;j¡2 v ■tta&Si SLOVE Ti ■•«■-- 'hndsttü y pouk Ib mh&m a» » Atomi ki pi ÇospttAs Bwalni fll *£k«atrgay» »k jftíÉ&gsM P6 SA Vfffe» kja, uep>.a&m VM ta a» ijW-jtsmJ«. Sa «aaasfia í* •mí auariuin« vrwifa*, i« M nattas iakrss^ «rifa* as k kimtiist^«!»^ 4« C3P®4« op,imÈsak Sfcev. 52. V Maribora, âne 29. decembra 1904. TeČaJ XXX YUI. Veličastno zborovanje. Cvet slovenskega kmetskega naroda na Spodnjem Štajerskem je prihitel dne 27. t. m. v Maribor na zborovanje, da sliši svoje državne in deželne poslance. Divno Mursko polje, zeleno Pohorje, vinorodne Slovenske gorice, bogato Dravsko polje, rcdovitna Dra-vinska dolina, rajskolepi kraji ob deroči Mis-linji, ob bistri Paki, ob sinji Savinji, ob uporni Solli, ob Jugoslovanki Savi, skratka celi Spodnji Štajor poslal je ta dan v Maribor svoje odposlance. V zhorovalni dvorani je bilo zbranih okoii 600 uglednih slovenskih mož. Izmed poslancev sc bili navzoči: dr. HraSovec, dr. Jurtela, Koftevar, dr. Ploj, ftobič, R o §, RoSkar, VoSnjak, Žičkar. Zborovanje otvcri predsednik »Slovcn. društva« dr. Iv. Mlakar ter prisrčno pozdravi navzoče poslance in vse zborovale». Nasprotniki »o nap«uali nase poslance, mi jim hočemo danes dati zadoščenje ter pokazati svetu, da volilci stojijo za njimi. (Živio-klici.) Nismo vabili pouličnjakov, da napolnijo zborovalni prostor, kakor se to dogaja pri nasprotnikih, ampak rassodae slovenske može. Na to povabi govornik zborovalce, da si izmed a veje sredine zberejo predsedntšivo. Predsednikom je bil «voljen Fr. Mlakar, veleposestnik v HoSnici, podpredsednikom J. Š i n k o, župan v Središču, zapisnikarjem urednika K o r o S e c in Leskovar iz Maribora. Prvi povzame besedo, vihamo pozdravljen, dvorni svetnik dr. Mir. Ploj. Ostro obsoja Korberjevo vlado, ki je edina kriva, da s« v državnem zboru ne more nič delati Kôrber se drži neumnega načela, da hoče samo takrat Slovanom privoliti kake pravice, ako Nemci to dovolijo. Ker pa Nemci tega ne store, se za Slovane nič ne ¿godi. Kôrber se krčevito drži svojega ministrskega stola. Pred božičem mu je v proračunskem odseku velika večina izrekla svoje nezaupanje, a Kôrber tega noče razumeti in noče iti. Slovenci in Hrvati smo se združili s Cehi, da vržemo krivično Korberjevo vlado. (Vsestransko odobravanje.) Glede cbairufeeije slovenskih poslancev v deželnem zboru omeni, da je laž. ako nasprotniki trdijo, da smo mi krivi, ako se za femetske z&dvve nič ne stori. Glasno smo izjavili, da iz abstrakcije hio-čimo vsak gospodarski predlog. To smo tudi res stor i*, kč je nemsfea večina predložita lovski zakon. In enako bi ravn&li pri vsakem e«. so«-, lir*? -, ¡^logn \ NmyH ga niso prinesli, afnpRk silili s prorščoiiorji. Slovenski poslanci upajo, da so prav ravnali ! (Viharni klšci: Tako je! Prav ste ravnaliI) Nas vodi pri vsem delovanju staro sloves «ko geslo: Vse za vero, dom, cesarja! (Dolgotrajno, gromovito ploskanje in žirijo-klic? ) Drugi govormk je bil deželni rdi tfnik prcî R o b i č, ketereg t ao zborovalci isto-tak(. navduâeao poidraviii. Govoril je o postopanju slovenskih poslancev v deželnem zboru, o obstrukciji. Slovenski poslanci smo stavili in podpirali koj v začetku letošnjega zasedanja mnogo gospodarskih predlogov : deželno zavarovanje poslov, deželno zavarovanje proti ogoju in toči, deželno zavarovanje živine, ustanovitev kmetijskih zadrug, uravnavo Pesnice, uravnavo Sotie, uravnavo Drave, uravnave Savinje in njenih pritokov, podpore za one, ki so trpeli po toči ali povodnji. Vsi ti predlogi so se odkazali odsekom v posvetovanje. V odsekih imajo Nemci večino in se niso hoteli posvetovati o naSih predlogih. Noben naSih predlogov razven eni o podpori za poškodovance po toči in poveduji, ni bil rešen. Zraven so nam odklonili tudi kmetijsko Solo in za slovenske trge vnako meščansko Solo. Dne 4 no?em, pa so hoteli Nemci reSiti proračun za 1. 1905 Ko bi ga r- .¡¡i¡, poslali bi nas domov, in vsi slovenski predlogi hi bili nereSeni in pokopani. Valed tega smo rekli: Ne, o proračuau se ne bo razpravljalo, dokler ne prmessb naSih gospodarskih predlogov na svetlor I« ssačeh smo z obstrukcijo! (M gočfli kiic;: Ž vela (b frakcija!) T«koj pa sme izjavili, da ne bomo M*li- nob'eneaa »''socdsr^h^a jredisgH. ¿f'íSemci preuložii» prodl-'.g'íaráii !•,-&«•-nave Pesnice, Drave, Sotle itd. sp'.ch katerikoli gospodarski predlog, mi bt ne obstrtiirali. A Nemci niso h ;ie!i priaesti noŠfeuag uh predlogov, temveč siiiii le s proračunom. Nemct so torej krivi, če s« zahteve ljudstva niso uresničile. (Klici: Fej, Nemci!) Sedaj pa pišejo in govorijo okoli, da smo slovenski poslanci zabranili koristne predloge. (Klici: ! Hiiisvci! Zopet lažejo!) Na to preide govoril nik na zadnji nemáfcutarski shod dne 18 dec. | v Mariboru. Z Girstmeyerjem noče polemi-• zirati, ker ga v politiki ne smatra resnim, t O Tlrimerju pa zborovalcem dokaža, da je ! go .onl na istem shodu neresnico in da Listek, „Tovariši ob smrti!" Zgodlja z bojišča. Dopisnik »Standarda* poroča sledeči ginljivi dogodek, ki mu ga je pripovedoval japonski častnik iz Kurokijsvega generalnega Štaba pri Ljaojanu. Med bitko je ležalo na golem vrhu nekega griča štirinajst ranjenih vojakov. Ves dsn ob vročem solncu je besnel boj, in zdaj so se pomaknili bojujoči naprej, te reveže pa pustili, kakor ostanke razbitih ladij, ki jih vrže na breg besneče mersko valovje. Osem je bilo bradatih, Sest pa obritih. Sohice se je nagibalo k zapadu in je svoje rdeče, krvave večerne žarke sipalo na žalostno mandžursko bojišče. Noč se je približevala, da Se pomnoži grozo neusmiljene vojske. Ko so se temne sence dvigale iz dolin na vrhove, je »trasna zona pretresala srce tem revežem. Začeli so se pomikati bliže drug k drugemu. Sato, katerega noga j« bila prebita od kroglje, si je z rokama in z zdravo nogo pomagal, da se je približal k Tanaku, kateremu je granata eno nogo popolnoma razbila. Jamada si je strgal srajoo, da si obveže rano, ki mu je zevala ob strani. Nakarauri: je bil zadet v glavo; krogija mu jo prebila možgfne, ležal je znak in umiral. Macamoto je dobil krogljo v ramo; ] Sla je skosi in se vjela v tornistru. Kine ura je krvavel na glavi. Z velikimi bolečinami so se ranjeni Japonci bližali in začeli drug drugemu obvezavati rane. Malo proč so ležali Rusi. Niso bili tako težko ranjeni in so ue hitreje združili. Sato je rekel, da si obveže nogo, a ta hip je zagledal bradače. Prvi hip se ogleda, če ni j blizu puSke, da bi nanje streljal, a Tanaka mu reče: »Pusti jih, saj ao ti tudi ranjeni!« Sato si je obvezoval nogo dalje in se ni zmenil za Ruse. Pa ni bilo dolgo, in oči osmerih Rusov in šesterih JspcEcev so se zopet srečale, ker so drug drugega opazovali in hoteli >zv«deti, kaj sovražnik namerava. Japonci so se zelo bali, kajti Rusov je bilo več, njih pa pravzaprav le pet, ker Nakamura je bil že pol mrtev. »Brada jih dela bolj divje, kakor so«, reče Tanaka, »gledajo pa čisto krotko.« »Prgumni ljudje so«, reče Kimura in odganja muSice od ust umirajočega Nakamura. »Ko smo mi včeraj naskakovali grič, so Rusi nas nasprotno napadli. Na čelu jim je bil častnik, ki se je boril kakor lev. Od ran ža ves oslabljen, je padel in hotel od- dati poročniku Kacuru svojo sabljo. »Ne, ne, takemu junaku ne vzamem njegove duSe«, je odgovoril ta. »Mignimo jim, da pridejo sem!« reče Tanaka. »Tako bodo spoznali, da nimamo sovražnih naklepov.« Japonci so jih vabili z znamenji, in Rusi se začno oprezno bližati. Pozdravili so po vojaško in sedli ob stran svojih sovražnikov. Niso umeii drug drugemu jezika. Vendar 80 se trudili, da se pomenijo. Rusi so začeli delati znamenja; a Japonci tudi znamenj niso mogli umeti. Nato so molčali in si začeli med seboj pregledovati rane. Ko so Riisi zagledali umirajočega in težko liropečega Nakamura, so se odkrili. Kimura pa potegne iz žepa knjižico. Bila je ročna knjižica jsponsko-ruskih pogovorom taka navadna zbirka vsakdanjih brezpomembnih pogovorov in izrazov. S tem se je začel senimiv pogovor: Kimura je listal po knjižici in pokazal na vprašanja ali na besedo. Rus je pa zopet poiskal besede za odgovor. Počasi je Slo, pa so se vendar začeli umevati. Preden je noč legla na bojišče, so postali vsi zaupni prijatelji in tovariši. Že so si znali dopovedati, koliko otrok je vsak pustil doma. Tanaka je že iskal besed, da vpraša Rusa, če ni zadovoljen, da je ranjen, saj zdaj je mogoče, da ga pošljejo * SL0?kS8KI gospodam 29 decembra 1904. o deželnih financah posebno malo rasume. Pfrimer je govoril tudi o podpor.' za dijaško kuhinjo ter naredil iz dovoljenih 800 K naenkrat 8000 K (Klici: Vinski trgovec') Tudi o drugih podporah js govoril Pfrimer neres nico. Mi smo dovolili v sej« dne 10. nov. denar za brezobrestna posajila m če se ne izplačajo, so Nemci krivi. (Klici: Čujte, čujte!) In dne 3 novembra smo sklenili p dpore z& različne nime, te podpore so se žo izplačevale, to vem jaz kct de&lai odbornik, in se bodo tudi drugo Isto izplačevale, a sedaj pa pride Pfrimer ter pravi, da smo mi preprečili vse podpor«.! ( Ogorčeni klici proti Hrimerju: Sram ga bilo!) O Stigsrju pravi, da se mu je pri zadnjih volitvah sicer podaril konj, a mož ne zna jezditi. (Velikanski, hrupni smeh. Predsednik zvoni, da se vrne zopet mir.) S Stigerjem pač volilcem mariborskega okraja ne bo nič pomagauo Slovenski voliici pa naj bedo prepričani, d s njih poslanci vse, ksr storijo, storijo le za korist in blagor volilcev. Tako bodo tudi zanaprej delovali! (Splošno, glasno odobravanje in klici: Živeli poslanci!)