IVANU ZELETU ŽAGARJEVA NAGRADA, BREŽIŠKI OSPA ŽAGARJEVO PRIZNANJE
LJUBLJANA — Minuli potek so na slavnosti \ Cankarjev oni domu podelili najvišja priznanja Izobraževalne skupnosti Slovenije za v/.gojno-i/obružcvalno delo. Tradicionalne Žagarjeve nagrade je dobilo sedem zaslužnih pedagoških delavcev, med njimi ravnatelj metliške osnovne šole Ivan Železa izreden prispevek k razvoju šolstva v Beli krajini. V obrazložitvi so poleg ostalega zapisali, da je nagrajenec posebno pozornost posvečal razvijanju in ohranjanju izročil med mladimi, dosegel velike uspehe pri poklicnem usmerjanju mladine ter osebno pripomogel,da se je šola. ki jo vodi. v rasla v druž-eno okolje. Eno od teh priznanj, namenjenih uspešnim šolskim organizacijam. je dobila Osnovna šola bratov Ribarjev v Brežicah, in sicer za pomembne vzgojno-izobraževalne uspehe, kvalitetno organizirane interesne dejavnosti, za sodelov anje s krajevno skupnostjo ter utrjevanje bratstva in enotnosti, še posebej v okviru tistih šol v Jugoslaviji, ki nosijo ime bratov Ribarjev .
Jutri začetek kongresa ZSMS
V Krškem bo od 4. do 6. aprila 12. kongres slovenske mladine—Teden računalništva v Posavju in mnoge spremljajoče kulturne prireditve
KRŠKO — Teden računalništva v Posavju, ki seje pričel v ponedeljek v Osnovni šoli »Jurij Dalmatin« v Krškem, sklenili pa ga hodu s kongresom slovenske mladine, je še ena spremljajoča prireditev 12. kongresa ZSMS, ki jutri, 4. aprila, uradno pričenja svoje delo s plenarnim zasedanjem v veliki dvorani Delavskega in kulturnega doma Edvarda Kardelja v Krškem.
KURIRČKI NA POTI
RIBNICA — Kurirčkova poštajeod 27. marca do 1. aprila potovala po ribniški občini. 21. marca ob 10. urisopio-nirji osnovne šole v Stari cerkvi iz kočevske občine predali na Jasnici torbico s pošto pionirjem osnovne šole v Dolenji vasi iz ribniške občine. Naslednjega dne sojo že prevzeli pionirji ribniške osnovne šole. Osrednja občinska svečanost je bila 1 .aprilaob 10. uri pred Domom JLA v Ribnici. Tu seje glavni progi priključila še stranska, ki -je odpotovala 31. marca iz Loškega potoka ter potovala prek Gore,. Sodražice in Sušja. S svečanosti v Ribnici so kurirčki ribniške občine odnesli pošto do občinske meje na Vahtnici pri Dolnjih Podpoljanah, kjer so jo prevzeli pionirji iz občine Grosuplje.
V BREŽICAH REPUBLIŠKA PIONIRSKA KONFERENCA
BREŽICE — Osnovna šola bratov Ribarjev bo 11. in 12. aprila gostiteljica udeležencev pionirske konference, na kateri bodo pionirji in mladinci predstavili svojeizkušnje kot najmlajši samoupravljala. Delovnega srečanja se bosta udeležila po dva pionirja in en mladinec iz osnovne šole iz vsake slovenske občine. Stanovali bodo pri vrstnikih iz brežiške osnovne šole, ki bo zanje, za mentorje in goste organizirala tudi prehrano. Konferenca bo potekala v Domu JLA.
USTANOVITEV DRUŠTVA ZA VARSTVO OKOLJA
DRAGATUŠ —VČetrctck.J.apri-la, bo ob 19. uri v dragatuški osnovni šoli ustanovni sestanek društva za varstvo okolja. Vabljeni vsi. ki jim ni vseeno, kako bomo v bodočeskrbeli za naše bivalno okolje!
V soboto. 5. aprila, bo potekalo delo v komisijah. Prva bo obravnavala družbenoekonomska protislo-
• KRŠKO, BREŽICE — Po uspelem 1. festivalu pop in rock skupin Posavja, nastopih posavskih študentov in učencev glasbe, poglasbcno razgibanem današnjem dnevu in še bolj pestrem petku bo verjetno takšna tudi sobota, 5. aprila. V starem hotelu Sremič v Krškem bo od 9. do 12. ure potekal video program ŠKUCA, od 15. do 23. ure bo koncert grosupeljske skupine Slovenija truplo, gledališka skupina iz Celja bo nastopila s predstavo Dinastija, v literarnem večeru pa bodo sodelovali člani krškega Literarnega kluba Beno Zupančič ter najboljši iz natečaja Književne mladine Slovenije: nastopi tria v sestavi Bojan, Ervin in Danilo ter Marka Breclja pa bodo za »sladokusce«. V brežiškem prosvetnem domu bo v soboto ob 17,30 na slovenskem Festivalu akustične glasbe Brežice 86 nastopilo 12 najboljših skupin in posameznikov . V nedeljo, 6. aprila, bo v DKD Edvarda Kardelja Krško še koncert priljubljene skupine Rendes vous.
vja socialistične samoupravne družbe in specifičen družbeni položaj mladih, druga bo posvetila pozor-
BERITE DANES!
na 2. strani:
• Riko opremlja vzhodna letališča
na 4. strani:
• Delegatski molk
na 5. strani:
• Dober kruh nih pekov
utesnje-
na 6. strani:
• Preveč direktorska »vlada«
na 7. strani:
• Amaterizem ran
je zahi-
na 8. strani:
• Na dan kartami
s pravimi
na 11. strani:
• Uničujoči poljski »kompot«
na 12. strani:
• Valtu Jurečiču znižali kazen
na 20. strani:
• Slaku platinasta plošča
nost razvoju revolucionarne vsebine političnega sistema socialističnega samoupravljanja, medtem ko bodo delegati v tretji komisiji razglabljali, kaj storiti za ZSMS kot najširšo fronto mlade generacije. Po nedeljskem plenarnem zasedanju, sklepanju o poročilih komisij, programskih usmeritvah 12. kongresa ZSMS ter spremembah in dopolnitvah statuta ZSMS bo kongres končan.
Kot smo že poročali, spremljajo kongres v Krškem številne kulturne prireditve. O teh so nam organizatorji povedali nekaj podrobnosti. Drevi. 3. aprila, ob 19. uri bo v športni dvorani pri OŠ Milke Kerin v Leskovcu koncert znane zagrebške skupine Parni val jak. kot predskupi-na pa se bo predstavila skupina iz ZRN Babv Mueller. V petek bodo ob
16.	uri na Trgu Matije Gubca nastopile posavske folklorne in plesne skupine (iz Boštanja. Senovega. Sevnice. Leskovca). Med 18. in 19.-30. ko bo v DKD Edvarda Kardelja potekalo plenarno zasedanje, bo na trgu vse bolj živahno, zato pa bodo poskrbele skupine Objem iz Šentjer-
neja ter Pred remontom. Orkan in Polska mulcu (vse iz Krškega).
Besedo bodo dobile še znane slovenske skupine Masaker. Toži-babe, Gastarbajters, Pankrti in Agropop. Zvezdnike slovenske rock in punk scene bosta spremljala nema ponavljajoča se scena Gledališča Ane Monro in video program ŠKUC-a iz Ljubljane. V dogajanje na Trgu Matije Gubca se bo po 20. uri neposredno vključila ljubljanska televizija.
P. P.
PRIREDITEV OB DNEVU ROMOV
ČRNOMELJ — V ponedeljek, 7. aprila, dan pred svetovnim dnevom Romov, bo v kulturnem domu v Črnomlju ob 16. uri kulturna prireditev. Nastopili bodo otroci iz vrtca Črnomelj in Novo mesto, učenci iz osnovnih šol Mirana Jarca in Milke Šobar-Nataša iz Črnomlja, romska mladina iz Črnomlja ter gostje iz Novega mesta in Murske Sobote.' Nastopajoče bosta spremljala Silvester Mihelčič in ansambel Verder-bar. Program bo povezoval Toni Gašperič. Vstop je prost.
J. B.
URBANOVA NAGRADA LONČARJU IN SLEMENCEM — Ob letošnjem prazniku občine Ribnica, 26. marcu, sta prejela največje občinsko priznanje za področje kulture moški pevski zbor Lončar iz Dolenje vasi in dramska skupina KUD Slemena iz Sv. Gregorja. Na fotografiji: FrancTr-dan (levi) prevzema v imenu MPZ Lončar, ki uspešno nastopa že 35 let, nagrado iz rok predsednika občinske skupščine Ribnica, Stanka Rusa. O delu dramske skupine Sleme podrobneje poročamo na kulturni strani, več o ribniškem prazniku pa pišemo še na 5. strani. (Foto: J. Primc)
Začenja se posavski gledališki vrh
Nastopile bodo gledališke skupine iz Brežic, Krmelja in Sevnice
BREŽICE — Minuli četrtek seje tu sestal odbor Združenja gledaliških skupin Slovenije za Posavje in določil skupine, ki bodo ta mesec nastopile na območnem srečanju. To so: krmeljska Svoboda z »Balkanskim špijonom« Dušana Kovačeviča, sevniški Oder mladih s »Tretjim vstajenjem Jožefa Svej-ka« Igorja Torkarja, brežiški Amaterski oder s »Kurbami« Fcdje Šehoviča in dijaška skupina srednje šole v Brežicah z delom »Komaj do srednjih vej« Petra Ustinova.
Poleg teh sta svoji predstavi prijavili še dve skupini, in sicer mladinska iz Leskovca Marinčevo komedijo »Poročil se bom s svojo ženo« in Amaterski oder Gasilskega društva Bukošek Ogrinčevo delo »Kje so meje«, ki pa ju selektor območnega srečanja ni priporočil za nastopanje v posavski »konkurenci«.
Predstave v okviru območnega srečanja se začenjajo že ta teden. Tako bodo Sevničani. ki so se lani uvrstili na republiško srečanje, s Torkarjevim »Švejkom« nastopili v soboto. 5. aprila, in sicer pred domačim občinstvom. Na domačem odru pa bosta nastopili tudi brežiški skupini. Amaterski odersŠeho-vičevimi »Kurbami« in srednja šola s Ustinovo komedijo »Komaj do srednjih vej«, obe v četrtek, 10. aprila. Kdaj in kje se bodo predstavili Krmeljčani s Kovačevičevim »Balkanskim špijonom«. pa v času, kot oporočamo, še ni natančneje znano. Vse te skupine se bodo potegovale za uvrstitev na letošnje republiško srečanje, katerega spomladansko zajetje bo v Novem mestu.
Območni odbor Združenja gledaliških skupin Slovenije za Posavje je na omenjenem brežiškem sestanku tudi odločil, da v okviru posavskega srečanja Naše besede 86nastopita obe prijavljeni skupini mladih. To sta mladinska skupina senovske osnovne šole, ki je pripravila uprizoritev dela »Iščemo najlepšo besedo« Denisa Poniža, in skupina leskovskih osnovnošolcev, ki se bo predstavila s »Kre-sničkom« Radovana Gobca.
l.Z.
Novoles se pogreza v izgubo
Kolektiv ni kriv, da je izvozna proizvodnja začela kazati rdeče številke
NOVO MESTO — »Kljub temu da povečujemo produktivnost in izboljšujemo kvaliteto, so rezultati v Novolesu čedalje slabši. V prvih dveh mesecih letos imamo že 400 milijonov dinarjev izgube. Naša krivda je le v tem, da smo tako močno usmerjeni v izvoz,« je pred novomeškim izvršnim svetom dejal Janez Bajuk, predsednik poslovodnega organa.
V VESELEM PRIČAKOVANJI LETINE — Po Dolenjski, pa tudi drugje po Sloveniji, se vinogradniki že nekaj let zapored kislo drže. Enkrat pusti prazne sode spomladanska po/cha, drugič je kriva toča pa pršica in druge nadloge. Lani je veliko trsja uničila zimska pozeba, ki ji še letos ne bo moč popolnoma zabrisati sledi. »Kaže na dobro letino, če seveda spet ne bo prišlo kaj vmes,« je konec tedna pomodroval Martin Rukše iz Brusnic, ki ima svoj vinograd v Hrušici. Zaradi znanja in izkušenj, kijih ima pri negi vinske trte, ga čestokrat povabijo v goste t udi drugi vinogradniki. Vsaka pomoč in znanje v tem času, ko jc pomlad prišla tako rekoč brez vmesnega časa, še kako prav pride. (Foto: J. Pavlin)
Razmere se iz dneva v dan poslabšujejo. Gre za 3000-čIanski kolektiv, ki je doslej veljal za enega najbolj trdnih in urejenih. Medtem ko so lani izvozili za 18 milijonov ameriških dolarjev .blaga, je v letošnjih načrtih za 24,7 milijona dolarjev izvoza ali 39-odstotno povečanje.
»V razmerah, kakršne so za lesno industrijo zdaj, prinaša izvoz le iz-
V KRKI JUTRI REPUBLIŠKA FOTOGRAFSKA RAZSTAVA
NOVO MESTO — V avli Krkine poslovne stavbe v Ločni bodo jutri ob 13. uri odprli republiško mladinsko fotografsko razstavo Mladina fotografira 86. Razstava obsega izbor fotografij, ki sojih mladi, okoli 50 članov raznih fotoklubov, poslali za natečaj, posvečena pa jc40-letnici delovanja Žveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije in mesecu mladosti — maju. V kulturnem programu bodo nastopili: učenec Glasbene šole Marjana Kozine in recitatorji, ki so pripravili recital iz zbirke »Haiku« Slavka Kvasa. Knjigb je lani izdala Krka.
