LJUDSKI GLAS.
Ivi	Izhaja	na	mesec	dvakrat.	— Velja za celo leto TT T	1'	»	-f	•	••	Inaerati:	Petit-vrsta, ako se lkrat tiska 5 kr., akrat TTT l ann a
STifiV S gold., za pol lota gold. 1,50. — Vredništvo, oprav- V Lil 11 Dll £LT11 X lžLIlllVfUllSj 4 kr. in ako ae 3krat ali večkrat tiska 8 kr. — Roko- XII I I . O UD V.	ništvo:	Krakovski	nasip št. 10.	T	J	J-*-■ J cmiA v CVJ. XJ	plsi	so	ne	vračajo.	Nefrank.	in	anom.	pisma	retour.
Stopivši v tretje leto našega delovanja štejemo si v dolžnost, čast. našim naročnikom zahvaliti se za nam dano podporo. Pač smemo trditi, da smo vso svojo moč v izvrševanje naše naloge stavili, da je »Ljudski Glas» lepega svojega imena vreden postal, a vse to ne bi bilo nič pomagalo, ako nas bi ne bili gosp. naročniki podpirali in za razširjatev našega lista skrbeli. Težek je bil začetek našemu časniku, ker so nam »Narodovci* jako nasprotovali, a zdaj, ko so oni sami propali, kar so nam vedno želeli, zdaj, ko so ti nasprotniki ves vpliv izgubili, zdaj, ko se je njih glasilo »Slov. Narod* svetu v pravi svoji zavijaški podobi pokazal, zdaj, ko smo mi s poštenimi svojimi nazori pri ljudstvu prerili, zdaj smemo s ponosom trditi, da je velika stranka za nami. Trudili se pa bodemo tudi naprej, da svojo nalogo vedno vestno izvršujemo in si simpatije ljudstva ohranimo. «Ljudski Glas* se bode tudi v prihodnje za blagor ljudstva poteza! in se — ne oziraje se na sovraštvo ali prijateljstvo te ali one stranke — zoper vse one bojeval, ki niso z ljudstvom. Naš trud in pomoč naših somišljencev nas pa bodo — če Bog dfi -— dovedli do onega cilja, katerega smo si v našem listu stavili.
Prosimo torej vse naše prijatelje in somišljence, naj nas podpirajo sč svojo naročnino, z razširjevanjem našega lista in z dopisovanjem.	„
Ob jednem prosimo za pravočasno vpošiljanje naročnine. Današnjo številko poslali smo še vsim dosedanjim naročnikom in tudi nekaterim drugim gospodom, o katerih mislimo, da se morebiti naroče, prihodnje številke bodo pa le oni dobili, kateri bodo pravočasno naročbo ponovili ali se pismeno vsaj k naročbi oglasili. Ponavljamo še enkrat naše vabilo k mnogobrojni naročbi in zagotavljamo, da si bomo tudi zanaprej vse prizadevali, da ljudstvu koristimo.
List velja kakor do zdaj
za celo leto .... 3 gold. — kr.
za pol leta	1	*	50	*	VretllliŠtVO«
Sloveniji voščilo.
Ko je naš izveličar dovršil rešenje člove-čanstva in se po svojem vstajenji prikazal svojim učencem v znamenje, da je z lastno močjo premagal smrt in pekel, bile so njegove prve besede, katere je spregovoril: »Mirvambodi!" O kako kratke, vender pa jedrnate, lepe in pomenljive so te besede velicega mojstra tudi za naš sedanji vek, posebno za dobo, v kateri mi živimo, ker milje prva potrebna podlaga socijalnemu življenji, on je korenina našega življa, prouzročevalec vsega dobrega, koristnega in vzvišenega, on je isto solnce, katero razsvetljava in ogreva blaženost narodov, z eno besedo: on je duša prave pozemeljske sreče.
Žalibog je denašnja Evropa podobna ježevej koži, to je: po njenem površji mrgoli na milijone bajonetov •— čuvajev miru (?), toda za njegovo obranjenje je podlaga le pulila, katero je vstva-rila sedanja moderna kultura.
Ti pa, naša premila slovenska domovina, katera si prestala toliko bSde in tuge skoz toliko stoletij in si se z mečem boriti morala za svoj lastni obstanek proti sili krutnih sovražnikov že v prvem veku svojega razvitja ter žrtvovala kri in imetje svojih sinov, podobua si postala kasneje materi, katera je dojila z lastnim mlekom lastnega in tujega otroka, in hvala tvoje materne skrbi ti je bila ta, da je tebe in tvoje otroke nehvaležni tujec podjarmil in te v spone svoje regime vklenjenega imel toliko časa, dokler te ni lastna moč in zavest naroda pripeljala k svoji zasluženej veljavi ter novemu probujenji.
Draga Slovenija! Ne moremo ti lepšega in primernejšega voščila iskati za novo leto, kakor da li ponujamo zlate besede izveličarjeve: Mir ti bodi! To je voščilo »Ljudskega Glasu“, katero ti iz dnk srca danes poklada pied noge tvoje bodočnosti.
Augelj miru naj rasprostre svoje peruti črez te in tvoje otroke, v dfibi miru naj obdelava kmetič svoje polje ter naj vživa zasluženi sad svojega truda; v dobi miru naj giblje tudi obrtnik svoje
marljive roke pri svojem poslu, naj vežba svoj um ter vgiba in poskuša novih iznajdeb; isto tako bodi prodajalcu in vsaeeinu stanu, katere vse tukaj navesti ne moremo.