« Predsednik Mlakar otvori razpravo o govorih obeh poslancev. Vsakdo sme govoriti in povedati svoje mnenje! Kmet in poštar Koser iz Sv. Lovrenca pri Ptujn izrazi poslancem zaupanje ondotnega političnega društva, dekan Žičker zauoanje političnega društva »Save«, gostilničar Novak iz S v. Bistrice v vrlo šaljivem govoru v imenu zavednih volilcev siovenjebistriškega okraja, kmet PelcI iz Gornje Radgone protestira že sedaj proti temu, da bi nasprotniki današnje zborovale® imenovali zopet kot mme »hlapce«, kmet Zemljič iz Radenc izrazi poslancem zaupanje v imenu zavednih volilcev is gornje - radgonskega okraja, kaplan V r a č k o v imenu pobtičn. društva v Jare-nini, kaplan G o m i 1 s e k v imenu Žentle-nartsVega političnega društva. Odvetnik dr. Rosica vsp dbuja voliice k narodu! «a vednosti ter opozarja na važnost občinskih volitev. Z ozirom na sklep mariborskega nV -^kega odbora, da se ne smejo rabiti več slovenski napisi, se je priporočalo, odgovarjati na to z znanim pravilom »Svoji k svojim!« Ker se nihče več ne oglasi k razpravi, predlaga kmet Zemljič iz Radenc, da se stori naslednji sklep: Na shodu v Mariboru dne 27. decembra 1904 zbrani zaupni možje štajerskih Slovencev izjavijo, da popolnoma odobrujejo dosedanje postopanje svojih državnih in deželnih poslancev ter jim z neomajsniiui zaupanjem naročajo, da nsglede na kakršnokoli protivno agitacijo nemčurskega časopisja in južno-štajerskih renegatov, ravnajo tudi zanaprej edino le tako, kakor se bode njim po vsakokratnem položaju umestno zdelo, da se približajo izvršitvi slovenskega narodnega in gospodarskega programa. Predsednik Mlakar izjavi, da se je ta sklep storil enoglacno. Da pa ne bo nihče o tem dvomil, pozivlje navzoče, naj vzdignejo isti roke, ki niso zadovoljni s predlagano resolucijo. Nihče se ne gane! Nato predsednik, ki je z veščo roko vodil veliko zborovanje, zahvali vse zbor~ival.ee, da so tako v mnogo-brojnem številu prišli na shod in tukaj pokazali poslancem, da razumejo in odobravajo njih postopanje. Poslanci pa naj gredo spet s novim navdušenjem v boj za svete pravice slovenskega kmeta na Spodnjem Štajerskem. Mi voliici smo aa vami, in kakor je že izjavil danes eden izmed volilcev, ako rabite v Gradcu v zbornici nsSih krepkih pesti, pokličite na«, mi pridemo! Ne moram boljše skleniti zborovanja nego, da zakličem: Žtveli poslanci, žive!» obdukcija! Po celi dvorani je odmevalo: Živeli poslanci, živela obstruk-cija! Navdušenje volilcev j« bilo veliko in splošno. Is različnih krajev so došle Se naslednje izjave: Ljubno v Savin. dolini. Prosimo, naj se blagovoli vzeti na znanje, da je tukajšni občinski odbor v svoji današnji seji soglasno izreke' vse zaupanje slovenskim deželnim poslancem štajerskim glede njih postopanja v deželnem zboru^. — Tržko občinski urad Ljubno, dne 23. dee. 1904. Župan F. Kolenc. Koaje—Pilštanj. Slovenski poslanci, junaško se borite proti krivicam našega naroda. Ljudstvo je za vami! — Za katoliško politično društvo: Tooiažič, predsednik. • Sv. Jurij ob Ščavni ei. Gk de vabila z dne 19. t. mes., se blagovoli k znanju sprejeti, da občinsko predstojništvo Sv. Jurija ob Š eavnici v imenu volilcev vsem slovenskim gg. državnim in deželnim poslancem tem potom za njiji tru^apolno delovanje v državnem in deželnem zboru izreka jVc p o 1 n 6 zaupa o je s tem pristavkom, da se njim prepusti v vsakem obziru prosto delovanje. Ob enem vsem blagim zborovalcem veselo srečno novo leto, Bog živi! — Občinsko predstojništvo Sv. Jurij ob Ščavnici dne 26. dec. 1901. Jurij Brumen, obč. predstojnik. Ljutomer. Ljutomersko učiteljsko društvo želi svojim poslancem dober uspeh v borbi za domovino. — Karba, predsednik. Ljutomer. Slovenski poslanci, pa sokolski hrabro in neustrašeno naprej t Na zdarl — Za murskega Sokola dr. Chloupek, starosta. Ljutomer. Zadržan sem v duhu z vami in želim sklenjenemu sklepu popolnega uspeha za slovensko stvar. — Dr. Chloupek. Presika pri LjutonfSru. Občinski urad Fresika srčno pozdravlja svoje poslance v njihovem boju za prava in. pravice svojega naroda. — Kapuc, župan. Pristava pri Ljutomeru. Občina Pristova odo-, bruje popolnoma postopale naših vrlih slovenskih poslancev. — Vršič, župan, ji Sl&mnjak pri Ljutomeru. Občina Slamnjak , izraža svojim poslancem popolno zaupanje in njim prepusti prosto taktiko. — Crček, župan. nazaj in da zopet vidi doma svoje drage. A Sato je grajal to vprašanje, češ, da bi žalilo vojaiko zavest ruskega tovariša. Tako so potekale ure in noč je razpela svoja črna krila nad bojišče. Bolečine so postajale vedno buj3j in mrzlica je začela tresti nesrečneže. Nakamura je nehal stokati — njegove bolečine so bile pri kraju. Ki-muru se je začelo blesti in zdihoval je po kaplji vode. Sato je tudi trpel grozne bolečine in bi bil na glas zdihoval, pa se je premagoval zaradi Rusov. A ti so razumeli. Eden cd njih vzsme tri posodice in pokaže s prstom v dolino. Vsi so umeli, da hoče po vede, a so tudi vedili, v kako nevarnost se podaja. Kajti spodaj so bili jarki s sovražniki. Obe armadi sta se še berili za ta grič, in gotovo so si stale obojne predaje straže čisto blizo, pripravljene, da ustrele vsakoga, ki se približa. Ru*ki vojak s posodicami stopi naprej in nekaj časa gleda in posluša. Vladala je smrtna tišina. Potem pa izgine v temi. Zdaj se je zadel ob mrliča, zdaj je padel v luknje, katere so izkopale granate. Ostali so čakali. Vsaka minuta se jim je zdela cela ura. Vas je tiho. Dolgo čakajo. Moral je biti že na dnu doline, morda je že zajel hladne vode in jo nese tovarišem nazaj. A niso ga pričakali. Ležal je že mrtev spodaj, umorjen na tihem od bajoneta, t | katerim ga je prebodel sovražnik izza grmovja . . . Tudi Kimura je utihnil za vedno, in Sato več ni mogel zatajevati svojih vzdihov. I', majhne čete se vzdigne druga postava. Bil je zopet Ru», ki je hotel donesti vode trpečim tovarišem. Brez besede vzame posode in se s težavo poda na nevarno pot. Spremljale so ga goreče želje vseh, ker so čutili, da deia to iz usmiljenja do njih. Šel je dol po gričj. Ranjence je vedno bolj mučila strašna žeja. Poslušali so njegove korake, dokler niso utihnili v daljini. Kar poči strel iz puške. Vsi se pretresejol Da, tudi on leži na tleh, zvijajoč se v bolesti, in posode, ki naj bi prinesle tovarišem vode, leže v njegovi krvi! Noč obupa je legla na ranjence in na njihove bolečine . . . Ob zori pa naskočijo Japonci zopet grič. Ko se pridrve prve vrste na vrh, zagledajo Ruse. Dve kroglji zažvižgata nad njimi, še tri, štiri . . . Japonski ranjenci kličejo svojim tovarišem, da ne! Ogenj se ustavi in Japonci puste ranjence. Dva ruska vojaka pa ležita skupaj v eni jami. Na njih grobu je lesen križec, in na njem zapisano z japonskimi črkami: »Tovariši ob smrti!« Rusko-japonska vojna. Ha suhem. Ko je izbruhnila vojna na Daljnem Vztoku in je Rusija doživela prys neuspehe na bojišču, so bili od veselja kar iz sebe Rusom sovražni časopisi in od tistega 6a*a so započeii ti listi pravo pravcato vojno — na papirju proti Rusiji, da se lahko s polnim pravom trdi, da bi Japonska že morala ždavna zmagati, ako bi mogli kaj pomagati njeni zavezniki ob uredniških mizah židovskih, nemčnrskih in drugih tem enako vrednih listov. Z blatom in gnojnico so obmetovali Rusijo, njeno armado in njene vojskovodje, laž so kupičili na laž, klevetali in obrekovali so, kolikor se je dalo, vsako sredstvo je bilo dobro, samo, da bi megli dovolj očrniti, oblatiti in ponižati to veliko slovansko državo. Vsak pošten človek, ki si je ohranil le količkaj zdravih možgan in samostojnega mišljenja, se je z gnevom in saničevanjem obračal od tega ostudnega početja. A dašti so od teh časopisov razširjene vesti o dogodkih na bojišču nosile na sebi za vsakega treznomislečega človeka vidljiv pečat neresnice, vendar so se našli in se še najdejo med nami ljudje, ki še vedno slepe» verjamejo tem listom. NaS list je takoj sprva svaril, da naj se ns verjame brepogojno vsem poročilom, ki prihajajo z bojišča in da naj bo zlasti oprezno pri vesteh, neugodnih za Ruse, zlasti pa smo se trudih, da podamo Sitateljem pri množici nasprotujočih si poročil jasno, verodostojno in dejanskemu položaju odgovarjajočo sliko o dogodkih oa bojišču. In najsi so prihajale z Daljnega Vstoka Se tako črne, nesrečo javljajoče vesti, nem ni upalo srce in vedno in vedno smo bodreč naglašali, da položaj na bojišču ni tako neugoden za Rusijo, kakor se slika. Zato nas je čestokrat imenovalo nemčurako časopisje lažnike. A vendar je čas dokazal, da ie bilo naše mnenje pravo. Port Artur, o katerem so ti listi pisali že julija, da more vsak dan paati, Še vedno stoji in Kuropatkinova armada, katera je bila po njihovih poročilih že gotovo desetkrat hudo poražena, popolnoma uničena pa pri Ljaojanu, nele, da še ni strta, marveč vsak hip grozi, da zmane v enem navala vso japonsko, v Mandžuriji se naha-jajočo vojsko. Če je verjeti došlim poročilom, prede Japoncssm huda v Mandžuriji. Mraz je sedaj njihov najhujši sovražnik. Is Mukdena se poroča, da je tekom enega tedna zbolelo več nego 2000 Japonqev