V drugi polovici tedna bo spremenljivo vreme, vmes bodo večkrat padavine.
gubo, in če ne bo res kmalu sprememb, bomo prisiljeni izvoz zmanjševati, zlasti na trge z dolar-ako valuto,« je dejal predsednik Bajuk. Del krivde je v svetovnih razmerah ob padanju vrednosti dolarja, vendar bi v Novolesu to nihanje prenesli, če ne bi bili še huje udarjeni z domačimi ukrepi in novo devizno zakonodajo. Ta je skoro ukinila izvozne premije, obresti za izvozne kredite pa skokovito rastejo. Ob teh dejstvih in hkrati dražitvi surovin, kjer so lani ugotovili 104-odstotno podražitev, ni možno z nikakršnimi notranjimi ukrepi ublažiti takih sunkov.
V Novolesu letos za 20 odst., povečujejo produktivnost tudi po zaslugi nekaterih novih naložb, osebni dohodki so za 20 odst. slabši, kot znaša poprečje v republiki, ustavljajo že dogovorjene nOve investicije in se lotevajo vrste drugih ukrepov, a vse to ne bo obvarovalo kolektiva pred izgubami, če ne bo v
MESEC ČISTOČE V BELI KRAJINI
BELA KRAJINA — April so že lani v vsej Beli krajini proglasili za mesec čistoče, zato pozivajo vse ljudi v krajevnih skupnosti, organizacijah združenega dela, šolah, da potrkajo na svojo zavest in se v čim večjem številu udeležijo očiščevalnih akcij, ki bodo letos še veliko bolj organizirane in širše kot preteklo leto. Skrb za čisto okolje naj postane vsakodnevna ne le aprila, ampak vse leto!
državi za izvoznike večjega razumevanja in spodbud.
• Po besedah predsednika Bajuka se vsa izvozna slovenska lesna industrija, Novoles pa še posebej, čuti zapostavljena. Proizvajati z izgubo ne bo mogoče dolgo, prekinitev pogodb z dolgoletnimi partnerji v Ameriki pa pomeni za jugoslovanski izvoz dolgoletno škodo.
Izvršni svet bo Novolesu lahko nudil pomoč le na ta način da bodo delegati v republiški skupščini opozorili na resnost položaja in zahtevali spremembe. R[A BA£ER
Edina tekma, v kateri je vsakdo zmagovalec
Ob dnevu zdravja: . iz sporočila dr. H. Mahlerja
Tema letošnjega svetovnega dneva zdravja, 7. aprila, »Kdor zdravo živi, pridobi!« je posvečena zdravemu načinu življenja. V deklaraciji iz Alme-Ate iz leta 1978 je zapisano, da »imajo ljudje pravico in dolžnost, da posamezno in v skupnosti sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju zdravstvenega varstva.«
Svet okrog nas se naglo spreminja, vendar se to v zdravstveni praksi ne upošteva dovolj. Glavni poudarek je še vedno na samem zdravljenju, zanemarja pa se vse tisto, kar bi za varovanje svojega zdravja lahko naredil vsak sam. V svetu se je — delno tudi zaradi dosežkov sodobne medicine — razširilo prepričanje, dafje zdravje nekaj, za kar skrbijo zdravniki, in ne bogastvo, za katerega lahko družba in posameznik sami poskrbijo.
In vendar je prav v tem še veliko možnosti. Pomembni so predvsem trije glavni dejavniki zdravega načina življenja, gibanje, prehrana in osebna odgovornost Telesno gibanje je za vsakogar nujno potrebno v vseh življenjskih obdobjih. V mladih letih pripravlja telo na naloge zrelosti, v dobi zrelosti pa omogoča telesu, da lahko da kar največ od sebe, obvlada strese in v kasnejših letih ohranja živahnost duha, gibčnost telesa in veselje do življenja. Energijsko gosta hrana, ki je bogata z maščobami in skladorjem, ogroža srce in zobe. Svetovna zdravstvena organizacija, nikakor ne priporoča enotne vrste prehrane za vse človeštvo, saj se zaveda, da ima vsaka kultura svoj način prehrane. Zavedati pa se moramo vpliva zdravega prehranjevanja ter načrtno spodbujati dobre navade. Osebna odgovornost ima širok pomen. Posameznike je treba spodbuditi, da se bodo sami trudili ohraniti svoje zdravje in se izogibali škodljivim navadam. To se še posebej nanaša na uporabo tobaka ter na zlorabo alkohola in drugih mamil.
Svetovna zdravstvena organizacija (ki jo vodi dr. Mahler), in medftarodni olimpijski komite sta podpisala sporazum o programu »Zmagovalci v zdravju«, s katerim želita pritegniti k sodelovanju vse tiste člane družbe, ki sicer niso zdravstveni strokovnjaki, vendar lahko vplivajo na druge ljudi s svojim dobrim zgledom. Vsakdo lahko postane glasnik zdravja in po vsem svetu naj se širi sporočilo: »Zdravje je edina tekma, v kateri je vsakdo zmagovalec!«
TfN
/V >T7V / Vil/
25. MEDNARODNI SEJEM GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA
KRANJ,
lir 20.4.
Nova potuha slabim
Še nimamo dovolj težav in plačilne nediscipline? Očitno ne. Zvezni zbor zvezne skupščine je namreč prejšnji teden kljub odločnemu nasprotovanju izvršnega sveta (kdo bo odgovoren?) po hitrem postopku spremeni! zakon o Službi družbenega knjigovodstva, tako da bodo lahko delovne organizacije izplačale osebne dohodke, ne da bi prej pora vnale vse stroške in dolgove. Osebni dohodki so se s prejšnjega sedmega mesta na prednostni lestvici pomaknili na tretje mesto, pred njimi imajo plačilno prednost /e terjatve tujine in sodni nalogi. Res ta hip nimamo celovitega vpogleda, a si kljub temu upamo trditi, da je to sprememba, zaradi katere nas bo še bolela glava. Še bolj bo pešala finančna disciplina, še boljše ho prelival dohodek k slabšim gospodarjem, podobno, kot bo vplivala načrtovana pretvorba kreditov. Zdi se, da razen demagogije (v delavski državi delavec ne sme biti šele na sedmem mestu!) ničesar tehtnega ne govori v prid spremembe v vrstnem redu plačevanja. Očitno se zakonodajalec požvižga na to, da so tudi upniki delavci samoupravljavci, ki so zdaj lahko še prej izigrani in izkoriščani. Da sploh pustimo ob strani poglavitno vprašanje, ki se glasi: ali se ne bo po novem v ljudeh še bolj utrjevala mezdna miselnost in rušila zavesi, da morajo biti ne le dobri delavci, marveč tudi dobri gospodarji?
M. IMG AN
 -------------------
Ribnica je že med boljšimi
Delovna skupina CK ZKS na obisku v ribniški občini — Industrija se otepa z mnogimi težavami, a jih iznajdljivo premagujejo — Za šolstvo lepši obeti?
RIBNICA, LOŠKI POTOK — Delovna skupina CK ZKS, ki jo je vodil izvršni sekretar Ivan Godec, je bila 27. in 28. marca na obisku v ribniški občini. Prvi dan seje pogovarjala z občinskim političnim aktivom, se udeležila sestanka OO ZK v ITPP in sestanka OO ZK v osnovni šoli Loški potok, na katerem so bili predstavniki osnovnih šol Ribnica in Sodražica.
Ko so razpravljali o volitvah, so zaostajanja pri osebnih dohodkih.
ugotovili, da je bila v občini velika udeležba. Pri odprtih listah so bili običajno izvoljeni tisti, ki sejim priimki začno s prednjimi črkami abecede. Menili so tudi, naj bi se v bodoče pred skupščinskimi volitvami izogibali kadrovskih sprememb (volitev) v Zvezi sindikatov in SZDL, saj tako eni pripravljajo volitve, drugi pa jih nadaljujejo, zaradi česar tudi prihaja do nepotrebnih zapletov,
V ITPP, ki je imel leta 1978 veliko izgubo, zdaj pa že dobrih šest let posluje uspešno, so ugotovili, da se je kolektiv zelo razvil zaradi odrekanj in dobrega vodstva, pri čemer so pohvalili Toneta Čuka. Žal pa dosežke sproti izničuje inflacija. Člani OO ZK so opozarjali, da je potrebno v kolektivu posvetiti še večjo pozornost inventivni dejavnosti, posodabljanju strojev in proizvodnje pa tudi odpravljanju
Izvršni sekretar Ivan Godec je ocenil, da se v kolektivu zavedajo, kaj so
ČRNOMALJCI NA FRUŠKO GORO
ČRNOMELJ — Na tukajšnji občinski konferenci ZSMS so končno zvedeli, kje bo letos delala njihova mladinska delovna akcija »Milke Šobar-Nataše«. Črnomaljci bodo od 5. julija do 3. avgusta sodelovali na zvezni MDA Partizanski put na Fru-ški gori, vse pa kaže, da jim bo uspelo zbrati 50 brigadirjev, saj so prvi evidenčni listi v združenem delu že izpolnjeni, prijavljenih pa je že prvih 15 do 20 brigadirjev.
SKUPINA CK ZKS V RIBNIŠKI OBČINI — Na fotografiji skupina CK ZKS, ki jo je vodil izvršni sekretar Ivan Godec, na sestanku osnovne organizacije ZK v ITPP. (Foto: Primc)
njihove glavne naloge, saj so redki kolektivi, ki bi, kot so to storili v ITPP, sami ugotovili, da se da storilnost povečati brez velikih ukrepov še najmanj za 20 odstotkov.
V osnovni šoli v Loškem potoku so goste najprej seznanili z 200-letno zgodovino te šole in njeno sedanjo dejavnostjo, nato pa z že znanimi težkimi razmerami v šolstvu. V razpravi, v kateri so sodelovali predstavniki vseh treh šol, izvršna sekretarka CK ZKS Katja Vadnal in drugi gostje, so najprej ugotovili, da se občinska izobraževalna skupnost ni sestala dve leti, nato pa da je skozi izobraževalno ■skupnost potrebno uresničiti razvoj samoupravljanja in samoupravno razreševati zadeve. Povedanih je bilo še več misli v zvezi z nagrajevanjem učiteljev. Zagotovljeno pa je bilo tudi, da se realni osebni dohodki učiteljev ne smejo več zniževati, ampak naraščati po letni stopnji 3,5. Izkazalo se je, da učitelji malo vedo o »občinski kadrovski kuhinji.«
V petek je bila delovna skupina na razširjenem sestanku OO ZK v Inlesu Ribnica, kjer so ugotovili, da ta delovna organizacija v okviru lesne industrije Slovenije posluje zelo uspešno, kljub temu pa se otepa z mnogimi težavami. Tudi v Inlesu, kjer sta sodelovala v razpravi poleg domačinov še sekretar medobčinskega sveta ZK Ljubljana-okolica Andrej Ambrožič in predstavnik republiškega sveta ZS Brane Mišič, so ugotovili, da je potrebno spodbudneje nagrajevati strokovnjake. Nadalje so ugotavljali, da je izvoz nuja, saj je na domačem trgu zaradi omejevanja investicij in manjše kupne moči prebivalstva povpraševanje po Inlesovih izdelkih veliko manjše. Ob zaključku je sekretar MS ZK Andrej Ambrožič, ki je vodil skupino CK ZKS na obisku v Inlesu, poudaril, da Inles dosega ugodne rezultate, kar je znano tudi širši javnosti, in da je prepričan, da bodo komunisti Inlesa skupaj z ostalimi člani kolektiva znali rešiti probleme, na katere so opozorili v razpravi.
JOŽE PRIMC
Raje malo, toda obvezujoče
Kaj naj bi v regiji skupno uresničili v novem srednjeročnem obdobju? Ena med zamislimi je: skupni samoprispevek za posodobitev bolnišnice_
NOVO MESTO — V dolenjski regiji pripravljajo dogovor o skupnih temeljih družbenih planov občin za novo srednjeročno obdobje, na prvo delovno gradivo pa je že vrsta tehnih pripomb.
Medtem, ko so ustanove na medobčinski ravni gradivo že obravnavale in dale spreminjevalne ali dopolnilne predloge, so zdaj na potezi izvršni sveti občinskih skupščin štirih dolenjskih občin. Novomešča-ni so prejšnji teden ugotavljali, da bi moral biti novi skupni družbeni plan po obsegu krajši, toda zelo konkreten in obvezujoč. Dosedanji dogovor je bil namreč obširen, lepo
je imel zapisane vse nerešene stvari, ampak uresničen ni bil.
V Novem mestu so v izvršnem svetu gradivo za regijski dogovor za novo srednjeročno obdobje ocenili kot ustrezno podlago za pripravo pravega dokumenta, v katerem je potrebno zajeti predvsem naloge skupnega pomena, ki še niso opredeljene v drugih dokumentih. Da ne bi dela podvajali in prepiso-
Mariborsko pismo
Večer je kriv
Kako sta direktorja skupaj napadla sestavek, v katerem kritizirata drug  drugega_____________________
MARIBOR — Če bi v zadnjih mesecih v Mariboru napravili anketo, čez koga prebivalci največ nergajo, najbrž na prvem mestu ne bili niti zvezna vlada niti lokalna komunala, temveč mariborska telefonija. Odkar je namreč konec lanskega oktobra mesto dobilo novo glavno avtomatsko telefonsko centralo, procesorsko vodeno Iskrino me-taconto 10 CN, je kljub vsej računalniški samodejnosti z mariborskimi telefoni vse narobe. Sprva so odgovorni pri pošti pojasnjevali motnje z običajnimi »otroškimi boleznimi« nove centrale in obljubljali, da bo kmalu vse v redu, toda otrok je rasel in rasel, bolehanja pa ni hotelo biti konec. Ko zaradi slabih zvez niso preklinjali več samo telefonisti in drugi navadni smrtniki, temveč tudi direktorji in funkcionarji, se je »prelomilo«- — o vzrokih za težave je odkrito spregovoril sam direktor mariborskega ptt podjetja.
