58. številka. V Trstu, v soboto 21. julija 1888. Tečaj XIIIVii „E D I N O S T" izhaja dvakrat na teden, Tsnko sredo m soboto ob 1. uri popoludna. „Edinost" stane: za vse leto gl. fl. —; izven Avst. 9.— gl. za polu leta „ 3.—; B „ 4.50 „ *a četrt leta „ 1.5U; „ „ 2 25 „ Posamične Številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trsto po » noT., v Gorici in v Ajdovščini po O nov. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. EDINOST Vsi dopisi se pošiljajo uredništvu v ulici Torrente »t. 12. Vsako pismo mora biti frankoviino, ker ncfrankovftna se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi in oznanila se računo po T nov. vrstica v petitu ; za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obsegi o navadnih vrsti«". Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. »e račune p« pogodbi. Naročnino, reklamacije in insernte pre* je m h upravništvo v ulici Torronr«« 12. Odprto reklamacije so prosto poštnine. V Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V edinosti j« iiioC«, Naši delalci in prihodnost. ii. Danes nikdo ne more dvojiti več, da so delalci važen faktor v javnem življenji. Delalci so proizvoditelji dela, z delom pa padajo ili rastejo materijalni in ob enem tudi duševni probitki. Samo de-lalno produktiven narod more napredovati v vsakej stroki. Z delom se množi narodno gospodarstvo i o tem zavisi moralna in telesna moč in blagostanje ; to so namreč bistveni uslojevi življenja, početki in temelj narodnega obstanka. Priznavajoči to važnost, uvidimo lahko precej, koliko važnosti je pouk in navod k redno-dobremu stanji delalcev. To je tudi vzrok, da je vstalo danes toliko učiteljev delalcem, ki z svojimi teorijami in nazori — mnogokrat krivimi — skušajo dati delalcem trdno mesto v ljudskem življenji. Pri nas ni bilo dosedaj sile o tem razpravljati, ker ao bili delalci sami domačini, za delo iskani, tedaj dobro plačani. A sedaj, ko nam jo začela tuja konkurenca izpodbijati noge, treba, da se organizujemo. Mnoga sila in potreba, katero sicer obžalujemo, večkrat jo koristna, ker tira človeka, da napne svoje sile, da skupi vsa svojstva, kako so v prihodnjo ogniti takim neprilikam. Vsak človek ljubi sebe. To je skoz naravno, tako nam je vrojeno. Vsak išče pota, da si zagotovi svoj obstanek; na to ga tira prirodni nagib. Ali človek no možo životi sam za sebe. Vsak je član kake zajednice, bodisi obitelji, občine, naroda ali države. Človek je toraj družtveno bitjo in oatajo tak. n kopra v gleda le na svojo lastno korist, ivdor marljivo in pošteno za se skrbi, posredno pomaga tudi svojemu sosedu; le kdor se okoriščuje z revščino drugega, ta nemore imeti sreče. Velika je to sreča človeku danes, ako to spozna. Ne bodo se tak bal delalskih družtev, no pošteno konkurence. Delalska zadruga je toraj živa potroba v naši okolici. Nekaj let sem začeli ao prihajati čez morje sem tuji delalci vseh strok. Niso to sicer zadruge, ker neraajo med seboj stalno notranje vezi, ali na zunaj so vendar nekako združeni, ker skupno dolaze, skupno prevzimajo dela, skupno se pogajajo itd. To je našemu delalcu konkurenca in je blagotvorna — dokler jo poštena. Ona namreč ustvarja red v gospodarskem , življenji. Zavrgljiva in slaba je le tedaj, ako gospodar gleda na velike probitki pri svojem poslu, in da daje delalcem, koliko more majhno plačo. Tega pa ni konkurenca sama ob sebi kriva, nego ljudje, koji z nepoštenimi sredstvi voju-jejo proti svojim tekmecem. Naš narod nima bogatašev, radi tega ni tudi velikih podjetij pri nas ; posledica temu je, da si mora ogromna množina delalcev drugod iskati zaslužka, ker ni razmerja med silo delalcev in domačih podjetnikov. Do najnovejših dni je bilo skoraj prirojeno našim ljudem — mnogo jo se danes takih — da ne bi šli za živo glavo na tuje. Mnogi so vsled tega tožili na ubožtvo, a storili niso nič, da ono prestane. Marsikdo mi bodo ugovarjal, da se na tujem dela'ci pokvarijo, in mnogo slabega domu prinesejo. Res, no jaz mislim na delalca poštenjaka, ki nema druge skrbi, nogo pridno delati, in od zaslužka kolikor mogoče prištediti. Kdor do dobrega pozna naše okoličane, pritrdi mi, da je redek oni, ki bi imel pravi pojem o štedljivosti (varčnosti). Vendar je ona posebno denes tako potrebna kakor nikdar. Starost naj uživa, ali mladost mora delati in štediti. Kdor no mara delati in truditi se v mladosti, ta bode na starost trkal na tuja vrata, proseč tuje pomoči. Tega žalibože mnogi neČejo razumeti; a to je eden od glavnih vzrokov našega siromaštva. Kar se v tednu zasluži, v nedeljo se potroši. Delalec no misli na družino, še menj na prihodnost. Štedljivosti se posmjehujejo, češ, denarja bo vedno na svetu, ne misleči da pride lahko dan, ko bo sicer denar, toda ne v njihovem žepu. Ta nemarnost in no-hajstvo, zelo ukoreninjeno pri vseli južnih Slovanih, edina je lastnost, ki nas veže z vzhodom; ali ker smo se v drugem popolnoma prijeli usiljene zapadne „kulture", treba, da se poprimorno tudi štedljivosti. Naši ljudje kaj radi svetkujejo, naj si bodi „rdeč ali črn svetnik v pratiki". Gotovo je, da ne iz prave pobožnosti — o tem svedoče prazno cerkve — nego, ker radi „počivajo". Novci v žepu jih pečejo in ni jim mira, dokler jih ne potroše. Tako se propada od dne do dne ; PODLISTEK. Jastreb contra Grlica. Češki spisal Svutopluk Čeoh; provol M. Vrnilo* (Dalje.) Z svojo srečo ni niti bolehni babici prizanašala. Čudo, da v svojem nevišku ni poslikane steno prevrnila. O, protivnost pomladi in zimo ! Ta pestra kitica iz naročja milostne Flore pred upalim in /venčnim obličjem, prod temi razmrsenimi, belimi lasmi, na kojih so leskočejo stekleno dragulje, kakor ledni diamanti po snežnih zametih! Zdelo se je, da to mrtvo obličje zne-nagla oživlja v kitični vonji, kojo je Irena k njenima suhima ustnama pomolila. Naposled so je starka globoko oddahnila in odprla svojo veliko, motne oči. „Glejte, kaj mi je neznan čestitelj za god poslal!" In starka gloda — gleda v ta rog pomladnega izobilja, oči ji dobivajo izraz živonja. obličje se ji jasni in iz ust ji dohajajo čudne šepetano besede. A no govori z sedajnim svetom. Ta svet, iz kojega in kojemu govori, leži daleč, daleč za nami, a seraf človeškega napredka stoji mu z golim mečem prosvete v bran. Mi uže niti no želimo nazaj v ta raj. Njegovi čudni pričeski z razpuŠčenimi kodri in pudrovim natrosom zde se nam komični, kakor njegove čudne obleko iz rožastega blaga, ki ga sedaj na strani naslonjačev naši varno in na brezpetnike. Brez žalosti trgamo z sebe poslednjo ostanke njegovih kastnih in inih predsodkov, njegovo prisiljeno po-božnost in paradno nevero — in ako bi s tem odvrgli i mnogo poetično bojazen in mnog kos dražega, suhega zlata. A za našo starko bil je to raj. Tam je bila mlada in srečna, tam je žila kot krasna hčerka bogatega plemiča v šumu in lesku, ki jo užo davno odšumel in ugasnil. A milosrdna starost postavlja jo nazaj. Njena duša blodi zopet po sobah s pohištvom, ki morebiti užo davno trohni pri kakem prokupcu raritet, razgovarjajoč se z osebami, kojih sliko počivajo uže na tleh mej najstarejšo šaro. Tako je i sedaj govorila, gledajoč na pestro kitico, o nekakem plesu, polnem klanjajočih lasulj in šumečih pisanih pa-halc, polnem stvrjenih inanšet in udvornosti, polnem plemiške dostojnosti in pižma. No, Irena uvajala je i to tajnostno izvestje v aovisnost s krasoto svojega i buketa. Ves ljubi dan je imela z njim delo j in je naposled pri njegovi sladki vonji | zaspala. Pri njenem zglavji vspenjala so i je kristalna vaza z dragimi cveti in njih' bojine glavico prikimovale so si pri mi-, gavem svitu svetilnice, pri koji je na drugem voglu Jula šivala, tako čudno, kakor J bi se posvotovale ob osvoti, da je