in da je veliko od teh umrio. Majhne praske med sovražnikoma se še vedno nadaljujejo. Posebno Rusi vedno vznemirjajo Japonce. Va morju. Med tem, ko jedro ruskega pomožnega brodovja plove pod poveljstvom admirala Roždestvenskega okoli rta »Dobre nade«, plove drugi del baltiškega brodovja sedaj proti Indijskemu oceanu. Kje se bosta obe brodovji združili, ali bosta sploh skupno potovali na kojišče, seveda ni znano. Kakor se sedaj vidi, se pri otoku Madagaskar ne bosta združili, ampak kje v obližju Sunda otokov. Eno najvažnejših vprašanj pa je, po kater; poti bodo krenili Rusi, ko bodo prišli k otočju Sunda. Japonci gotovo ne bodo čakali ruskega brodovja pred Port Arturjem, Vladivo-stokom ali pred kakim japonskim pristaniščem, ampak mu bodo Sli nasproti, da ga prej uničijo, nego dojde na svoj cilj. Japonce čaka težka naloga, ker ne vedo, kje bi srečah Ruse. Za Felkersamovo brodovje je najkrajša pot iz Port Saida čei otok Cejlon, 29. decembra 1904. SLOTÏKSXI 6OSP0DAX. S trs® S. skozi cesto Malako in Kitajsko morje, za brodovje Rcždestvenskega pa bi bila od rta »Dobre nade« najbližja pot skozi otočje Sunda. Od tu bi potem brodovje lahko plulo vzhodno ali zahodno od Bornea in vzhodno ali zahodno od Filipinov. Še tretja pot je odprta ruskemu brodovju skozi otočje Sunda, to je cesta Japek med otokoma Flores in Sumba?a. Ta pot pelje dalje skozi Maluke, vzhodno ali zahodno, mimo Marijanskih otokov proti severu. Pri tem pa pride v poStsv, da bodo Rusi, ko dospo v ta otočja, težko prikrivali svoja premikanja, ker od tod vodijo na vse strani brzojavne zveze. Za slučaj, da bi Rusi potovali razdeljeni, bi bila Japoncem naloga zalo etežkečena. Na vsak način bo to zanimivo poglavje v rusko-japon-ski vojski, kako bo pripeljal Roždestvenski svoje ladje do cilja in kako mu bo Togo to izkužal preprečiti. O namenu baltiškega brodovja, ko dospe v Vzhodno Asijo, se različno govori. Peter-burSki dopisnik »Köln. Volkaaig.« je imel razgovor z vodilnim ruskim državnikom, ki je odločno zanikal, da bi hotelo baltiško brodovje v Port Artur. Brodovje ima nalogo, doseči Vladivostok, da potem v zvezi s tretjim brodovjem, ki se sedaj v Evropi sestavlja in ki dospe v maju v Kitajsko morje, od dveh strani prične prodirati. Res obstoji grozna nevarnost, da premogovne ladje Japonci uničijo. Res pa je, da bo v februarju Kuropatkin pričel z odločilnim prodiranjem. V vodilnih ruskih kregih obstoji odločen namen, končati vojsko, ki naj velja še take žrtve, s popolnim porazom Japonske. General Steslj poroča, da so se med bojem z» »Visoko goro« približale portartur-ikemu pristanišču japonske torpedovke. General Steslj je ukazal podadmiralu Virenu naj napade japonske ladje. Po ljutem boju so se Japonci morali umakniti. Oklopnica Sebastopol se je usidrHa v zunanjem pristanišču; po noči se je pa vrnila nazaj v notranjo luko. »Sebastopol« je potopila v boju neko japonsko torpedovko, dočim je bila sama neznatno poškodovana. Podadmiral Viren je bil lahko ranjen. Nasprotno pa poroča Togo, da je oklopnica »Sebastopol« uničena, ko je bila usidrana v zunanji luki. Zadeta je bila od osem torpedov. Sedem jih je zadelo torpedno mrežo, s katero se zavarujejo ladije pred torpedi, eden torpedo pa je zadel ladijo ter napravil v njo luknjo, ki je osem čevljev visoka. Sicer se Rusi neprestano trudijo, ladjo popraviti, vendar je pa po Togovem mnenju izključeno, da bi bila »Sebastopol« Se sposobna za boj. Tudi eno rusko torpedovko je zadel torpedo, da se je potopila. Iz Port Ar tur ja je uälo 12 torpedovk. Po poročilih iz Londona se te ruske torpedovke izginile, kakor da bi bile začarane. Vsi japonski peskusi, da bi jih izsledili, so doslej ostali brouspeSni. Sodi se, da so torpedovke usle v Vladivostok. Načrt za izpad torpedovk je bil baje natanko dogovorjen z admiralom Skridlovom. Ko je admiral Kami-mura, ki je doslej stražil korejsko morsko ožino, s svojim brodovjem odplul proti jugu, je Skridlov to javil v Port Artur, nakar je osem ruskih torpedovk takoj vdrlo iz luke. Na Širokem morju so jih čakale prevozne ladje, ki so jih preskrbele 8 premogom, čuje se, da pluje torpedovkam nasproti admiral Skridiov s svojim brodovjem. Port Artur. »Visoko goro«, kakor jo Rusi imenujejo, so Japonci zopet izgubili. Iz Londona brzo-javljajo 23. t m.: Poročila, ki so doSla sem iz Tokia, potrjujejo rusko vest, da se je Rusom posrečilo si zopet osvojiti »203 m grič« ter pregnati Japonce iz vseh preje zavzetih stališč. Podrobnosti o teh dogodkih Se ni. Sodi se, da so Rusi iznenadili japonsko posadko ter tako zopet prišli v posest važne postojanke. S tem se je zopet dokazalo, kako žilava in hrabra je Se ruska posadka. Med tem se je posrečilo Japoncem vzeti utrdbo Kvanktm. To je bila te dni zopet kost, katero so glodali japonski in njim prijazni listi. Zdaj bo trdajava vssk dan padla, ker spada ta utrdba k notranjim glavnim utrdbam, so pisali. Toda neki i ngleški list piSe, čeravno je Japoncem prijazen, da to ni mogoče, ker so Japonci naSli v tej utrdbi samo Štiri poljske topove, med tem kc so v glavni utrdbi večinoma veliki trdnjavski topovi. Pri zavzetju te utrdbe s»» poroča o zanimivem dogodku Ko so se Rusi morali umakniti in je japonski zastavonoša posadil zastavo na utrdbo, je skočil velik, močan ruski korporal nazaj med Japonce, jih pobil nekoliko na tla, iztrgal zastavonoši japonsko zastavo in jo raztrgal z rokami in zobmi na drobne kosce, predno so g» Japonci pobili na tla. O ruskih ladjah, o katerih poročajo Japonci, da so potopljene, piSe neki nemški strokovnjak tako le: Japonski opazovalci poročajo, da potopijo ladje vse ieže v plitvi vedi, ob času plime jim sega veda le do gornjega krova. Nekaterim sega voda višje, nekaterim nižje, vsekakor pa leže vse na dnu. To se je meglo zgoditi ie, ako je ruski poveljnik svoje ladjo nalaSč dal peljati v plitvino. Kolikor časa so bile ladje rabljive sa službo, so ležal« v globoki vodi in ako bi jih bili Japonci poškodovali endi, bi se bile morale potopiti ondi. Vzrok, ki je dovede! ruskega poveljnika do tega, da je ukrenil to, je lahko najti. Ruske oklopnica »Poltava«, »Pobjeda«, »Retvizan« in »Pe-resvjet«, morda tudi križsrici »Palstda« in »Bajan« so bile v prejsnih bojih zelo poškodovane ter v tem atjinu ne več sposobne za boj. Poprave v ladjedelnicah niso bile več mogoče; kajti ako udari v delavnico le ena granata, delo samo jenja. Poleg tega so bili morda poškodovani tudi stroji, zmanjkalo je morda tudi železa in jekla za popravo lsdij; tudi se je rabilo osobje za važnejša dela. Skoro gotovo ladjedelnice nimajo več dovolj železja, da bi popravile 4 velika bojne ladje in 2 križarics, ki so bile zelo poškodovane. General Steselj, ki vodi borbo z občudovanja vredno gotovostjo, je gotovo dal ladje, o katerih je vedel, da so za precij časa nesposobne sa službo, razorožiti, spraviti vse na suhu, kar bi utegnilo dobro rabiti trdnjavi, topove, strelivo, živila, morda tudi premog ter jih prepeljati v pltvo vodo ter ondi potopiti; to se pravi, dal je napeljati v ladje toliko vode, da ladje tudi ob času plime trdno stoja na dnu. To ima dve prednosti. Na eni strani so ladje bolj zavarovane preti sovražnim strelom; na drugi strani pa ni izključeno, da japonske ladje, ako morda tudi samo mimogrede, dospe v luko. Njih prvi in najvažnejši cilj bi bil, odpeljati ruske bojne ladje iz luke, jih popraviti ter jih potem rabiti proti Rusom. Osvojitev ladij bi bila sedaj za Japonce večjega pomena, ko pa osvojitev trdnjave brez ladij. Proti takemu slučaju pa so Rusi zavarovali svoje ladje s tem, da so jih potopili. Da so Japonci eno ali drugo ladjo zadeli, je mogoče, a položaj ostsne nespremenjen in to Se ni nikak njihov uspeh. Pač je uspeh na ruski strani. Kajti če Japonci streljajo na ladje, katere so Rusi sami potopili, potem s tem le tratijo čas in stre-ljivo, katerega bi med tem lahko porabili proti utrdbam. Resnično dejstvo so Japonci pretirali, da omilijo nekoliko poročila o svojih velikanskih izgubah, ki so jih imeli pri naskokih. Da ¿i bile ladje zgorele, kakor poročajo Japonci, je neumnost. Kakor znano, se jeklo in železo ne užge. Najbrže so se nekatere ladje rabile kot prebivališče za moštvo ter so bile pokrite z lesom, kakor se vidi to tudi v nemških vojnih lukah. Da so se torej vžgale take lesene strehe in »gorele, je lahko mogoče. Ne trdimo, da ta naii opis mora odgovarjati dejstvu, toda verjetnejše je kot japonska poročila. Politični ogle J. Prazni izgovori! Nafi slavnoznani predsednik graSkega nadsodiSča, gre! Gleis-pach, bi zopet rad zadal Slovencem zaušnico. Hoče namreč dati mesto predsednika okrožnega sodišča v Novem mestu na Kranjskem nekemu trdemn Nemcu. Ako pa mi zahtevamo naSe uradnike iz Kranjske nazaj, se izgovarja, da mora imeti na Kranjskem same slovenske uradnike. Ali morebiti misli, da Slovenci niso za višja mesta? S tem pač jasno pokaže, da so prazni izgovori, da mora na Kranjskem imeti slovenske uradnike. Samo Slovencém ne pustiti višjih mest, to je njegovo edino stremljenje. Zato pa ¡e naša želja, da se ustanovi za nas Slovence v Ljubljani nadsodiSče, popolnoma upravičena! V Gradcu delajo naprej dolgove, kajti zopet je najela dežela 12 milijonov K posojila. Pred dvema letoma je dežela dovolila mestu Gradcu, da si vzame na njeno odgovornost deset milijonov posojila. To svoto bo gotovo moraia plačati dežela, kajti Gt~ i je zelo zadolžen in je imel letos oko.' pol milijona primanjkljaja. Tako gospodarijo v Gradcu! NaS denar zapravljajo in zraven Se delajo dolgove! Naša vlada za izseljence. Ministrstvo za notranje zadeve namerava poslati v Ameriko poročevalca o raznih zadevah izseljencev. Ministrstvo hoče pospeSiti pomožne in dobrodelne zavode za izseljence v Zjedinjenih državah. Kaj pa z Južno Ameriko? Na to pa naâa polovičarska vlada hoče pozabiti ! Srbi in Hrvatje v Dalmaciji. S pravim veseljem mora vssk pravi Slovan bilježiti vsako vest, ki priča, da mržnja med brati Hrvati in Srbi, ki je rodila že toliko zla, od dne do dne vedno bolj ponehuja. Taka vest dohaja sedaj zopet iz Dalmacije. Kakor čitamo v listih, prenehata izhajati srbska lista »Srbski Glas«, ki je izhajal v Zadru, in pa »Dubrovnik«, ki je izhajal v Dubrovniku, in bc po novem letu izhajal v Dalmaciji jeden sam list namreč »Srbski List.