Samo dva zanimiva citata:
»Kaj naj sploh naredimo? Ku-
pili smo centralo, kakršno je v Jugoslaviji pač mogoče kupiti. Gre za problem kakovosti naše industrije. Pa če bodo tovariši od Iskre zamerili ali ne.» In: »Opel kadet in naša stoenka sodita med osebne avtomobile podobne kategorije, toda če bi lahko izbirali, bi raje kupili kadeta. Predvsem zaradi skrbnejše izdelave, boljše kakovosti materiala in delov. Tako je z našo me-taconto 10 CN. Pri izdelavi smo površni, material ne ustreza povsem tehnološkim zahtevam, zato prihaja do napak...«
Najbrž že dolgo ni nihče javno tako udaril po Iskri Telematiki, kot je s tema dvema izjavama storil mariborski poštni direktor. Ko je Večer objavil njegovi mnenji, je bilo kajpak pričakovati, da se bodo v Iskro kmalu oglasili in skušali ovreči direktorjeve trditve. Toda zgodilo se je nekaj povsem drugega: pred nekaj dnevi sta poštni direktor in v.d. glavnega direktorja Iskre Tele-matike poslala Večeru skupno (!) protestno pismo, češ da časnik »zelo enostransko, v marsičem neresnično in tendenciozno piše o problemih telefonije v mariborski omrežni skupini«! Med »spornimi« sestavki direktorja navajata tudi tiste, v katerih en direktor v bistvu napada drugega! In da bo nesmisel še večji, v pismu med drugim ugotavljata, da »nova glavna centrala metaconta predstavlja optimalno tehnično-ekonomsko rešitev in menimo, da so napadalni članki v časopisju neutemeljeni in nekorektni«.
Kako seje lahko pod to pismo, podpisal direktor mariborske pošte, ki je bil najostrejši kritik nove centrale, je kajpak vprašanje njegove vesti. Mariborčani pa imajo bržkone tudi dovolj osnov, da si o zadevi ustvarijo svoje mnenje.
MILAN PREDAN
vali, kar je že dogovorjeno. Menijo tudi, da bo najtrši oreh določiti tisto, kar bi regija v danih razmerah zmogla in predstavlja za vse občine skupen problem.
Že tokrat je bila navržena misel: ker je zdravstvo, predvsem pa bolnišnica, v najtežjem položaju glede sredstev in potrebne modernizacije, naj bi v dogovor zapisali, da bodo občine novi samoprispevek (po izteku sedanjega) namenile sanaciji razmer v tej zdravstveni ustanovi.
Preden bo dokument dobil dokončno obliko, bo potrebnih še dosti usklajevanj, vendar časa ni veliko. Marsikaj pa je že zamujeno, kajti dogovor nastaja potem, ko so občine večinoma že sprejele svoje planske dokumente za leta 1986 — 1990. Pripravljalci gradiv pa imajo nemalo težav, ker planski akti posameznih občin niso dovolj usklajeni.
CE
R. BAČER
TOVARNA PRIKOLIC IMV DA, KOVINSKI OBRAT NE
BREŽICE — Delegate zborov občinske skupščine je Borut Mokrovič, direktor tozda Tovarne prikolic IMV, v katerem je 1. marca prenehala enoletna prisilna uprava, v ponedeljek seznanil z izvajanjem sanacijskih ukrepov in z gospodarjenjem v tekočem fetu. Do konca 1986 načrtujejo kar za 59 odstotkov večji fizični obseg proizvodnje in za 11,5 milijona dolarjev izvoza. Vzporedno s prikoličarsko razvijajo tudi servisno dejavnost. Za zdaj pa še vedno ni rešen položaj kovinske-' ga obrata, ki sodi k avtomobilski tovarni v Novem mestu. Na.to je vnovič opozoril izvršni svet, oglasil pa seje tudi delegat iz tega kolektiva in menil, da bi imel obrat zanesljivejšo prihodnost, če bi se lahko priključil Celulozi v Krškem.
Riko opremlja vzhodna letališča
Z novinarske konference o uspehih in novih načrtih ribniškega Rika
RIBNICA — Ribniški Riko seje že pred leti proslavil kot proizvajalec opreme za letališča. Kasneje se je proizvodni program Rika razširil, tako da je znašal delež letališke opreme samo še okoli tretjino. Zdaj pase Riku ponuja izjemno dobra kupčija z izdelavo opreme za letališča držav, članic SEV, v vrednosti okoli 50 milijonov dolarjev.
Na tiskovni konferenci, ki je bila pretekli teden v Ribnici, so predstavniki tega najbolj uspešnega ribniškega kolektiva podrobneje spregovorili o tem, kakšen zalogaj je ta posel zanje. Seveda tega posla niti ne bi bilo, če se Jugoslavija pred petimi leti ne bi vključila v znanstveno-tehnični svet za kompleksni razvoj civilnih letališč v državah SEV. Po petih letih pa seje spet odločil za sestanek na jugoslovanskih tleh. Sestanek je bil na pobudo Nemške demokratične republike in Jugoslavije od 11.do M.februarjavLjubljani.Hkrati je potekala na letališču Brnik demonstracija Rikovih izdelkov, kijih je moč uporabiti na letališčih. Že na tedanjem sestanku so se dogovorili, da bodo opremo skupaj izdelovali Riko, Poljska firma Madro in češkoslovaška firma Nova Paka.
Čez mesec dni je bil sestanek na Kubi, kjer so Čehi sporočili, da odstopajo od izdelave opreme, delo pa so prepustili Madru iz Poljske. Predstavniki Rika in Madra so se dogovorili, da bodo skupaj sodelovali pri izdelavi rotacijske ščetke, predstavniki NDR pa so ponudili sodelovanje pri izdelovanju rezkalcev snega ali tako imenovanih frez. Sicer pa naj bi v Riku v naslednjih petih letih izdelali 300 plastičnih plugov, 300 rotacijskih ščetk Madro — Riko, 125 rezkalcev snega Riko Schmidt in 90 kamionskih posipalcev. Na posebno zahtevo delegacije Sovjetske
• Rikojetakonapredovaltudizaradi svoje štipendijske politike. Izšolal in štipendiral je že 800 svojih ljudi. V razvojnem oddelku dela prek 130 inženirjev in tehnikov. Njihov cilj pa je, da popeljejo Riko v Tretjo tehnološko revolucijo, katere predstavnik je elektronsko vodeni transportni voziček za samodejne obdelovalne linije.
zveze bodo i^Rika do 1. oktobra letos dostavili na preizkušnjo tri plastične pluge, tri rotacijske ščetke in kamionski posipalec.
Posel, ki ga prevzema Riko, je izredno zahteven. Zato jim je že sedaj jasno, da vsega ne bodo sami zmogli. V posel se bo vključil tudi Rikov tozd v Tesliču pa DIP Delnice. Celo obrtniki kooperanti v Riku pravijo, da niso in da nočejo biti občinske firma, zato iščejo sodelavce po vsej Jugoslaviji. V Ribnici pa bodo morali zaradi tega posla odpreti 300 novih delovnih mest.
O uspešnosti Rika dodajmo samo še nekaj podatkov. V tej tovarni izdelujejo preko 300 različnih izdelkov, hidravlične paketirke, opremo za vzdrževanje cest, kamionske in traktorske nakladalnike, komunalno opremo. Na tuje trge izvozijo okoli 60 odst. izdelkov, na domačem trgu jih prodajo četrtino. Njihov glavni kupec je Sovjetska zveza, lani pa so izvažali še v Irak, Iran, Italijo ZRN, Belgijo itd. Glavni prodor na zahodna tržišča pa šele načrtujejo. Izvoz na zahodne trge so povečali za več kot 230 odstotkov, skupni izvoz pa je bil še večji. Letos načrtujejo, da bodo izvozili za 3,5 milijonakonver-tibilnih dolarjev in še za 45 milijonov klirinških dolarjev. J. SIMČIČ
ŠE NI ZADNJE BESEDE O ZBIRANJU ODPADKOV
TREBNJE — O osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o obveznem zbiranju, odlaganju in odvozu odpadkov je bilo na seji trebanjske občinske skupščine precej razprave. Največ pomislekov imajo glede odloka v krajevnih skupnostih, kjer so pretežno kmečka gospodinjstva. Tam se bolj zavzemajo za zbiranje anorganskih snovi v kontejnerjih ali zabojnikih, medtem ko bi za organske odpadke sami poskrbeli. Ker je bilo toliko pripomb na predlog odloka, ga delegati niso sprejeli.
K
Naša anketa
Ji
RIBNICA — Na skupni seji vseh treh zborov občinske skupščine Ribnica, kije bila 31. marca, so delegati vseh treh zborov zavrnili predlog sklepa o prevzemu obveznosti za odplačevanje posojila za nakup uvoženega terenskega vozila za potrebe pokrajinskega štaba TO.
Vsi delegati so glasovali proti (le dva sta se vzdržala), ko je predsednik družbenopolitičnega zbora Srečko Arko v imenu predsedstev OK SZDL in OS ZS (svoje volilne baze) pojasnil, da taki nakupi v tujini v sedanjih kriz-
Delegati proti uvozu avta \
Ali bo osem občin kupilo nov avto pokrajinskemu šta- s bu TO? — V Ribnici glasovali proti	^
mh časih niso prava pot. Država je že tako in tako prezadolžena, delovni ljudje in občani se morajo neprestano odrekati temu in onemu, zato uvoz luksuznega terenskega vozila ni ustrezna poteza, posebno še, kerterenska vozila izdelujemo tudi doma in naj bi torej kupili domačega, kar bo ustreznejša in cenejša rešitev.
Ob tem je bilo izrečenih še precej kritičnih misli na račun luskuza, ki seje pri nas preveč razpasel, splošnega zapravljanja in »pišmeuhovskega« obnašanja.
i P
Kongres preokretov?
Jutri, 4. aprila, se začenja v Krškem 12. kongres ZSMS. O njegovi prelomnosti posebno vnaprej ne bi govorili. »Prelomnih« kongresov, sej in sklepov, takih, po katerih je ostalo vse po starem, seveda ne le mladinskih oziroma teh še najmanj, je bilo že kar nekaj v naši zgodovini zadnjih 40 let. Dejstvo pa je, da je slovensko mladinsko kongresno gradivo zelo dobro pripravljeno, drugače kot doslej, na posameznih mestih celo provokativno in tako revolucionarno, kot bi naj vsaj mladina tudi sicer bila. Vsi ga sicer ne hvalijo, češ da je za povprečnega mladinca težko razumljivo, da v njem manjka ali je premalo tega in onega ipd. Toda iz njega veje trdna odločenost mladih, potrjena že tudi v predkongresnih razpravah, da pripomorejo k spreminjanju razmer, v katerih smo se znašli, predvsem zaradi svoje in prihodnjih generacij prihodnosti. Upajmo, da bo kongres v pomoč na tej poti.
SAŠO KLINAR, konstruktor orodij in modelov v Bellovi livarni: »Gradivo za mladinski kongres je zelo dobro pripravljeno, res pa je, daje manj ukim težko razumljivo. Vendar smo v Črnomlju imeli pripombe, kajti v gradivu ni kmetijstva. V našem mestu imamo mladi tudi težave s prostorom. Nedavno smo ga sicer dobili, a ni denarja za ureditev. Upamo, da bodo na kongresu med drugim posvetili skrb tudi preživljanju prostega časa mladih, da se bomo potem lahko na to opirali pri iskanju pomoči.*
SONJA BOBEK, vzgojiteljica v vrtcu Ciciban, Sevnica, delegatka za mladinski kongres: »Tisti trije dnevi mladinskega kongresa ne morejo v družbi kaj koreniteje spremeniti. V najboljšem primeru to lahko stori akcija po kongresu, za katero se bomo dogovorili. Menim, da seje posavska mladina dobro pripravila na kongres. Posamezne problemske sklope smo obdelali po občinah. V sevniški smo se odločili za ekologijo, kije tu zelo aktualna zaradi nameravane gradnje savskih HE. Prav pri vprašanjih varstva okolja bo bistvena razlika s prejšnjim kongresom.*
MOJCA NOVAK,delegatkazakongres ZSMS iz Novega mesta: »Že kongresni dokumenti so pokazali, da se bo razpravljalo ne samo o problemih mladih, temveč o težavah naše celotne družbe. Ob vsem tem se ugotavlja šibkost dela celotne ZSMS, ki še vedno išče oblike in metode za svoje uspešno delo, a recepta še vedno ni. Na kongresu bom sodelovala z razpravo o družbenoekonomskem položaju mladih v tekstilni industriji. Najboljpamezanimajo vprašanja brezposelnosti, jedrske energije, legalizacije štrajkov in gibanja.«
TOMAŽ SLAK, predsednik OO ZSMS v Novolesovem tozdu TAP, Trebnje: »Kongresni dokumenti so še vedno napisani tako, da jih razume le malokateri mladinec. Zdi se mi tudi, daje v njih vse preveč drugih, splošnejših problemov, manj pa izrazito mladinskih vprašanj, kot so zaposlenost, šolanje, prihodnost ipd. Gradivo torej ni najboljši posnetek sedanjega časa. Sicer bi rad, da bi nas mlade drugače gledali, da bi nam dali tudi kaj besede, ne pa, da nas odrivajo od odločanja, aktivnega sodelovanja, česar za našo tovarnosicer ne bi mogel reči.«
MARJANA MARINČ, računovodska delavka v hotelu Pugled v Kočevju: »Upam, da bo po kongresu med starejšimi in mladino boljše sodelovanje. Mladi imamo občutek, da nas starejši stalno potiskajo nazaj. Ustvarjalnost mladih in njihova volja za delo je zavrta in celo onemogočena, namesto da bi jo izkoristili za hitrejši napredek na vseh področjih. Nimamo nič proti nasvetom starejših, le vsiljevanja ne maramo.«
FRANCI ČAMPA, prodajalec v KZ Ribnica: »Od kongresa pravzaprav ne pričakujem izboljšanja, saj je bilo raznih kongresov in lepih sklepov že veliko, narejenega pa malo, in smo kljub vsemu v težavah. Menim pa, da bi morali bolj upoštevati in nagraditi koristno delo, ne pa govorjenje. Pričakujem tudi, da mladi ne bodo ostajali brez zaposlitve. Brezposelnost je najhujši sovražnik mladine.«
JOŽE BEDEN K, delavec iz Krškega:
»Želim si, da bi bilo po mladinskem kongresu v Krškem vse boljše, tudi, da bi mesto ohranilo vsaj približno tako urejeno podobo. Seveda ne verjamem v čudeže, zato so moje želje, da bi bilo po kongresu vse boljše, zgolj želje. Veliko veselje bi zame bilo, če bi dobil delo. Čeprav v Sloveniji vprašanje brezposelnosti ni pereče, menim, da bi mu morali posvetiti dosti pozornosti, tudi zaradi mladih, ki prihajajo iz šol in jih je vse več brez dela.«
MATJAŽ RUS, predsednik OK ZSMS Metlika: »Kongresi so bili, so in bodo. Na njih se vsi držijo resno. Moto tega kongresa naj bi bil: Dajte, da še mi malo vozimo! Prav bi bilo, ko bi na tem kongresu sodelovali nezaposleni, socialno ogroženi, brezdomni ipd. mladinci. Nesmiselno je, . da o njihovih problemih razpravljajo dobro plačani in raznih ugodnosti deležni funkcion; ji, kaj ’‘ xnemu ne verjame, lačni pa sitemu ne zaupa «
ŽELJKO NIKEZIČ, sekretar OK ZSMS v Brežicah: »Mladi iz Posavja bomo razpravljali ogradnjrhidroelektram na Savi s stališča ekologije, da bi se družba pravočasno zavedela vseh možnih posledic in* da bi predvsem v naši regiji vnovič pretehtali, kaj pomeni ta poseg. Pričakujemo tučli spremembe v naši organizaciji in njenem statutu, da njeno delo ne bo več tako togo.
