Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 1 Din. Leto III. Izhaja vsakega 1. In 15. v mesecu. Letna naročnina .25 Din, za Inozemstvo 40 Din. NA MEJAH Štev. 18. ček. račun št. 12.666 Telefon Jesenice 625 Uprava in uredništvo: Jesenice, Krekovdom LIST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO Jesenice, 15. septembra 1938 Jeseniško pitmo ob 20 letnici Jugodavije Narod, ki je med ozkimi mejami svoje lepe domovine bil boj za svoj obstanek in s svojo zakoreninjeno narodno zavednostjo obvaroval svoj čoln pred viharji svetovnega razdejanja ter se umiril v pristanu mlade Jugoslavije, je s silo samoolirane zaustavil kri, ki je vrela iz ran njegovih odsekanih udov Koroške in Primorja. s to zavestjo je zbral svoje moči v mejah mlade Jugoslavije in odprl bogate vrelce svojega kulturnega življenja, da prepoji in osveži zemljo in človek z novim dihom, ki je na mah postavil narodno samozavest na prvo mesto ter jo oborožil s kleno slovensko besedo. Prvi udarec tako sproščenega duha je razkril nova pota in pokazal tudi na nevarnosti, ki niso povojem izginile, zlasti ob mejah, kjer je pustil tujec svoje sledi, ki so kvarile in žalile '''»Vensko lice. Naš gorenjski kot, ki je nosil največje breme tujega gospostva na svo-JiJi ramah, ki je imelo svoje leglo in oporo v Jeseniški industriji,'jo imet tudi najtežjo nalugo, otresti se popolnonin njegovega gospodarskega posredništva, ki mu je vsikdar kratilo pravice ter ga držalo v podrejenosti. Za jasno opredelitev naših sedanjih odnosov do tujega vpliva in da zamoremo pretehtati tosmerni uspeh, moramo pogledati nazaj v tiste viharne dni, ko tujec pri nas niti ni slutil svojega žalostnega umika z naše zemlje. Zmeraj so bila industrijska središča pri malih "iU-odih tista, ki so sredi njih z gospodarskimi Ustanovami, ki jim mali narodi niso bili dorasli, jiržala ljudi pod svojo delodajalsko narodnostjo, lakšna je bila tedaj narodnostna usoda Jesenic. Vsi takratni napori Siidmarke, Scliulvereina in drugiii ponemčevalnih organizacij so bili zaman, da niso imeli močne hrbtenice v gospodarski hrbtenici železarske industrije, ki je bila v tujih rokah. Vse te ustanove so bile le propagandni oddelki tujega kapitala v tovarni, njih jedro pa jo bila njena gospodarska moč. Lep primer brezplodnega dela takih propagandnih ustanov med slovenskim narodom je bil Pliberk na Koroškem, naseljeni nemški otok sredi slovenske Podjune. Vsa društva za potujčevanje so bila brez moči, ker je ležala gospodarska sila v slovenskem podeželju in ga delala neodvisnega. Na Jesenicah l>a je bil položaj obraten. Kakor je bila v po-Sledu železarske industrije zgodovina Jesenic 1'ostra, tako je narodnostno gibanje komaj živo-(»irilo. . Najmočnejši sunek narodnostnega gibanja pa odprl vrelce odpora šele takrat, ko je delovanje gernianiznia doseglo svoj višek. Imel je naj-1^0 oporo v delavskih strokovnih organizacijah. . gibanje slovenskega delavstva pa ni bilo "."ko. saj je bilo naperjeno proti nemškim orga-' 'Zacijam, v katerih so po večini delovali tudi Cvarniški uradniki in mojstri. Že iz tega vidimo, da je germanizacija delovala premišljeno in načrtno, brezobzirno kakor stroj. Slovenski odpadniki so močno krepili raz-narodovalno delo pri in okrog industrije, saj so se z mastnimi deleži sprejemali celo v ovaduško službo. Ponemčevnnje je doseglo svoj višek v letih gradnje bohinjske železnice, meščanske šole in karavanškega predora itd. Nemške organizacije na Jesenicah so oskrbele za ta dela močan pritok nemškega delavstva, ki naj bi pomnožilo napadalno moč germanstva. У teh obupnih razmerah pa ni