« Temu listu bo naloga, ¡pospeševati slogo med dalmatinskimi Srbi in Hrvati, ki bo posebno v prihodnjem letu potrebna, ko se bodo vršile skero po vsi Dalmaciji nove občinske volitve, pri katerih bodo Sem ter tje tudi Italijani hoteli poskusiti svojo srečo. Kaj je novega na Balkana? Po pravici rečeno, ni nič novega, ampak vse pri starem, kajti zboljSale se razmere Se vedno niso. Tistih par tujih častnikov ni more biti povsod. Koder ti častniki nadzo rujejo, so turSki vojaki sedaj malo odjenjali; prišla pa je druga sodrga v deželo, ki kali mir. To so grSke tolovajske čete. Ti pridejo in napadajo mirne vasice b*ez vsakega povod*. Zadnje dni je bila neka boigarska svatba; ko so se svat je mirno razveseljevali so pridrl: v hiSo ti razbojniki ter ubili 18 svatov, 6 jih pa težko ranili. Neki drugi dar so vdrli v vas Bogdanci in z bombami razrušili več his. Pa tudi Turki s&mi pomorijr mnogo kristijanov ; najbolj prežijo na duhovnike in učitelje, češ, da ti podpihujejo ljud proti Turkom. Zaprli so mnogo Sol in cerkva da bi tako zabranili ehajanje ljudi. Kristjs nom so prepovedali nositi vsako orožje, i Turki niso nikoli brez njega in gs rabijo proti ubogim kristjanom. TarSka vlada baj» namerava proglasiti nad raznimi m«kedon skimi okraji obséda-) stanje in organizirat posebni voj, ki bi uduSevai medsebojne boj grSkih, bolgarskih in srbskih čet. V Solun j do«lo 32 000 Mauîerjevih puSk za turške vc jake. Miru vsled takih odredb seve ne b ker bo turško vojaštvo gotovo jako pristrai sko postopalo. Dne 13. t. m. je bil na žale niški črti Solun—Skoplje boj turških čet bolgarskimi vstaSi. Postni vlak, ki je vo: potnike in poŠto iz Avstro-Ogrske, je im vsled tega 2 in četrt ure zamude. — Zasto niki Avstrije, Rusije, Francoske, Italije Angleške so vložili na turško vlado skup; vlogo, v kateri zahtevajo pomnožitev tuj orožniskih častuikov v Makedoniji. Velevlat «fec 4. «umi»» mmmm. 29. dec«mhm m zahtevajo, da se število tujih orožniških častnikov pomnoži za 23. Obča slovanska organizacij a. Petro- j grajski list »Rus« je objavil članek o potrebi obče slovanske organizacije, kateri bi bila svrba in dolžnost, da slovanski in inozemski svet izveščuja o vseh važnejših dogodkih v slovanskih deželah. To nalogo bi imel vršiti slovanski izvestiteljeni urad z brzojavnimi agencijami. Morilec ruskega ministra Pleveja, Sasanov, je bil te dni obsojen v dosmrtno ječo. Njegov pomagač Sihorski pa v 12 letno ječo. Rusom sovražni avstrijski nemški listi so že pisali sprva, da morilca sploh niso prijeli, potem so prišli na to, da so ga prijeli, toda jim je takoj ušel. Iz vsega pisar-jenja se vidijo krčeviti poskusi, pisati kolikor mogoče slabo o Rusih, zato, ker so Slovani. In vendar se ima Avstrija veliko Zahvaliti Rusiji. Ko so se 1. 1848 spuntali Ogri in je bilo zelo dvomljivo, če bi bili avstrijski vojaki zmagali, tedaj so prišli Rusi Avstriji na pomoč. Niti Ogri, kateri so bili od njih te-peni, ne pišejo tako sramotilno o Rusih, kakor ti avstrijski nemški listi. Zdaj pa naj Se ti ljudje tajijo, da ne sovražijo Slovanov! Ubegla saška kraljica, ki je pred dvema letoma usla z nekim učiteljem svojemu soprogu, takratnemu saškemu prestolonasledniku, je 21. t. m. nenadoma prišla v Draž-dane, glavno mesto saškega kraljestva. Kakor je izjavila, bi rada obiskala svoje otroke. Hotela jim je prinesti božična darila. Na dvoru so pa o pravem času zvedeli, da hcče k svojim otrokom in so ji to zabranili. Potrta se je vrnila zopet nazaj v Florenco, kjer prebiva. Princesinja, ki se od svoje ločitve imenuje grofica Montignoso, se je zavezala pri ločitvi, da ne bo stopila na Saško, vendar jo je ljubezen do njenih otrok gnala k prestopku svoje objube. Kralja, ki je bil na lovu, so o vrnitvi njegove soproge obvestili in mu izročili njeno željo, da bi rada videla otroke. Odgovoril je brzojavnim potom: Sedaj Se ne! Nemiri v Italiji zaradi bede. Med prebivalstvom južne Italije raste nezadovoljnost vsled bede in pomanjkanja dela. V Francavilii so se vršili izgredi, kmetje so naskočili hiSe posestnikov, s kamenjem napadli vojake, ki so jih hoteli razkropiti. Vojaki so streljali ter ranili mnogo oseb. Nemiri se nadaljujejo. Prepovedan protiavstrijski shod v Italiji. Italijanska vlada je prepovedala nameravani protiavstrijski shod v Benetkah. Na tem shodu je nameraval govoriti Gabriel d' Annunzio o zatiranju Italijanov v Avstriji. Organizacija katoličanov v Galiji. V Rimu so imeli italijanski katoličani te dni razgovore o prihodnji politični organizaciji. Sklenili so, po različnih italijanskih mestih in krajih ustanoviti volilne odbore, ki bodo skrbeli za politično organizacijo katoličanov in pa tudi ustanovitev skupnega središča. Eno društvo bo nadaljevalo svoje socijalno delo, drugo pa bo moralo skrbeti za volitve in pa za politično delovanje italijanskih katoličanov. Italijanski katoličani so Se le pred nekaj tedni stopili v javno politično življenje in vendar že začnejo tako !epo delovati. Vstaja Hererov proti Nemcem. Mogočna nemška država se že pol leta bojuje proti nekaj stotisoč duS broječemu zamorskemu rodu Hererov, ne da bi se ji bilo dosedaj posrečilo uduSiti vstajo. Zdaj je v južni Afriki poletje in vsled neznanske vročine razsaja med nemškimi vojaki huda vročinska bolezen. Na vročinski bolezni je zbolel* 977 mož, iz med teh jih je umrlo 184. Zdaj je Se v bolnišnici na vročinski bolezni bolnih 441 mož. Dopisi. Iz Gočove. (Nov občinski odbor) izvolil je *a župana Vincenca Kronvogel, za I. svetovalca Bolfanka Doki, za II. svetovalca Matija Kramberger. Po velikem trudu je lepa i Gočova v slovenskih rokah. Prva in glavna zasluga za to gre neutrudnemu in neustrašenemu narodnjaku Boifanku Doki. Dosedanji občinski poglavarji bili so si svoje zmage svesti. Tibo so nabili na desko razpis občinske volitve, tajnika pa so dali na bolniško posteljo ter mu marljivo donaSali zdravil. Kdo bi v takih okoiščinah mislil na občinske volitve. Pride zgodnje jutro dne 19. novembra. Bila je sobota. Vse hiti na iržtvo v Maribor: ženske z jerbasi, moški s »irak-selni«, kmetje z vozmi. O kako prijetno se bo volilo! V prvem razredu en kmet zadostuje in zanj je »kožuh« že naročen. V drugem pomaga dobrosrčna Trezika; v tretjem pa Se priskočijo v stiski Senarčani, saj smo jim ob svojem času posodili. Torej hajd v županovo klet. Pa glej ga besa! Luč za lučjo se pomika proti županovi koči. Kaj pač to pomeni? Desko gledajo radovedneži z astmi in 5! očmi. Ali je res? saj ni mogoče. In vendar je tako. Ob pol 9. uri so občinske volitve Gočovske. Župan in odborniki ter različni kovači pomagači pa brezskrbno pijejo in pojejo ter se veselijo svoje čudovite prekanjenosti in gotove zmage. In res, njih zmaga je bila popolna. Nobeden tistih, ki so peli in pili v županovi kleti, ni bil izvoljen v občinski odbor. Iz Runeča pri Ormožu. (Najnovejša postna jed: zajec na vrhnju.) Nedavno je prišel Štirim podjetnim ženkicam, seveda edino le po naključju, lep zajec v pest. Halo, to je bilo cekaj zanje! — NaSe prisiljene zajčje lovke niso na dolgo in široko ugibale, kaj bi ž njim, njih obsodba je bila takoj sklenjena. »Prav dobro večerjo si pripravimo, pa je«, odločila je najodločnejša. Pa, o smola: bil je petek. Kaj početi? Odlagati ni kazalo, kajti Bog ve, kaj prinaSa drugi dan, grešiti se pa tudi ne sme. V tej gotovo vsakemu ljubitelju zajca in zajčjega mesa razumljivi zadregi se po dolgem molku naenkrat oglasi ... msnova Micka in z vzravnano glavo in blestečimi očmi sledeče zine: »Jaz jo že imam; kuma, (tu pri nas je namreč vsaka starejša ženska »kuma«) na vrhnju ga narediš, pa je in post ostane le post.