Kongres naj bi preokrenil odnos do izobraževanja, štipendiranja, zaposlovanja mladih.«
m\
Zopet sejem
V Vinici bodo kmalu obnovili sejem, ki so ga pred leti ukinili
VINICA — Pred leti ukinjeni sejem v Vinici je prinesel vrsto negativnih posledic, zato so na neprestane pritožbe in negodovanje prebivalcev vin iške krajevne skupnosti na komiteju za družbeni razvoj pripravili osnutek odloka o odprtju sejma za klavno in plemensko živino ter prašičke in drobnico v tem kraju. Vini-ški delegati so imeli na zadnji seji zborov občinske skupščine sicer pripombo na osnutek odloka, češ da v njem ni zajeta prodaja semen, kmetijskih pridelkov, suhe robe, spominkov in obleke, ki naj bi bila ob semanjih' dneh, vendar je odlok o tržnem redu in prodaji blaga na drobno v pripravi. Poleg tega v Vinici želijo, da bi bil sejem tako kot nekdaj vsak ponedeljek po 1. in 15. v mesecu in da bi se torej v teh dneh preselil nazaj z Bosiljevega.
V obrazložitvi osnutka odloka so navedene tudi številne negativne posledice, do katerih je pripeljala ukinitev sejma: ukinitev namreč ni prinesla pričakovanih rezultatov (pri tem sestavljavci ne povedo, kakšne rezultate so pričakovali). Ker so bile odkupne cene na sejmu na Bosiljevem znatno višje od tistih na dogonskem mestu v Vinici, ki jih je lahko ponudila črnomaljska kmetijska zadruga (pri teletih je bila razlika tudi do 200 din za kilogram), so kmetje vozili živino na Hrvaško, kmetijska zadruga paje morala zaradi nemotene preskrbe prebivalstva z mesom kupovati živino tudi na Bosiljevem.
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 455 pujskov, starih do 3 mesece, in 7 pujskov, starih nad 3 mesece. Lastnika je zamenjalo le 247 mlajših pa 4 starejše živali. Kilogram žive teže prvih je stal 800 do 900 din, drugih pa 600 do 700 din.
Načelni »da« je le premalo
V regiji pogrešajo strokovno kmetijsko institucijo na višji ravni, ne morejo pa se sporazumeti, v kakšni organizacijski obliki naj bi nastala
r
NOVO MESTO — Predlog, naj bi srednja kmetijska šola Grm razširila program in dejavnost na pospeševalno in razvojno službo v regiji, še ni dobil podpore. Neenotna stališča v dolenjski regiji so spet prišla do izraza, ko so v komisiji za agroživilstvo pri medobčinski gospodarski zbornici o tem razpravljali 27. marca.
Približno dve leti je tega. kar so ob ugotavljanju, da na Dolenjskem pogrešajo strokovno kmetijsko institucijo na višji ravni (kije svojčas že bila — kmetijski zavod, ki pa je o.b
• Pripravljalci gradiva so zadevo osvetlili z vseh plati. Pojasnjevali so, da predlog v nobenem primeru ne pomeni izrivanja ljubljanskega Kmetijskega zavoda z dolenjskega območja in da bi večino potrebnih sredstev za delov anje nove ustanove (ali enote ali dejavnosti) dobili iz republiških virov, kjer financirajo kmetijske raziskave. Predstavnikov zadrug z novomeško vred niso prepričali, pač pa so se zmenili, da akcija vendarle ne bo zaspala.
prenehanju okraja zamrl), tekla dogovorjanja. a ni bilo uspeha. Potem so v gospodarski zbornici zaupali proučevanje najugodnejših
NAJVEČ ZA KMETIJSTVO
METLI K A — letos se bo v skladu za intervencije v kmetijstvu v metliški občini zbralo 47 milijonov dinarjev, kar je, če upoštevamo seveda velikost in številčnost te belokranjske občine, dokaj velik denar. Del tega denarja^okoli 8 milijonov dinarjev, bo šlo za blagovne rezerve, ostalo pa za intervencije v kmetijstvu. v glavnem za razne regrese po republiškem in občinskem programu. Metliška občina je ena redkih, če ne celo edina v Sloveniji, kjer so se odločili za večji delež za ta sklad, od prejšnjih 0.8 odst. od bruto osebnih dohodkov so delež dvignili na 1 odstotek. Tako je bilo tudi priporočilo Zadružne zveze in Gospodarske zbornice, vendar so nekatere občine odstotek celo znižale, tako da ponekod znaša komaj 0.3.
METLIŠKA ZADRUGA NAČRTUJE
METLIKA — V petletnem razvojnem programu je metliška Kmetijska zadruga največ pozornosti posvetila nadaljevanju komasacij, agro- in hidromelioracij, da bodo lahko te kmetijske površine še intenzivneje izkoriščali za pridelavo hrane. V načrtu je tudi razvoj sadjarstva, vrtnarstva in zeliščarstva. za kar bodo dobili nove-mlade strokovnjake. Še naprej si bodo v zadrugi prizadevali tudi za nadaljevanje komasacij. V družbenem sektorju pa načrtujejo posodobitev polnilnice, druge opreme in skladišča v Vinski kleti, nadaljevali bodo obnovo vinogradov na zemljiščih, ki - so primerna samo za vinogradništvo, v okviru TZO Kooperacija bodo izpeljali program za večjo proizvodnjo koruze in žit. Nekdanjo sušilnico hmelja bodo usposobili za sušenje koruze in žita: načrtujejo, da bodo najmanj 80 odst. potreb po lastni krmi pridelali v domači občini, zlasti gre tu za koruzo in ječmen. V načrtuje še posodobitev klavnice in nekaterih trgovin.
Kmetijski
Kruto pokopava traktor
Dvesto štiriindvajset življenj je v Sloveniji v zadnjih petih letih pokopal traktor, sporoča republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. 224 kmetij je bilo ob gospodarja, naslednika, moža, očeta ali sina, da stotin ranjenih sploh ne omenjamo. Več kot krvav davek nepremišljenosti, neznanju in neodgovornosti, db katerem tudi družba kot celota nc more ostati ravnodušna.
Ko je v letih stalnega naraščanja traktorskih nesreč že kazalo, daje vsako opozarjanje odveč, pa se je vendarle preganilo. Število je končno začelo nazadovati: medtem ko je pod tratkorjem še leta 1981 umrlo 56 ljudi, jih je lani 38, vendar-še vedno mnogo preveč. To velja zlasti za naše območje, saj sta novomeška in sevniška občina v vrhu nanjbolj prizadetih slovenskih občin.
Ni natančnejših podatkov, kaj je najbolj pripomoglo do razveseljivega zasuka. Morda je bilo to opravljanje tečaja o varnem delu s traktorjem, kije po zakonu obvezno, morda je bila to traktorska kabina ali lok, ki ju je od novega leta sem obvezno potrebno vgraditi judi na tiste traktorje, ki so bili v uporabi žepred letom 1984, morda je k streznitvi riajveč prispevala smrt mladega kmeta v vasi,.. Kakorkoli, nadaljevati je treba po tej poti in se čimprej otresti žalostnega rekorda, ki ga med alpskimi deželami s približno enako razčlenjenostjo zemljišča nosi prav naša Slovenija.
• Ponovimo še enkrat: traktorje dober kmetov hlapec, pa slab gospodar. Pravilna in varna uporaba je prvo, vse drugo je drugotnega pomena. Njive in brezpotja nastavljajo mnoge pasti in nevarnosti in do sebe in drugih je nadvse neodgovorno izzivati nesrečo.
Naj začetno navdušenje, ki gaje prinesla mehanizacija, zamenja raje treznost in premišljenost ter skrb za varnost. Na traktor ne sme nevešč ali preutrujen »človek, kaj šele otrok! Alkohol nima za v»lanom kaj iskati. Morda so to preveč moralizatorske besede, pa Vendar. Primerne so za ta pomladanski čas in začetek kmečkih del. Le bi preprečile eno samo hudo traktorsko nesrečo, ne bi izzvenele v Prazno.
Inž. M. L.
i
*
5
*
S
N
N
s
s
S
5
N
N
S
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
možnosti delovni skupini strokovnjakov: ekonomistu Stanetu Škufci, agronomu Mihi Žmavcu in veterinarju Francu Colariču.
Na osnovi predloga, ki gaje pripravila omenjena skupina za prvo resnejšo razpravo komisiji za agroživilstvo, razširjeni s predstavniki dolenjskih zadrug in izvršnih svetov občin, so o tem razpravljali 27. marca, vendar so bila stališča kaj nasprotujoča.
Ugotovitev vseh je bila, da bi Dolenjska potrebovala strokovno institucijo za kmetijstvo, organizirano na višji ravni, ki naj bi opravljala med drugim tudi razne kmetijske analize, vendar večina ni bila za predlog delovne skupine, naj bi taka institucija postopoma nastajala pri grmski kmetijski šoli, čeprav ima prostor, delno že opremo, ima osnovne proizvodne zmogljivosti vseh vrst za morebitne poizkuse itd. Predvsem so se predstavniki kmetijskih zadrug nagibali k zamisli, naj
taka skupina sicer začne delati, toda kot enota Kmetijskega zavoda iz Ljubljane, ki je tudi doslej opravljal naloge za Dolenjsko. Niso pa bilCz uslugami vselej zadovoljni.
V razpravi so poudarjali, da se po občinah bojijo stroškov za delo lastne ustanove, predvsem pa to. da bi zanjo pobrali najboljše kadre iz pospeševalnih služb.
R. BAČER
ČRNOMELJ: DOVOLJ SEMEN, GNOJIL
ČRNOMELJ — V črnomaljski kmetijski zadrugi imajo na zalogi zadostne količine semenske koruze vseh sort, pravtakopa so prepričani, da ne bo zmanjkalo tudi semenskega krompirja, zlasti še, ker pričakujejo, da bodo ljudje zaradi visoke cene manj posegali po njem. Umetnih gnojil je pred kratkim tik pred podražitvijo sicer zmanjkalo, a jih je sedaj znova dovolj, prav tako imajo na zalogi zaščitna sredstva, med katerimi morda ne bo na voljo najbolj komercialnih z najnovejšimi imeni, so pa zato še po stari ceni.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL..
Ureja-Tit Doberšek
V drobljenju ni rešitve
Povračilo za škodo v vinogradih tistim, ki jim je vinogradništvo življenjska nuja, ne zabava
ČRNOMEL/ — Lanska zimska in spomladanska pozeba je r vinogradih v črnomaljski občini povzročila za 203.740.000 dinarjev škode, za to pa jim je republika odobrila 21.550.000 dinarjev solidarnostnih sredstev. Povračilo za škodo pa bodo dobili po republiških navodilih le tisti, ki bodo podpisali pogodbo o oddaji 70 odst. pridelka na pogodbenih površinah, in sicer za 10 let.