Kakor vsakej deželi, tako tudi pri nas na Kranjskem bivajo in so naseljeni tujci raznih narodov; tudi teh nemoremo in ne smemo prezirati ali jih še celo zaničevati; pomislimo le, daje bila starim Slovanom gostoljubnost sveta; mari mi njih potomci ne vemo li tudi njih šege ali obrede spoštovati in se po njih ravnati, se bomo mari dali osramotiti od svojih prednikov?!
Živimo tudi s temi zanaprej v miru in edinosti, učimo se pozabiti vse nezgode in narodu prej vsekane rane, katere so nam priredile prejšne politične razmere, prouzročene po naših nasprotnikih. Vsaj ima Slovan blago srce, on rad pozabi in rad odpušča storjene krivde, blago in plemenito srce je pa biser človeške duše: »Mir hočem imeti mej narodi" so besede našega presvit-lega vladarja. Mari vdani in pošteni državljani ne bomo spoštovali želje našega preljubljenega očeta in cesarja?
In tako, predraga slovenska domovina, ojači, razvijaj se in razcvitaj pod mogočnimi peruti miru, osreči sebe in tvoje otroke in bodi tudi proti tujcem pravična in gostoljubna.
Mi pa na pragu novega leta 1884. kinčamo z oljko miru tvoj ponosni starovečni grb in ti kličemo s psalmistom: „Blagoslo vij en bodi letni venec tvoje dobrote in tvoje polje bode rodovitnosti polno, pašniki se bodo maščobe cedili in griči se ogrnili z veseljem."
„Ljubijanskemu zavijaču" za novo leto.
Uže večkrat smo omenili, da se ne spuščamo radi z „S1. Narodom", jako nedostojnim in hudobnim našim protivnikom v boj, ker ž njim ne-čemo naš list skruniti. Ker pa ta povsod znani nesramnež ne miruje in vedno in vedno prav po
njegovega vrednika, onega posebno na Bizeljskem predobro znanega gosp. Železnikarja navadi zoper nas ščuva, smo prisiljeni, ta list nekoliko opisati, da ga bo vsak, kdor ga še ne pozna, v pravej luči videl.
„S1. Narod" ali »Ljubljanski zavijač" je dnevnik, katerega sveta naloga je, pod firmo narodnosti na to delati, da se na eni strani čast in slava njegovih matadorjev po svetu razglaša, na drugej strani pa na to, da se narod zoper narod, stan zoper stan in poedini človek zoper posameznega ščuva in hujska. Dokler je imel še boljšo ‘ vrednike, ki so vedeli in znali slabosti in napake svojih gospodarjev prikrivati, je ljudstvo temu časniku še precej verjelo in mislilo, da mu res za nič druzega nij mari, nego za narodne pravice, za povzdigo narodnega blagostanja. Toda časi se spreminjajo in »Narodovi" vredniki ž njimi. Po smrti bivšega glavnega vrednika »Narodovega", Jurčiča, priromal je z Bizeljskega v Ljubljano človek, do takrat v Ljubljani le malo poznat, brez vsacega posla. Poda se, uvidevši da na Štirskem za njega nobena pšenica ne raste, na pot — misleč: „Nemo propheta inpatria sua.'1 In res, posrečilo se mu je, kos kruha vloviti in postal je »chefredacteur" »Slov. Naroda". Zdaj se prične nova dfiba za »Sl. Narod", kajti pisal ga je Železnikar. Izrodki »des hohem Trottel-thums" mrgoleli so v listu, laži in zavijače našle so zavetišče v njem, ščuvanje in huskanje je na dnevnem redu. Ves narod nevoljen nad tako slabo vredovanem časnikom, katerega naloga naj bi bila, v resnici živi narod zastopati, za kruh domačinov in ne za slavo in trebuh svojih mogotcev skrbeti, začel je mrmrati in porodila se je slednjič mej ljudstvom misel, ustanoviti nov list, kateri bo za ljudstvo delal, ne oziraje se na pogubonosno početje »Narodovo".
In ta list ustanovili smo mi in ga krstili »Ljudski Glas", kajti on zastopa ljudstvo. »Sl. Narod" spoznavši nevarnost, katera mu po našem listu preti, lotil se ga je in zdaj dela vedno na to, da ga uniči. Mej tem, ko so vsi drugi slovenski listi naš časnik z veseljem po-
zdravili in njega potrebo pripoznali, napadal nas je »Sl. Narod" s'prav nesramnim načinom, kakor se sme k večjem od šnopsarja pričakovati. Dolgo smo mirno čitali njegove napade, ko je pa pričel čast in poštenje naše z blatom ometavati in nas 'sumičil, prisiljeni smo bili mu odgovoriti in ker vse nič pomagalo ni, smo ga pa prav po domače zlasali in stresli, tako da zdaj že veka. Razodeli smo vse njegove laži in zvijače, in res je ves svoj upliv pri ljudstvu izgubil. Pa ne le samo ljudstvo, tudi vsi časniki slovenski so mu hrbet pokazali, ker so spoznali, da je postal nemogoč. Da pa čitatelje naše prepričamo, da vsi časniki slovenski o „Narodu“ isto mislijo, kakor mi in vse zavedno ljudstvo, navajamo in priporočamo sledeče liste v prečitanje: »Slovenec, Soča, Edinost, Novice in Brencelj “.