« — In tako se je storilo. Pa zajec »na vrhnju« Se ni bil do cela prebavljen, že so se oglasili »angeljci miru« in v svoji ne-uteSljivi zvedavosti povpraševali po vseh okolnostih te izvanredne postne jedi. Morale so k sodniji in le-ta jim je naštela skupno 120 ur zapora in 1-80 K odškodnine g. najemniku lova; drugih sitnih posledic si pa lahko mislimo. Uboge ženkice 1 Tolaži jih pa naj to dejstvo, da se bodo smele v lepši spomin na skupno postno večerjo tudi tam ¿kupno postiti, kjer se osebna prostost tako kruto omejuje. Ženske, poslušajte torej: zdaj Se ne kaže, si prisvajati takih neobičajnih postnih jedi. Potrpite! Kmalu se bo novi lovski zakon uveljavil tudi po naSih lepih Slcven. goricah in potem pa le hajd na vse zajce! Zavrč. (Občinske volitve.) Pri nas so se že 17. nov. vršile občinske volitve. No, to sicer ni nič izvanrednega, a za našo občino so letošnje volitve velikega pomena. Pri vseh dosedanjih volitvah je bila udeležba le pičla, a letos pa se je naenkrat pokazalo na volišču ogromno veliko udeležencev. Marsikateri se je čudil temu, in vendar je stvar popolnoma naravna. Kakor drugod, tako si je tudi pri nas znani ptujski »štajerc« pridobil nekaj podrepnikov, ki so v svoji nadutosti in predrznosti Daenkrat hoteli tudi zavladati v občini. Toda to nevarnost so nekateri narodnjaki hitro spoznali, poučili nekoliko za vsako dobro in resno stvar vnete Zavrčane in tako so ti možje stare slovenske korenine polnoštevilno privreli na volišče ter si iz sveje srede zbrali same poštene, ugledne odbornike, o katerih so prepričani, da bodo delovali vsikdar v blagor občine. Volitve so tudi že potrjene in dne 8. t. m. je bil izvoljen županom jednoglasno posestnik in gostilničar Tomaž Morkovič. Slava vam, vrli volilci za vršiti, ki ste stali tako trdno in ste pokazali, da hočete biti na svoji zemlji sami gospodarji, ne marate pa tistih privandrancev, ki jim disi le vaš denar, nimajo pa srca za vaš blagor. Srčna hvala pa tudi zavednim poljancem od Sv. Marjete, ki so tudi prikorakali v lepem številu in pripomogli k sijajni zmagi. Toda Se nekaj moramo pribiti, da izve svet, kdo so naši nasprotniki. Najhujši agitator za »Stajerčevo« stranko je bil naduči-telj, ki je čujte in strmite, predsednik — »slovenskega bralnega društva.« No, pa pogorel je pošteno z vso svojo gprdo, dasiravno je kot veienepolitik tudi sam sebe volil. Radoveden sem, kako mu je potem kaj Sla v slast godba, ki je bila že ob 2. zbrana, da bi proslavljala nemSkutarsko zmago. Toda dokler bodemo Se nekoliko dihali, bo Zavrč obdržal slovensko lice, in naj si je tudi predsednik »bralnega društva« narodni odpadnik. Iz Pasje vasi pri Velenju. Naša vas ni ravno po števila velika, pa vendar se je od leta 1891 pomnožila od 19 do 31 prebivalcev, in tudi toliko hiš. Tukajšnji premogovnik pl. Lappa je že veliko zemlje ponižal, in tudi okrajna cesta je poškodovana vsled tega, ker se premog izkopava; tudi se delajo velike jame kot jezera. Tukajšnji posestniki moramo premog dražje plačevati, pravijo, da zato, ker ga imamo blizu; tisti, ki pa od daleč pridejo ponj, ga debijo veliko ceneje. To pa je vendar le čuden razioček. Mi posestniki pa moramo največ Skcde trpeti, ker so se poti jako pomnožile in ceste poslabšale z vožnjo premoga. Ko se je leta 1891 gradila železnica Celje-Velenje, smo bili tukaj najslabše plačani pri prodaji zemljišč za železnico. Vrhtega se politična oblast noče za naSe pravice potegniti. Kadar se kaka nujna prošnja vloži, se vselej odkloni, ko smo vendar tudi davkoplačevalci in tudi avstrijski državljani. Žaleznična oblast nam pri rampah, kjer ¿rez vozimo, ne napravi tako tira, da bi lahko vozili. Imamo tudi eno pot, ki vodi na njive in travnike, kakor tudi v trg Velenje in pa v Šoštanj. Toraj se vse občine Soštanjskega okraja poslužujejo tega pota, m tudi imajo pravico potegniti se zanj, da ostane ravno na tem mestu. Pri omenjeni poti je pa železnična uprava naredila ograjo, da bi pot odpravila. To pa ni mogoče, pot ostane ravno tam, kjer je. Zložili smo zaradi tega prošnje in so že vložene. Čudno se nam pa zdi, da se nam v takih nujnih rečeh ne da odgovora in stavijo ovire od strani politične oblasti. Slovenske poslance prosimo, da se tudi z» naše pravice potegnejo, ker mi nič ne opravimo. Daj Bog, da bo prihodnje leto srečnejše! Isto želimo tudi vsem bralcem! — Več posestnikov. Bazne stvari. Iz doita&člh fturqjev. Novo leto se bliža in zato smatramo za svojo dolžnost, da vabimo vse dosedanje naročnike in tudi one prijatelje naSega lista, ki še doslej niso bili nanj naročeni, naj vstopijo v kolo naSih naročnikov. NaS list izhaja že 38 polnih let, zato mislimo, da nam pač ni treba razvijati načel, koje zastopamo v svojih predalih. Da tudi slovensko kmetsko ljudstvo na Spod. štajerskem odobruje našo pisavo, za to nam je najboljši porok veliko Število naročnikov. Noben tednik ne Slovenskem nima tako visokega Števila! V letu, ki se bliža svojemu koncu, smo jih beležili 8000. Kakor kažejo nova naročila, bomo v novem letu zopet napredovali. NaS list je posvečen blaginji in napredku slovenskega ljudstva na Štajerskem! Ljudstvo to uvideva in zato prihaja k nam kot k svojemu najboljšemu prijatelju. Na strani ljudstva bo , tudi v bodoče vedno naše stališče! N?š list ' pa tudi v dejanju kaže, da ne iSče drugega U9. ¿¡etemfers SLOTBRD S08P0ÖÄH Sims 6. nego blagor ljudstva. Vkljub obširnemu ob- j sega in tedenskemu razpošiljanju stane samo 4 K za celo leto. Za pol leta veljs 2 K, za j četrt leta 1 K. Za NemSko stane naročnina 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Naslov za naroöäo se glasi: »UpravniStvo »Slov. Gospod.«, Maribor.« Rodoljube prosimo, naj pomagajo ljudem pri sitnem naro-čevaaju po poŠti. Vsem telimo: Veselo novo leto! Slovenski deželni poslanci včeraj dne 28. de«, v deželnem zboru niso ob-struiraii, ker so bili samo gospodarski predlogi na dnevnem redu. Cesarskega namestnika so pozvali, naj razveljavi krivičen sklep mariborskega občinskega sveta, da se morajo v mestu odstraniti slovenski napisi. Namestnik Se ni odgovoril! Körber — odstopi Ministrski predsednik Körber in tovariši »o cesarja naznanili svoj odstop. Cesar se Se ni odločil, vendar se govori, da bo odstop dovolil Körbeqev naslednik bo baje sedanji železnični minister Witte k. Promocija. G. Alfonz S e r j u n je bil dne 23. t m. na graSkem vsaučiftSčn promo-viran doktorjem vsega zdravilstva. Is šole. Deželni lolski svet je izrekel pohvalo za pospeševanje Šolskih stavb: kraj-nemu Šolskemu svstu v F r a m u , č. g. Fr. Časi, župniku v Sv. Lenartu, č. g. Alojziju Kos, župniku v Št. Martinu v Rožni dolini, g. Mihaelu Kačičnik, načelniku krajnega šolskega sveta v Dramljah, g. Gustavu Vodu S e k, načelniku kraj. Sol. sveta v Trbovljah, in g. Ferdinandu R o 3, županu istotam, g. Francu Cukala, načelniku krajnega Sol. sveta v Gorailskem, g. Francu Storgel, načelniku krajnega Šolskega sveta na Ptujski gori, in g. Ivanu Kelc, nadučitelju istotam. Triraz-redna ljudska Sola v Radečah pri Zida-nemmostu se je razširila v Stiriraaredno. Za stalno učiteljico je imenovana pri Sv. Barbari pri Vurberku tamoSnja začasna učiteljica gdč. Marija Š v e i g 13 r. Mariborske noviee. Pred senatom okrožne sodnije dne 23. t m. 1904 so bili za božične praznike obsojeni: Janez Vuk iz ptujskega okraja zaradi težke telesne poškodbe na 6 mesecev, Martin Šilec iz Št Lenarta na 2 meseca, Jožef Lorenčič iz ljutomerskega okraja na 4 mesece zaradi tatvine, Marija Vidovifi star. 2 meseca, Marija Vidovič mlj. 6 tednov, Anton Vidovič 1 mesec, vsi pristali »Štajerčevi« iz ptujskega okraja in zaradi tatvine. — Minolo soboto so prijeli v Mariboru UrSulo Končnik iz št. Ilja nad Mariborom. Sodnija jo je že delj časa iskala s tiralnico. Imela je slabe praznike. — Dekla Marija Murko iz Sp. Korene bi rada bila k praznikom lepo oblečena in ker ni imela denarja, hotela si je obleko prigoljofati. Šla je v torek, dne 20. t. m. k trgovcu Dlaga ter si izbrala za 140 kron blaga Ko je pa bilo treba plačati, je rekla, da je denar doma pozabila. Temu neumnemo izgovoru pa seveda trgovec ni verjel, ampak js poslal enega fanta žnjo domu, naj prinese denar ali pa blago. Med potoma je hotela fanta opehariti. Pa ni Slo! V soboto so jo v Mariboro prijeli. Ko jo je policaj prijel, mu je povedala napačno ime. Tudi ta je imela slabe praznike! Sodnik LibiS proti Slovencem! V mestnem zastopu mariborskem sedi tudi sodnik L i bi S. Tudi ta je bil zraven, ko se je v občinskem svetu glasovalo, da se v Mariboru ne sme napraviti noben slovenski napis. Tudi sodnik LibiS je torej pokazal svojo mržnjo in nasprotstvo proti slovenskemu ljudstvu. In ta narodni nestrpnež sodi — slovensko ljudstvo! Takemu nestrpnežu naj sloveneki ljudje zaupajo ? Ne I Proč z LibiSem iz sodne dvorane! Slovensko društvo prosimo, da naj proti temu možu stori vse potrebno, da ne bo sedel več v sodni dvorani, v katero se kliče slovensko ljudstvo. Slovenske stranke pa naj z oziram na sodelovanje LibiSevo pri omenjenem protislovenskem občinskem svetu dosledno pri vsaki obravnavi odklanjajo Li-biSa kot sodnika. V Stadenicah pri Maribora se ustanovi s 1. jaa. 1905 nova orožniska postaja, ki bo obsegala enega postajevodjo in tri orožnike. K „Zigertovemn stolpa" je prišla šele v torek, dne 20. t m sodna komisija ogledat si nesrečo, da poizve vzrok, zakaj se je stolp razrušil. Komisija je izjavila, da na žici ni krvi, kakor se je spočetka mislilo, temveč, da je to mast za železo, da ne rjavi. Kakor se kaže, bo komisija zvalila vso krivdo na veter, žice je vzela s seboj, da jih preišče, ali so pretrgane ali prerezane. Jožet Petrid, župan v Gornji Voli-čini, se je popolnoma vpregel v službo ptujskega »Štajerca.« Začel je močno agitirati, naj naročniki »Slov. Gospodarja« nazaj pošljejo in si naročijo »Štajerca.