bilo delo zavednih slovenskih mož takšno, kakršnega vidimo ponekod žali bog danes, pač pa so jih še bolj ojeklenile in strnile. Z velikim Krekom na čelu so možje udarili v sredino nemčurskega gnezda. \ zniklo je »Slovensko katoliško izobraževalno društvo«, ki mu je sledilo 1. delavsko konsumno društvo, porodil se je »Orel«, »Slovenski otroški vrtec« itd. Slovenska narodna zavest se je na mah vzpela v močno obrambno in celo napadalno silo, pred katero je klecnilo germansko gospostvo ter se poskrilo v svoje razbite propagandne trdnjave. Temu zgledu slovenskih katuliškiii mož so sledili ohrabreni liberalci, iz katerih se je porodil »Sokol«. V strnjeni vrsti so potem skupno rušili postojanko za postojanko germanskih apostolov in dobojevali častno mesto slovenski besedi v jeseniški občini. Zadnji udarec v nemške barikade pa je zadala majniška deklaracija, največji dokument slovenske narodne samobitnosti. Nemci in slovenski odpadniki so se poskrili v slovenska nacionalna in socialistična društva, zakaj mlada Jugoslavija je sklenila svoje meje in tako potrdila pravice in svoboščine tudi slovenskega naroda. Točno tukaj, pri teh pravicah in svoboščinah ter ob tem nenadnem begu tujcev in slovenskih odpadnikov v nacionalistična in socialistična društva, se moramo zamisliti. Moramo, ker drugače bi bilo res samo to, da smo svojo zmago samo sanjali, v tem pa popolnoma pozabili na na ostanke plevela, ki je ostal tukaj ter se v ugodnih prilikah spet bohotno razrastel. Da, pognal je spet iz sokov, ki je mešanica odpadnikov in prodancev. Pri tem se nam stavi na pot vprašanje, kako to, da se ta tuji vpliv še ni porazgubil. da je še zdaj čutiti gospostvo tujca, ki je vsak dan jedkejše in bolj ponižujoče. Odgovor na to je že zgoraj. Ali naj se še danes sklicujemo na odločnost prednikov, ki so nam priborili možnost in prostor, da se ga popolnoma otresemo in i/trebimo še tisto ali uklonimo svoji volji, kar se je ob uri njih zmage poskrilo v razna društva. Ali naj še danes živimo v zavesti, da so naši očetje s tujimi gospodarskimi vplivi pri nas za vedno obračunali? I o je zmota, ki že naprej obsoja vse naše napore, ki nasprotuje slovenski narodni samozavesti, ker smo prezrli prvi pojav obnovljene rasti med nami in preziramo še sedaj, iz dneva v dan odkritejši vpliv nikdar izkoreninjenega in med nami skrito rastočega pro- Z Desenic Svoji k svojim! Ob pričetkii šolskega leta opozarjamo naše starše, da se vse šolske potrebščine dobijo v naši trgovini s jjapirjem v Krekovem domu. Izprašaj mo si malo vest in v prihodnje pravilno nravnajmo tudi to zadevo! Slovo. Na novo službeno mesto (na Rako pri Krškem) je odšel dosedanji jeseniški ka-|)lan č. g. Leojjold Čani-pa. Jesenice so nin za njegovo delo v cerkvi, v šoli in v društvih hvaležne. Posebej naj omenimo zlasti njegovo požrtvovalno delovanje na letošnjem tako sijajno uspelem jeseniškem slovenskem tednu. Na novem mestu mu želimo trdnega zdravja in obilo božjega blagoslova! Bog živi! Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. je bila letos lep primer organizacijske sposobnosti občinskega odbora in v prvi vrsti dokaz čistega patriotizma vsega jeseniškega prebivalstva. Res lepo razsvetljen in okrašen občinski dom je dobil pred svoje lice velikansko množico ljudstva, ki je glasno in iz vsega srca pela slovansko himno in živo vzklikala mlademu kralju in kraljevski hiši. Uniformirane organizacije so v strogem redu manifestirale svojo disciplino in z godljami na čelu odprle slavnostno razpoloženje z dohodom pred občino, kjer se je razvila slav-nost z lepim in izklesanim govorom