„Edinost“ v svoji 101. številki o »Narodu" mej drugim to piše: »Iz vsega se vidi, da je »Slovenec" postal svojemu starejšemu bratu, »Slovenskemu Narodu", jako nevaren konkurent. A kar vidijo vse oči, tega neče videti slavni upravni sv6t »Narodne Tiskarne", katere lastnina je »Slovenski Narod". Upravni svčt je v svojej radikalnej premodrosti najprej poskrbel za to, da je »Slovenski Narod" s6 svojim zbadanjem in pretiravanjem zaradi dogodkov v zadnji sesiji deželnega zbora kranjskega odgnal in odpehal od sebe nekoliko mož, ki so mu bili, kakor sam pravi v sobotnej številki, poprej »laskavo naklonjeni", ter so uže več let redno podpirali list s6 svojimi izvrstnimi spisi. S tem je listu odpadla velika pomoč, ne da bi jo bil upravni sv6t drugače nadomestil; kajti vsa redakcija »Slovenskega Naroda" obstoji dandanes iz dveh — kaj pravim iz dveh — vsa redakcija obstoji iz poldruge glave, ker mora polovico svojega podvrednika posojati »Narodnej Tiskarni" za korektorja. Glavni vred-nik Železnikar je tudi Etienne, Friedlander in Skrejšovsky v jednej osobi" i. t. d. — Mi k temu le še to pristavljamo, da bi se vse inače glasilo, ko bi ne bila ta poldruga glava vsaj prazna, a kaj se sme od Železnikarja zahtevati? — Da pa ne dolgočasimo naše čast. čitatelje z »Narodom", katerega itak že vsi kakor slab denar poznajo, hočemo za nameček še nekoliko mlečnega njegovega brata »Škrata" omeniti. To vam je list, gospSda, da ga enacega nikjer ne najdete. Vred-nik mu je tudi Železnikar, in to je menda do-velj. Kar se njegovega zadržaja tiče, smemo pa smelo trditi, da more vsak revček v norišnici boljše pisariti. Dobro bi bilo torej, da bi g. Železnikar na »Sl. Narod" in »Škrata" bolj pazil in potem še le nas napadal, ker inače se mu zna pripetiti, da bo še to peščico naročnikov izgubil. Sicer pak prosit novo leto!
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane. Kolikor je meni znano, je od magistrata voznikom strogo prepovedano, vpre-žene konje brez vsacega nadzorstva na cesti puščati, kar je tudi prav; vprašam pa naš slavni magistrat, če ne veže tudi ista postava voznikov, kateri prodajajo prem6g? Se mari ne vidijo dostikrat te vrste ljudje, da hodijo po hišah v višja nadstropja svojo robo ponujati, ali da se zaleta v kako prodajalnico na frakelj »grenkega", mej tem pa voz in konji brez vsacega nadzorstva na cesti stoje. Mari ne veže teh ista postava, kakor fijakarje in druge voznike? Dalje — zabranjene so tudi nektere ceste za vožnjo zarad varnosti ljudij, toda premSgove voznike boš srečal z njih Sirocimi vozmi povsod, da še v tako ozkih ulicah, da Be človek konjem in vozu jedva ogniti more. Imajo le-ti morebiti kake posebne rotovžke privilegije) da jih ne veže ista postava, kakor druge voznike?
Zakaj ni kakšnemu mestnemu odborniku uže prišlo na misel, da bi stavil kak samostalni
predlog, da bi se tem ljudem odkazali stalni
1_? » •
bode tisti, kateri bo te kurjave potreboval, rad stopil par korakov, da naroči, koliko naj hlapci jremfiga v hišo prineso. Za preveliko težo naj ima vsak pri svojem vozu privezan voziček za samotež; na tacega se da že tudi nekaj naložiti, in ga lahko popelje po vseh ozkih ulicah, ne da bi bili pasanti skoz to v kaki nevarnosti. Vljudno prosimo, da bi naš magistrat tega ne preziral.
Iz ljubljanske okolice. Kdor opazuje in bere slovenske in druge domače časnike, bo videl, da ima vsak list veliko stranko za seboj, katera se vjema s programom svojega lista. Tako imajo listi: »Slovenec", »Edinost" i. t. d. svojo stranko, a »Sl. Narod" o sebi ne more kaj enacega reči. Vsi drugi listi slovenski, od prvega do zadnjega, in tudi uradna Laibacherica, berč levite »Narodu" in obsojajo njegovo bedasto pi-sarenje. Osobito čili, krepki narod slovenski se ne more sprijazniti s tem listom, z gnjusom ga zametuje. Živi slovenski narod bi moral glasno protestirati, da ima v Ljubljani izhajajoč list od njega ime, da ga pači tak<5, kar je na sramoto celemu narodu. »Narod" tudi vč, da stoji le peščica dohtarjev, profesorjev in agentov za njim; to je vse. Kako je bil še bahast pred nekaj leti, le povikšaval je naročnino ter svojim naročnikom ponujal slabo blago; ali letos, kako je postal ponižen in hvaležen, kako milo prosi naročnikov in dopisnikov ter poudarja svojo neodvisnost, ko vender vsak v<š, da ravno on je najbolj odvisen od neke svojati, in po vrhu še zniža naročnino. »Narodu" pršde jako, čeravno se bere, da se akcije »Narodne Tiskarne" kupujejo po jako viso-kej ceni. Čudno znamenje to! Marsikak si je »Narod" naročil, ker nij bilo druzega dnevnika, a odkar »Slovenec" izhaja, ki je jako izvrstno uredovan in ki prinaša vsakojake novice in spretne članke, pač ne bo treba segati po »Narodu", listu tako abotnem in nifc vrednem, ki svojim naročnikom večinoj le mrtvaške liste ponuja in o veselicah v čitalnici, pri »Figabirtu" in pri Anč-niku v Šiški poroča in neslane govore obskurnih ljudij prinaša. Novic pa tako nema, ker vse iz druzih listov nabira in ljudi sč svojimi suhoparnimi podlistki muči. Torej z »Narodom" proč ter si naročujmo »Slovenca" in »Ljudski Glas."