Prav s tem pogojem pa se nekateri pridelovalci ne strinjajo. Tako je delegat iz Semiča na nedavni seji
Orjaški voli pasme chianina
Nekaj vtisov z letošnjega 88. kmetijskega sejma v Veroni
Najzanimivejša je bila razstava goveje živine in molznih ter drugih strojev in tehničnih pripomočkov za živinorejo. Resnici na ljubo povedano, smo lahko opazili, da večjih in pomembnejših novosti v primerjavi s prejšnim letom ni bilo videti. Kar zadeva molzne in druge stroje in naprave za živinorejo, danes pred veronskim prednjači specializirani sejem v Bologni. Pač pa smo lahko videli izredno lepo razstavljeno živino raznih pasem, predvsem orjaške vole pasme chianina, ki dosežejo od 15 do 17 stotov (krave od 900 do 1.000 kg), dalje živina pasem podolsca. ma-remana in drugih. Gre predvsem za živino za prirejo mesa, med drugim za slovite zrezke »fiorentine«. Povedati paje treba tudi, da se zaradi nizke cene mesa vzreja teh pasem v zadnjih letih stalno manjša in obstaja bojazen, da bodo te pasme, če bo šlo s cenami tako naprej, v kratkem sploh izginile. Zanimiva je bila tudi razstavljena živina nizke rasti iz Doline Aosta.
Na ogled so bili tudi izredno lepi primerki drobnice, ovac in koz. ki sojih pripeljali rejci iz Sardinije ter iz srednje in južne Italije. Sploh je zanimanje za ovčerejo v razmahu zaradi velikega povpraševanja po ovčjem siru in volni ter jagnjetini. (Iz tržaškega lista -Gospodarstvo«).
zborov občinske skupščine zahteval, da bi morali povračilo za škodo dobiti vsi. ne glede na podpis pogodbe. Delegat s Talčjega vrha je pristavil, da je v občini največ majhnih vinogradnikov, ki imajo od 500 do 1000 trt in ki naj bi bili prav tako deležni pomoči vsaj na ta način, da bi dobili regres za nakup cepljenk. »Če je že republiški predpis tog. pa imamo v občini sklade, iz katerih bi ljudem lahko namenili ugodnosti.« je bi! mnenja la-Ičjevrški delegat ter dodal, da bodo delegati iz njihove krajehte skupnosti v bodoče zahtevali, da bodo tisti, ki bodo dobili pomoč pri obnovi ali sanaciji vinogradov, zares prodali 70 odst. tržnih presežkov grozdja.
Ob vsem tem pa jc praktično tako rekoč nemogoče, da bi se skromnih 21 milijonov dinarjev delilo med vse vinogradnike, in ne le med tistih 152. ki so podpisali pogodbe. Gotovo s tem. ko bi se ta denar drobi! in bi vsak od »vikendarjev« dobil po pol vreče mineralnih gnojil, ne hi rešili črnomaljskega vinogradništva. Čeprav so oškodovani vsi. pa ne bi smeli pozabiti na solidarnost in bi morali pomagati tistim, ki so eksistenčno ogroženi. ki so torej od vinogradništva življenjsko odvisni, in ki jim to ni le hobi.
M. BEZEK
Izpolnjevanje praznih mest v vinogradu
Vsako leto se nam v vinogradu iz enega ali drugega vzroka posuši nekaj trt. Poleg tega so nekatere trte v tako slabi rasti, da jih ne kaže več imeti, ker ni nobene možnosti, da bodo rodile. Mnoge trte so sicer v primerni rasti, vendar ne rodijo. Lanska pozeba je povzročila, da je bilo število odmrlih trt nad normalo.
Če odmrlih, slabih in nerodnih trt ne bi vsako leto sproti nadomeščali, bi počasi imeli v vinogradu tako malo trt, da se ga ne bi splačalo več obdelovati. Zato je po rezi glavno opravilo v vinogradu, da izpopolnimo prazna mesta. To storimo z naslednjim delom:
1. S PODSA.IANJEM z močnimi (2-letnimi) trtami cepljenkami. po možnosti iste sorte, kot jo imamo v vinogradu. Podsa-jamo zlasti v mladih vinogradih, starih do 20 let. Tako najbolje ohranimo trajnost trt v vinogradu. Jame za podsajanje trt naj bodo nekoliko večje (50 x 50cm) kot pri sajenju mladega vinograda v zrigolani zemlji. Korenine pri cepljenki pustimo nekoliko daljše kot pri sajenju mladega vinograda. Cepljenke sadimo bolj plitvo (pomeni visoko), ce-pilno mesto naj bo najmanj 5 cm od tal. Ker je tako visoko posajeno cepljenko težko prekriti, je najbolje, če sadimo parafini-rane cepljenke, katerih ni potrebno prekrivati. V primeru, da parafiniranih cepljenk ni mogoče dobiti, nam pa se parafini-ranje ne izplača (parafina večkrat tudi ni mogoče kupiti), je treba vrh cepljenke vsekakor prekriti s humusom (kompostom) ali mivko ali vsaj z drobno črno zemljo. Da porabimo za prekrivanje manj materiala, si pomagamo s tulcem (premera 10 do 15cm)izpolvinilastih vreč od umetnega gnoja ali pa z obodi | kozarcev od jogurta. Pripor-S očljivo je. da cepljenke pred ^ sajenjem 24 ur namakamo v vo-V di. kateri smo dodali COSAN
(2%). V jamo damo le dobro preperel hlevski gnoj, še boljši je kompost ali humus iz. bal, kijih kupimo v trgovini. Umetnih gnojil ne dajemo v jamo. V prinferu slabše rasti damo cepljenki v mesecu maju pest KANA. Pod-sajcne cepljenke moramo med letom škropiti pogosoteje kot ostale trte v vinogradu. Zemljo okrog cepljenk je treba pogosto rahljati — okapati. Plevelov ne bomo zatirali s herbicidi, ker bi lahko zelene mladike poškodovali. Namesto herbicidov raje uporabljamo motiko. Cepljenki pustimo 2 zeleni mladiki, ki ju moramo sproti privezovati na kol.
2. Z VLAČENICAMI lahko za nekaj let nadomestimo posamezne trte v vrsti v nad 20 let starih vinogradih. Pogoj je. da raste zraven praznegA mesta močna matična trta. od katere dobimo dovolj dolgo in močno rozgo za vlačenico. Na praznem mestu skopljeno 40 čm globoko jamo: vanjo potegnemo rozgo od matične trte in jo privežemo na kol, jamo pa zasujemo s kompostom. Če vlačenico pustimo dalj časa povezano z. matično trto, vlačenica lepo raste, začne pa slabeti matična trta. Vlečenice so najcenejši način izpopolnjevanja praznih mest v vinogradu. Vendar nova trta od vlačenice, ki raste na lastnem korenu, ne doseže tiste moči kot trta cepljenka, ker podlaga ugodno vpliva na rast trt.
'3. Z GROBANJEM lahko nadomestimo manjkajoče trte tudi v mlajših vinogradih, starih nad 15 let. Tu matično trto položimo v izkopano jamo, rozge pa napeljemo nazaj na mesto matične trte in na mesto nove trte oziroma na obstoječe prazno mesto. Rozge so tu še vedno povezane s podlago. Zato jc rast pogrobanih trt boljša kot pri vlačenici. S kopanjem jam za grobanje pa je veliko več dela kot, pri vlačenici, pri kateri skopljemo na praznem mestu le manjšo jamo. Če jamo pri gro-banju napolnimo s preležanim hlevskim gnojem, imajo pogro-bane trte večletno zalogo hranilnih snovi, zato pogrobane trte lepo rastejo.
pr
(Iz Pavlihe)
KOČEVSKA ZiVjROKEjA
V Kočevju bodo bojda druibeno živinorejo oklestili kar za tretjino, češ da se ne splača in naj jo rajši prevzame zasebni sektor. Najbrž menijo, da je zasebni sektor rentabilnejši, spretnejši in pametnejši, ali pa neumnejši od družbenega. Kaj od tega drži, bo kmalu čas pokazal.
Narava ne prenese nasilja
V novomeški zadrugi je za spomladansko setev vse pripravljeno
NOVO MESTO — Na območju novomeške kmetijske zadruge čaka spomladansko setev 5700 ha njiv. Pospeševalna služba priporoča, naj kmetje ob nastopu ugodnega vremena vsak dan izkoristijo za čimprejšnje dognojevanje.
V zadrugi ocenjujejo, da bodo spomladi kmetje posadili krompir na 1200 hektarih površin, na 300 hektarih bodo sejali krmne rastline, na 2300 hektarih koruzo za zrnje in na 1260 hektarih siltižno koruzo, medtem ko bo 25 hektarov namenjenih jedilnim vrtninam in 580 hektarov travnim in deteljnim mešanicam. V pogodbeno proizvodnjo jc vključenih okrog 3500 hektarov njiv, za setev na teh površinah pa so sc letos skrbno pripravili.
Doslej so že prodali 5200 ton mineralnih gnojil, seme koruze imajo že na zalogi. Kljub dokaj viso-
kim cenam za to seme strokovnjaki kmetom posebej polagajo na srce. naj sejejo le dobro in kvalitetno seme, sicer ni mogoče pričakovati dobrega pridelka. Pri nakupu semena koruze so pogodbeni pridelovalci deleženi dveh regresov: iz interventnih sredstev dajejo 150 din regresa na kilogram in iz občinskih sredstev še 55 dinarjev regresa.
V zadrugi imajo pripravljenega tudi 115 ton kvalitetnega semenskega krompirja, bojijo pa se. da bodo kmetje premalo segali po njem. ker imajo v kleteh še polno lanskega krompirja. Zaščitna sredstva letos
sproti dovažajo v preskrbovalne centre, ker zaradi visokih cen zadruga ne more nabavljati večjih količin naenkrat. Zagotavljajo tudi. da bo dovolj semen vrtnin in krmnih rastlin. med tem ko še ni na voljo seme-
• Na mnogih kmetijah že nestrpno čakajo, da bi lahko začeli z delom na njivah, vendar bo slabo naredil tisti, ki bo začel prezgodaj. Zemlja mora hiti dovolj osušena in segreta, tako pospeševalci računajo, naj bi ob ugodnem vremenu sadili krompir prve dni aprila, koruzo šele konec aprila ali v začetku maja.
na krmnega boba in tistih rastlin, ki jih na novo uvajajo v kolobarjenje.
R. B.
Rekordi vl&čejo
Mirna peč ima več zglednih kmetovalcev
MIRNA PEČ — »Na mirnopc-škem območju, kjer jc nekaj močnih usmerjenih kmetij, bomo
I
Stane Bevc
letos predvsem povečevali živinorejo in obnovili pitanje, ki je bilo svojčas že zastavljeno, a so ga zaradi razmer na trgu ponekod opuščali. »Tako pravi dipl. agronom Stanc Bevc, vodja zadružne enote.
V mirnopeškem predelu je čez 280 kooperantov, vendar jih tesno sodeluje z zadrugo komaj polovica. Ti tržne presežke v resnici oddajajo zadrugi, med njimi pa je tudi nekaj rekorderjev na širšem območju. Agronom Bevcjc povedal:
»Več naših kooperantov odaja po 30.000 litrov mleka, Janez Opara iz Biške vasi odda na leto celo 4.000 litrov mleka od ene krave. Zelo blizu tako dobri reji sta še kmeta Kastelic in Krevs. Pred dvema letoma je odkup mleka rasel, potem pa smo opažali rahlo nazadovanje. Temu so krive tržne razmere, delno pa tudi 10. da smo Mirnopečani navezani le na zadružni tozd Oskrba in nismo iskali drugih odjemalcev. Pri nas imamo tudi dva zelo dobra prašičerejca. a ju moramo stalno prepričevati, naj ne odnehata, da bodo boljši časi in boljše cene. sicer bi postopoma to dejavnost ukinjala, kot so jo drugi obupanci. Eden od teh redi 400 prašičev, diu-gi pa 30 plemenskih svinj.« R, B, ______________________________1-------
IZ NKŠIH OBČIN
V tem času težke odločitve
V delegatskih klopeh novomeške skupščine spet IMV — Ob slovesu še zahvala
iz NKŠIH OBČIN
LL
NOVO MESTO — Vsi trije zbori novomeške občinske skupščine so na skupnem zasedanju 27. marca zadnjišč razpravljali v tem sestavu. Zahvalili so se za vestno in požrtvovalno delo predsedniku skupščine Urošu Dularju ter predsednikoma izvršnega sveta Francu Borsanu, zlasti pa Jožetu Suhadolniku, ki sta predsedovala vsak pol mandata.
Tokrat so bila na programu poročila o štiriletnem delu skupščine in izvršnega sveta, o čemer pa ni nihče razpravljal. Veliko resnice je bilo v poslovilnih besedah Uroša Dularja, ko je dejal: »Kljub vsem težavam •smo v tem obdobju uspešno prebrodili nekatere šoke in slabosti. Ta štiri leta niso bila obdobje diplomatskega leporečja, ampak soočanja s kruto realnostjo. Naši sklepi večkrat niso bili sprejeti s popularnostjo in ploskanjem...«
Živahneje je bilo, ko so obravnavali trimesečno poročilo začasnega vodstva IMV. Z dodatnimi podatki je delegatom postregel Franci Bor-san, podpredsednik začasnega kolegijskega organa IMV. Delegati so menili, daje prva faza konsolidacije IMV uspešno končana, ni pa še dolgoročne rešitve za tovarno avtomobilov, ni rešitve za program IMV 2 (proizvodnja velikoserijskih delov) in ni izpeljana reorganizacija, s katero bi IMV delili na dva dela. V
prvi polovici leta naj bi v IMV vse pripravili, da bi lahko reorganizacijo na hitro izpeljali, ko bodo zadeve programsko dorečene. Postavljeno pa je bilo vprašanje, če res IMV v Ljubljani kupuje Smeltovo stavbo, kamor naj bi se preselilo začasno vodstvo tovarne. Podpredsednik Borsan je delegatom razložil nakup
stavbe, ker so IMV odpovedali prostore pri Slovenijalesu, ni pa vedel nič povedati o namerah za preselitev. »Verjetno gre spet za eno govoric, če pa je v njih lezrno resnice, ne bi smeli dopustiti, da bi se to zgodilo,« so rekli na seji.
Informacija o poteku del pri ustanavljanju lokalne radijske postaje tudi ni spodbudila razprave, pač pa so pooblastili izvršni svet, da najame 15 milijonov dinarjev dolgoročnega posojila za dokončanje del.