ban. svetnika g. Arneža ob koračnicah jesen. godb. Lep zgled, kako se mora manifestirati, so pokazali naši Sokoli, ki so s huronskim vpitjem opozarjali nase. Ko so se oddelki vračali skozi lepo osvetljene in okrašene Jesenice in ko so sokolski oddelki zavili v svoj doni, je nastala tišina. Slovenski fantje in dekleta so s svojo godbo na čelu mirno in s tiho samozavestjo, ki je kazala resnično občutje svečanosti, odkorakali v svoj prosvetni doni. Tako smo praznovali rojstni dan svojega kralja, eni tiho, dru- 2 gi glasili), vsi po svojih srcih. Življenje v Krekovi prosvetni družini je začelo spet kipeti. Vsi odseki se pripravljajo na občne zbore, zbirajo gradivo za letošnje delo in sestavljajo programe. Po vseh znakih sodeč bo letos mnogo-kaj novega, kar bo le koristno vplivalo na celotno delo in še širši razmah, ki je bil pri nas še vedno razveseljiv, in plodonosen. Kino Krekovega doma ima za novo sezono na programn lepe filme bogate vsebine, kar bo po pustem poletju kaj dobro godilo ])rijate-Ijem lepega filma. Na programu je več francoskih in angleških filmov poleg čeških, in manj nemških, kar kaže pravilno razumevanje društvenega odbora. Prijatelji vabljeni! Obrtna razstava na Jesenicah p o ]) r a vek Prosimo, g. urednik, ker to v svojem članku tudi sami želite, da na ljubo javnosti in v zadoščenje prirediteljem priobčite sledeče: Naša razstava je bila čisto gospodarsko kulturna prireditev in prostovoljna udeležba pri sodelovanju, ne ])a neke Л rste tekma. Nikdar se ni govorilo o kaki klasifikaciji razstavljenih predmetov. Pisec tega članka sam prav dobro razume, da je za klasifikacijo treba (vzemimo telovadbo) enotnih vaj. Ce bi mi hoteli izvesti to, potem bi morali razpisati za daniske raz-sta\ljalce določena dela po predpisu iu iz tkanin iz enotne teže, isto seveda za moške raz-stavljalce, in ima v takem primeru, kar nam je do sedaj znanega, za oceno tega dostop samo določena komisija. Vsi zapiski v sejnih knjigah. tičoči se te razstave, kakor tudi vse v ta namen izdane okrožnice, lepaki in vabila so \sak dan od 10. do П. ure piscu omenjenega članka v pisarni na razpolago, da se o resničnosti prepriča in da UKotovi, da je bil glede klasifikacije kakor tudi rf vsega ostalega napačno in formiran. Kar se tiče uradnih zastopstev, so bili naši najvišji obrtni uradi vabljeni vsi. (i. ban, g. sreski načelnik ter vsi gospodje pri zbornici za 'iOI so bili še posc-bej j)ismeno povabljeni. — Otvoritvi je prisostvoval g. Andrej Cnfer ml. kot zastopnik zbornice za IOI in za zi)orni-čnega predsednika g. Jelačina. (I. sreski načelnik si je razstavo ogledal naslednji dan in se o njej nadvse po- piigatorja, ki nas krmi s soljo, da nas zameti kot petletnega otroka, medtem pa si utira pot in pridobiva prostor in bogastvo. Ko smo rekli nekaj o predzgodovini Jugoslavije, moramo v zvezi s tem tujim vplivom omeniti tudi neki novi pojem, katerega so se oprijeli tisti, ki so dali zavetje tujcem in odpadnikom. Prepredena zamisel tujca o umetnem zmanjševanju vrednosti majhnega naroda v svrho postopnega stapljanja je okužila tudi njih odpadniško dušo ter se razvila v samogoltno bolezen, ki ji pravimo jugoslovenarstvo. Tako lahko vzpore-dinio tujce, ki pridobivaje zase, z odpadniki, ki po istem receptu spel ju je jo svoje niti, oba pa z vsemi silami klestita po narodu, ki pozablja na svoje naravne in božje pravice. Toliko se nam je zdelo potrebno omeniti ob 20. rojstnem dnevu Jugoslavije, na katere hrbtenico smo se oprli v svojo zaščito in v okrepitev nje same. Nikjer pa ne najdemo niti najmanjšega dokaza, da smo sploh kdaj bili zaščiteni, najmanj