Domače zadeve.
(Rudolf grof Chorinsky), c. kr. vladni svetovalec, imenovan je c. kr. dvornim svetnikom. Čestitamo!
— (Tukajšnje delavsko izobraževalno društvo) priredilo je sinoči na Silvestrov večer večerno zabavo v Schreinerjevi pivarni na Šent-peterskem predmestji. Veselica je bila dobro obiskana, in zopet so delavci pokazali, da mej njimi edinost gospodari. Petje, šaljiva predavanja in deklamacije bile so izvrstne.
— (Svetilnice v Trnovem.) Že večkrat smo pisali, kako potrebne so svetilnice v nekaterih krajih našega mesta, toda ta potreba ni nikjer tako očita, kakor v Trnovem na »Gmajni". Vsako leto se tam zida nekaj novih hiš in nastale so že tam redne ulice, kakor n. pr.: Opekarske ulice, Cesta v mestni log i. t. d., vender pa se tam ne najde pri velicem številu hiš in prebivalcev ne ena(!!) svetilnica, premda morajo hišniki davek plačevati za plin in še smrdljivca žgati ne morejo. To pa še ni vse; ljudje, kateri dostikrat v temni noči od dela domu hodijo, so v nevarnosti, da eden ali drugi kam ne zabrede ali se v kako grapo ne zvrne in tako telesno poškodva. Bil bi pač skrajni čas, da naš magistrat tudi tem davkoplačevalcem pravičen postane in prej ko mogoče v željo in veselje tamošnjib posestnikov svetil-
— (Slabo vredene so hišne številke) na Opekarski cesti. Na levej strani te ceste čitati je zaporedom te-le hišne številke: 1, 3, 5, 11, 13, 7, 9, 25. Tako slabo vredenje hišnih številk je posebno v tistem kraji za tujega človeka, kateri eno ali drugo teh hiš po številki išče, zelo neprijetno.
— (Gosi kalijo ponočni mir) na Šent-peterskem in Poljanskem nasfpu. Kakor se nam poroča, pričnejo te živali uže v prvih jutranjih urah svoj koncert in prebivalce v dotičnih hišah iz najboljšega spanja budč. Gosi so sicer dobre živali, a Poljanskega in Šentpeterskega kapitolija ne bodo rešile.
— (V Domžalah) so na svetega Štefana dan tamošnji Tirolci težko poškodovali dva kme-tiška fanta. Uzrok je neznan.
(V Smledniku) so ob praznikih fantje ali bolje brezposelni postopači dva žendarja jako ranili z nožem in gnojnimi vilami, in sedaj hudobneže lovi šest žendarjev..
— (V Šiški) so vojaki (topničarji) v nekej gostilni zelo razsajali ter so mnogo hišnih reči pobili. Veliko huje je bilo v Simeringu pri Du-naji, kjer je 60 dragonarjev oštirki napravilo z razbijanjem blizu 1000 gold. škode. Kompanija vojakov jih je še le ukrotila. Veliko vojakov je raujenih. Kaj vino vse ne napravi!
— (Vredništvo »Mira") prevzel je zopet č. g. Einšpieler, ker je njegov vrednik, g. Filip Haderlap, svoj štirimesečni zapor nastopil. Osiveli in na očesih oslabljeni starček g. Einšpieler prosi toraj vse prijatelje slovenskega časnikarstva, da ga naj ne samo z naročbo na »Mir“, temuč tudi z dopisi podpirajo. Slovenci! storite, kolikor vam moč!
— (Nov list.) Začel bo izhajati začetkom leta 1884. nov političen list »Slovan", kterega bo izdajal znani asekurančni agent in mestni odbornik g. Ivan Hribar. — Mi vošimo temu listu dober napredek in srečo pri njegovem vhodu, toda la pod tem pogojem, da ne bo novinec dišal preveč po banki »Sl a vi j i“ in po obče znanem liberalizmu gospoda izdajatelja.
— (»Soča"), v Gorici izhajajoči izvrstni slovenski časnik, stopi s prihodnjo številko uže v svoje štirinajsto leto. Priporočamo ta list mnogo-brojni podpori, ker se v resnici pošteno poteguje za narodno stvar. »Soča" izhaja vsak petek in velja za celo leto po pošti sprejemana 4 gold. 40 kr.