izvrše,' kakor jo tako lepo Preiligrath opeva. In1 res so po noči iz svoje kristalne ječe iz- kajti to ni pot do blagostanja. Ono bo doseže le s trudom in naporom. Novčič na novčič naraste stotina. „A kaj če meni „šoldo", govori neumno marsikdo. Kdor „šoldo" prezira, od njega bože forinti. Prihrani vsak teden forint, koncem leta je to lepa svotica, za katero se da kaj potrebnega kupiti. Hrani tako nekaj lot, evo lepe glavnico ! Kdor no veruje, da je bolan, temu so zastonj zdravniki na svetu. Tako se godi s pojedinci naših okoliških delalcev. Edino sredstvo pretečemu njihovemu propadu so d e 1 a I s k o zadruge. V naši okolici je več premožnih mož — delalcev, kateri podvzimajo na lastne roke manjša dela. Ako bi se več takih združilo, ustanovile bi so lahko večje de-lalske zadruge (družtva), katere bi se lahko lotile večjih podjetij. Seveda trebalo bi tacemu družtvu kapitala. Piscu je poznano nekaj takih „malih" podjetnikov v okolici, ki niso morda ravno brez kakega stotaka ali tisočaka. Taki naj bi se skupili i zjedinili tudi z boljšimi delalci, ter ustanovili delalsko zadrugo. Taka zadruga no bi so sicer mogla lotiti del, kjer treba zalagati milijone, vendar bi lahko prevzela zidanje in popravljanje hiš, javnih poslopij, manjših obalnih del, popravljanja tlaka, vodovodov itd. Naši okoličani so na glasu kot izvrstni kameno-seki in zidarji; v Austriji in tudi zunaj je malo kje boljih ; njihovo delo je trdno, lepo in jim gro tudi naglo od rok ; a to so dan danes pri delalcu glavne sposobnosti. Le staro navado „blau Montag" nočejo o njej čuti. Le zadruga bi „sveti pondeljok" odpraviti mogla. Imela bi stalno število zapisanih delalcev, katero bi bi so pomnožilo pri večjih podjetjih z nevpisanimi. Zapisani bi bili gotovi skoro vodnega dela, ter bi za to dobroto plačevali male odstotke ustanovnikom zadrugo — ali boljo zadrugi sami. O smrti ali izstopu povrnil bi so ta denar, koji bi bil ob enem „garancija- (zagotovilo) za de-lalčevo točnost in gotovost. O medsebnoj podpori bi tu ne bilo govora, vsi delalci (zadrugarji) bi morali biti namreč udje „delalskega podpornega družtva*. Na ta način bi „delalsko podporno družtvo" ogromno naraslo, kar bi imelo gotovo blagodejen vpljiv na razvoj slovenskoga življa v Trstu in okolici. Oglejmo si le, koliko izpodriva tržaška „societa degli scalpelini" naše domače kamenoseke, kateri, mesto da sami prevzimajo večja dela, morajo večkrat prosjačiti, da jih omenjeno družtvo vzame na dnino. Imenovano družtvo pa jo verna podružnica večjega družtva „Societa operaia", na čelu se zloglasnim Raskovičem, katerega nam protivno delovanje jo, žal! predobro poznano. „Učimo se od neprijateljev !" S takim delovanjem bi so izpolnila najglavnija točka programa pokojnega Dolenca, ki je snoval ogromno narodno-delalsko združenje kot pogojni temelj narodnemu razvoju in napredku naših okoličanov. Gotovo je, da bi »e bolj in bolj varedotočilo delovanje na okoliški narod; in kolike znamenitosti je to, ve le oni, ki tukaj živo čuti potrebo narodnih agitatorjev in vodilne inteligence. Taka delalska zadruga no treba, da ima mnogo pravil; najbolje je, da se ustvari v obliki „priproste vdružbe" (asociacija). Priprosto tako vdruženjo bila bi noka mala vrsta ali oblika delniškega družtva. Delničarji (zadrugarji) no bi mnogo stavili na kocko, a oživotvorili bi lahko večja podvzetja. Danes so skoro vsa podjetja vrše na tak način, ker se tukaj dajo prilika tudi priprostomu delalcu, da so udeleži podjetja in dobička. Pri nas nemamo še razbistrenih pojmov o teh zadrugah ; ali obči napredek bode tudi na nas zadel in potreba nas bode učila ustvarjati taka ekonomična čuda, kakor je ustvarjajo n. pr. „potrošne družbe" na • Francozkom in Angležkom. Dobro bi toraj j bilo, da so prične precej s poučevanjem idelalcev o socijalno-okonomičkih zadrugah i podjetih. Danes jo neizogibna potreba, da so tudi mi bavimo z socijalnim vprašanjem, katero zanima nedvomno vse kroge celo zemljo ; danes jo narodno gospodarsko vprašanje prava znanost in tudi s to se moramo znati okoristiti. V to po-mozi Bog ! K—. stopili; javaljno so i speči deklici rešitev zagonetke na uho prišepnili, radi katero si je bdeč zaman krasno glavico belila. —■ Zalibog moram vam povedati, da sta lesk in zadovoljnost z obličij Grličine obitelji tem vidnejo ginila, čim bolj se jo mesec h konci nagibal, kakor je gubila kitica dan na dan bojo in vonjo, dasi jo bila skrbljivo zalivana in njegovana. Prva nevihta vznesla ao jo nad .Tulo. liže nekaj časa budila je sumnjo ostalih članov obitelji množina mušelinovih rožic, s kojimi je bila posuta mizica in tla okolu nje, kakor pogostnica bogatega Rimljana po rožnem dežju. Ta sumnja rastla je pri pogledu na različno povezke, biscrco in navozke, s kojimi je ukrašala scela neznano ženske obtoke. In naposled objavila so jo gola, grozna istina. Zvedelo se jo, da je bila Jula licemerska lažnjivka. iz prijateljic, na kojih nemudno svatbo je bila sumnjivi rožavi dež zvrnila, izcimila ao se scela obična naročila, in pri-štedki iz Supovega, s kojimi jo rodbini pomagala, ko je bila v stiski, promenili so se v golo bedno plačilo za delo. Po skesani spovedi in bojazljivem opravičevanju, da jo tako delo boljšo nego dolgočasnost in da taki izredni dohodek v rodbinsko peneznico s časom gotovo no škodi, spustil so je grom na grešno njeno glavo. Mati je proglasila, da izvestno niti kaplje krvi Podvanskih ne dremlje v žilah plebejsko hčere, ki se jo brez rdečico tako globoko ponižala. Irena jo opozorila na škandal, ako bi jo Govor državnega poslanca dr. Gregorca. v državnom zboru v 238 soji dno 18. maja 188 s Visoka zbornica! Državni proračun poljedelskega ministerstva ima v naslovu bil kodo od znancev na teh tajnih potih zalotil in gospod Grlica je s povdarkom pristavil, da je njegova dolžnost obitelj živeti in da, ako bog da, nikoli ne pride do tega, da bi se njegove hčere za šivilje vsprojemale. Jula je skesano obljubila, da se bo poboljšala. In po tej prvi, pojavljale so so čim dalje, tem pogosteje nevihte na domačem nebu. Jodnoč posadila jo gospa Grlička Jaroslava na zatožno klop in mu pročitala dolgo vrsto pregreh, slikajoč zraven s kričečimi bojami žalostno bodočnost, ki bo po tako ničemno potračeni mladosti sledila. Obtoženec jo mej tem pozorno sledil lopo obrobljenej sonci njenih rokavov na tleh, ki se jo pri živi gestikulaciji materinih rok tam tresavo premikala in se pred njegovim očesom iznenagla spremenila v peruti bajnega ptiča, na kojem je v duhu uže tolikrat letal mej ostrovi oblačkov po ažurnem morju; drugikrat zopet sprla se jo Irena z materjo za de-dično srebro; drugikrat moral je oče poslušati, kako se pod zložnimi streli soprogo in hčere slika nad karabinci, sanj z Ma-zurom in vsa poljska slava v troske razbija kot gola fantazija brez cene, ki bi se imela konočno vendar uže umakniti kakemu odločnemu in razumnemu Činu. (Daljo prili.) 