R. BAČER
Prednost družbeni gradnji
65 odstotkov posojil iz novomeškega stanovanjskega sklada za vzajemnost za nakup družbenih stanovanj
NOVO MESTO — Novomeški občinski sklad sredstev vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu je lani znašal skupaj dobrih 258 milijonov dinarjev, od tega so podpisniki tovrstnega samoupravnega sporazuma združili nekaj nad 201 milijon. Odbor za programiranje in financiranje graditve stanovanj v stanovanjski skupnosti je ta sredstva razdelil delovnim organizacijam in posameznikom za nakup
Počasi se le izboljšuje
Občinski uradi so zaradi strank, ne obratno
NOVO MESTO — V novomeški občinski upravi popravljajo izobrazbeno raven delavcev, posodabljajo poslovanje, lani pa so tudi nekoliko hitreje reševali zadeve občanov, vendar še vedno ne poteka delo tako, kot bi občani želeli.
V minulem letu so upravni organi prejeli v reševanje čez 59.000 zadev, od
Delegatski molk
Brez razprave ob poročilu o delu izvršnega sveta in uresničevanju delegatskih odnosov
METLIKA — Zadnja seja zborov skupščine občine Metlika v tej sestavi — bila je prejšnjo sredo —je minila dokaj hitro in v nenavadno mirnem vzdušju. Res je bila večina točk, ki so bile na dnevnem redu tezadnjeseje, takih, daje bilo že vnaprej jasno, da ob njih ne bo razprave, pa bi osrednji točki le zahtevali kakšno delegatsko besedo.
Gre za poročilo o delu metliškega izvršnega sveta in upravnih organov občine v lanskem letu ter za poročilo o uresničevanju delegatskih odnosov in delu občinske skupščine in njenih organov v obdobju 1982 — 1986. Kljub poskusom predsednika občinske skupščine, da bi spodbudi! razpravo, je bilo vse tiho. Predsednik je posebej poudarjal, da je sedaj čas in kraj, kjer naj bi delegati povedali, kaj mislijo o delu izvršnega sveta, saj ljudje na cesti ali v lokalih vedo veliko povedati. In tudi načelnikom posameznih oddelkov, ki so bili na skupščinski seji, ni nihče zastavil nobenega vprašanja.
Tako sta ta in naslednja točka minili hitro in v delegatskem molku. Razlagi za tako ravnanje sta v glavnem dve: ali so se vsi strinjali s poročiloma in so mislili, da sta tako popotni in izčrpni, da jima ni več kaj dodati ter da je z delom izvršnega sveta in uresničevanjem delegatskih odnosov vse v redu in. prav. Druga možnost pa je. da je treba za tako razpravo nastopati bolj argumentirano in konkretno, se pravi pripravljeno. Resje, da t u-di poročilo o delu izvršnega sveta in upravnih organov ni tako, da bi spodbujalo k razpravi, saj v prvem delu v glavnem navaja splošna dejstva in ugotovitve, poročila upravnih organov pa so nekakšna »inventura« lanskoletnega deta. Nikakor pa tone velja za poročilo o uresničevanju delegatskih odnosov, kjer je predsedstvo občinske skupščine nanizalo dobre in slabe strani na tej marsikdaj mukotrpni poti in nakazalo, kaj bi bilo treba storili za odpravljanje ugotovljenih pomanjkljivosti.
Predsednik občinske skupščine in najstarejši delegat sta se izvršnemu svetu zahvalila za njegovo delo v tem madnatnem obdobju.
A. H.
teh je bilo za stranke ugodno rešenih 57.929, 186 zadev so zavrnili in 178 zahtevkov zavrgli. Ob obilici pisarniškega dela. ki pa je marsikdaj vezano z ogledi na terenu, so bili v občinskih uradih mlace bolj učinkoviti kot prej. predvsem pa so se bolj držali zakonskih rokov.
Čeprav je bilo prav v zadnjih dv eh letih, zlasti lani. v občinski uprav i nameščenih več delavcev z visokošolsko ali višješolsko izobrazbo, imajo še hud primanjkljaj strokovnih delavcev. Po sistematizaciji bi morali imeti v občinski uprav i 48 ljudi z visoko šolo. imajo pa jih samo 25.
Opazna je. tudi posodobitev poslovanja. Povečali so računalniške zmogljivosti skupaj z delov no organizacijo Gorjanci in s terminali opremili delo sekretariata za notranje zadeve, ki je zdaj povezan z-ustreznimi tovrstnimi napravami v Ljubljani. Vse to pa je šele začetek uresničevanja načrta o posodabljanju poslovanja.
Kljub vsemu temu pa še vedno ni uresničena pred letom dni postavljena zahteva, naj bi občinsko uradovanje organizirali tako. da bi občan lahko uveljavil svoje pravice na enem mestu. Stranke še morajo same iskati potrdila in podatke o dejstvih, o katerih vodijo evidence drugi organi in bi moral taka potrdila priskrbeti urad sam. Idealna rešitev teh zadev namreč ni odvisna le od kadrovskih,ampak tudiod prostorskih razmer, ki pa jih ni možno urediti čez noč. Ker menijo, da je tudi trikratno uradovanje na teden v popoldanskem času premalo za stranke, bodo proučili možnost za spremembo delovnega časa, in sicer tako. da bo za stranke ugodnejše.
R. B.
ŠAHOVSKI TURNIR V GABRJU
GABRJE — Tukajšnje športno društvo organizira v nedeljo. 6. aprila, ob 9. uri šahovski turnir v kulturnem domuvGabrju. Prijavni na znaša 1.500 din. organizator pa vabi športna društva in šahovske klube, da svoje tričlanske ekipe prijavijo uro pred pričetkom tekmovanja.
32 NOVIH NIŽJIH GASILSKIH ČASTNIKOV
METLIKA — Občinska gasilska zveza, občinski štab civilne zaščite ln požarna skupnost Metlikaso pripravili in izvedli 138-uri tečaj za nižje gasilske častnike, ki se gaje udeležilo 32 kandidatov, od tega 11 žensk. Večina jih bo razporejenih v gasilske enote civilne zaščite. Več kot polovica tečajnikov je tečaj končalo z odličnim uspehom. V osmih letih je bil to že peti tak tečaj inv tem času so usposobili okoli 280 nižjih gasilskih častnikov.
IZVRŠNI SVET V ŠTEVILKAH
METLIKA — V zadnjem mandatnem obdobju je imel metliški iz.vr-šnusvet 121 sej. na katerih je. kot so zapisali v poročilu o delu sveta, obravnaval 920 zadev z vseh področij življenja in dela v tej belokranjski občini. Občinski skupščini je izvršni svet predlagal v sprejem 5Todlokov. sklepov in drugih splošnih aktov, sam pa je sprejel 16 odredb in drugih aktov.
stanovanj in gradnjo ali prenovo stanovanjskih hiš.
Za posojila delovnim organizacijam za nakup stanovanj so z rebalansom plana 1985 predvideli 132,865 milijona dinarjev. Denar je dobilo 29 delovnih organizacij za nakup 68 družbenih stanovanj v Novem mestu v soseski Irča vas-Brod ter še dve organizaciji za nakup dveh stanovanj v Piranu in Beogradu. Skupaj so v ta namen razdelili 138 milijonov. Krki in žužemberški Iskri so odobrili skupaj še 26,5 milijona dinarjev za prenovo dveh hiš s skupaj 11 stanovanji.
Za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš so se v skupščini stanovanjske skupnosti namenili razdeliti za 75,57 milijona dinarjev posojil. Prošnjo je vložilo 218 prosilcev, pogoje, za pridobitev posojila pa je izpolnjevalo 179
Darujte v sklad za drage medicinske instrumente pri O O RKS Novo mesto, žiro 52100-678-80144
račun:
prosilcev. Ce naj bi vsem dali možna posojila, bi potrebovali kar dobrih 120 milijonov dinarjev. Vsem upravičencem so odobrili posojila v zmanjšanem znesku od 190do450tisočdinarjev. 17 prosilcem so razdelili 5 milijonov dinarjev za preureditev zasebnih hiš. Za nakup etažnega stanovanja pa so 14 prosilcem razdelili za 18,448 milijona dinarjev posojil.
Letos naj bi bilo v skladu nekaj nad 384 milijonov. Kot doslej bodo s tem denarjem kreditirali delovne organizacije in delavce pa kmete kooperante, upokojence in invalide za nakup stanovanja in gradnjo ali prenovo stanovanjskih hiš. Predvidoma naj bi delovne organizacije dobile skupaj 203,8 milijona dinarjev posojil za nakup stanovanj, delavci pa za gradnjo hiš 104,2 milijona ter še 20 milijonov za nakup etažnih stanovanj in 10 milijonov za prenove. Razpis za posojila je že zunaj, čas za oddajo prošenj za posojila za gradnjo in prenovo hiš je do 20. aprila, nakup stanovanj pa do konca novembra.
Z. L.-D.
Kandidati za vodilne funkcije
Za novega predsednika občinske skupščine predlagan Boštjan Kovačič
NOVO MESTO — Na drugi kandidacijski konferenci SZDL so 25. marca v Novem mestu dali podporo kandidaturi Francu Popitu za predsednika predsedstva SRS in drugim nosilcem republiških in občinskih funkcij.
Novomeščani so ob obravnavi ožjega predloga možnih kandidatov za nosilce delegatskih in družbenih funkcij v republiki in federaciji podprli predlagane kandidate, podčrtano podporo pa so dali predlaganim iz novomeške občine. Predvsem gre za Jožeta Kneza, kandidata za podpredsednika skupščine SRS, Jožo Miklič, kandidatko za predsednico zbora uporabnikov v republiški zdravstveni skupščini; Lojzko Potrč, kandidatko za predsednico skupščine socialnega varstva SRS; Bojana Finka, kandidata za predsednika zbora uporabnikov v republiški stanovanjski skupnosti, ter Frančka Zupana, kandidata za predsednika zbora izvajalcev v isti skupščini.
Pridoločitvi kandidatovzadele-gate v zveznem zboru skupščine SFRJ sta dobila vso podporo Ljubica Mikša, dipl. inž. kemije iz Krkinega inštituta, že v sedanjem mandatu delegatka vzveznem zboru; Ivah Pezdirc, ekonomist iz Novolesa. ter Cita Bračko, ekonomistka iz SGP Pionir. Prav tako so Novomeščani podprli kandidaturo Janeza Saška iz Črnomlja.
Medtem ko Ivo Longar, mandatar za sestavo novomeškega izvršnega sveta, delegatom še ni mogel predstaviti predloga z imeni, je le širše razložil, da bo ta organ imel 15 članov, od tega 9 profesionalnih. Na kandidacijski konferenci so poročali tudi o zavrnitvi kandidatur osmih evidentiranih za pomembnejše funkcije v občini, v zvezi s tem pa so doevidentirali Bojana Avbarja in Milana Jakopina. Za kandidate za opravljanje pomembnih funkcij v občinski skupščini so bili določeni; predsednika občinske skupščine Boštjan Kovačič: za podpredsednika Janez Bajuk in Dušan Jarc. Za predsednika zbora krajevnih skupnosti Vinko Kocjančič in Pavle Turk: za predsednika zbora združenega dela Jože Preskar in Alojz Konda in za predsednika družbenopolitičnega zbora Lojze Padovan. Prav tako so bili določeni kandidati za odgovorne funkcije v vseh samoupravnih interesnih skupnostih.	^	g
ZAČETEK PRENOVE NOVOMEŠKE PEKARNE
NOVO MESTO — Začenja se prepotrebna rekonstrukcija pekarne v Novem mestu. Zaradi tega bo proizvodnja v Novem mestu povsem ustavljena. Da pa bo zagotovljena oskrba s kruhom, bodo v času rekonstrukcije delavci novomeške pekarne pekli v pekarnah v Trebnjem in Črnomlju, od koder bodo dovažali kruh v Novo mesto in na vsa sedanja dostavna mesta.
Ker sta pekami v Črnomlju in Trebnjem manjših zmogljivosti, bo v tem času manjša izbira pekarskih izdelkov tako v Novem mestu kot na področju Trebnjega, Črnomlja in Metlike! Pekli bodo predvsem kilogramski kruh, istrski kruh tipa 500 in tipa 850 ter manjše količine žemelj. Skušali bodo zadovoljiti vse potrebe. V tem času pa ne bodo sprejemali odvečnega kruha nazaj iz trgovin, saj predelava v drobtine zaradi 24-urne peke ne bo mogoča. Trgovci naj bi zato še posebno skrbno proučili dnevno potrebne količine kruha. Naročila so tako kot doslej mogoča na telefon 21-121 do 12. ure. Pekarno bodo predvidoma prenavljali do konca maja.
STARO SOLO KRAJANOM
ŠMARJETA — Stara stavba šmarješke osnovne šole je začela propadati, odkar se je šola preselila v novo stavbo, krajani pa potrebujejo družbeni dom. Dlje časa je trajalo dogovarjanje, rezultat pa je bil dosežen pred kratkim, ko je občinska skupščina staro šolo prenesla v last krajanom. Rečeno je, da jo ti lahko prodajo in denar uporabijo za gradnjo družbenega doma.
k
r?