pa danes, ko smo pri belem dnevu našli kar dva, ki stopata po naši časti in samobitnosti. Ali ne bi bilo dobro, da poprimemo še krepkeje, kot so naši očetje pred dvajsetimi leti, v blagor slovenskega naroda in države Jugoslavije. Za okrepitvijo še večje zaupanje Vloge rastejo! Silim denarna kriza, ki je zajela v jeseni leta 1931. ves svet in ki je tako dolgo trajala, gre li koncu. Polagoma prihajamo tiuli pri nas v redne razmere. Posojilnice začenjajo izplačevati vlagateljem. J i so se oddahnili in spoznali, da je denar varen. Pokazalo se je, da je iz le dolgotrajne stiske najbolje prišel tisti, ki je mirno zaupal domači posojilnici. Kdor je hodil okrog raznih agentov, je samo sam sebe prevaral. Ob tej priliki, ko torej prehajamo počasi \ redne razmere ter so začele posojilnice zopet iz-j)lačevati vlagateljem vloge — v začetku sicer še omejeno po izplačilnem načrtu —, si dovolju-jemo opozoriti vlagatelje na sledeče: 1. \ sak denar, ki ga kdo vloži sedaj v posojilnico, je \ edno izplačljiv, kadar vlagatelj hoče. kljub vsem zaščitam denarnih za\ odo\ so no\ e vloge vedno čisto proste, če se vlagatelj sam drugače ne dogovori s posojilnico. 1 oda tudi stare \ loge bodo v doglednein času proste. 2. Nobenega pomena torej nima. fln\aio. pn vpdnn velfnTTi-o hfv^fdo svetili knjig; Česal nisi \ mladosti spia\ Ijaj, kako boš našel v svoji starosti?« Opozarjamo na domače hranilnike, ki so že za najmlajše lepa vaja za jjridno varče\ anje. \ j)ra-šajte po njih \ domači hranilnici in posojilnici! Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Ranljiva mesta \ prašanje pobijanja tuje propagande na našem obmejnem ozemlju se je \ zadnjem času začelo vsaj v toliko, da so črtane s filmskih platen Ta pr \ a zapora pa je spričo \ elike in naraščajoče poplave t njih gesel in izdelkov , ki se \ sak dan kažejo v drugi obleki in na drugem mestu, očitno prešibka. S tem, da se na eni strani brusi pazljivost in čujeenost. išče druga stran novih poti. kako še globlje prodreti \ narodno telo z ostrejšim, manj občutljivim želom. Ker so pota danes nevarnejša in je manj priložnosti, skrbi apostolat za to. da je ob teh redkih prilikah učinek močnejši, zato ga često opažamo na lakih mestih, ki so mehkejša ali bolje rečeno, za vsak odpor nesposobna. Vemo pa. da pred odporno nesposobnostjo hodi pomanjkanje na rodne samozavesti in občutek manjvrednosti. Uavno to so pogla vitni \ zroki vseh naporov zavednih slo\'enskih mož in fantov, ki /,a le hibe narodnega telesa niso slepi in tudi ne podcenjujejo nevarnosti, ki se po njih razraščajo in grozijo z vedno večjo «ilo. Letošnji narodni tal)ori po Sloveniji so \ ršili v polni meri krepitev narodnega ttdesa ter mu dali nove ži\ Ijenjske sile. ki zamore sleherni \ pad tuje miselnosti odbiti in jo tudi krepko ua|)iisti. \ Sil la sIon t'liska katoliška mladina, ki SI' je ])() (ril taborili zbrala \ branik, pa ni sam;) na znnaj poxi'zana cclota. ampak jo spaja duha. ki j C vi'c-no živ in ncprrma;rlji\. zalo tiuli oiira-nja vrcdnolr. hroz kalcrih hi bili žo naprej obsojiMii \ propast. Je |)a ol) tfj katoliški narodni crloli oiiro-nu-li nd. ki ji' diihoN iio ži\ Iji nji' zavr^i'1. liojnji-SI- pa ši' z duhovno cclolo brezdušno in srdito, da bi jo podri'dil .sibi in podjarmil duha. ki ji daji' ni podkiipno vri'dnosl. ki je lastna \ rednosti eeli'sa naroda in njegove veličine. Ta brezdnhoNiii ud, katerega členi so razno-bar\ne sknpiniee. katerim naeeliijejo koristo-loM-i. časlihlepneži in prekni nhi, hlapci sv ojih lezenj in strasti, je listo neodporno in .slabotno mesto, skozi katerega uhaja tuja