2 troškovni postavki, kateri mi dajeti povod, da stavim v interesu štirskega vinarstva nekatere prošnje do visoke vlade. Ti postavki ste: 7980 gold. za svilarsko in vinarsko poskuševališče v Gorici in 16.260 gld. za vinarsko in sadjarsko poskuševališče v Klosterneuburgu. Oba poskuševa-lišča sta gotovo potrebna in na svojem mestu. — ('udno je le to, da edna največjih vinorodnih dežel avstrijskih, naša Štajerska nema tacega zavoda. Štajerska ima vender 34.257 hektarov vinogradov v 12 vinogradskih okoliših in 1546 občinah. Tisoče ljudi j ima pri tem svoj zaslužek, milijone goldinarjev je uže dalo Štajersko vinstvo avstrijskim davkarijam. Nikakor ni neopravičena terjatev, če želimo, da bi visoka vlada kaj več storila za povzdigo in ohra-nenje našega vinstva. Začenjalo se je sicer z vinarskim poskuševališčem na deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru, toda, žal, ostalo je le pri začetkih. V septembru 1876. leta zboroval je v Mariboru prvi avstrijski vinarski kongres. Vsprejet je bil sledeči sklep: „Kongres spoznava vspešno delovanje vinarskih po-skuševališč in prosi, visoka vlada naj tudi v onih kronovinali, kjer so vinarske šole, osnuje poskuševališča za vinarstvo. Vsled tega sklepa dobil je tedanji ravnatelj Mariborske vinarske šole, gosp. Gothe, od visokega c. kr. poljedelskega ministerstva nalog, v novembru 1877. leta, da stavi pogoje za osnovo poskuševališče. To se je zgodilo in dne 25. febru-varja 1878. je poljedelsko mininisterstvo nakazalo podporo, ravno tako konci maja 1879. leta. Takoj so se začela sledeča dela: 1. statistične poizvedbe o položaji in pogojih pridelovanja vina na Štajerskem — leta 1881 se je izdala statistika štirskega vinstva. — Zal, ostalo je delo nekončano; 2. zbiranje, opisovanje in razdelovanje prstij štirskih vinogradov; 3. poizvedovanja, kake trte so na Štajerskem in koliko so vredno in poskusi s trtami, katere naj bi se uvele. Posebna pozornost se je obračala na ameriške trte, zlasti one, katerim trtna uš prav nič no škoduje. Ravnatelj Gothe napravil je poseben vrt za poskuševanja z ameriškimi trtami. Povedano dokazuje, da smo bili na najboljšem potu, da dobimo za vinorodno Štajersko dobro in namenu ugajajoče poskuševališče. Žal, vsa stvar je obtičala in državna podpora se je ustavila. Nujno bi prosil visoko vlado, da bi preudarjala, če bi baš sedaj ne bilo potrebno to opuščeno poskuševališče zopet obnoviti in sicer tako, da bi se tam ameriške trte v večjem številu nasadile, da bi prebivalstvo, katero so bavi z vinstvom, dobivalo ameriške trte zastonj, ali prav po ceni. To prošnjo vsojam si utemeljiti z vedno večjim razširjanjem trtne uši na Štajerskem. Gospoda moja! V državni proračun za 1884. leto postavilo se je za zatiranje Phvlloxere vastatrix 32.936 gld.; za 1885 le še 24.936 gold.; za leta 1887 in 1888 pa še samo po 23.500 gld. Iz tega bi kdo sklepal, da se nevarnost zaradi trtne uši manjša. To pa nikakor ni res. Nevarnost ju vedno večja, trtna uš se vedno bolj širi. \ ednov več vinogradov je uničenih, vzlusti na Štajerskem. V avgustu 1880. leta opazili so na Štajerskem prvič trtno uš. Sedaj po sedmih lotih, se uže vsi l«»pi vinogradi mej Dravo in Sotlo v skupnem obsegu 4342 hektarov ne dajo več rešiti pred trtno ušjo. Sedaj pride vinogradski Ilaloški okoliš s 2700 hektari na vrsto; v 16 občinah so uže konštatovali trtno uš, in vinogradi, v katerih se še nahaja, merijo 716 oral. Zatorej preti sedaj Ptujskemu vinogradskemu okolišu s 983 hektari in slovečemu Or-moško-Ljutomerdkemu okolišu z 2889 hkt. vinogradov. (Konec prih.) Politični pregled. Notranje dežele. Nemški liberalni listi sprožili so idejo o shodu vseh levičarskih državnih poslancev, da se pogovore o nadaljnem postopanji te stranke v državnem zboru. Levica čuti, da je zaradi svoje razcepljenosti v toliko strank in strančic zgubila ves svoj pomen in vpliv v avstrijski zbornici in je prepričana, da so morajo vse frakcije dogovoriti o vzajemnem delovanji. Dalmatinski deželni zbor je bil zaključen po kratkem zasedanji. Dunajskemu magistratu ne daje miru ona nedolžna cerkvena slovesnost tamošnjih Cehov X. predmestja v proslavo blago-vestnikov sv. Cirila in Metoda. V svojej zadnjej seji prišlo je poročilo tega okrajnega zastopa, o katerem smo tudi mi poročali, na dnevni red, in so dunajski očetje ozbiljno pretresali velevažno vprašanje, kako se jim je postaviti proti takim češkim provokacijam. Te razprave nam jasno kažejo, da naši zastopi v Avstriji, naj bodo uže mestni, deželni ali državni, s posebno slastjo tratijo čas s takimi ob sebi nenevarnimi vprašanji, mesto da bi se brigali za materjalno blagostanje onih državljanov, ki so jih volili v zastope. Vsem tem dolgim in neplodnim debatam o pravicah enega ali druzega naroda, kriva je strast Nemcev, ki bi radi sami gospodovali in vse druge nenemske narode zatirali. Dunajski listi poročajo, da se uže pričetkom prihodnjega šolskega leta odpro na gimnazijah v Celji in Mariboru slovenske, v Pazinu hrvatske, v Gorici in v Trstu pa italijanske paralelke za nižjo razrede. Cas bi bil res, da bi se nam te tako vroče želje in tako opravičene zahteve enkrat izpolnile. No, ako je vest nemških i listov resnična, nikakor nam ne gre v glavo, zakaj slavna vlada ne odpre slo-| venskih paralelk tudi na tržaški in goriški gimnaziji. Saj so vender na obeh zavodih naši dijaki v večini; s tem, da dovoli italijniiskej manjini paraleke. nam bi vlada naravnost pokazala, da manj ceni slovenske večine neomahljivo udanost in zvestobo državi in cesarju, nego italijansko omahljivost in vec nego dvojljiv patriotizem. Znano je, da jo zastop glavnega mesta Zagreba z banovo vlado v opoziciji. Ban pa, kakor sploh vsi „liberalni" Madjari, ne trpe opozicije in jo pobijajo 8 vsemi sredstvi, kjer nalete na njo. Tako tudi deželna vlada hrvatska stavi vse mogoče zapreke mirnemu delovanju mestnega zastopstva. To je bilo sklenilo pred nekoliko leti izposoditi si več miljonov, katere bi bilo upotrebilo za zgradbo vojašnic, vodovoda, šol itd. Denar bi bilo mesto dobilo prav po ceni, a vlada je prepovedala mestu izposoditi si ga. Po dolgem času se je vlada premislila, dovolila je, da si sme mesto izposoditi 1,800.000 gld. ter zapovedala, da mora v kratkem sezidati vojašnice. Mestu je to dovoljenje došlo o nepravem času, izpoalovalo si je posojilo mnogo dražje, nego bi ga bilo imelo pred leti. To svoto posodila je mestu Zagrebu ogerska hipotekama banka j na 40 let po 5% za kurs 97'50. Mestu so ponujale tudi dunajsko banke denar, ako bi bilo sprejelo te, prištedilo bi v dobi 40 let 96 tisoč gld., kakor je izra-čunil mestni odbornik dr. Frank. S tem denarjem sezida meeto vojašnice, katerim je bil položen temeljni kamen za cesar-jevičevega bivanja v Zagrebu in katerih zgradba je po vplivu madjaronske vlado poverjena tujcu M a d j a r u , a ne domačinu Hrvatu. Tak je ta „plemeniti" mad-jarski narod. O „plemenitosti" Madjarov priča nam njih postopanje proti ubogim Slovakom. Znano je, da madjarski narod čedalje bolj gine in da bi naposled popolnoma izginil, da ne dobiva novih močij, dorastkov iz tujih nemadjarskih narodov. Madjari vpo-rabljajo v pomadjarjevanje svojih podanikov vsa mogoča sredstva, šole, urade itd., a ker vse to ne pomaga in se njih število še vedno krči, začeli so sedaj slovaške otroke kar naravnost „loviti" ter odvajati je iz rodnega jim kraja v madjar-ske vasi in mesta, da se tako pomadjare ter jim pomagajo povečati njih število. To neplemenito dejanje zakrivajo pod plašč milosrdja, trdeč, da odvajajo samo slovaške „sirote* v madjarske kraje, kjer jim skrbe za delo in prihodnost. To pa ni res, kar nam pričajo madjarske novine „Egyertetes", ki pravijo, da ogerska oblastva lovijo otroke ter jo šiloma trgajo roditeljem, da je odvajajo v madjarske kraje! — To je nov dokaz madjarskega barbarstva. Vnanje dežele. 