OBRTNA DEJAVNOST DOBIVA ZELENO LUČ
Razmah idej in ustvarjalnosti
Ob silnih ideoloških vztrajnikih, ki so dediščina našega, štiri desetletja trajajočega prizadevanja za izgradnjo karseda »popol-nega« socializma, je šele dramatično razpadanje neučinkovitega »ortodoksnega« socialisttčnega gospodarstva začelo ustvarjati teren za izdatnejši preboj gospodarske ideologije razvitega sveta.
V tem pogledu je prelomen prav zdajšnji trenutek, ko so z za-konom o podjetjih napravili ogro-men normativni korak naprej pri uveljavljanju zasebne ekonomske pobude. Seveda pa izkušnje go-vorijo, da je normativni napredek še vedno lažji del posla, dejansko življenje pa streže s (pre)mnogim ovirami, dilemami in omejenimi materialnimi možnostmi.
Tudi v občini Center vlagamo veliko politične in strokovne energije v hitrejši razvoj drobne-ga gospodarstva, tako v družbe-nem kot zasebnem sektorju. Ak-tualnost tega področja gospodar-stva povečuje dejstvo, da je Ljub-Ijana tak gospodarski prostor, ki potrebuje oziroma lahko sprejme še veliko takšne proizvodne in storitvene ponudbe, velik in raz-nolik pa je tudi interes za usta-navljanje novih enot drobnega gospodarstva, kar tudi kliče po ustreznem odzivii.
Premalo prostora, denarja še manj
Pravzaprav ne smemo že ome-ivjenega zakona o podjetjih jemati kot edini »osvobajajoči« dogo-dek. Prva, pomlad napovedujoča lastovka je bil sprejem obrtnega zakona lani oktobra. Z njim je za-pihal liberalnejši veter in močno razširil možnosti, kje vse je mogo-če odpirati dejavnosti drobnega gospodarstva oziroma obrti.
»Občina oziroma njeni organi vse bolj prenašajo poudarek svoje dejavnosti z administrativnega usmerjanja in ideološkega varu-štva za zagotavljanje zlasti pro-storskih, pa tudi finančnih pogo-jev, kar je ključno za hitrejši raz-voj drobnega gospodarstva,« ugo-tavlja Sergej Mozetič, predsednik komiteja za plan in gospodarjenje občine Center.
Kljub dokaj omejenim prostor-skim možnpstim občine, so vse-eno še znatne možnosti za razvoj te vrste dejavnosti. Veliko prilož-
nost tako vidijo na primer v obli-kovanju centra, kjer bi bile skon-centrirane te dejavnosti. Konkret-no imajo v mislih Cukrarno, seve-da pa je še veliko možnosti tudi v okviru prenove starega mestne-ga jedra. Razumljivo je, da tu pa tudi sicer v Centru ne bo mogoče razvijati večjih proizvodnih enot, temveč le manjšo proizvodnjo in storitve, še zlasti intelektualne narave. Dobre izkušnje kaže delo-vanje doslej ustanovljenih enot drobnega gospodarstva družbe-nega sektorja, kot so Mikroada, Mikrohit, Sonce, Martin Krpan, Grad, zato nameravajo še naprej graditi svoja prizadevanja v tej smeri.
»Če kažejo pri zagotavljanju prostora za drobno gospodarstvo naša prizadevanja otipljive rezul-tate, pa velja, da smo pri zagotav-ljanju finančnih možnosti še bolj ali manj na začetku. Pričakujemo, da bomo v Ljubljani že v kratkem imeli poseben samoupravni sklad, v katerem naj bi se za po-speševanje ustanavljanja novih enot združevala sredstva tako za-sebnega kot družbenega sektoija drobnega gospodarstva. Sredstva sklada bi bila zainteresiranim no-silcem za ustanavljanje novih-enot dosegljiva pod zelo ugodni-mi pogoji,« pove Mozetič.
Bitka s papirji je naporna in utrujajoča
Odpiranje prostora za razvoj drobnega gospodarstva poteka ta čas tudi na drugih organizacijskih - strokovnih ravneh. Tako vzbuja velike upe akcija Domusa, kjer so se na podlagi podatkov o priprav-ljenosti občanov za delo na domu odlofcili organizirati poseben in-formacijski servis, in sicer z na-menom da bi zbirali podatke o vseh tistih proizvodnih dejav-nostih v družbenem sektorju go-spodarstva, ki so zanj dohodkov-no manj zanimive, in za njih sku-šali pridobiti občane - zasebnike,
ki  so  prilagodljivejši  in  delajo z nižjimi stroški.
Široko zastavljena prizadevanja za hitrejši razmah in razvoj drob-nega gospodarstva pa bodo mora-la biti deležna drugačne »obdela-ve« tudi v takih rečeh, kot je upravni postopek za izdajo obra-tovalnega dovoljenja bodočemu obrtniku. Ta je namreč še vedno predolg, botruje pa mu še vedno preveč toga zakonodaja, ki z dla-kocepskimi podrobnostmi bolj omejuje kot pomaga. Ob tem, ko je mogoče opaziti pravo poplavo idej za nove dejavnosti na področ-ju drobnega gospodarstva, se bo morala temu dogajanju bolj »ope-rativno« prilagoditi tudi zakono-daja in njeni izvajalci. Kajti kljub obetavnim zamislim, se marsikak interesent prej upeha v boju z za-konsko-administrativnimi mlini. Vsekakor bi morali uveljaviti vo-dilo, da je dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano.
J.  K.