ▼ nllei Lazzkrotto veselilo i tov 19 j aa le aezojoAa ed vaakMp, te ta« ai od oadnifo ia jft el ed hiMUaih vlog phž^o aaoed aa Vlafla ae lahke pe 1 ■amo aadraiaikoa Ia aioor aa akajišbo po aa m matavo pe 5»/,%. ^ Uradne ure t od t.—13 dopoludao ia od >.-i pepoladao. ® Upladuje vaaki daa ah aradalh arah. — Ob aodeljah Ia praaaikih jo arad aaprt ■ho vrodaootalh paph^or, UoMa Ifcd.| Unltai rada a I1I.I04. 11 . . Pekarna in slaščičarna Miku: trg S. Francesco d' Rssisi štev. 7 Prodaja moko I. vrste, slaščice in l)i-.kot-najfineje vrste. Trikrat na dan svež kruli. Zaloga pijač : ; finih vin za desert, dalmatinskih in istrskih vin ! — Pivo v steklenicah. ~ ; Cene zmerne. — Razpošiljanje tudi na dom