PRI POUKU — Največji problem metliške Srednje šole tekstilne usmeritve so prostori. Če hočejo to regijsko šolo razvijati, bo treba zgraditi novo ali vsaj dozidati sedanjo. Na sliki: pri pouku v učilnici OTP. (Foto: A. Bartelj)
Dvajset let tekstilne šole
V tem obdobju se je v tej sprva Betini, sedaj regijski šoli izšolalo več kot 1.100 konfekcijskih šivilj in nekaj pletilcev — Tesna povezava z Beti_
METLIKA — Letos poteka 20 let metliške Srednje šole tekstilne usmeritve. Šola je bila ustanovljena za potrebe Beti in seje imenovala Poklicna tekstilna šola Beti, v njej pa so se šolale v glavnem bodoče konfekcijske šivilje. Prva leta je končalo šolo po kakih 40 učenk na leto, kar je zadostovalo za takratne potrebe.
nične fakultete. Poleg tega šola pripravlja tečaje krojenja in šivanja za odraslein šolsko mladino, pripravila je kopico tečajev tujih jezikov, tečaje za delegate samoupravljavce, tu potekajo tudi priučitveni seminarji za tiste novozaposlene, ki niso končali te šole, prav tako organizirajo tečaje za pridobitev interne kvalifikacije in druge.
Od uvedbe usmerjenega izobraževanja vsako leto konča šolo okoli 90 učenk iz Dolenjske. Bele krajine in sosednjih hrvaških krajev. Dve tretjini jih dobiva štipendijo, sčerner jim je zagotovljena tudi zaposlitev, V tem šolskem letuje na šoli 180 učenk in učenčev v srednjem in skrajšanem
Sčasoma so začeli v Betini šoli izobraževati konfekcijske šivilje tudi za potrebe metliškega Kometa, ob uvedbi usmerjenega izobraževanja Ijta 1980 pa je šola prerasla okvire Beti in je postala regijska, saj se tu šolajo tudi kadri za novomeški delovni organizaciji Labod in Novoteks. V dvajsetih letih je iz šole prišlo več kot 1.100 v glavnem konfekcijskih šivilj, nekaj pa tudi pletilcev. Poleg rednega šolanja že ves čas precej pozornosti posvečajo izobraževanju ob delu, saj seje v tem času tu izšolalo okoli I20tekstilno-konfekcijskih in pletilskih tehnikov. 30 delovodij, 11 inženirjev, ko je tu deloval oddelek mariborske teh-
programu. Zadnja leta se je šola kadrovsko močno okrepila, tako da je sedaj z ravnateljem zaposlenih 16 učiteljev.
Kljub temu da je, kot rečeno, šola prerasla okvire Beti in postala regij ska, si njenega delovanja ni mogoče zamisliti brez Beti, in to tako glede zagotavljanja materialnih kot kadrovskih pogojev, konec koncev je šola eden od Belinih tozdov. Glavni problem so prostori, sedanji niso primerni sodoben pouk in slej ko prej bo treba misliti na gradnjo nove šole ali vsaj na dozidavo sedanjih prostorov. Metliška šola na vseh področjih dobro sodeluje s črnomaljsko srednjo šolo družboslovne, kovinarske in naravoslovne usmeritve in v njihovih specializiranih učilnicah poteka tudi del pouka metliške Srednje šole tekstilne usmeritve.	A.	B
Novomeška kronika
ZGLED — V soboto so delavci Blagovnotransportnega centra v Br-šljinu zgledno počistili navlako in nesnago, ki sta se čez zimo nabrali okoli firme. Njihovemu zgledu bi lahko sledili mdi drugi, še zlasti pa sosedje izde-lavnic Gorjancev. Sicer pa: kakršni avtobusi, takšna tudi okolica delavnic.
»OFER«— V bližini šmihelske cerkve n i parkirišča, zato je ob nedeljah polno avtomobilov tudi križišče pred nekdanjim internatom. Na velikonočno nedeljo zjutraj seje na omenjeni lokaciji znašel mož postave. Ne zaradi sedme maše. oko je imel samo za prometne prekrške. Tako so nekateri darovali dvakrat — za cerkev in občinski proračun.
RIBE — Nekoliko po pravkar minu-I lih praznikih diši tudi novica, da so v petek v nekaterih novomeških menzah postregli z ribami. Jedcev ni od starodavne postne navade odvrnila niti možnost, da je v mesu tudi kakšen iz Poljske uvoženi črv.
Ena gospa je rekla, da je eden od gostilničarjev — socialnih revežev odpovedal v Ljubljani nakup najnovejšega beemveja. Fant je očitno prepričan, da bi znala davkarija po novem pogledati tudi v tovrstne sezname.
9
V času od 20. do 26. marca so v novomeški porodnišnici rodile: Irena Čampa iz Gotne vasi — Manco, Jasna Franetovič iz Starega Grada na Hvaru — Leo, Milena Simonič s Stražnega vrha — Andreja, Magdalena Turk iz Dolenje Straže — Simona, Milka Hri-bljan iz Bubnjarskega Broda — Jožeta, Brigita Miklič z Mirne — Tejo, Anica Fifolt in Drenja Dejana. Majda Veselič iz Goleka — Polono, Jožica Klemenčič iz Črneče vasi — Anito, Mojca Preskar iz Gorice — Boštjana, Marjana Hrdjun iz Brezja — Antonijo, Radka Smolič iz Glinka — Izidorja, Milica Bartolj z Roj Majo, Štefka Bevecz Mirne — Iztoka, Jožefa Avguštin iz Veniš — Simono, Zdenka Krese iz Trebnjega — Nino, Jožica Grubar iz Regerče vasi — Petro, Lea Starc iz Breštanice — Aljo, Sonja Gole iz Stranske vasi — Tejo, Zdenka ŠeginasCerkvišč—Damjano, Marinka Levičar iz Krškega—Tadeja, Martina Granda iz Dobrave — Renato, Renata Zamida iz Gorenjega Vrhpolja — Jureta, Bogdana Bartelj iz Gotne vasi — Jaša, Ivanka Matekovič z Radoviče — Silvijo, AlbinaColaričiz Velikih Vodenic — deklico, Lidija Ko-rasa iz Gabrja — deklico, Jožefa Stupar iz Dolenjega vrha — dečka in Marta Škoda iz Vinice — dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Jasenka Benkovič s Ceste herojev 64 — Marka in Vesna Gnidovec iz Segove 18-oša. Čestitamo!
-Ur-
f Sprehod po Metliki
ANDREJA BRANCELJ-BEBA, dežurna novinarka metliškega Gang-lovega razstavišča, se je že večkrat pritoževala nad piscem Sprehoda po Metliki, češ da zapostavlja plodno dejavnost likovnega področja. Pa ni tako: pisec teh vrstic ve, daje Beba vestna delavka, ki bo poskrbela meddrugimtudi za to, da bo javnost pravočasno zvedela, kaj se dogaja n a stenah Ganglovega razstavišča. Dve isti novici hkrati pa gotovo ne sodita na strani Dolenjskega lista, zato se snovalec metliškega sprehoda gentlemansko umakne.
V SOBOTO, 5. aprila, bo ob 20. uri v kulturnem domu Edvarda Kardelja v Metliki smehado ušesin čez. Sem bosta namreč prišla Mito Trefalt in njegov sin Andrej s Slovenskim veselim večerom. Vstopnice po 400 din je bilo že moč kupiti preko sindikata, na voljo pa bodo še uro pred predstavo v kulturnem domu.
VINSKA VIGRED, V METLIKI BO 17., 18. in 19. maja, se približuje z naglimi koraki, zato ni nič čudnega, Če je vedno več sestankov pripravljalnega odbora in kopice pododborov. Metličani so mnenja, da seje treba pripraviti boljše kot prejšnja leta, daje treba ponuditi obiskovalcem pestrejši za-bavno-kulturni program kot tudi večjo izbiro dobrih belokranjskih jedi. Za predigro naj zapišemo, da bosta na Vinski vigredi med drugimi nastopili tudi folklorna skupina iz Madžarske ter godba na pihala iz Nemčije.
METLIŠKI OTROCI, živeči v novem naselju blizu delovne organizacije Beti, se ne morejo povsem veseliti pomladi, kajti načrtovalci so pozabili na igrišča, kjer bi se lahko mularija dddobra nadivjala. Namesto na igrišču so otroci na cesti, kjer brcajo žogo, skačejo'gumi twist. igrajo badminton ali se gredo med dvema ognjema. Toni všeč odraslim, ki si prisvajajo cesto med drugim tudi za parkiranje. Tudi parkirnih prostorov namreč v novem naselju ni dovolj.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
, ANDRAGOGIK A — Med vprašanji. ki jih je v okviru raziskave o kadrovski funkciji postavil 27-im delovnim organizacijam v črnomaljski občini Anton Mihelič, je bilo tudi vprašanje, kaj si predstavljajo pod pojmom andragogika. Dobil je različne odgovore, v eni delovni organizaciji so odkrito priznali, da ne vedo. kaj bi pomenil izraz andragogika. 11 pa jih sploh ni odgovorilo, čeprav bi lahko obrnili le nekaj listov v slovarju tujk, pa bi imeli odgovor. Ne nazadnje tudi prebiranje slovarja tujk sodi k izobraževanju odraslih, seveda pa je slovar najprej potrebno imeti...
v »ČRNO VINO« PRIHAJA — Čeprav je časovno še nekoliko od-daljeno, pa že lahko napovemo, da bo v soboto. 19. aprila, vvseboljpriznanem Integralovem diskoklubu Belokranjska klet v črnomaljskem gradu velik »show«. Po bolj ali manj uspelih gostovanjih Plavega orekstra. Ask in Doris Dragovič se bo obiskovalcem predstavila domača skupina »Črno vino«. To bo njen prvi javni nastop po lanski pop delavnici, kjerjenastopilacelov linalu. Glede na to, da so člani ansambla sami zapriseženi muzikanti, lahko upravičeno upamo, da bomo poslušali dobro glasbo.
Ribniški zobotrebci
POPLAVLJENO POLJE — Topljenje snega in deževje v minulem tednu sta povzročila naraščanje voda tudi v ribniški občini. Dolenjevaško polje, ki je še zasneženo in zaledenelo, je zdaj zalila še voda, da je nastalo pravo jezero.
POLEPŠANA RIBNICA — Na sam občinski praznik 26. marec so začeli čistiti glavno cesto skozi Ribnico. Tako je Ribnica zaradi praznika le dobila lepši videz, čeprav nekoliko kasno. Sicer pa prej zaradi snega čiščenje niti ni bilo še možno. Sosednje Kočevje je še vse zasvinjano.
POHVALA TOVARIŠICAM — Ribniške mamice, ki imajo otroke v vrtcu, še vedno ne morejo pozabiti dneva žena, ko so jim otroci pod vodstvom tovarišic iz vrtca poslali čestitke in vabila na kulturno prireditev v vrtcu, kjer so jim recitirali, peli, nato pa so z mamicami še zaplesali. Mamice so hvaležne tovarišicam in otrokom za njihov trud.
Drobne iz Kočevja
VEČ DIABETIKOV — V zadnjem letu dni je število diabetikov porastlo za okoli 100 (iz okoli 600 na okoli 700) Njih število sploh neprestano narašča, zato je tudi vedno bolj razumljiva njihova zahteva po trgovini z diabetično hrano oz. vsaj oddelkom za diabetike v okviru ene'izmed kočevskih trgovin z živili.
ZAKAJ ZMRZOVATI? Avtobusni potniki pravijo, da bi jim bilo zelo ustreženo, če bi avtobusi pripeljali dovolj zgodaj na začetne postaje v Kočevju in Ljubljani in bi potnike tudi pustili takoj vstopiti. To sicer večina šoferjev dela, le redki pa odpro vrata avtobusa šele tik pred odhodom, kot da uživajo, če potniki zmrzujejo.
UMETNE ZALOGE — ČEKOV — Smo mojstri za ustvarjanje videza pomanjkanja pa ne samo kave, mesa, mleka in drugih živil, pač pa vsega. Tako zadnje meseče primanjkuje v bankah celo čekov. Milostno jih dele le po pet, in če imaš posebno srečo, si med tistimi redkimi izbranci, ki jih dobe po 10, medtem ko si jih še do nedavnega dobil lahko tudi 20, če si veljal za zanesljivo stranko. V banki ti povedo, daje temu krivo pomanjkanje čekov. Pa ni res. Podobno, kot so si včasih občani nakupili na zalogo sladkorja, moke, olja itd., se danes oskrbe s čeki.
Trebanjske iveri
KJE JE POKAL? — V trebanjski občini vsako leto priredijo' veleslalom za pokal predsednika občinske skupščine. Veleslalom je bil tudi letos in Trebanjci so se že vnaprej naslajali nad tekmo, kjersezmeraj zgodi kaj novega. In letos se niso zmotili v pričakovanjih. Tekma je bila napeta in razburljiva. Staro rivalstvo med dvema smučarskima družinama Grandovci in Strajnarji je prekipelo do vrhunca, ko se je ura ustavila prav pri Strajnarju, ki je imel najboljši čas. Med gledalci je završalo (baje so se zbudili celo gostje v bližnjem motelu), ni se jim zdelo mogoče, da bi se ura ustavila prav pri tekmovalcu s številko 30, ko pa je delovala brez napake prej in po zastoju. Grandovec, ki je bil tako najhitrejši, pa pokala na koncu tekme ni hotel sprejeti. Pokal, ki so ga doslej vsako leto podelili, je sedaj nekje\v občinski stavbi, smučarski funkcionarji pa o dogodku ne dajejo nobenih izjav.
KRATKO. JEDRNATO — Zadnja seja vseh treh zborov občinske skupščine bo ostala marsikateremu delegatu v lepem spominu in ob koncu mandata jebila prava osvežitev za delegate. ki so bili že hudo utrujeni. Predsednik občinske skupščine Avgust Gregorčič je namreč modro presodil delegatske moči in spoznal, da jih ne kaže preveč utrujati. Šoja. kije imela 11 'očk dnevnega reda, se je začela ob 13.32. končala pa že ob 14.22 m i. Skupina delegatov je menda že predlagala, da bi Avgustu Gregorčiču podelili kakšno priznanje za razvoj delegatskega sistemi). Pokazalo scjenamreč.dasc da s pomočjo zdrave pameti tudi kaj rešiti.