19. t. m. sešla sta se ruski in nemški car. Sprejem, kateri je Rusija napravila mlademu nemškemu vladarju, res je vreden slave ruske gostoljubnosti. Viljem JI. ostane najbrže do ponedeljka na Ruskem. Pred odhodom ogleda si marino baltiškega morja. Vsa velika mesta ruska odpošljejo deputacijo poklonit so visokemu gostu. Viljem II. je bode sprejemal v zimski palači. Vrne so preko Stokolma in Kodanja, kjer obišče kraljevi obitelji Švedske in Danimarske. Prva posledica tega pohoda v Peterburgu bode ta, da Koburžan ostavi Bolgarsko. S to mislijo so se tudi avstrijski diplomatje nekako sprijazniti, kajti dunajski listi pi-1 šejo o tej stvari, kakor bi se bili uže udali v osodo. Z druge strani pa pišejo, da ta pohod v obče ne premeni mnogo političnega položaja Evrope in da ne more nikakor škodovati prijateljskim odnošajem rusko-francozkim. In baš to prijateljstvo uničiti bil je glavni namen Viljetnove poti v rusko prestolico. Pred nekoliko dnevi je ruski car sprejel visokega dostojanstvenika Francozke, kateremu je zagotovil, da i ostane prijateljstvo mej Francijo in Rusijo neskaljeno, svetoval pa je Franciji, naj bode mirna in naj čaka; Rusija ne zabi nikdar braniti francozkih interesov. Srbska vlada dela na vso moč, da bi svetu pokazala, da je narod na kraljevoj strani. Kraljeviča ao pri dohodu v Beligrad slovesno sprejeli. Na kolodvoru so bili vsi ministri, mestni župan, vojaki v paradi, zvečer so napravili baklado in podoknico. Iz kraljevine pa pošiljajo mestni zastopi čestitke povrnivšemu se kraljeviču. Kralj ica biva sedaj v Parizu. Govore, da si neka stranka na Srbskem zelo prizadeva, spraviti kraljeva soproga in zapre-čiti ločitev pod tem pogojem, da kraljica ostane se nadalje v inozemstvu. Izvrši naj ae stvar, kakor se hoče, prej ali Blej mora doleteti Milana zaslužena kazen za to podlo dejanje. Na Kijevskih slavnostih v spomin 9001etnice pokrščenja Iluaov ne bode srbska cerkev, ki je pravoslavna kakor ruska, oficijelno zastopana. Abisinci, na pol divjaki, odposlali so iz daljne Afrike deputacijo, da u Kijevu oficijelno zastopa njih pravoslavno cerkev. Srbi, bratje po veri in jeziku, pa ne store tega. Tu se nam kaže zopet ona nesrečna slovanska nesloga, ki nas vedno tlači in preganja. O razmerah na Bolgarskem nam priča najzgovornejše nered v nekih krajih. Pri Belovi napali so hajduki neke trgovce ter je odvedli z seboj v gore. Mej jetniki je tudi avstrijski podanik. Hajduki zahtevajo menda prav veliko odkupnino. Vlada je zaradi tega vzela pod svoje varstvo in v svojo režijo železnico v istem okraji. Iz B e r o 1 i n a prinaša francoski list „Figaro" velevažno vest. Precej, ko se povrne Viljem II. domov, odpotuje grof Herbert Bismark v Pariz, da stavi tam predlog o splošnem razoroženji. Ako bi Francija ne hotela sprejeti te ponudbe, opravil bi formalno napoved. Ako bi bila to ros posledica poti nemškega cesarja v Peterburg, moral bi biti ves svet hvaležen mlademu vladarju za to dejanje. Evropa bi se zopet oddahnila ter bi obrnila svoj denar in svoje moči v plemenitejšo svrhe nego v večno pomnoževanje vojnih sil. Francozka zbornica jo dovolila vladi 67 miljonov frankov za utrdbo vojnih pristanišč in za pomorsko vojno priprave. Boulanger ima, kakor javljajo, malo upanja, da bi bil zopet izvoljen poslancem. Viktor Napoleon jo dal sicer svojim vo-lilcem na prosto voljo, ako hočejo oddati generalu svoje glase, a kakor se kaže, zgubil je Boulanger tla pod nogami in se bode moral bržkone popolnoma vmakniti iz političnega življenja. Papež si prizadeva sprijazniti prepirajoče se stranke Bourbonske vladarske rodovine na Španjskem. V ta namen prizadeva si cerkveni glavar, da bi bratranec Don Karlosa, Don Jayme poročil prince-sinjo Astursko. Grof Caserta, H je bil do sedaj kraljici sovražen, vdal se jej jo in celo dovolil, da se njegovi sinovi šolajo v državnih vojaških zavodih. Tudi avstrijskemu dvoru je menda mnogo na tem ležeče, da se spravijo vso te stranke, vzlasti ker je mladi, nedoletni kralj Al-fons VIII. slabega zdravja in bržkone kmalo umre. Papež je izdal tudi posebno enci-kliko irskim škofom, v kateri ostro graja postopanje irske stranke in prepoveduje duhovnikom vmešavati se v te politične posle. To Irce, ki so so baš od papeža nadejali podpore, nemilo iznenadi. V C h i c a g u v Ameriki zaprli so mnogo anarhistov, ki so hoteli zanetiti upor in zapaliti hiše sodnikov in drugih dostojanstvenikov. DOPISI. Trst, 16. julija. Brali smo, nedavno tega, v Edinosti, da je odbor političnega družtva istega imena sklenil prošnjo na tukajšnje poštno ravnateljstvo, naj se v Trstu napravi na poštni pečat zraven nemškega „Triest" tudi slovenski „Trst". Bil je pač zadnji čas, da jo družtvo „Edinost" kaj takega sklenilo, posebno' ker so se prav za časa sedanjega ravnatelja Bieringer-ja začele preosnove poštnih pečatov po poštah, podredjenih tržaškemu ravnateljstvu. Kjer smo poprej brali na poštnih pečatih nemško in slovensko ime dotične pošte, akoprav bi to moralo biti baš nasprotno : prej slovensko in potem še-le nemško ali italijansko ime, ker na slovenskih tleh bi morali biti vendar naj prej Slovenci, odnosno Hrvatje gospodarji, ne pa tujci, česar pa se žalibog ne prizna, — vidimo in Čitamo sedaj sanm nemško ali italijansko ime kraja, kjer je pošta. Kaka je to ravnopravnost in kje se izpol-^ nj uje glasoviti „paragraf" 19. dr. t. p. vedel bi nam povedati samo sedajni poštni ravnatelj. — Kar je bilo za njegovega prednika dobro in prav, zakaj bi zanj ne bilo, četudi je oni hotel povsod nemščino za državni jezik proglasiti. Ako je zate imel od zgorej migljaj ali povelja, ne vemo. Prej n. pr. smo brali na poštnih pečatih Zagorje na Notranjskem in spodaj nemški (P) „Sagurie", sedaj pa vidimo samo „Sagurie", katere besede prav za prav nič ne pomenijo; morebiti bi nam je znalo poštno vodstvo raztolmačiti in tako pokazati svojo jezikoslovno vednost. Brali smo poprej za časa poštnega ravnatelja Hertausa na poštnem pečatu. „Dolnja Košana* in spodaj je stalo : TJnter Koschana, sedaj stoji pa samo zapisano Koschana b. St. Peter, fn tako bi lahko navel še dolgo vrsto imen in sprememb na poštnih pečatih. Celo Ljubljana ima sedaj samo poštni pečat: Laibach; pri oddelku, kjer se oddaje in sprejema vozno blago in na kolodvoru ljubljanskem stoji vedno napisano Laibach-Bahnhof. Zakaj da slovenski mostni zastop v tem nič ne stori, in se no potegne za čast slovenskega glavnega mesta, nam je neum-Ijivo. Kar sedajni poštni ravnatelj v Trstu, v mestu, kjer je bil prej postni vodja ni si upal ali ni mogel odpraviti, akoravne je mesto, kakor povdarja posebno njega zastop, vedno popolnoma italijansko (?) namreč v Zadru, to jo prišedši v Trst dal spremeniti, in kjer so bili prej dvojezični pečati, italijanski in nemški (se razume), to so je pa tudi sedaj predrngačilo in ostalo jo samo malo nemško ime, tako da bi človek moral skoraj s poveksevalnira steklom iskati imena, v da bi ga dobil kje v kakem kotu. — Čudimo se samo, kako da ravnateljstvo tudi v i^terskih mustih no da napraviti nemških imen na poštne pečate, Ober- Unter- Mitterburg, Kaisersfeld, Rotzdorf, ali pa so morebiti tudi uže tam taka imena, ker nismo uže dalj časa dobili nikake stvarij iz onih krajev ; ali so morebiti uže naročena pri urezovalcih, kakor se nahajajo na postajah isterske železnice, n. pr. St. Peter im Walde, katero ime so jim menda bogovi iz Olimpa na posodo poslali, ali Divacca — boljo Divazza — za naše ime Divača. — Kateri jezikoslovec si je tukaj možgane brusil pri tem imenu, zaslužil bi pač zlato runo prvega bržanskega osla, — da je mogel prenoviti pravo slovensko ime Divača v „dvojno kravo*. Take raznovrstno misli nam dohajajo, ko čitamo imena raznih poštnih postaj v Istri in na Primorskem sploh, da bi večkrat prav lahko mislili, da smo kjo v deželi, kjer stanujejo Kafri in Hotontoti in druga taka ljudstva. Poslanec Jenko jo interpoloval vlado zaradi imena Castelnuovo, povdarjajoč, da se pristavi slovenski „Pndgrad", da bi se vsem zmotnjavam v okom prišlo, in da bi so pisma z imenom pošto Castelnuovo ne pošil jalo v Dalmacijo in od tam nazaj gori. — Sedaj se jo ustanovila v „Castelnuovo" tudi brzojavna postaja ; čo se je imenu tudi dodalo slovensko kakor ljudje sploh govore „Podgrad", smo prav radovedni, in upamo, da nas bodo kateri naših prijateljev od tam podučil, kako je. — Kakor poznamo razmere, težko