« Č9 doživimo, da bo sam okrog nosil in prodajal svojega ljubljenčka, vam sporočimo. Kaj pa je 1 novo Solo? Ali je tam vse gotovo? Kaj ko bi očka načelnik tam kaj poagitirali. Neosnovani, lažnjivl napadi Ker se je naznanilo po slovenskih listih, da se vrii v Špitaliču ustanovni shod bralnega društva, je to tako razjarilo protestantovsko-nemčur-sko »Deutsche Wacht«, da se zaganja z neo-snovanimi napadi/ na Se neostanovljeno društvo kot stekel pes proti mesecu. Med drtigim piše listič, da bo tarnanji g. kaplan podpredsednik društva! V špitaliču pa ni nobenega kaplana! Ali to ne kaže jasno, kako drzno lažejo ti nemški listi? Dalje piše, da je troba sedaj samo Se počakati, koliko bo krvavih glav na veselicah tega društva! To je tako nesramna pisava, katero zmore asmo tak listič kakor je »Deutsche Wacht«, glasilo spodnjeStajerskih renegatov. Ta pisarija pa Se ima posebno zloben namen. List pride namreč tudi drugim, poštenim Nemcem v roke. Kako si pač morejo ti predstavljati naSe ljudstvo, ako berejo take stvari o njem! Tako izpodkopava taka časnikarska sodrga ugled celemu narodu! V Juršincih pri Ptnjn se je priredila dne 24 t. m. za Šolarje božičnica, na kateri je bilo obdarovanib 70 do 80 otrok z obleko in vsi otroci pogoščeni Uprizorila se je igra »Požigalec«, deklamacija in petje. Vsem, ki so kaj pripomogli in prispevali, najsrčnejša zahvala, posebno pa čč. gg. župniku in kaplanu in cenj. učiteljstvu. Prosimo prihodnje leto zopet! Litmerk pri Ormoža. Pri nas je izvoljen za obS. predstojnika Jurij Novak, bivSi posestnik in lovec g. miljonarja H lde-braun-a in tudi zvest naročnik ptujskega kramarakega lista! Marija Snežna. V notici pod tem napisom v zadnji številki se nam je vrinila pometa. Ponudbe nemškega Sullerajna ni odklonil okrajni solski svet, temveč k r a j n i šolski svet. V okrajnem Šolskem svetu piha nemška sapa! V novem letu bomo Se govorili o slovensko narodni Mariji Snežni. Sv. Anton na Pohorju. Tukajšnji krajni Solski svet je v svoji seji dne 18. t. m. sklenil, da bo odslej celodneven Solski pouk, toraj ne več poldneven, kakor doslej. Mnta. Vsem preč. gospodom in gospem, ki so pripomogli, da se je na praznik nedolžnih otročičev na tukajlni Soli družbe sv. Cirila in Metoda priredila božičnica, pri kateri so se učenke obdarile z obleko, se v svojem kakor tudi v imenu šolske mladine prisrčno zahvaljuje solsko vodstvo. Umrla je v Gornje m gradu gospa Marija P in t er, gostilničarka »pri Zvezdi«. Pogreba se je udeležilo obilo občinstva. — V Ljubečnem pri Celju je umrla mati gg. učiteljice in učitelja gospa Marija Pir-kovič. Truplo rajne gospe so prepeljali v Ljubljano. Iz Velenja« V zadnji Številki »Sloven. Gosp.« čitaS: V Velenju dobe v kratkem elektriko; vpeljala sta jo industrijeloa Fr. Skaza in Vinc. Primožič najprej v svojih mlinih; sedaj pa dobi tudi trg električno razsvetljavo. — Pripomniti hočemo eledeče: Za trg Velenje je res velevažno, da dobi elek- trično jazsvetljavo; s žal, da je celo podjetje v nemSfcutaiakih rokah! Zgoraj omenjena Fr. Skaza (Pavline), posestnik v Šileku, in Vin. Primožič, kateri pa sliši tudi na ime Primoschiitz, najemnik Pavlinčevega mlina v Velenju, sta obče znana posili nem ca. Posebno se odhkuie zadnji, po katerem prihodu v Velenje se je še le začel tukajsni strankarski boj s svojo nemčursko strastjo in nestrpnostjo zoper vse, kar js slovenskega. Čudno pa je, kako da nimajo velenjski Slovenci toliko smisla in zakaj niso toliko podjetni, saj jim vendar na preti slaba v gmotnem ozira! Torej le nekakega poguma bi bilo potreba in stvar bi bila v narodnih rokah I Je-li neki bolje, ako gospodari posilinemec iu ako si s slovenskim denarjem omenjena dva moža polnita svoje prazne žepe. No pa saj časi se spreminjalo in upanje je, da se sedaj, ko teče tu elektrika, mnogokaj obrne na bolje I Mislinja. Na naši polti je že zgnil dvojezični posti pečat, ki smo ga nedavno komaj dobili. Kdo ve, ali eo ga miSi snedle, ali nestrpnost sovražnikov slovenskega prebivalstva. Zadnje je vrjetneje. Postni urad sploh, kjer le more, spodriva slovenščino. No, pa na ljubo peščice namškutarskih zagrizencev si ogromna ?ečina ljudstva ne bo dala kratiti postavnih pravic. NaSa potrpežljivost je pri kraju 1 Ako se nas bo Se dalje tako izzivalo in žalilo, bomo si že znali poiskati pot do enakooravnosti. Okrajni zastop v Rogatca. Pri volitvi v okrajni odbor rogaškega zastopa so izvoljeni kandidati Nemcev in nemčurjev. Okraj je popoluoma slovenski in vendar ga vlada peSčica privandranih Nemcev s pomočjo ne-značajuih nemčurjev. Ali Slovenci v tem okraju spijo? Vzdramite se vendar enkrat in pričnite z narodnim delom! Taka brezbrižnost z» služi najhujšo obsodbo I Celjske novice. Za nemško gimnazijo se bo zgradilo novo poslopje na Weberjevem svetu oh Savinji. Dosedanje poslopje pravzam« mesto za kupno ceno. — Dne 22. t. m. se je vrSila pred razsodnim sodiščem v Celju obravnava proti 49 letnemu posestniku J. GoriSeku i? Z >18 pri Vojnika, proti 24 letnemu J. Gtuajo in 30 letnemu posestniku J Grilcu iz Arclina. Dne 4. oktobra sta zasačila dva lovska nadzornika v gozdovih kneza Wm-dischgraetza satožence na lovu. Šla sta nadnje, in Gorisek je obrnil puSko proti njima, da bi ju ustrelil. Nato pa se zboji, vrže puSko proč in zbeži. A med potom pade, lovca ga zvežeta in izročita orožnistvu. Gorišek je bil obsojen na dve in pol leta, Grilc in Guzaj pa na 13 mesecev težke ječe. Celjski okrajni zastop raipaičen. Vlada je vendar ugodila celjskim Nemcem in razpustila celjski okrajni zastop, zato ker so se skejali nemški volilci v Celju in Vojnika in niso hoteli voliti svojih zastopnikov. Ako bi kaj takega storili slovenski trgi, gotovo bi jih vlada prisilila k volitvi in bi jih Se kaznovala z denarno globo. Seveda proti Nemcem, svojim ljubčekom, si ne upa nič storiti! Za nas Slovence je pa le nov dokaz, da meri vlada Nemcem z drugim merilom kakor nam. To nas mora navdati s Se le večjo navdušenostjo za svojo sveto stvar! Pri prihodnjih volitvah vstaclmo kakor en mož ter volimo naše kandidate, da »odo vlada in naSi nasprotniki sprevideli, da se mi ne pustimo za nos voditi od p?Sčice privandrancev in odpadnikov. Ti ne bodo z nami dilali, kar bodo hoteli. NaS odgovor na to naj bo edini ta, da pridemo vsi na voliSče in oddamo glasove za slovenske kandidate. Na svoji zemlji smo mi gospodarji! Vsaka nova volitev pa stane denar in sicer nas denar. Ali bodo morebiti Celjani ali Vojničani, ki so novo volitev povzročili, plačali te stroške iz svojega žepa? O, zdaj pa nič ne pišejo o slabem gmotnem star ¡u ok.ajnegt -aatopa, kar so oni vsega krivi, laio izgledajo ti prijatelji naSega kmeta. Samo gospodovali bi radi, naS kmet pa naj bi jih ubogal in jim hiapčoval. Zato: Proč 8 takimi ljudmi 1 208 otrok brez vsakega šolskega Bina 9j SLOVUSSiSÍLl SOSfC-SAS 29 decembra i8g4. pouka je še vedno v celjski okolici. Gospod baron Apfaltern, ki ste tako vneti za Šolstvo, da vsiljujete ljudem Sole, kjer se jih mnogokrat branijo, ali vas to nič ne briga? In ti za napredek Sloveecev tako »vneti« deželni Šolski svet, ali nič ne porečeš, da toliko Žolskih otrok ne obiskuje nobene Sole? Sramota za vse Šolske oblasti, ki dopuSčajo take Šolske razmere! Brežiške novice. Železniški čuvaj Janes Ban ga je našel dne 19. t. m. na progi blizu postaje Brežice raztroSen dinamit. Zraven je ležala stara, zamazana ruta. Ker so se isti dan železniški delavci od Bohinjske železnice vračali domov, namreč na Hrvatsko, sodi se, da je kdo dinamit zgubil ah pa zavrgel. Okrajno glavarstvo v Brežicah je dalo dinamit uničiti. — Slovensko ljudstvo v Brežicah in v okolicah je strastno oživelo; posebno živahnost in veselje slovenskemu narodu dela novo slovensko društvo »Sckol«, ki z največjo uspešnostjo napreduje. Ali nekaj napačnega za vrle Slovence v Brežicah in v okolici je pa Se, da ima slovenska občina Zakot nemškega tajnika. Gospod župan in drugi kmetje, kaj pravite k tem? Sam si je izkopal grob v Trbovljah dninar Peter Pintar. Šel je v pol ure oddaljeno vas, da bi pomaga! nositi nekega mrliča, a se je že po potu tja tako navlekel žganja, da je obležal in v pijanosti umrl. V grob, ki ga je bil izkopal mrliču, so zagrebli njega. Cerfevea« etv&ri. Duhovske vesti. Provizor v Podsredi, č. g Alojzij G r i č a i k, je zopet tam nastavljen za kaplana. V Radgoni je umrl dne 27. t m. pri svoj h ttarSiii č. g. Alojzij V e b e r i č, bivSi kaplan v Ivniku, po dolgi mučni bolezni. N. v m. p ! Urruatreisft „Mladeniška zveza" pri Sv. Ilju v Slov. gor. je imela na Štelanovo dobro ooiskan občni zbor. Po pozdr .vu voditelja dobil je besedo navduSeni voditelj jareninske »Zveze« Fr. Sekol. Polagal je mladeničem na srce, naj bodo verni, a tudi narodni. — Iz poročila o delovanju »Zveze« posnamemo, da je »Zveza« redno prirejala poučne shode ter izlete v soseščino. Po odposlanstvu je bila tudi aastopana na vseslovenskem mladeniš-kem shodu na Brezjah. Pri vnlitvi vodstva so se izvolili: voditeljem Fr. Žabrt, njegov namestnik Lavoslav LeSer, tajnikom Hrabro-slav Marko, blagajnikom Dragotin Muršec, Fran jo Brus in Veko Štelcer odbornika ter Franjo Dorner in Josip Felser namestnika. Sklenilo se je, pri prihodnjem zborovanju začeti z predavanjem občinskega reda. — Mladenk Rojs iz Jarenine dekl&muje pesmico »Hujdukova oporoka«, zatem pa spregovori on navdušeno o organizaciji mladeničev. — Razšli smo se potem z