miselnost v naše narodno telo v veliko zadoščenje brezdn-ho\ nega nda, ki ima v sel)i še toliko moči, da odpira vrata Injen in čaka jndeževega deleža. I o mesto na našem narodnem telesu je leglo in izhodišče vsega t njega zla, ki vpada \ hrbet slo\eiiskemn narodu in rije pod tenu'lj. K temu spada tiidi listo družabno klečeplazivo. katerega se \ obilni meri poslužuje apostolat. Račun je torej jasen. Slovensko katoliško narodno telo. ki je zdravo in odporno po diiliu. ki v znamenju zelene kravate 4. Proslava dr. Korošca v Ljubljani! Proslava 60 letnice dr. A. Korošca se je vršila v Ljubljani v nedeljo dne 8. maja. To je bila tista čudovita akademija v veliki dvorani hotela, Uniona, ki je s svojimi govori, glasbenimi točkami in z govorom našega velikega voditelja tako silno vplivala na vse navzoče v dvorani, izven dvorane v stranskih prostorih ill na cesti (kajti dvorana daleko ni mogla zajeti vseli došlih manifestantov), da jo lahko smatramo za u\()d v veliko osvobodilno gibanje izpod režimskega pritiska na slovensko kulturno življenje. Na to proslavo v Ljubljani smo bili iz kamniškega okraja kot sosedje Ljubljane še posebej povabljeni. Kakor je Lilo rečeno že od začetka, je padla prva misel o zelenili kravatah prav pri organiziranju za ljubljansko in druge dr. Korošceve proslave. Kljub kratkemu času so bili pripravljeni iz kamniškega okraja štirje posebni avtobusi in nekaj drugih motornih vozil. Večina se je pa seveda poslužila najcenejšega vozila — kolesa ali železnice. Pričetek prosla\e je bil določen na pol 11. uro dopoldne. Udeleženci z avtobusi (iz kamniškega okraja) so hoteli napraviti v Ljubljani še poseben vtis s tem, da bodo Pijšli vsi hkrati. Zato je bilo določeno, da se na križišču cest v Trzinu ob pol 10 snidejo vsi avtobusi in vobče motorna vozila in vozijo nato v strnjeni koloni v Ljubljano. Organizacija je kar dobro funkcionirala. V nedeljo zjutraj so vse avtobuse okrasili z zelenjem (zelena barva je postala značilna za nianifestante) in svežini cvetjem. Ker so se avtobusov hoteli poslužiti zlasti najbolj navdušeni, so ti imeli zvečine tudi že zelene kravate. Malo pred določeno uro so bili na glavni cesti v Trzinu (od cestnega odcepa v Mengeš • П Komendo v smeri proti Ljubljani) zbrani štirje posebni okrašeni avtobusi ter osebni avti gg. Sen ice in M tiller ja iz Domžal, gg. Belcijaiia in Mejača iz Komende. Da bi bila kolona še daljša, so namenoma počakali še redni avtobus, ki je vozil v tistem času Moravč po tej poti. I udi z njim so se ])ripeljali zvcfiiie naši udeleženci. Ironija usode je hotela, da jj' s prav tem avtom peljal iz Moravč v l.jubljano nelvi Vodilen režimski pristaš iz Moravč, kar je seveda alo živahno komentiranje. i'- |)riv(>y,il moruvSki avtobus, se je kolona pi< maknila in se kakor dolga kuča plazila po cesti proti slovenski prestoliei. Dohitevali smo vozove in z zelenjem okrašeiu^ kolesarje, ."^lo je v r< du do Črnuč. 111 je pa drugi avtobus naše kolone ustavila oro/niška pat ru I j a ter povedala, da ne smemo skupno I)ri\()ziti \ Ljubljano, in je zato spustila vsak naslednji avtobus .