da bi se bilo kaj spremilo tam in drugod! Izvestno drugega no bodo ostalo, kakor da bodo družtvo „Edinost" najbrž moralo pritožiti se na visoko trgovinsko ministerstvo, ker od tam upamo prej pravico dobiti, kakor pa od nižjih gospodov, kateri se hočejo visokim prikupiti. — Postal je, odkar ni so posebno dolgo, v tem minister8tvu sekcijski načelnik Rinal-diui, kateri ima brata tukaj zastopnika na-mestr.ištva, in upamo, da se bodo dal oni gospod dobro podučiti o tukajšnih narodnostnih razmerah in pravicah in upamo tudi, da, če se trgovinsko ministarstvo peča bol j z drugimi stvarmi, vendar bode voljno tudi spolniti našo želje in zahteve, katero se opirajo popolnoma na državne temeljno postavo in mislimo, da tudi o tem ministarstvu veljajo besede napisuiiu na Du-naji v zlatih črkah: „justitia lundamen-tum regnorum". Senožeče 15. julija 1888. Draga „Edinost"! Zadnjič sem Ti pisal veselo novico o veselici, ki se je vršila v praznovanje štiridesetletnice vlade Nj. Veličanstva.Vse je bilo uže lepo osnovano, da se sestavi program, pa čudi se, razbilo se je vse pri točki za sveto mašo, pri katerej priliki bi se imela blagosloviti slika naših svetih bratov-apostolov Cirila i Metoda. Ali ne zgrabi sveta jeza vsakega probu-jenega narodnjaka, ko vidi tako nasprot-stvo ? Morebiti ni bilo prav po godu nekemu, da bi bili tržaški pevci pri sveti maši peli. Radi bi neki demagogi i konjski „šenšali* nase vrlo ljudstvo zapeljali, pa se nadejamo, da ga ne bodo, zato uže bdijo nekateri pravi rodoljubi. Sveta naša blagovestnika Ciril i Metod sta i bodeta naš ideal; kdor je proti njima, on je proti narodu i veri, kdor je proti veri, tudi ni zvest cesarju. Iz Ipavske doline 18. julija. Prelepi dan žarkega solnca dne 15. t. m. nas je v ogromnem številu zvabil v prijetno Selo, kjer je bralno družtvo proslavljalo ^letnico vladanja Nj. Veličanstva. To vam je prva veselica, katero so nam na onih tleh priredili vrli Selani, kazoč nam, da si znajo res prikupiti gostom. Saj uže kraj sam na sebi je nekako središče Podča-vensko, a tem spomina vrednejšo je za udeležence, da ima mala vasica toliko la-Btnih močij v mizarski stroki, da nismo še videli enako vkusno napravljenega slavoloka uže daleč tod okoli. Slavnost se je pričela z sv. blagoslovom in zahvalno pesnijo ; potem se je nadaljeval drugi del z veselico na pro-Btem. O sporedu priznava obča sodba kaj laskavo in častno dobro zvršitev. Dež. posl. g. dr. Ant. Gregorčič je r slavnostnem govoru slikal prednosti in srečo ustavne države, dobo burnih in viharnih časov za vladanja presv. cesarja in njega čednosti, povdarjajoč kako milosten nam je, kako usmiljen, ki očetovski otira Binovske solze..... sirotam olajšuje gorjo ... ki skrbi za blaginjo in omiko svojih podložnih ter pozval nas v zna-menjo neomahljive zvestobe, v trikratni živio. Kaj pohvalno so moram izreči o pevcih Pervačanskih in smelo trdim, da ao na mojsterskih nogah; isto tako ata pogodila solista dvospeva „Dalmatinski Baj-kaš (šajka=ladija). Da, težko je govoriti človeku o glasbi, ki povsem ni posvetil življenja zgolj tej umetnosti; toda resnica je, da je komad izvora čisto južno-slovan-akega, ki so tako gladko, tako lepo glasi, vijoč so kot srebrna nit, mirno zlivajoč so iz glasa v glas, ter dokazuje v svojih intervalih in melodiji — ki bo le Hrvatu in Srbu lastni — tožno ljubkost in znak, svojstvo narodno glasbe. Jako nam jo prijala ta točka; želeti bi le bilo, da bi se pri vsakej veselici vsporedil kak naroden hrvatski ali srbski spev, pa no pozabiti tudi svojih slovenskih — prav tako po geslu Stanka Vraza : „iz naroda za narod". Deklamovalka se nam jo sploh priljubila; pomisliti treba, da je bila le navadno kmetsko dekle, kakeršnih sodelovanja se vselej radujemo. S pridnostjo in vajo so vedno bližamo popolnosti, le pogumno naprej, da se bo vsaj delom mogla meriti z deklamovalko Gregorčičevega „Rabeljsko jezero". Brez ovinkov, kar naravnost povejmo, da je gospodično Olgo kakor navlašč ustvaril Bog za deklamacijo, pogledavši jo skozi veliko okno, podavši jej nadarjenosti v tolikej obili. Sicer smo tudi to gospodično opazili prvikrat na odru, ali da jo je pesnik sam slišal, čestital bi jej iz dna srca: „Vi čutite to, kar jaz — Vi me razumete!" To jo šlo iz srca v srce ! Z igro „Sam ne ve, kaj hoče" so diletant j o v nas mnogo smeha vzbudili in izvrstno rešili svoje vloge. Še enkrat: čestitamo — kajti pohvalen je bil glas občinstva o veselici ! Solnce je uže utonilo — Žarki vzeli ao slovo---Utrujeni in zmučeni, posebno oni, ki so za dobro plačani sedež „in pedes" žrtvovali dovolj pozornosti veselici, vseli so se prav ročno k mizi, k — banketu. Ali, prosim, g. urodnik! ne menite, da smo hoteli mastiti se, kajti to kar je potrebno, mora biti; ne živimo, da jemo in pijemo, nego jemo in pijomo, da živimo. Telo potrebuje krepcanja, duša razvedrenja, aicor si no moremo misliti ni jed nega, ni dru/ega življenja. Žal le, da ao je v ti nadi raarsikedo varal, zaman pričakoval brzih čvrstih, hitronogih in bistroumnih poslužnikov. Nekateri ao ae prav dobro gostili za malo denarja, nasprotno pa drugi prav slabo za „jedon zlat", četudi bi jim bila morala biti od- merjena nekoliko dostojnejša mesta, četudi ao bili morda najodličnejši sodelo-valci pri veselici. Pogrešalo se je reda tudi glede napitnic, kajti ni bilo ravnatelja in zatorej so izpadle take zdravice, kakeršnih bi se ne smelo nikjer izpustiti. Pa kaj, to so malenkosti!!! Mrak in mogla pogrnila Sta dolino in goro. , . . Čas je bil oditi. Razšli smo se v sladkem upanji, da se v kratkem kje drugod snidemo pri kakšni veselici prekrasne ipavske doline. Domače vesti. Pokojnega g. Viktorja Dolenca prijatelje, znance in vse rodoljube pozivamo še enkrat, da se snidejo v obilem številu k razkritju spomenika jutri v nedeljo 22. julija na pokopališču pri Sv. Ani. Imenovanje. Pristav pri deželnem sodišču v Trstu Henrik Diminič imenovan je okrajnim sodnikom v Bolcu. Občinski svet tržaški je imel v sredo 13. t. m. ob 7. uri zvečer javno aejo. Predsedoval je župan dr. Bazzoni, navzočih je bilo 29 svetnikov. O prvej točki dnevnega reda: Predlog za spremeno načrta in pravil javnih skladišč, spregovori svetnik dr. Piccoli, povdarjajoč, da ne bode glasoval o točki, ki govori ob uknjiženji podvzetja v trgovinski zapisnik, ker zgradba skladišč ni trgovinsko podvzetje. Predlogi mostno delegacijo o tej zadevi sprejmo ae brez promene. O ponudbi tvrdke C. Vallon za zgradbo železnice na železne žice, predlaga trgovinski in obrtni odsek, naj se ji dovoli zgradba in promet za 18 mesecev od dneva, kadar stigne vladno dovoljenje, ter prednost za dve leti pred tekmovalci za zgradbo enakih železnic v Škorkljo, k Sv. Ljudevitu, v Chiarbolo in k „lovcu". Koncesija se podeli za 35 let in se ima položiti za vsako progo jamčevina VOOO gl. Po živahnej razpravi, o katerej jo govorilo več svetnikov, sprejme ae predlog meatne delegacijo z nebiatvenimi spremembami. Za obskrbo netlakovanih cest v mestu in za ceBto v okolici dovoli ao izredno posojilo 1500 gl. Po predlogu šolskega odseka sklene se zopet proBiti vlado, da odstrani sedanja berila v meščanskih šolah. O „točki javni poduk", naslov XIV, „vzdržavanje šolskih poslopij, ki niso lastništvo občine" odobri se višji trošek gld. 203*08 ter se dovoli še pozneie posojilo 200 gold. J r J Seja jo trajala do 9. ure zvečer. Občinska doklada. Cesar je dovolil daljne pobiranjenje občinske doklado 50 kr. za vsaki hektoliter piva, ki se iztoči v Tratu in okolici in to do konca leta 1889., odnosno do odprave svobodnega pristanišča, ako bi se ista izvršila užo pred koncem leta 1889. Novomašniki tršaške biskupije. V nedeljo 15. t. m. posvečil je preBV. biskup Glavina nastopne