nado, da se v kratkem zopet zberemo. Tudi č. g. duhovni voditelj so nam spregovorili navdušene besede. Božičnica „Katol. podpora, društva v Celju. Tudi letos je priredilo »Kat. podp. društvo« božičnico za revne slovenske šolske otroke. Ojdarovanih je bilo 140 otrok z obuvalom, s toplo zimsko obleko in z raznimi drugimi darovi. Pri božičnici, ki se je priredila v zavodu čč. šolskih sester dne 22. t m., pele in prednašale so deklice ped vodstvom svojih dobrih učiteljic jako ljubko. Sviralo se je tudi na gosli in citre. Posebno lepo so uprizorile deklice Silviua Sardenko dramatično sliko v proslavo Brezmadežne: »Proti domu«. Po nagovoru na obdarovane otroke, kako se naj skažejo hvaležni svojim dobrotnikom, razdelila je med otroke mnogovrstne darove blago rod na gospa dr. Hrašov-čeva Blagim dobrotnikom pa, ki so pripomogli, da je bilo pri letošnji božičnici obdarovanih toliko otrok, naj poplača Tisti, ki je rekel: »Karkoli ste storili kateremu mojih najmanjš h bratov, ste meni storili«. Vsi oni čebelarji na Sp. Štajerskem, ki so lani vplačali udnino v Ljubljano, naj se blagovolijo javiti k pristopu k bližnjim nodružnicam »Slov. čeb. društva sa Soodnje Štajersko«, ter tukaj vplačati udnino. Oni p«, ki stanujejo v okrajih, kjer še ni takih podružnic, naj vpošljejo udninc neposredno vodstvu »Slov. čebelarskega društva za Spod. Štajersko« gosp. prof. J. Zelenik, posojilnica, Ptuj; kajti v prihodnjem letu se bodo tudi v ostalih okrajih osnovale podružnice, kolikor bo mogoče. Dosedaj so ustanovljene podružnice v naslednjih krajih: 1. Ptuj in okolica (sedež v Rogoznici), 2, Sv. Andraž v Slov. gor., Sv. Urban in Sv. Bolienk (sedež Sv. Andraž), 3. Domova, 4. Sv. Marjeta na Drav. polju, 6. Ormož (za celi okraj), 6. Sv. Lovrenc v Slov. gor., 7. Sv. Anton v Slov. gor., 8. za lenarčki okraj pri Sv. Trojici v Slov. gor., 9. za ljutomerski okraj na Cvenu, 10. za gornjeradgonski okraj pri Sv. Juriju ob Ščavnici, 11. za celjski okraj pri Sv. Juriju ob juž. žel., 12. za slovenjegraški okraj v Št Martinu pri Slovenjgradcu. — Ako pla- čujemo štajers':: čebelarji udnino pri domačih podružnicah oziroma pri našem društvu, delujemo s tem v smislu l&stae koristi, ker prihranimo n« t» način »Slov. čebelarskemu društvu zs Sp Št&j« od udaiae 25 °/0; ker je za toliko kranjsko čebelarsko društvo naročnino na . Slov. čebelarja« našemu društvu zo'ž lo; torej ostane potem cd vsakega uda 05 K na štajerskem. — Ivan Jurančič, potovaki učitelj. Društvena naznanila. Ie Ptuja. Občni zbor „Narodne čitalnice" v Ptuji se vrši dne 6- jan. 1905 ob 3. uri popol. s sledečin dnevnim redom: 1. Zapisnik zadnjega občnega zbori ¿. Poročilo odborovo ia pregledovalcev računov. 8. Vo litev novega odbora. 4. Oddaja časnikov. 5 Slučajnosti E prav obilni udeležbi vabi odbor. Bralno društvo v Pišecah priredi v nedelji na novega leta dan, zabavni večer s šaljivo pošto i šaljivo tombolo, s petjem in godbo. Začetek ob 4. m popoldan. Vstopnina prosta. K obilni udeležbi vabi -odbor. „Murski Sokol" ima dne 31. t. m. svoj silvtstrt večer v gostilni g. Vaupotiča. Začetek ob 7. Braino društvo „Edinost" v Središču in dne 6. jan. na sv. Treh kraljev svoj občni zbor društvenih prostorih Vabijo se vsi tržani k pristop Društvo „Zvezda" na Dunaju ima na novei leta dan svojo zabavo v dvorani „Zum Senator", Reichsratsstrasse št. 19 (vhod Felderstrasse 2). Zač tek ob 7. uri zvečer. Kat izobraževalno društvo v Studencih ; Mariboru ima dne 6. jan. svoj občni zbor. Llstnioa uredn.i Vsem cenjenim s trudnikom. Zadnja dva dni smo dobili od vrl požrtvovalnih sotrudnikov toljko dopisov, da bi lah ž njimi napolnili še en list. Žal, da smo morali veči dopisov odložiti. Zaradi praznikov smo morali del že naprej, in ker še takrat nismo imeli gradiva dopisnikov, smo naredili pač večji politični ogled več vojske. Tudi o shodu smo morali poročati. Zad dan p» se ne more vse odložiti in novi stavek oskrbi Oprostite toraj tokrat in ostanite nam zvesti! — Jnrančič: Hvala lepa, porabimo v novem letu I Pozdri Za družbo sv. Cirila In Metoda daroval g. prof. dr. Leop. Poljanec namesto venca grob svoje tete Marije Poljanec 20 K, Mohorja! Slivnici pri Maribora 25 K. Loterijske številk«. Trst 24. decemb: 44, 28, 18, 5, 83 Line 24 decemb: 51, 42, 65, 32, 54 * Á Kupiij te NARODNI KOLEK! Preda so. Stampllje iz kavčuka, modele za pred tiskanje izdeluje po ceni Karo! Kamer, zlatar in graver v Mariboru, gosposka ulica št. 15. 426 51—27 Prenovljena! dobro zidana, jedno-nadstropna hiša, z 2 velikima kletima, v kateri je tudi prodajalna, se takej pod «godnimi pogoji proda. Več se izve v Bankalarigasse št. 4, Maribor. 746 10-8 Dvonadstropna hiša v Mariboru Franc Jožefovi ulici, 11 stanovanj, mesečna najemnina 270 K, se iz proste roke proda Posestnik je tudi pripravljen, hišo zamenjati za gozd. Pojasnila daje Janez Spes, Windenauerstrasse 26. 766 10—7 Svlnsko maslo in druge pridelke iz mleka kupuje po najboljši ceni Amalia Šmyra, Dunaj XVII., Elterleinplatz 7. 781 10—6 Zeljno seme (kaps) zanesljivo ka-Ijivo edino prf.vega Kišeljskega zelja, katero naredi lepe, trde glave ter rodi v vsaki zemlji. Prodaja dokler je kaj zaloge; navadno žlico (20 gr) za 80 vin. poštnine prosto, Ign. Mcrcina, posestnik ia trgovec v Zgornjem Kašljiv p. Zalog, Kranjsko. Pri manjših naročilih sprejemajo se tudi pisemske znamke. Na naročila brez denarja se ne ozira. 803 18-4 Navozidana, vili podobna hiša, 12 let , davka prosta, veliko dvorišče, vrt z vod- j njasom, na suhem kraju, pol ure od ' Ptuja, S minute od hajdinske cerkve, tik glavne ceste, je primerno za vsakega uradnika v pokoju, tudi za kakega rokodelca ali obrtnika, se proda iz proste roke zavoljo preselitve sedanje pose-tnice. Več pove lastnica Ana Wekuš v Ptuju, Floriianska ulica št. 1._826 8—2 Lepa, velika hiša, z lepim vrtom ia sadonosnikom, pri veliki, lepi cesti, čisto blizu cerkve, kjer je že več let dobro obiskana trgovina z mešanim blagom, se proda. Naslov pri upravništvu lista. 82« 3—2 Vinogradniki, ki potrebujejo za spomlad amerikanske divjake, močne, za suho cepiti, I. in II. vrste, bolj drobne, kakor tudi ključev ali rožljev, vse Rip. portalis, močno za cepiti, naj se čim prej oglase. Divjaki L vrste 2 40 K, II. vrste 1 60 K, ključice 150 K 100 komadov. Divjaki še niso izkopani. Martin Slod-njak, posestnik v Bodkovci, p. Juršinci pri Ptuju. 830 3—2 Trte. Na prodaj imam 5000 cepljenih trsov na Rip. portalis, I. vrste 100 kom. 16 K; II. vrste imam 2000 kom., 100 kom, 8 K in sicer Laški rilček, zeleni veltlinec, bela in rudeča žlahtnina, beli Burgundec, Rulandec in nekaj Španjola. — Ulaser Makso, posestnik, Janževvrh, Selnica ob Dravi. 850 8—1 Lep les je na prodaj v Polički vesi. Alojzij Gornik, Jaraninski dol, pošta Ja-renina. 844 8—1 Lepo posestvo, hiša z 2 sobama, zidani in obokani hlevi za konje in krave, škedenj in kolarnica, velik sadonosnik s košenino, velike svinjske brajde, velik vrt, velik okol za svinje, velika njiva, 1 uro od Maribora, 10 m od cerkve, na lepem prostoru, se proda. Naslov pove uprav-ništvo. 847 2—1 Lepa hiša z vrtoma in lepim sadonosnikom, s popolno gostilniško koncesijo, prodajo tobaka in trgovina, na lepem kraju, blizu mesta in kolodvora na Spod. Štajerskem, se po nizki ceni proda. Kje pove upravništvo. 845 rt—1 Nova, zidana hiša z vrtom, blizu tovarne in žtleznice, se da v najem. Pripravna je za obrtnika ali pokojnika. Naslov pove upravništvo. 855 2--1 Gostilničarji I Proda se: 7 sodov g kovinastimi pipami, prodajalna miza s pločevino preoblečena, veidling iz bakra za glaže umivati, mali sodčeki, ki držijo 30 do 86 1, večji pa po 177 1. Juršič, Maribor, Josefigasse 38. 862 2 1 V najem se išče. Krčmo želim dobiti v najem, ki je v dobrem stunu in se pošteno obiskuje. Ako mogoče, vrt ali mala njiva zraven. Vzamem tudi ako je prcdajalnica za drob-nino zraven ter želim v kraju med Mariborom in Celjem. Ponudbe prosim do meseca aprila na upravništvo lista. 859 3—1 Proste službe. Orgljarska in mežnarska služb odda s 1. januarjem 1905 pri Sv. Ji na Peči blizu Velenja. Neoženjeni i prednost ter se naj pred novim letoi župnijskem predstojništvu osebno sijo. — Strašek, župnik. 827 Močen fant se želi rokodelstva Jožef Raner v Kamnici pri Maribori gospej Mariji Urletter. 843 Pekovski učenec, kateri ima lje do pekovske obrti, v starosti 1 17 let krepke postave, sprejme se pri g Janezu Cakš, pekovskem mi v Slov. Bistrici. 847 2- INežnar, neoženjen, se sprejme n blizu mesta Maribora. Kje, pove c ništvo._851 2: Služba organista, cerkveni! občinskega tajnika se odda v Dobj Planina. Štaj. 854 Oskrbnica, vajena vsakega po); in hišnega dela, išče službe pri ki šteni hiši do 1. svečana 1905. 1 „Ana" Pragarsko poste restante. 858 1-1 Gospodinja, ki vsako delo opravi, se išče za župnišče v ht Radvacju, p. Muta ob Dravi. 8 Tiskarna sv. Cirila v Mari se priporoča v razna tiskarska del 29. decembra 1904. ILOVEIISKI SOSFOMSt Sli*)« 7. Alojzij lloglar usnjar v Ljutomeru, § priporoča slavn. občinstvu svojo zilatno pomnoženo zalogo DC "o-sa-ja in v to stroko spadajoče potrebščine, kakor čevljarsko orodje i. dr. po $e vezane) se dobiva v tiskarni »t. Cirila t Mariboru. — Cena: v platno vezano It 1*50, s pošto vred H l-OO. Ta knjižica se posebno toplo priporoča vsem cenj. gg. pevcem in pevkam. ¡BS9 Trgovina z železnino,Merkur'; i». Majilid CELJE Za zimo: peči, raznih vrst, tudi ( za kurjenje z žaganjem, štedilniki, j vsi zraven po- ( trebni deli in pri- ( I prave. 