šele potem v Ljubljano, ko je prejšnji zginil v daljavi onstran mostu na ježici. Toda je so bili orožniki in policisti (\ bližini Ljubljane in v ' .Hibljani) spretni v razbijanju naše kolone, tudi vodstvo kolone ni bilo brez soli. Po vsakem ustav-Uaiiju se je zgodilo, da je prvi avtobus dobil kak "cfekt, in tako so se zopet vsi avtobusi morali strniti ^ <'notno kolono. Zadnji tak defekt je bil v Ljubljani Pled Vzajemno zavarovalnico. Policijska |)atrulja pri ^v, Krištofu je že bila opozorjena na zelenje na naših uvtobiisili in je zalite\ala, da smo ga deloma morali >*iieti. Kravate so zaenkrat Se pustili pri miru. Pred Uniononi je bilo na cesti že mnogo naroda. JNaši avtobusi so pritegnili pozornost vse množice "lise. Zavladalo je razigrano razpoloženje. Pozdravi *<"1. pozdravi tja, smeli, vsesplošno naviluSeiije. Po-'<<'1)110 so učinkovale enotne zelene kravate, ko so se naši udeleženci začeli valiti in stiskati skozi glavni vhod v Union, je prav takrat prihajal nasproti (iz Uniona) bivši prosvetni referent pri ministrstvu g. Fr. Lrjavec in se rinil iz sta\ be. Ko je opazil zelene kravate v tolikem številu, je glasno in smeje vzkliknil: ^Kamniški okraj ga pa krona s svojimi zelenimi kravatami!- \ natrpano polni veliki dvorani nekaj sto naših Udeležencev seveda ni mnogo pomenilo. I oda ker smo 2' dve vrsti sedežev že prej rezervirali, so zelem? ^favale tudi v dvorani učinkovale, ker sta bili dve Vrsti enotno zeleni. Proslave ne bom opisoval, ker je iiila že opisana j!' ker spada v okvir našega opisa samo toliko, ko-'ikor je zelena kravata pri njej sodelovala. V'l^ja in krepi, mora slali in iieprcsliiiio rasti 1^' izlvljiičid oliroiiu-li iid popolnoma, in šele ta-Iko 1)() ta omaliniL l)o slovenski luirodnosii ''Чик 11 lien, krog: i" krog; lU'prodiren. da l)o '"."K«'I nemoteno zra.sti v silo, ki l)o enako\ retina 'Uegm i knlliirni \i lieini. Po končani proslavi v dvorani, kjer si policija pač ni upala nastopiti, je sledila tista za režim tako žalostna manifestacija na Miklošičevi cesti. Policija je nekajkrat s pendreki v strnjeni vrsti skušala sprazniti cesto. Toda v eno smer je manifestante podila in pretepala, za petami se je pa znova cesta polnila. Med navdušenim vzklikanjem dr. Korošcu so se razlegala povelja policijskih voditeljev in udarci s pendreki. Toda vse ni nič pomagalo. Cesta je bila stalno polna. Pa saj veliko drugače tudi ni moglo biti, ker so pač manifestanti še vedno prihajali iz stavbe na cesto. Kakšnega organiziranega odpora proti oblasti ni bilo, ker tega mi pač nikoli nismo poznali in ne prakticirali. Cez čas je prišla še četa orožnikov, ki je prikorakala pred Union, se ustavila, nasadila bajonete itd. Toda ljudstvo se je takrat že prav za prav precej razšlo. Policija je nato naskočila sosedne vrtove in dvorišča in tudi od tam podila ljudi. Po končani manifestaciji je prikorakala skoraj po prazni Miklošičevi cesti v smeri od Vzajemne posojilnice do Uniona eskorta policije in v sredi gnala žrtev z zeleno kravato — Kamničana g. Steleta Janka, ki kljub svoji dostojanstveni hoji in čudni družbi ni mogel zatajiti nasmeška na obrazu, ki ga je obračal na levo in desno. Kaj posebno hudega se mu pa ni zgodilo, ker smo ga čez čas spet videli v svobodni družbi. Splošno se je pa reklo, da zelene kravate niso primerne ne za hotene in ne za nehotene demonstracije. Preveč so izdajale posebno navdušene pristaše dr. Korošca. Proslava v Ljubljani in udeležba iz kamniškega okraja v zelenih kravatah je veliko pripomogla, da se je zelena kravata uveljavila kot splošno znamenje častilcev dr. Korošca in da se je potem tudi tako hitro širila po vsej Sloveniji. V Ljubljani je ])restala zelena kravata svoj »ognjeni krst«. (Dalje prihodnjič.) Listnica uredništva s. A. J. Pišete: >Spoštovani g. urednik! Nikoli ne bom pozabil, kako smo letos praznovali rojstni dan N j. Vel. kralja Petra 11. Po mojem štetju je bilo okrog Na mejah«: Andrej Križman, Jesenice. - Urejuje: Stanko Savinšek, Jesenice. — Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zeleznik Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Biejec.