bogoslovco četrtega tečaja v mašnike: Albertiui Iv., Gini Ang., Knaus Josip, Kratzig Bruno, Stefanutti Fran, Stembergor Ante i Vascon Peter. Novo mašo bodo peli v sledečih župnijah: Albertini dne 22. t. m. v Kopru, Gini dno 22. t. m. pri sv. Antonu starem v Trstu, Knaus dne 22. t. m. v Borštu, Kratzig 22. t. m. pri sv. Jakopu v Trstu, Stefanutti dne 29. v Lindaru, Steraberger dne 29, t. m. v Jelšanah, Arascon 29. t. m. v Kopru. F. Z. M. baron Kuhn, vojni zapovednik Štajerske, Kranjske in Primorja, umirovljen je. Cesar mu jo pisal o tej priliki lastnoročno pismo, v katerem se mu zahvaljuje na njegovem 501etncm vspešnem delovanji. „Slovenca" številko 103 zaplenilo je državno pravdništvo zradi dopisa iz Istre. Trtna UŠ V Skednju. Nedavno konata-tovala jo posebna komisija v vinogradu dr. Krauaenecka v Škorklji trtno uš in užo se je našla v nasprotni strani mesta, t. j. v raznih vinogradih v Skednju. Tudi pri Sv. M. M. dolnjej so jo konatatovali v nekem vinogradu ter jo mestni magistrat užo prepovedal vso izvažanje. — Ako nam ta mrčes uniči vinograde v okolici, kaj bodo z bednim prebivalstvom P K sokolskim slavnostim dne 8. in 9. septembra namerava Praški „Sokol" prirediti poseben vlak v Ljubljano. Priprave zanj so užo delajo in obilna udeležba jo uže zagotovljena. Iz Ljubljane popeljejo se češki „Sokolovci" v Trst in Benetke. Kakor ao nam piše iz Celovca, bodo tudi koroško Slovence pri slavnosti zastopala deputacija. „81. N." Okrajnim zdravnikom za okraj Sv. Jakopa je imenovan za 6 tednov od 29. t. m. naprej v zameno dr. Andreja Turka, dr. Ivan Mukovič. Stanuje v ulici Barriera vecchia h. št. 3. Paralelke na gimnazijah. Iz Beča se poroča, kakor omenimo tudi na drugim mestu, da se osnujo uže s prihodnjim šolskim letom italijanske paralelke za nižje razrede na gimnazijah v Trstu in v Gorici, slovensko na gimnazijah v Mariboru in Celji ter hrvatska na gimnaziji v Pazinu. Nam se ta vest dozdeva neverjetna. Mestno glasbo namerava se osnovati v Trstu. Opravljena bode tako-le : klobuk svetlo-rujav z rdečim peresom, rdeč ovratnik, višnjeve suknje, hlače svetlo-rujave. Nabira se mej občinstvom denar za nabavo sviral. Tramway v Barkovlje. V sredo 19. t. m. ob 5 uri zjutraj je priredilo ravnateljstvo družtva trainway poskušno vožnjo na novej progi iz Trsta*v Barkovlje. Ako-prav je bilo vreme jako neugodno, obnesla se je skušnja popolnoma dobro. V teku prihodnjega tedna bodo dokončana vsa dela in potem se proga takoj izroči prometu. V Velikemdolu priredijo rodoljubi dne 29. t. m. slavnost v spomin 401etnega vladanja Nj. Vel. cesarja Prana Josipa I. O tej priliki blngoslovi se tudi zastava Sv. Jakopa, katero napravijo domačini, stanujoči v Trstu. Vspored slavnosti je: Ob 7. uri zjutraj svira godba cesarsko himno; mej zvonenjem in streljanjem sprejme preč. g. Itarinelja iz Komna, ki blagoslovi zastavo. Po končanej sv. maši jo procesija in po povratu v cerkev „Te Deum*. Popoludne je ljudska veselica, zvečer se upale umeteljni ognji. Konečno svira godba korakajoč po vasi razne komade. Nagla smrt. 451etni agent tvrdke Cricco, Andrej Iiape, prišel jo v četrtek 19. t. m. zjutraj v svojo pisarno. Ker se je slabo počutil, vrnol se je domu ter pozval zdravnika. Prihitcl je dr. Krauss, toda našel je Rapeja užo mrtvega. Zadel ga je kap. Surovi otroci. Ukljub mnogim pritožbam se tržaški pobalini vedno šo zabavajo z lunčanjem kamenja v javnih ulicah. Nek 81etni malopridnež zadel je 181etno mlekarico okoličanko z kamenjem v ulici Madona del Maro nad levim očesom ter jo izdatno ranil. Bilo bi umestno, da redarstvo zabranjuje enake nevarne igre. Nesreča. V četrtek 19. t. m. prevrnol se jo o zasipanji morja v zalivu pod Greto čoln napolnjen s kamenjem, ker je izgubil mej izpražnenjom ravnotežje. Trije delalci so padli v vodo, dva sta se rešila a tretji jn izgininol v valovih. Trupla niso še našli. — Preporočali smo mnogokrat organom podvzetnika Cecconija nekaj več opreznosti in boljega nadziranja — ali vedno ae čuje o novih nesrečah. Tudi siromaka živenje je dragoceno! Nezgodi. Kuharici Katarini Sturm v gostilni „k zlatej hruški" v ulici Cavana prevrnol se jo lonec z vrelo vodo po obrazu in prsih. Opekla so je hudo ter je morala v bolnico. — Štirje rokodelci ao 8e podali v čolnu od Lloydovega arsenala proti kopelji pri sv. Andreju. Klepar Ivan B. slekel so jo užo mej vožnjo in skočil v vodo. Ker ga razmerno dolgo časa ni bilo na površje, klicali so njegovi drugi na pomoč in posrečilo se je najti čuvarju kopelji kleparja pod vodo. Zavedel se ni več, vendar pa so ga po dolgom trudu v kopelji probudili ter ga odpravili v bolnico. Baje da je prijel rokodelca krč v mrzlej vodi, in da ni bila pomoč blizo, izvestno bi bil utonil. Samoubojstvo. Pred nekoliko dnevi najel si je OOletni zasebnik Peter Mana, prišedši iz Londona, v ulici dei Bachi h. št. 1 stanovanje. V petek 20. t. m. zaprl se je v svojo sobo, postavil na pod ponev s žerjavico, vlegel so na postelj in čakal smrti. Svoj namen jo dosegel, kajti res se je zadušil. Povod samoubojstvu bila jo baje da neozdravljiva bolezen. Morske kopelji prva lotošnja sezona končala jo danes v soboto 21. julija. Sprejelo se jo o početku sezono 82 bolnih otrok; 31 se jih jo danos vrnolo, 49 jih ostane v kopelji tudi v drugej sezoni, 2 sta uže prej nevarno obolela. V ponedeljek, 23. t. m. dospe drugih 43 otrok, zatorej jih bode v drugej sezoni 92 in aieer 45 dečkov in 57 deklic. Policijsko. Nek posestnik v Rojanu dal je furlanskemu brusaču 7 nožev in škarje brusit ali Furlan jo orodja prodal in novce zapil, Izgovarja so, da so mu bila ukradena, toda policija mu no verjame. — Na kolodvoru y Gradcu jo ukradel 18lotni postopač Ljudevit Gross iz Beča natakar-jim blaga, vrednega (52 gl. ter so pobral v Trst. Policija pa ga jo kmalu našla ter ga spravila v zapor. — Nepoznan tat je ukradel na parniku Adriana volovjo kožo, vredno iiO gl. Sodnjisko. Bivši javni stražnik Jakob Bartulovič iz Blate v Dalmaciji in njegova ljubica Pranja Porsut sta obsojena zaradi hudodelstva javnega nasilstva vsak na 3 mesečni zapor. — Ciganka Karolina Carri odložila je junija meseca na Greti svojo novorojeno dete. Obsodilo jo jo tržaško deželno sodiščo na 5 mesecev zapora. — Natakar Anton Schweizer, znan tat, obsojen je v novič zaradi tatvine na 1"> mesečni zapor. * Rimski katolik*. V Gorici je začel izhajati nov list pod navedenim naslovom. Urednik in izdajatelj mu je č. g. Anton Mahnič. Prvi zvezek obsega 90 strani z nastopno vsebino: 1. Predgovor. 2. Več luči, ali nekoliko poglavij o idealizmu. 4. Katoliški liberalizem. 5. Pisma o vzgoji. 0. Črtice o ruski cerkvi. 7. Pamet in sv. pismo o narodnosti. 7. O bistvu cerkve. 8. Listek: Iz dnevnika Štefana Hodulje. V pustu pisal za post Tone od Kala. 9. Slovstvo: Poezije S. Gregorčiča. 10. Cuore. De Amicis. 11. Ogled po katoliškem in slovanskem svetu. — List bo izhajal vsako 3 meaeco enkrat ter velja 2 gl. Naročnino sprejema opravništvo v Gorici, Rabatiščo štev. 20. Bivši državni poslanec Schonerer nastopi svojo kazen dne 20. avgusta t. 1. Prosil je, da ae odloži do 1. septembra, toda ni mu bilo dovoljeno. RAZNE VESTI. Državni uradniki v Cislitavi Po najnovejših izkazih imamo v Cislitavi 35.180 uradnikov, 4864 dninarjov in pomoćnih uradnikov, 14.296 uradnih slug, 524 jetni-ških stražnikov, 7178 finačnih stražnikov, okolo 4000 javnih stražnikov na Dunaji in drugih velikih mestih, 2134 profesorjev in učiteljev na državnih šolah. Vsi skupaj imajo na loto 41,600.000 gold. plače, 378.000 gld. rcmuneracij in 6,300,000 gld. doklad, vkupno zatorej 48,000.000 gold. Vračunjeni niso uradniki na državnih železnicah. Umirovljenih oseb je 18.000, katere dobivajo 15,000.000 gld. na leto. Teža naših bankovcev. Tisočakov treba za 1 kilogram 576, stotakov 834, petdesetakov 680, desetakov 1180. petakov 980 in goldinarskih 1610 komadov. 