(Graška vzajemna zavarovalnica) v Ljubljani, zastopana po g. Hudabiuniggu na Florijanskem predmestji, naznanja, da se z denašnjim dnevom prične vplačevanje letnih doneskov, ktere je upravni svčt za leto 1884. za deset odstotkov znižal. To priča, da ta zavarovalnica dobro napreduje, kar je tudi umevno, ker na podlagi poštenosti in vzajemnosti deluje. Priporočamo jo iz lastnega prepričanja našim rojakom, ker istina je, da ne more noben zavarovanec pri »Graški" zavarovalnici v škodo priti.
(»Slovenski Narod") v nekem svojem podlistku poroča, da včasih nekateri časniki iz druzih listov prepisujejo. Mi ne vemo, je-li to res ali ne, a toliko nam je znano, da »Narod" sam prepisuje ali izrezava tiskovine iz druzih časnikov, kar nam priča njegova 296. številka, v katerej prinaša iz »Slov. Pravnika" natančno prepisani članek z naslovom: »C. kr. kasacijski dvor". No, »Narod" je in ostane — zavijač. Saj poznamo naše »Papenheimerje"!
— (Novi davki.) Nek burkež se je blizu tako-le izrazil: »Ni mi bila priložnost dana, mej svetovalci vladarjev sedeti, da bi tudi jaz kako pametno ziniti mogel, imam pa toliko na srcu za blagor in korist človeštva, da nemorem molčati. Ker vidim, kako je dandanes vse z davkom preobloženo, premda se bi tisti lahko za polovico zmanjšali, ne da bi države od svojih dohodkov kaj izgubile, vpeljal bi prostovoljni davek
ter Stavim zn. dannR Rftmn rivn nvfirllno-a • 7st SpurUp
redil v tli razrede ter lepemu spolu samemu prepustil odložitev za enega teh razredov. Prav lepe ženske v I. razredu bi plačevale 10 do 15 gold. na leto, ženske II. razreda, torej srednje lepote,
6 do 8 gold. in grde III. razreda bile bi davka proste. Za mož ki spol pa bi vpeljal »znanstveni davek". Prav pameten mož v I. razredu plačal bi 20 do 25 gold., mož srednje pameti 8 do 12 gold. in neumni bili bi davka oproščeni. Tudi možkim bi pri določbi razreda prosto voljo pustil. Opaziti pa moram, da bi morala ta dav-karska pola povsod priložena biti, n. pr. kedar bi kdo prosil za kako službo, odlikovanje i. t. d.; tako bi bili možki III. razreda za javne službe nesposobni. Predlagati bi mogel še veliko druzih prostovoljnih davkov, toda to ni potrebno, ker bi ta prostovoljna davka državne blagajnice tako napolnila, da bi ne vedli kam z denarjem.
— (Loterija za »Narodni dom“), določena na včerajšni dan, preložila se je za eno leto, torej na 31. grudna 1884.
— (Ljubljanski „Wochenblatt“) je o našem neodvisnem in nepristranskem listu prav slabo poučen, kar njegova 176. številka od 22.m.m. priča, v katerej trdi, da g. Regali naš časnik in-spirira; enkrat za vselej naj bo izrečeno, da ni g. Regali v nobeni drugi zvezi z »Ljudskim Glasom", kakor v tej, da je naš naročnik. Mi g. Regalijeve zahteve niti ne poznamo in tudi nobenega protektorja nijmamo. Mi nijsmo z nobenim drugim v zvezi, kakor z našimi vrlimi dopisovalci in podlistkarji, katerih imena pa nikdar priobčili ne bomo in je ne smemo, da si tudi »Slov. Narod" to iz tega uzroka želi, da bi jih potem »pobijal". Še enkrat torej to trditev odločno tem bolj odvračamo, ker niti ne znamo, je li g. Regali prijatelj ali neprijatelj našemu podjetji. Ravno tako se zavarujemo zoper daljo trditev „Wochenblattovo“, da nijsmo našemu programu dovolj primerno nepristranski ostali, kar tudi nam v svojem članku nStatus quo anteu neposredno očita. Nam grč naravno v prvej vrsti za naš narod, a spoštujemo tudi vse druge narode, dokler zoper nas česar ne zakrivijo. Sicer pa to neznanje nemškega tednika o naših razmerah jasno priča, da je sumničenje zloglasnega „S1. Naroda", da bi bili mi z Nemci in nemškutarji v zvezi i. t. d., le izrodek njegove lažnji-vosti, zvijače in izmišljotine.
— (Gospa necega poznatega tukajšnjega restavratorja) se je šla pred kratkim kopat k »Slonu", ter ji je tako nesrečno spodletelo, da je padla na razbeljeno železno peč. Ker je ta gospa precej debela, so bile bolečine na hrbtu baje jako hude. Imejmo tedaj raj prstene ne pak železne peči.
— (Pogovori.) Jaka, črevljar: No, Jože, si li uže slišal, da tisti ljubljanski dohtar svoje klijente kar s6 škornjami pri vratih ven suva in potem bosonog iz pisarne hodi? — Jože, mizar: Seveda sem slišal, da je tak surovež in čudno se mi zdi, da ljudje še njemu zaslužek nosijo. Ti pa znaš vesel biti, ker si vsak dan par škorenj pri tebi naroči. — Jaka, črevljar: To je res za moj obrt ugodno, toda bojim se, da se bode kmalu sš škornjami naveličal, ker ga ta »špas" predrago stane. — Jože, mizar: Nič ne dč; svojo surovost ne bo več opustil, ker je uže prestar in če bo nehal s6 škornjami kmete brcati, jih bo pa začel sš stoli pretepati in potem dobim jaz ali stole ali pa celč truge v delo. Danes tebi, jutri meni!
