ZGLEDEN PRIMER IZ MURGELSKEGA VRTCA
Srečni morski dnevi tudi za Miro, Andreja, Mojco...
Odhod na morje, čofotanje po prijetno hladni in slani vodi, iskanje polžkov, školjk in okroglih kamenčkov... vse to pomeni za otroke morje. V naši občini jih je precej, ki na morju še niso bili in kaže da se za marsikoga vedno bolj odmika, saj skrčen družinski proračun mar-sikje komaj zadošča za vsakodnevno življenje, za dopust in počitnice pa ne ostane nič. Vedno večje je zato zani-manje za vključitev otroka v kolonijo, da bi vsaj otroci lahko odšli za nekaj dni na zdrav morski zrak. Precej pa je otroki ki na morje ne morejo iz dmgačnih vzrokov.
Se posebno doživetje pa je bilo bivanje ob morju za šest otrok iz razvojnega oddelka v murskem vrtcu. Že takoj ob otvoritvi razvojenega oddelka je bilo jasno, da bo težko prepričati staHe, da je vrtec in ta oddelek namenjen prav otročkom, ki so se rodili drugačni od svojih sovrstnikov, ki sprejemajo svet drugače, otroč-kom, ki potrebujejo zase celega človeka ves čas, vsa njegova čustva in toplino, občutek vamosti in gotovost, da jih imamo radi. Starši teh malčkov pravzaprav niko-mur ne zaupajo, zato tudi vrtca sprva niso sprejeli z zaupanjem.
Prav zaradi vsega tega je razumljivo, da se ni bilo lahko odločiti in pustiti malčka skupaj s sovrstniki iz vrtca na morje v kolonijo - s tremi tovarišicami in brez staršev. Tudi In tovarišice iz murgelskega vrtca so prev-zele veliko odgovornost in pred odhodom v Umag jim je bilo kar nekoliko tesno: kako se bodo vedli otroci, bodo pogrešali starše, bodo pridni, bodo spali, bodo tri dovolj, da bo šest otrok popolnoma varnih in ves čas pod budnim očesom tovarišic? Že prvi dan na morju je razbiinil strahove. Pravzaprav je nekoliko strahu pregnaJo ze nav-dušenje otrok, da gredo na morje. Nina, Mojca, Andraž, Sašo... vsi so se veselili odhoda in se bali, da bi morali ostati doma.
S seboj so peljali čoln, ki bi lahko služil tudi za
bazenček, če bi se ustrašili širine mprske gladine in ne bi hoteti do »velike« vode, s seboj so imeli magnelofon in pesmice, s seboj so imeli tri skrbne tovarišice in seveda svoj posebni voziček, na katerem se lahko pelje pet otrok hkrati.
Živijenje brez staršev je bilo sicer nekaj novega, ven-dar očitno je bila to prijetna sprememba in dnevi tako polni, da ni bilo časa za domotožje Otroci so pridno jedli, prav tako pridno spali, se veselili morja in sonca, sprehodov po Umagu... Nobenega od šestih otrok ni bilo treba iti predčasno iskat. Tovahšice so nadomestile mamice in očke in naredile so še nekaj več: zdaj vedo, da lahko peljejo svoje varovance tudi dlje kot samo na običajen sprehod v okolico vrtca, tudi za dalj časa.
Ti skupni dnevi pomenijo tudi to, da so se otroci in tovarišice še bolj spoznali, tovarišice so spoznale maičke tudi v drugačnem okolju, daleč od domačih in domačega praga, kar prav gotovo »prinese na dan« tudi do tedaj skrite značajske in vedenjske poteze. Vse to pa bo pripo-moglo tovarišicam, da bodo tem svojim otročkom v vrtcu lahko dale še nekaj več. Tudi za starše je bil odhod otrok na morje pomembna stvar. Prvikrat po nekaj letih so vsaj za nekaj dni odložili vsakodnevne skrbi in obveznosti, si nekoliko odpočili, čeprav so zagolovo ves čas mislili na to, kako je otročku daleč od doma. In ker je bilo otro-kom lepo, razmišljajo v murgelskem vrtcu o tem, da bi varovance iz razvojnega oddelka odpeljali pozimi na zimovanje v Zapotok. Lahko bi se sankali in kepali ler veselili na svežem zraku - na počitnicah.
Ob vsem lem ne smemo spregledati, da so tako pri naši občinski zvezi pnjaleljev mladine kot tudi pri zvezi du-ševno prizadetih pripomogli, da so otroci lahko odšli v Umag. Primaknili so nekaj denarja za nakup »morskih« potrebščin pa tudi nekaj denarja namesto staršev.