20letno dete. „Koln. Ztg." poroča, da je prinesla v Ilorford v Nemčiji neka ženska svojega 201etnega sina v naročji prod vojaško naborno komisijo. Sin so ni v teku 20 let prav nič razvil in hranilo se ga jo do sedaj samo z mlekom. Mislimo, da je to čudo — raca, katero je izvalilo vroče solnce v glavi kacega hudo-mušnika. Število hiš v Parizu. V Parizu je danes 73.342 hiš, izmed katerih ima preko polovice po 4 nadstropja. Leta 1822. ni bilo preko 36.000 poslopij ; od leta 1822—1856 se je zidalo poprečno vsako leto po 1000 hiš, od 1861—1881 uže do 2000 in od 1881 — 1886 celo po 3000 poslopij vsako leto. 0 kitajskih ženskih poroča „Chiueso Times" te le zanimljive podrobnosti.V okraji Shing-To, pokrajino Kuantung, združujejo so deklice ter obvezujo se slovesno prisego, da so nobena ne poroči, ali pa da po poroki ne bodo živela se svojim možem, dokler niso vse „zarotnico* omožene. Zaradi tega se deklice takoj po poroki vračajo k svojim staHšem ter obiskujejo soproga samo o posebno važnih prilikah in o praznikih. Dokler so v soprogovej hiši, ne jedo in ne pijejo in odhajajo kako hitro mogoče. Na tak način aoprog pride mnogokrat šo le po dveh do treh letih do svoje žene. Ako bi pa skušal svojo zakonsko polovico so silo pridržati, kadar ga obišče, žena se ubije, da ne prelomi prisege. Indijanski sodniki. V nekaterih indijanskih rodovih so uveli komisijonaiji severnih zodinjenili držav tako imenovano „tribunale", ki imajo sami razsojevati domače prepire in krive kaznovati. „Tribu-nalutt predseduje najstarejši načelnik rodu. Kako bo vršo take sodbe, pripoveda nam neki amerikanski list v nastopnih lepih slučajih. Bil je obtožen Indijanec, da je zakrivil volik pretep, ker je napojil svojo prijatelje se žganjem, vsled česar so se sprli pijani gostje in pet svojih drugov ubili. Sodnik ga je obsodil na teden dnij zapora, rekoč, da bi sicer zaslužil smrt, toda sodba jo mila zaradi tega, ker jo obtoženec njegov osebni prijatelj. V drugem slučaji sta nastopila dva indijanska redarja službo popolno pijana ter prinesla seboj še veliko steklenico žganja, lndi- unski sodnik ja je obsodil na teden dnij zapora, ali velika steklenica žganja, ki je stala pred njim, ni mu dala miru. Poklical je enega izmed obtožencev na stran, proseč ga, naj mu daruje žganje. Ker mu pa redar odbije prošnjo, ponudi se „predsednik visokega tribunala", da se da zapreti ž njima tudi on, ako mu dovolita, da jima pomaga v zaporu izpraznoti steklenico. Gospodarske in troM stvari. Avstrijskim sadjarjem! V proslavo vladarske štiridesetletnice Nj. Vel. cesarja Frana Josipa I. priredi se letošnjo jesen na Dunaji velika, občna avstrijska državna sadna razstava, katera bode v zvezi se sadnim semnjem in z mej-narodno konkurencijo se sadnimi sušilnicami. Frevzvišeni brat cesarjev, nadvojvoda Ivarol Ludovik, prevzel je pokroviteljstvo te razstave. Odpre se dne 20. septembra ter bode tako osnovana, da bodo od nje imeli vsi dobiček. Imela pa bode nastopne oddelke: 1. a) Sveže sadje, urejeno po vrstah. Da bode razstava praktične koristi, določeno je, da ne sme nihče razstaviti več nego 15 vrst enega sadnega plemena, ki je za gotovo lego, za gotovo zemljo in za gotovo porabo. Ako ima kodo razne take razmere, moro se udeležiti pri raznih skupinah. Vsakikrat pa tekmuje posameznik največ le s 15. vrstami, tako da more vsled tega vsak kmet tekmovati z največo grajščino. Z malimi skupinami najboljšega sadja bod emo pa pridobili tudi to, da bode razvidnost in red pri sadnem izbiranji. 1. b) Dalje pripravljamo sadni semenj, katerega se lahko vdeleže vsi avstrijski sadjarji in trgovci. Razglasili smo po svetu poročilo: Na Dunaji se bodo sešli vsi avstrijski sadjarji, ki imajo na prodaj sadje. Pridite in kupite! Stopite ž njimi v zvezo in izpoznajto sadne vire, od katerih morete neposredno dobivati in kupovati! 2. Vsi izdelki sadni, kar jih je v Avstriji : posušeno, vkuhano, kandidovano sadje in praženo sadje, mošt, jagodovec, slivovka, sadni likerji itd., z eno besedo vse, kar se da narediti iz sadja. 3. Povabljeni so tudi vsi fabrikantje sušilnih aparatov, da razstavijo svoje sušilnice vsakovrstnih sistemov od največe do najmanjše in ob enem pokažejo, kako delajo ti aparati, ter da se med seboj kosajo, kateri vzmore več. Obrok prijave je do 1. avgusta] t. 1., koliko kedo želi prostora; do 15, avgusta pa podatke za katalog. Predmete za mejnarodue skupine je pri javljati osrednjemu odboru pod naslovom: „Iv. k, osterr. Pomologon-Verein, Lecli-vvald, Graz". Prijavne pole se dobivajo ravno tam. Predmete za skupine, katwih se morejo udeležiti le avstrijski razstavniki, prijaviti je pri deželnih komisijah, katere tudi dajejo prijavne pole. Vse podrobnosti je zvedeti tudi iz velikega programa. kateri je dobiti pri deželnih komisijah, ki tudi dajejo odgovore na vsa vprašanja. Sveže sadje in sadno izdelke zbirajo in pošiljajo deželne komisije; te komisije bodo dajale natančna pojasnila o vsem tem. Vse razstavne predmete je pošiljati pod naslovom: „Iteichs-Obstaustellung in \Vien, Centralbahiihof". Poslano reči morajo biti frankovane in pošiljatelj mora uže pri oddaji plačati vse pristojbine. Za vse razstavno predmete bodete izdatno znižani vozarina in carina; dotična določila se bodo prijavila o pravem čas.i. — Vsekakor dobodo gg. razstavniki tiskane certificate in naslove. Znižano ceno za vožnjo po železnici dobodo tudi člani kongresa in spremljevalci razstavnih predmetov; priredili se bodo tudi posebni železniški vlaki, ki bodo od vseh strani vozili po znižani ceni. Podrobnosti, vzlasti določila o priznanjih in darilih, brati je v glavnem programu, katerega je dobiti pri podpisanem ali pa pri deželni komisiji. Družtveno predsedništvo. Prvomestnik: Henrik grof Attems. Leech\vald, (iraz, Juli 1888. Listnica uredništva (Josp. J. J. v Bell. — Žal, ne moremo objaviti, ker jo preveo ofubno. Tržno poro čilo. (Cene ae razurao kakor se prodaje na debelo blago za gotov denar). Kava Mocca....... Kio biser jako tirni . Java * n • Santoa tina..... „ srednja . . . Guateniala..... Portoricco..... 8an Jago do Cuba . Ceylon plant. fina . . Java Mulang. zelena . Campinas..... Kio oprana .... t. tina...... „ arednja .... Cassia-ligaea v zabojih . . Macisov cvet...... Ingber Bengal...... Paper Singapore..... Ponang ...... Batavia...... Piment Jainaika..... Petrolej muki v sodih . . „ v zabojih . Olje bombažno amorik. . . Lecce jedilno j. f. gar. . dalmat. h certifikat. . namizno M.S.A.j.f. gar, Aix Viergo .... n fino..... Kožici puljeS'ti ..... dalmat. s cert. . . Smokve pulješke v sodih . „ v vencih . Cena od for. da for. 100 K. 127.— 129.— 94.— 96.-96— 98.-*->._ 87.-bi.- 82,-93— 95— * 108— HO— * 124— 12(5— 116— 120,- 87— 88.— 92— 91— ji 86— 87— 81— 83— 27.50 28.50 * 390— 410— 100 K. 19— 97— 73— 87— 33.— 6.75 8.25 37— 40— 43— 56— 66 — 60 — 5.50 21 — 98 — 74— 88— 31.- 38— 41.-44— 58.-68.-62— 5.75 Limoni Medina...... zaboj 7.50 8 - Pomeranća sicilijanske . . ^ H,- 9.- Jtandlji Uari I.a..... 100 K. 70— 71.- dalm I.a, s cert. it 75.- Pignolli......... 11 74.- 9 L — Riž italij.. najllneji * • • • it 20.40 20.— „ srednji . . . . n 17.50 1B.50 j Rangoon extra .... n 13.- 13.25 I.a..... n 11.io 11-50 II.a .... n 10 50 10.75 Sultanine dobre vrsti . . 33.— 35..— Suho grozdje (opaSa) . . . n 20.- 27.- Oibeba ......... A _._ _(_ Sladkor centrifug, v vrečah s certifik. . . . 100 K. 35.75 36.- sianiki Yarmouth I.a . . . sod _,_ ___ Poleno vke s redne velikosti K 3fi,— 37— velike..... 33.— 34.- Fažol Coks....... __>_ _ Mandoloni..... H . ._ _._ svetlorudoči .... 11. 