Drobtinice.
(Starost železa.) Najstarejše reči od kovanega železa hranijo se v britiškem muzeji; te so: srp, našel ga je neki Belconi globoko zakopanega Pod sfinksom v Tebah; meč, vzidan je bil v veliki piramidi in našel ga je obrst Vyse, in žaga, katero 3e izkopal učenjak Layard v Nimrodu. Iz vsega tega ^edi, da je železo in umetnija kovanja silno staro in
da je tisoč let preteklo, preden se jo ta stvar v Evropo zanesla. Trdi se, da jo Azija rojstveni kraj železa in jokla. Kakor znano, podaril je Aleksander Veliki kralju Piru iz damaščenskega jekla kovano palico, in stoletja imele so kitajske britve prednost pred vsacim evropejskim jeklom.
(Orjaška poroka.) Minole dni sta bila poročena v Pittsburgu v Severni Amoriki orjak Wihiam 0’Brien in orjakinja Kristina Dunc. Skupna visokost poročencev znaša 20 črevljev in 3 palce, tehtata pa skupno 559 funtov.
(Poljubki po poštni nakaznici.) Na Češkem nekje dobilo je neko dekle od svojega ljubčeka 3 gld. s poštno nakaznico. Ko na pošto pride, da bi ta denar sprejela, praša jo poštni uradnik, zakaj odstrižek (kupon) ne obdrži. »Kaj mi pomaga odstrižek, ker brati ne znam", mu ta odgovori. Uradnik ji prebere listnico, na kateri so bile besede: »Pošiljam ti 3 gld. in tisoč poljubov." Deklico rudečica polije, a uradnik tekoj pravo ugane ter reče: »Denar si sprejela in poljube ti hočem jaz izročiti". Deklica misleča, da ne more drugače biti, ga objame in se pusti poljubljati. Domov prišedši radostno vsklikne: »Oj, kako prilično je zdaj vse vže na poštah, še poljubi so mogo po poštnej nakaznici pošiljati."
(Roparji napadli in umorili) so na Oger-skem sedem iz neke tovarno domov vračajočih so deklet ter jih pičlega zaslužka oropali. Zločince imajo vžo pod ključem.
(Umor vladnega komisarja.) Nedavno so zborovali delavci v Floridsdorfu pri Dunaji ter so prav živahno razpravljali o delavskem položaji. Za vladnega zastopnika fungiral je policijski koncipist Fran Hlu-bek. Ko se Hlubek iz gostilne domov vrne, ustrelil ga je neznan zločinec na ulici. Jako sumljiv jo neki kruhonosec Schaffhauser, kateri je že s štirimi pajdaši v zaporu. Vlada je razpisala 1000 gld. nagrade za onega ki bi pravega hudodelnika naznanil ali pripomogel, da bi so našel.
— (Stekel volk.) V nekej vasi v Galiciji so nesli te dni mrtveca na pokopališče, ktero jo bilo nekoliko oddaljeno ter samotno Mej potjo prido velik volk, popade jednega človeka in ga začno mesariti. Prestrašeni gledalci so bili kakor okameneli in prej ko so mogli pomagati, je napadeni vsled ran umrl. Ko se ljudje zopet ukorajžijo, gredo za volkom, ki jo je pobrisal proti vasi; mej potjo je še vedno popadal mimoidoče, naposled se zateče v neki kravji hlev. Tu so ga s kamnji in drogi ubili. Ubitega volka so potem zdravniki ogledali tor spoznali, da je bil stekel, zato so od njega napadene ljudi prenesliv bolnico.
— (Zopet žrtev socijalne bede.) V Beču se je ustrelil bivši trgovski knjigovodja Alojzij Fatjan. Našli so ga v glavnem drevoredu okraja Alsergrund s prestreljeno črepinjo. Uzrok temu samomoru bila je prevelika revščina. Samomorilec bil je več mesecev brez službe, premda je bil jako spreten in posten knjigovodja. V njegovoj sobi našli so list z napisom: »Christkindel, ich danke dir schOnl"
— (Strašen samomor.) Na nekoj postaji na Francoskem živi železniški uradnik, kateri je se svojim sinom in svojo soprogo v vodnem prepiru živel. Necega dne sprla sta so zopet očo in sin in slednji v svoji jezi zaklikno, da se bode usmrtil. — Oče mu zaničljivo odgovori, da on niti poguma za to nima. Ko se še prepirata, prihiti vlak in sin se na železniški tir vrže. Oče hiti za njim in zdaj so prične borenje. Oba se valjata toliko časa na ž«lezni cesti, da soproga uradnikova prihiti in moža od tira odvleče. V tem hipu pridrdra vlak in usmrti ne^ srečnega mladeniča. Mati njegova padla je v nezavest in prebudivši se, v prvo vpraša: »Katerega sem rešila, soproga ali sina?" Na to ji mož odgovori »Draga, ne zamori, mene svojega soproga"
Tržne cene v Ljubljani
25. decembra 1883.