775 8 Šipon 5000 Laški rilček 17000 8500 Muškat 500 1000 Izabela 300 Žlahtuina 1500 Kuverte Bogata zaloga poljedelskih strojev, posebno sedaj slamoreznice a- kotlov za žganje kuhati in vseh drugih v železniško stroko spadajočih pred- X metov. — Najboljše umetno gnojilo za travnike inX polja Tomaževa žlindra in kaj d it. v :tT avedila zastonj. X iXXX'XXXXXXXXXXXO Vinogradniki, pozor! Naznanjam, da imam za letošnjo jesen in prihodnjo spomlad veliko množino na suho 833 6—2 cepljenih trt «^f»- na prodajo in sicer cepljenih na Ripario Portalis in Solonis. Beli Burgundec 6500 Traminec 1100 Silvanec Nemški rizlec Rulendec 6000 Cena za premožnejše posestnike 140 K, za revnejše pa 80 K tisoč kom. Divjakov od B. Portalis in Solonis dobro vkoreni-njenih imam 30.000, & po 16 K. Prekupci so izključeni. Pri naročilu naj se pošlje 10°/0 4re od naročene svote. Trte se pošiljajo le v od trtne uši okužene kraje. Naročila se sprejemajo, dokler bo kaj zaloge. Janez Šegula, veleposo tnik in trtorejec v Hla-poncih, potta JurSinci pri Ptuju. m t i r m o priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru.. r v- Javna zahvala. Iz dna srca se zahvaljujem vsem sosedom, znancem in sorodnikom, ki so se v tako obilnem številu udeležili pogreba prerano umrlega brata in strica Janeza Fažmon, posestnika v Me-tavi. Posebno se še zahvaljujemo 6č. gg. župniku Štraklu in kapelanu, ki so mu tudi podelili zadnjo popotnico, in g. nad-učitelju, ki so ga spremili k zadnjemu počitku. Počivaj mirno, dragi brati — Sv Peter niže Maribora, dne 23. grudna 1904. — Jožef in Nikolaj Fažmon, brata. S Kmetovalci! ® obvarujte I ------------------ svojo živino ! pred hromoto in kostolomnloo, katere bolezni bodo po izjavi živino-¡¡dravnikov, letos radi krme, ki ima premalo rudninskih snovi v sebi, pri živini neizogibne in pridevajte stalno 7»8 16—8 Barthelnovo poklajno apno. Ce se živini da nekaj deka tega apna, koristi več, kakor če se poklada po izbruhu bolezni toliko kilo na dan, — Tega apna se porabi v pol leta za pokladanje pri eni kravi 6—7 in pri enem prašiču 3—4 kg. Izdatek majhen! n Učinek velikanski! 5 kg K 2 — iz Dunaja, 50 kg K 12'— iz Maribora. JDopisiaje se slo-vera-slsi 1 Miha Barthel in drug na Dunaju X./3. v Gornji v Spodn. Naznanilo. Deželni odbor štajerski je sklenil v svrho dobre izobrazbe viničarjev v sadenju amerikanskih trt in sadonos-nikov tudi v 1. 1905 ustanoviti viničarski teč^j in sicer: 1. na deželni sadje- in vinorejski soli v Mariboru, 2. na deželni viničarski šoli v Silberbergu pri Lipnici, 3. na deželni viničarski šoli v Ljutomeru, 4. na deželni viničarski šoli v Gornji Radgoni in 5. na deželni centralni trtni šoli v Spod. Pobrežu pri Ptuju. Ti tečaji trajajo od 15. febr. do 1. decem. 1905. L. 1905 se bo sprejelo: v Mariboru 14, Radgoni 12. v Ljutomeru 12, v Lipnici 24 in ^ Pobrežah 24 sinov posestnikov in viničarjev. Ti dobe tam prosto stanovanje, vso hrano in tudi 8 K mesečne plače. Poučevanje na teh tečajih je v prvi vrsti praktično in samo toliko teoretično, kolikor je neobhodno potrebno za samostojne delavce in samostojne viničarje. Po dovršenem tečaju dobi vsak obiskovalec spričevalo o svoji sposobljenosti. Prošnje za sprejem, ki so koleka proste, morajo poslati prosilci vsaj do 15. jan. 1905 dežel, odboru staj. V tej prošnji se mora navesti, v kateri zavod želi prosilec vstopiti in priložiti: 1. dokaz o dovršenem 16. letu; 2. nravnostno spričevalo, katero mora biti potrjeno od župnijskega urada; 3. zdravniško spričevalo, da nima prosilec nalezljive bolezni; 4. odpustno spričevalo od ljudske šole. Pri vstopu se morajo prosilci zavezati ves tečaj (od 15. febr. do 1. decem. 1905) neprenehoma obiskovati in kar se tiče izobrazbe, ubogati vsa povelja poljedelskih strokovnjakov. Gradec, 4 daeem 1904 840 3-1 _Od deželn. odbora štajerskega._ Anton Viher mizarski mojster v Mariboru Koroške ulice št. 31 16 24 absolviran obiskovalec strokovne šole v Gradcu se priporoča slavnemu občinstvu posebno velečastiti duhovščini v izdelovarjs vseh mizarskih izdelkov za posiopj», pohištva in uprave za sobe in prodajalne, ter vsakovrstno delo za šole, cerkve, samostane in pisarne v vseh slogih od prostega do najfinejšega izdelka po nizki ceni. Proračuni in načrti zastonj I Specialist v izdelovanju portal in parketnih tal. Podpisani naznanja žalostnim srcem, da je čast. gospod Alojzij Veberič 868 bivši kaplan v Ivniku (Eibisvvald) doma pri svojih žalujočih stariših dne 27. t. raes. spreviden b sv. zaV menti po dolgi, mučni bolezni v Gospodu zaspal. Radgona, dne 28. decem. 1904. Anton Sohalamun, ka Vabilo na 3C redni občni zbor ~ Kmetijskega društva v Leskovcu p reg. zadr. z omej. zav., kateri se bo vršil v nedeljo, dne ob 9. url dopol. v društvenih prostorih v Lenk Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. — 2. Potrjenje r» 3. Sklepanje o lazdružbi zadruge. — 4. Volite Slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi člane »ran 8. 8LGVIMSK3 GOSPODAH 29 decembra 1904 +J CO CO 03 >N CO «ca o CS s s Najboljše 88 kupi pri obče znani domači zanesljivi trgovini z manufakturnim blagom Karel „pri solnem66 št 10 Maribor Worsche „pri solne«*' Maribor Herrengasse Nr. 10 katera priporoča slavn. občinstvu svoje letne in jesenske novosti, bodisi za moške ali ženske obleke v veliid in le a i izberi, po izredno najnižji ceni. Sukno (štof) sa celo moško obleko (suknja, hlače in telovnik) 310 metrov dolg stane gld. 2.50, 4.50, 6,— in naprej do najfinejše vrste, gladki, črni, rižasti in modno barvani kamgarni, lodni in vsake 8.20, 28 vrste suknecega blaga. Lepa, pristna volna sa žensko obleko gld. 1.40, 1.80, 2.30, 3.— in naprej do najnovejših modnih barvah; isvrstni lepi svileni robei sa na glavo od gld. —65, 150, 1.40 in naprej do najfinejše m te. Velika zaloga perilnega blaga, druka, dobrega platna, gradlna za postelje, posteljne odeje lastnega isdelka od gld. 2.— naprej, izgotovljene rjuhe od gld —.90 naprej, prti, servijete, brisače, vsakovrstno opravo in mnogo drugega. — Za sanesljivo blago, dobro postrežbo in pravično mero se jamči. najfinejše vrste v —>80, —.90, 1.—, 05 O Co r-4- 0 VHH ■ ■M* M< CD CO 01 t Dr. Kari Soh^udinger, c. kr. šotor, javlja v svojem in t imena svojih otrok in drugih sorodnikov žalostno vest, da je njegova preljnbljena soproga, gospa 857 1—1 Elizabeta Schmidinger roj. Plankensteiner v soboto, dno 24. t. m. ob '/»6. uri popoldne, po dolgi, mučni bo-leeni, v 44. letu starosti mirno zaspala. Pogreb je bil dne 26. decembra ob četrt na 5. uro popoldne iz mrtvašnice na pokopališču pri sv. Krištofa v Ljubljani. Sv. maše zadušnlce s« bodo darovale t raznih cerkvah. V Ljubljani, meseca deccmbra 1904. oooooooooooo Dobra, stara štajerska me- prodajajo se iz zapuščine umrlega gosp. Franca Kočevar v Mariboru v sodčekih od 66 litrov do OuO litrov po zelo nizki in sicer po zapuščinski cenitvi nastavljal ceni. Sodi z vinom se po isti nizki ceni računijo in prodajajo. Kupci za vino se naj blagovoljno oglašajo 842 2—i v hiši Franca Kočevar v Maribora hit. 25 Elizabetina cesta, v Gkaškem predmestja. OOOOOOOOOOOO Zahvala. Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja pri nenadomestljivi izgubi naše ljubljen« matere, oziroma babice itd. gospe Barbaro Maric tsestnioe y Karčovlni pri Vorberga, za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu izrekamo prečast. go-upniku, Alojzija Kokelju, za slavni sprevod, vsej rodbini od ialeč, kakor vsem drugim udeležencem najsrčnejšo zahvalo. 862 i—:I Žalujoča rodbina. h J «H 1 ''odpisani uljudno naznanja, da otvori svojo notarsko pisarno v prihodnjem novem letu, t. j, dne 1. prosinca 1905 1. 7 Ptuju, v Hi i Vnlta, Branilgasse št. 9, v bližini c. kr. sodišča ter se slavnemu občinstvu priporoča. Kazimir Bratkovič, 841 2-2 c. kr. notar. CJostilna „pri pošti" V Mariboru, Tegetthoffova cesta št. 49 nasproti južnemu kolodvoru. 1i Priporočam svojo znano gostilno, koder točim izvrstna naravna domača vina iz vinogradov gospe Neubauer, vedno sveže marčno pivo ter postrežem z najukusnejžimi toplimi in mrzlimi jedili. — V obilni obisk se priporočam 839 3—2 Marija Meden. 860 2—1 Izdelovateli orgel ■wan Milawec (Goršičev učenec) Ljubljana Cerkvene ulice Ljubljana se priporoča najuljudneje preč. duhovščini in cerkven in predstojništvom v strokovno dovršeno izdelovanje novih cerkvenih orgel po najnovejših, zanesljivih in izkušenih sestavih, Vsakovrstna popravila in predelovanja izvršuje z nezanesljivo natančnostjo po najnižjih cenah. Svoji k svoji m ! Jožef ICoSarič mizarski mojster v Maribora Tegetthoffov trg št. 3 856 l-i (prej samostan sester reda sv. Fran&15ka), absolviran obiskovalec tečaja mojstrov na c. kr. tehničnem obrtnem muzeju na Dunaju ae priporoča slavn. občinstvu v izdelovanje vseh mizarskih izdelkov za poslopja, pohištva in uprave za sobe in prodajalnice ter vsakovrstno delo v šoli in cerkvi v vseh slogih najfinejšega in najpriprostejšega izdelka. Načrti in proračuni so na razpolago 1 jrv»iT» I »■ .V. .Tr. rV. .nr. *>r. *Y» . % kit. tisk. draitvo. Odacvond «udoik: rmrti Lsskmr. mr »anai«jl lisi im* »