11.25 „Slovanski Svet/' polumesečnik, obsezajoč po 16 velikih stranij, razpravlja kulturna in politična vprašanja slovanska, opisuje važne dogodke iz vseh slovanskih krajev, naznanja važnejša slovanska književna dela in prave slovanske časopise ter objavlja tudi boljša leposlovna dela slovanskih pisateljev v slovenskem prevodu. Sotrudniki so listu odlični Slovani iz raznih delov slovanske zemlje. Cena jo nenavadno nizka. Naročnina znaša: za celo leto ... 3 gld. — kr. za pol leta ... 1 gld, 50 kr. za četrt leta ... — 75 kr. Za ljubljanske naročnike in dijake pa celoletno 2 gld. 80 kr., poluletno 1 gld. 40 kr. in četrsletno 70 kr. Naročnina so pošilja po nakaznicah upravništvu „Narodne tiskarne* v Ljubljani. Isto upravništvo utegne postreči še z vsemi številkami, ki so doslej izšle. Uredništvo in upravništvo Slovanskega Sveta. Marijaceljske želodečne kapljice, tomnorudeči . . bohinjski . . , . kanarček . . . beli, veliki . . . zeleni, dolgi . , „ okrogli . mešani, Štajerski Kaslo........ Seno konjsko..... volovsko . . , . Slama ....... Les, trumi kul). 6. . . Uglje........ 60— 2.68 3.39 2.32 -.28 245 90— 3.39 4.10 3.21 —.34 2.70 izvrstno delujoče zdravilo pri vseh boleznih na želodcu Neprecenljive dobroto jo posebno vpliv njihov pri notočnosti, slabosti želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, koliki, želodeč- nem kataru, gorečiče (rzavo.i) pri preobilnej produkciji slin, rumenici blu-vanju in gnjusu, glavobolu, ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabnsanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vran'ci in jetrih in tudi proti zlati žili ali himorojdam Cena steklenici je z naka- ! zom vred samo 35 nov. Glnvni zalog ima lekar-ničar „k angelju varhu" 53-53 I>r. Brady Kreinvier, Morava, V Trstu jih pa dobite pri lekarničarju Bia Holetto ali' orso nero in Seravallu blizo starega sv. Antona KWIZDE fluid proti kostobolu večletno domače izkušeno izvrstno sredstvo proti iln, reumatizmu, bolezni živcem | Isti ;e tudi jako dober za okrepčan e po velikem trudu, dolgej g hoji itd. in tudi v visokej starosti proti o slabljenju. K W I Z D E (G) fluid proti kostobolu dobiva se pristni V Trstu v lekarnah gg.: C. Zanetti, P. Prendini, G. B. Foraboschl, Ed. pl. Leitenburg, Josip pl. Leitenburg, A. Praxmarer, M. Ravasini, I. Serravallo. na debelo in izvožnja pri Zaifeetttiju, lek.; J*. ■»■•endinlju, lok-ju; po mirodilnicah in eksportorjih : Brajdich & C., H. Hirsch, J. Heimlicher, i. Kirchner, Fran Mell, bratje Zernitz: na drobno v lekarnah, nn debelo po vseli večjih mirodilnicah v Postojni, Sežani, na Reki, v Pulju, Rovinju, Dubrovniku, Spletu in Zadru. Cena 1 steklenice 1 gld. a. v. Pošilja se po pošti proti povzetji vsak dan po centralnem skladišči: Kreis-apotheke Korneuburg Fran/. Joli. Kwizda, c. kr avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj za živinozdravniške preparate. opnmiljn s Ako so kupuje ta proparat, prosimo p. n. občinstvo da zahteva vodno KWIZDE fluid proti kostobolu ter pazi da jo na vsakej steklenici in na vsakem kartonu gori odtisnena varnorstna znamka. Dunajska borsa dne 20. julij t. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld 80 80 fl v srebru —--„ 83.35 Zlata renta— — — — — — — n 112.25 5% avstrijska renta — — — — — „ 96.10 Delnice narodne banke — — — — „ 870.— Kreditne delnice ~ —--— — „ 308 00 London 10 lir steiiin---— — „ 125,— Francoski napoleondori — — — — „ 9 8S C. kr. cekini — _____ — n 5,90 Nemške marke — — — — — — — „ 61,15 Javna zahvala. Svojemu dobrotniku, vrlemu rodoljubu, gospodu Jakopu Bolo-tu, posestniku v Ilo-janu, se najtoplije zahvaljujejo za vse izkazane dobrote podpisani pevci. Bog nain ga poživi! Rojan, 15. julija 1888. Pevski zbor Rojanski. KMETIJSKO BERILO prodaja TISKARNA DOLENC v Trstu mehko vezano po 50, trdo po 70 kr. komad. Z pošto 5 kr, več. Želodečne bolezni ozdravi brzo in posvema JERUZALEMSKI BALZAM edina in nedosegljiva žel ode fina pijača. Da si človek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač ni tako lehko, posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke Vučina raznih kiipljic, ižlečkov itd , katere občinstvi kaKor pravi čudeži, priporočajo, niso nič druzega nego škodljiva imes. Edini jeruz»leiumk.1 balzam si ie zagotovil vsled svoje priprost* sestavu, odločno oživljajoče in želod?,n« živce hitro kr>-t>čalne moči pravico prednosti nad vsemi v t^j stroki znanimi zdra-viiaini, kar dokazuje tudi eć vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta balzam bogat na delajočib snovlh kineške rebar-bare, katera korenikp je poznana zarad nje-nepra ugodnega upliva na probavljanje in čiSĆenje, je zanesljivo sredstvu proti tež«vain v želodcu odvisnim od slabega prebavljanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvodenci priporočujejo proti neješžnosti, zaba&aiju, smrdljivi sapi. gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlateuci in vsakej bolezni v črevesju Steklenica z navodom vred stane !IO novcev. 1—15 GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI G. B. PONTONI v r,0LUGI. Skladlića v Trstu v lekarni AJarka Ravasini i G. B. Rotil, na Roki v lekarni al Redeniore, G. Gtneiner, v Korminu v lekarni A. Franzoni, v Toniinu v lekarni E Palisca. 11—2", b|ui Debelost, medlost no po novfj metodi gotovo odpraviti. Vse kožne bolezni, kot grinte, žnltina, ogrel, pege, rudeče nosove in roke, bolezni las se radikalno ozdravijo. Pike od osepnic in kocine po obrazu su zmiraj odstranijo. V vsakem kosmetičncin p a5a"ji daje se svet,. Navodi, kako se zdraviti, dajo sa pismeno, Če se vse obširno poroči in se priloži marka za odpis v pismu z naslovom: „Hygiea-0fficin" Breslau II. Jaz, Ina Gsillas se svojimi 185ctm. dolgimi orjaškimi Loreley-vlasi, katere som dobila po 14 mesečnej uporabi svojega siimoiznajdene-ga mazila, je edino sredstvo proti izpada* nji vlas, za pospeševanje rasti, za ojačenje kože, pospefiujo pri možkih polno, jako bra* dorast in užo po krat« kej uporabi podoli vla-sem in bradi naravno svitlost in polnost ter jo obvaruje prod zgodnjim oslvenjem do najvišjo starosti. Cena Ion-čeku I gld. do 2 gold. Pošilja so vsak dan za gotov tlonar ali s poštnim povzetjem po vsem svotu ' 20—3 Csillag & Comp. ttudapest, — Konigsgasse Nr. 52., kamorso morajo pošiljati vso naročbo. Gos podu G. T^ioooli-j \x, lek ar j u »pri Angelu« v 14 ubljiani. Sprejmite izraz mojo naiskronejše zalivale za Ya5o esenco, katera moje rešila bolezni, koja me je spravila skoraj na kraj groba. Strašne boločine aem trpel v želodcu brez vsakega upa na olajsitev. Vodno hujšej bolezni pridruži se še zlatenica. Ali jaz in mnogo mojih tovarišev dobilo je zopet popolno zdravje, in to le po Vašej n odo seriji vej „Piccoiijevej esenci", za kojo smo Vam do smrti hvaležni. Josip Tomažić, c. kr. orožniški vodnik v Pulji. Zgubljene in uslubijeue moči i u u^iiivm.™ Gotov pripomoček 1 Vsakdo s* popolnoma ozdravi z gentalnim ogljenčevira slapom brez nasledniki notranjih ner duv na gotov način in za vemo, čestolirat celo v dobi 2 dni, celo navidezno neozdravljiva nezmožnost v vsakej človeškej dobi, kakor tudi poluulje s prijetnim, iiečutenim zunanjim zdravenjem. — SvedoSbe slavnih profesorjevih zdravniški strokovnjaSki spisi, na tisoče zahval od popolnoma oziirave-lih osob, svetlijo vsem bolnim rabo ogljen-čevega slapa, ki garantira got v in trajen uspeh. Fodpolna priprava z dotičnim poukom in zdravniškimi spričevali for Ci.HO Pri pošiijatvi se dobro pazi, da se ne spozna kuj z voj zadrinie in od kod prihaja. Zavod za ordinacije za tajne bolezni; Dr. Karol Altmaim Dunaj VII. Mariahilferstraflse 70 Dunaj. l.asrnik pol. družtvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro Žvab. Tiskarna Dolenc v Trstu.