Hektoliter banaške pšenice 8 gold. 73 kr, domače 7 gld. 96 kr.; ječmen 4 gld. 71 kr.; rež 5 gld. 36 kr.; ajda 5 gld. 20 kr.; proso 5 gld 36 kr.; turšica 5 gld. 40 kr.; oves 2 gld. 92 kr. 100 kilogramov krompirja 3 gld. 12 kr.
„Škratu4<.
Zljubilo se je umazanemu listu »Škratu« v dveh Številkah o meni pisati neslane dovtipe. Sicer ne poznam urednika g. Pajka, ki je nezmožen figurant, nekoliko mi je pak poznat pravi urednik »Škratu*, g. Železnikar. Nij navada moja pečati se s takimi ljudmi, a vendar iz raznih ozirov toliko v odgovor:
Istina je, da sem uredniku <Glasu> vže davno prijatelj in jaz njegov list priporočam, kar je lehko umevno, saj mora vendar narodni učitelj podpirati narodu prijazne in koristne novine, zatirati pak njemu škodljive, kakor je kužni «Narod» in šemasti »Škrat*.
Gospod urednik, menda Vam je dopis v »Glasim o volilnem shodu v Mengšu vsekal rano tako krvavo, da se tako ljutite name, a kaj morem jaz zato, bil sem sicer pri zboru, v dopisu je le pravcata istina in tudi vjemam se z dopisnikom. Ime njegovo morda izveste pri uredniku Glasu«.
Vi trdite tudi, da <Glas> prinaša neslane članke. Gospod urednik, le počasi, bolni ste, zel6 se Vam vže meša. Prašam, kaj je vendar bolj neslano kakor »Narod*, in bolj neumno kakor »Škrat*, lista, kterima ste Vi urednik. Vsaj vsak v6, kdor Vas le količkaj pozna, da ste Vi kot žurnalist ničla, kaj druzega pak ne znate; ja sem se sicer malo pečal z žurnalistiko, pa le to Vam povem, da, ko ste se Vi še brez posla klatili po Bizeljskih hribih, imel sem tiskovno pravdo, pri kateri sem pokazal, da ne spadam mej ono kategorijo ljudi, ktere svet zove »žurnal-barabe*. Povem Vam tudi, gospod urednik, da se prav nič ne interesiram za temno Vašo preteklost, a le spomnim Vas, da ste imeli precej koleščekov preveč, ker ste po poročilu štajerskega dopisnika uganili marsikaj nenavadnega. Kaj — to gotovo najbolje veste Vi.
Tudi moj konj Vas bode v oči. Zakaj ga kupil sem, vem jaz, Vas, nesramnež, to prav nič ne briga. Mari ste tacega želeli takrat tudi Vi, ko ste bos z Štajerskega s culico na rami pritepli se na Kranjsko ali bi ga menda bili radi zajašili tudi Vi k shodu v Mengeš, da ne bi bilo trebalo Vam beračiti kebrov za fijakerja? — Pa kaj bom o shodu govoril, menda Vas še zdaj trese, kedar se spomnite na tisti nesrečni Mengeš, in ko ste se peljali domov v belo Ljubljano, nijste li gospod urednik tudi zračunili, koliko užitnine bi bilo plačati za tako veliko živo surovino kakor ste Vi, saj matematično svojo spretnost ste vže pokazali tak6 eklatantno pri «Sršenu>, «Škratu« in Tomšičevem spomeniku.
Sicer pa svetujem Vam in sodelavcem Vašega «Škrata», da nehate pisati tako noro, sicer pridete Vi in pajdaši Vaši še na Studenec, za kamor se vže davno zreli vsi Škratovci>.
Gospod urednik, črna, brez nade se Vam tedaj kaže bodočnost, kajti »Narod* in »Škrat* pojemata, umirata, in utegne priti dan, za Vas osodepolni dan, da Vas bacnejo in potem bo uredniške Vaše sramote konec. In osamljen in zapuščen bote lehko premišljevali, koliko koleščekov ima kdo premalo, koliko drugi preveč, kdo je brez glave, a tudi tistega za nos prijeli, ki bode brez službe — brez hrane. In če kedaj pridete v žalostni tak položaj, česar Vam sicer ne želim, potem le zatecite se k meni v blago vas, iz usmiljenja Vas bom sprejel v službo za hlapca svojemu kozaku.
M&kso Ivanetič, učitelj.
rareraHSiirasnsisasisBSBSHSiszsEsasisis
Gospod
s®
i
G.Piccoli
lekarnar
v Ljubljani.
K
Dlje časa zdravim razne bolezni želodečne zV ašo esenco in zmirom z najboljšim vspehom.
Dr. Fardo, zdravnik v Trstu.
Vaša esenca me je po polnem rešila bolezni, katera me je dve leti nadlegovala, zato Vam kot izumitelju tega izvrstnega zdravila izrekam naito-plejšo zahvalo.	Ivan Jhific.
Rakovac na Hrvaškem pri Karlovcu.
Podpisani potrjuje, da so esenco gospoda Pic-colija v mojej župniji rabili mnogi bolniki, in sicer z najboljšim vspehom, zato se lepo zahvalim izdajatelju te čudovite tinkture.
Fianonav Istri. AntonViaasich,
Q{	župnik	in kanonik.
Vaša esenca je edino zdravilo, katero mi je pomagalo zoper bolezen v želodcu.
Jože Sovdat,
Kamja, pošta Kernica pri Gorici.
Po enajstletnem bolehanji na zaprtji v životu in zlatej žili še nijsem dobil sredstva, katero bi me bilo tako zdravilo kakor Vaša esenca, zato sem Vam jako hvaležen. Janez Zehrov
iz Gorenjih Ležeč, Kranjska.
Piccolijeva esenca za bolezni v želodci, obstoječa iz rastlinskih snovi, katera je vže tisočem ljudi k zdravji pomogla, kakor se razvidi iz zahvalnih pisem, ki dohajajo nje izumitelju, je vsled svojega nenavadnega vspeha postala jako popularna.
Ona zdravi razne bolezni v želodci, koliko, krč, mrzlico, hemoroide, zapretje v životu, zlatenico, migreno itd. in je najboljše zdravilo za otroke proti črvom. 1 steklenica 10 kr. Naročila se natančno in takoj izvršujejo po izumitelju
G. Piccoliju, lekarnarji v Ljubljani (Kranjska),
L	po	poštnem	povzetji.	^	In
asasasasasasHsasasasHszsHsasasEsasMasa^
£d)utjmarO
914,. ±y-.-^ii ;. ■ > i(
_ __ Brez te varstvene znanilce, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno.
Cvet zoper trganje
po dr. ifcviEa.lIčvi.
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živoih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa. če se rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču'^ zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.
Zahvala.
Gospodu pl. Trnk6ozy-ju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinskej bolezni na nogi silno trpeli in
razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in uže več dnij niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski cvet po 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res imel je čudovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednakej bolezni priporočam. Vašej blagorodnosti pa izrekam naj-prisrčnejšo zahvalo, z vsem spoštovanjem udani_
^Pra-n. Tvi.gr, posestnik v Šmarji p. Colji.
Planinski zeliščni sirup kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pom ulil j e vo (Dorsch)
jetrno
olje,
najboljše vrste, izborno zoper brarnore, pljučnico, kožne izpustkejin bez-gavne otekline. 1 steklenica 60 kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kri čistilne kroglice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasariji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuljah k 21 kr.; jeden zavoj s 6. škatuljami 1 gold. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj.
Naročila iz dežele izvrše se takoj v lekarni pri,.samorogu"
Jul. pl. TRNKOCZY-ja na Mestnem trgu v Ljubljani.
P5p]jfj^Hjip]jLg pJtg pjGfg Eno EjpJ iia bBbb mBEm BHeS BbBflBbSBh
s*
Bratov Koslerjev
pivo v steklenicah
priporoča
v zabojčki! p 25 io 50 steklenic
III:
K
_	II
,, JT anus44	j
vzajemna zavarovalnica za življenje	|
na Dunaj i
ustanovljena pred več nego štiridesetimi leti, zavaruje
na življenje in za slučaj smrti.
Ta na podlagi vzajemnosti ustanovljeni zavod ima čez pet milijonov gold. premoženja in dela vsako leto z večjim dobičkom. Vsi zavarovanci so skupni posestniki zavarovalnega premoženja, ter se vsakoletni čisti dobiček med zavarovance razdeli, in sicer tako, da se zavarovalni zneski zmerom znižujejo.
 Glavni zastop te na jako pošteni podlagi delajoče zavarovalnice za Kranjsko je v Igubljani pri g. B. Zegner-ju Gospodske ulice št. 14.
Kdor se želi zavarovati, naj toraj oglasilo pri podpisanem vloži. Vsakovrstno zavarovanje izvršuje se v par dnevih reellno in cen6.
Spoštovanjem
.13. Zegner, glavni zastopnik.
'.V**. S
mmm
Eazglas.
Vodstvo c. kr. priv.
no zavarovalne družbe proti požara
v Grradlei
najuljudneje naznanja svojim p. n. družbenikom, da se je
uplačevanje društvenme za leto 1884.
pričelo s ±. ja-maTrarijem 1QQ4
ter se vzprijema vsaki čas ali pri društveni blagajniti, v lastnej hiši kons. štev. 18/20 Sackstrasse v Gradci, ali pa tudi pri okrožnih komisarijatih; V Ljubljani pri njenem zastopništvu v Florijanskih
ulicah štev. 23.
Na dalje se naznanja onim p. n. naročnikom, kateri so bili že prvih devet mesecev 1.1882. PG družbi za poslopja zavarovani, a so poslej brez prestanka zavarovani ostali, oziroma tudi 1.1884. zavarovani ostanejo, da se jim vsled nasveta upravnega soveta, vzprijetega pri občnem zboru dne 21. maja 1883, iz predobitka, dociljenega v upravniškem letu 1882. pri oddelku za zavarovanje poslopij, povrne 10 odstotkov v rečenem letu uplačane zavarovalnine, da se torej dotičnim p. n. družbenikom donesek za leto 1884. za omenjenih 10 odstotkov zmanjša.
GRADEC, meseca grudna 1. 1883.
Vodstvo C. kr. priv. vzajemno zavarovalne družbe proti požaru v Gradci.
(Ponatisi se ne plačujejo.)
Izdajatelj in odgovorni vrednik Ferdinand S uh ad o lini k.
Tiskalu Ig. v. Kloimnajr & Fed. Bamberg.