L!
Dober kruh utesnjenih pekov
V črnomaljsko pekarno vse desetletje, kar obratuje, skoraj ni bilo vlaganj — Pohvalijo se z dobrim kruhom, pekarskim in slaščičarskim pecivom
ČRNOMELJ — Čeprav ima položaj posebne dejavnosti, pa to črnomaljski pekarni, enoti Žita tozd Dolenjska, prav nič ne pomaga. Stiskajo se v premajhnih prostorih, stari stroji se radi kvarijo, kar povzroča zastoje v proizvodnji, vozni park je zastarel, delo pekov, ki je predvsem nočno, ni pravilno vrednoteno.
Ne glede na to, da so se cene kruhu in pecivu nazadnje dvignile julija lani, slaščicam pa novembra, je prodaja slaščičarskega in pekarskega peciva vidno upadla, najbolj občutno na dugoreškem in karlovškem območju. Manjše povpraševanje pa teh izdelkih je tudi v Beli krajini in v Novem mestu, vendar ta izpad nadomeščajo s povečano prodajo slaš-
V 10 letih, kar je bila v Črnomlju zgrajena nova pekarna, niso vložili vanjo tako rekoč ničesar. Zato se boje, da bodo vse težje kos ne le dostavi, ampak tudi kvaliteti izdelkov. »Kupci vztrajajo, da mora priti kruh na police prodajaln še topel ter da je v celoti dostavljen v jutranjih urah, kar pa je skregano ne le s proizvodnim procesom, ampak tudi z domačimi in tujimi spoznanji, da se mora kruh pač ohladiti v pekarni. Takšnim zahtevam torej že sedaj težko ugodimo, kaj pa bo, ko še bodo začeli stroji še bolj kvariti kot doslej, si ne upamo pomisliti,« potoži vodja enote Marjan Ostanek. »Prav tako je premajhen ekspedit, kjer odpravimo vsak dan 6 ton kruha, da o slaščičarni, ki meri le 24 kv. d|etrov, v njej pa spečejo na mesec po 50 tisoč kosov slaščic, sploh ne govorimo.« V pekarni je zmanjkalo prostora tudi za primerno jedilnico, kar pa se tiče malice, se mora 36 delavcev tako in tako znajti, kakor vedo in znajo, ker imajo tako neenoten delovni čas, da ne morejo zaposliti kuharice. Prav zaradi tega so morali odkloniti tudi pomoč Iskre, ki je bila pripravljena kuhati malice tudi za peke.
čic delovnim organizacijam. V Črnomlju pa se zavedajo, da bi bila prodaja gotovo še bistveno slabša, če ne bi bilo dobre kvalitete, ki je v zadnjem času splošno zelo priznana.
Prav kakovosti posvečajo v pe-^ karni največjo pozornost, saj je prav nje same najbolj prizadela slaba kakovost izdelkov, ki so jih pekli oktobra lani. ko so imeli na razpolago neustrezno moko.
Popestrili bodo tudi ponudbo.
M.. BEZEK
V gradivih brez ovinkov
Delegati zahtevajo razumljivo gradivo — Niso znali dovolj izkoristiti odprtosti skupščine
SODELOVANJE
MLADIH
ČRNOMELJ — Ob nedavnem obisku Črnomaljcev v prijateljski italijanski občini Terzo so se mladinci obeh občin dogovorili tudi o širšem sodelovanju, kajti doslej so imeli tesnejše stike le mladi športniki. Tako bodo maja obiskali Črnomelj mladi krščanski demokrati, na okrogli mizi. ki jo bodo pripravili gostitelji, pa bo tekla-beseda o pogledih in mnenjih mladih. Za poletne mesece pripravljajo izmenjavo mladincev.
VABILO
ČRNOMELJ — Društvo invalidov Črnomelj vabi člane na redno letno konferenco, ki bo v nedeljo, 6. aprila, ob 9. uri v prostorih Društva upokojencev v bloku v Ulici 21. oktobra 15a v Črnomlju.
ČRNOMELJ — Medtem ko delegati vseh treh zborov črnomaljske občinske skupščine niso imeli pripomb na poročilo o delu izvršnega sveta in upravnih organov v preteklem letu. pa so bili bolj glasni, ko je tekla beseda o delu skupščine občine v zadnjih štirih letih.
Pokazalo se je. da so v štiriletnem obdobju ljudje imeli možnost vplivati na programe dela skupščine, a te možnosti v glavnem niso izkoristili. Delegacije so marsikje še preveč prepuščene same sebi, njihova stališča pa so domena šestih ali sedmih članov delegacije.
V zborih občinske skupščine je bilo veliko pobud in delegatskih vprašanj, tudi takšnih, ki so se sicer nanašala na delo sisov. Vendar so se delegati raje
VELIKA VOLILNA UDELEŽBA •
RIBNICA — Volitve v ribniški občini so zelo uspele, čeprav je bilo tudi nekaj pomanjkljivosti, ker so bili ponekod propagandni materiali prepozno izobešeni. Zato pa so bila dovolj zgodaj vročena vsem volil-cem osebna vabila, pri čemer je pomagala mladina. To so ugotovili na drugi seji občinske kandidacijske konference, ki je bila 25. marca. Na njej so tudi sporočili končne rezultate v olilne udeležbe, ki so razveseljivi, saj je znašala v združenem delu 93.7 odst., v krajevnih skupnostih pa celo 95.9 odst.
Pičla zasebna sečnja
Inž. Jože F^lkner o gospodarjenju z gozdovi
TREBNJE — Vrsta sodobnih materialov ni izpodrinila Jesa, še več, les vse bolj pridobiva veljavo, z njim pa tudi gozd. Vendar ima gozd tudi več drugih pomembnih nalog: ohranja ekološko ravnotežje, varuje tla pred erozijo in je nasploh potreben za ohranjanje narave. Zato je seveda zelo pomembno, kako gospodarimo z gozdovi. O tem, kako gospodarijo z gozdovi , na območju GG Novo mesto TOK Trebnje, smo se pogovarjali z njenim vodjem dipl. inž. Jožetom Falknerjem.
»V trebanjski občini je več kot polovica površin poraščena z gozdovi. Od vsega skupaj 16 tisoč hektarov gozdov v naši temeljni organizaciji kooperantov gospodarimo na približno polovici. Sicer pa imajo veliko večino gozdov v lasti zasebniki. Poprečni letni prirast je pri nas okoli 4 do 5 kubikov na hektar, kar znese v občini 76 tisoč kubikov lesa. Vsako leto posekamo okoli 60 odst. prirasta, sicer pa več sekamo v družbenem kot zasebnem sektorju, kjer planov ne izpolnjujemo. Za našo TOK to pomeni, da vsako leto posekamo za 20 tisoč kubikov, največ listavcev. Nekaj teh listavcev v okviru tako imenovane blagovne proizvodnje prodamo
Jože Falkner: Gozdovi na našem področju še niso ogroženi.
kot tehnični les pa v Celulozo Krško, hrastov les pa v Bohor v Šentjur, Drvno industrijo Turopo-lje pa v tovarno ivernih plošč Meblo itd. Naročnikom smo dobavili toliko lesa, kakor smo se dogovorili. Precej lesa porabimo tudi za drva. V okviru naše TOK pa deluje tudi žaga, kjer smo lani za druge naročnike, razrezali prek 3 tisoč kubikov lesa, za trg pa prav toliko.«
• Kako ste uresničili plan gojitvenih del v gozdovih?
»Lani smo v družbenih gozdovih opravili obžetev sadik na malo več kot treh haktarih, kar je pod planom, čiščenje na 20 haktarih, kjer tudi nismo dosegli načrta, in redčenje na 28 hektarih, kjer smo načrt presegli za trikrat. V zasebnih gozdovih smo opravili obžetev sadik na več kot 30 hektarih, čiščenje na 70 hektarih in redčenje na 78 haktarih. Tu smo plane skoraj dosegli. Seveda bomo tudi v tem srednjeročnem obdobju posvečali gojenju gozdov veliko pozornosti.«
• Kolikšen je delež gozdarstva v družbenem proizvodu občine in za koliko nameravate povečevati vaš družbeni proizvod?
»Družbeni proizvod gozdarstva je znašal doslej okoli 1,4 odst. občinskega, predvidevamo pa da se bo še zmanjšal, čeprav bomo mi našega povečevali za 3 odstotke na leto. Tudi lastniki gozdov so pri nas le malo vezani na gozd kot na vir dohodka, saj v njem ustvarijo le od 5 do 10 odst. svojega dohodka, To pa je tudi vzrok, da v zasebnih gozdovih ne izpolnimo planov sečnje.«
• Ali so tudi pri vas gozdovi ogroženi zaradi zastrupljenega oz-račja?-
»Rezultatov študije o ogroženosti. ki je bila narejena na področju vse Slovenije, sicer še ni, vendar lahko rečem, da gozdovi še ne kažejo znakov bolezni. Večjo ogroženost je opaziti le ob magistralni cesti, pa še to le na klancih.«
J. SIMČIČ
obračali na občinsko skupščino predvsem zato, ker so imeli v sisih sla-bštunanj odgovoren odnos do delegatskih pobud. Toda v občinski skupščini so prepričani, da bo moralo v bodoče priti za reševanje družbenih vprašanj še več predlogov od delegacij iz temeljnih samoupravnih okolij. To pa bo mogoče le takrat, ko bodo pri delu sodelovali vsi tisti, ki so politični in strokovni plati lahko pripomorejo k boljšemu delu delegacij.
Večji nadzor bi morali imeti v občinski skupščini tudi nad uresničevanjem sklepov. Doslej jih je že več ostalo neuresničenih, čez nekaj let pa so iste teme s skoraj identičnimi sklepi znova prihajale na dnevni red. Zato naj bi skupščina odslej občasno poročala, kateri .sklepi niso realizirahi. Pri pripravah gradiva na seje je bil v zadnjih letih sicer narejen premik, a še ne zadosten.
B. M.
USPESNO OPRAVILI NALOGE
ČRNOMELJ — Na nedavni seji vseh treh /borov črnomaljske občinske skupščine so sprejeli poročilo o delu začasnega kolektivnega poslovodnega organa v tukajšnjem tozdu IMV. Ob tem so poudarili, da so občinska skupščina in njeni organi budno spremljali sanacijo celotne IMV in še posebej tozda v Črnomlju z obratom v Semiču ter se ob izteku mandata zahvalili članom poslovodnega organa za vse uspešno opravljene naloge, ki so jim- jih naložili.
USPESNE VOLITVE
ČRNOMELJ — Na nedavni 2. občinski kandidacijski konferenci, kjer je tekla beseda o aktivnostih opravljenih, med prvo in drugo kandidacijsko konferenco, in volil-tiem izidu, so kot uspešne ocenili tako priprave na volitve kot tudi rezultate. Določili so tudi kandidate za nosilce funkcij v skupščini občine in občinskih sisih, kjer razen pri zboru uporabnikov izobraževalne skupnosti — tu je postal predsednik Zvone Žepič — ni sprememb. Sprejeli so predlog liste kandidatov za sestavo izvršnega sveta črnomaljske občinske skupščine: za predsednika je predlagan Jože Mrzljak, za podpredsednika Jože Petrovčič, za člane pa Marko Kraševec, Julij Škrinjar, Anton Štefanič, Milan Golobič, Martin Janžekovič, Valentin Papež, Milena Veselič, Jože Panjan in Melita Vukovič.
»Razbremenitev gospodarstva le parola«
Stevo Puljak na kongresu ZSS govoril o delovnih razmerah
ČRNOMELJ — Na nedavnem kongresu Zveze sindikatov Slove-
■
Stevo Puljak
nije je v komisiji za usmeritve ZSS pri uveljavljanju ustvarjalnosti delavcev. razvoju proizvajalnih sil in njihovega učinkovitega izkoriščanja za boljše življenje in delo sodeloval tudi Stevo Puljak. orodjar v Beltovem tozdu Mehanska obdelava. »Bil sem nekoliko razočaran. kajti od delegatov sem ■pričakoval več revolucionarnosti. Morali bi potegniti črto pod vsenti težavami vseh delavcev, d je vsak izpovedal le svoje probleme. Menim. da sem bil s s\ oj o razpravo o pogojih dela prav jaz najbolj oster,« pove Puljak.
Puljak pa ni govoril o pogojih dela v Beltu. ampak nasploh. »Če hočemo danes uresničiti stabilizacijo. moramo i/“obstoječega izvleči čimveč. to pa pomeni več ropota. prahu, poškodb, podaljšan delovni čas tudi ob sobotah in nedeljah. In ker kupna moč pada, bodo morali ljudje vedno več delati, za večji zaslužek pa ne bodo dobili veliko več. primanjkovalo pa jim bo časa za kulturo, rekreacijo ipd. Razbremenjevanje gospodarstva je le parola, kajti delavci so vedno bolj obremenjeni. Sindikat pa se mora boriti tudi za humanejše delovne pogoje, kajti ni dovolj, da delavcem porinemo v roke orodje in jih postavimo za stroje. In inšpekcijske službe, ki bi lahko pripomogle k odpravljanju pomanjkljivosti v proizvodnji, izdajajo začasna uporabna dovoljenja. ki se spreminjajo v stalna, marsikje pa jih sploh ni. Uveljavila se je tudi praksa, da inšpektorji, ki pregledujejo, v kakšnih razmerah delajo delavci, ponavadi najavijo svoj obisk, v organizacijah združenega dela pa prikrijejo žarišča napak. V samoupravnih aktih je sicer zapisano, da delavec lahko odkloni delo, ki ni dovolj pripravljeno ali varno, a tega ne stori nihče, ker ve. da bo udarjen po žepu,« priznava Puljak.
B. M.
,
TONE ČUK ČASTNI OBČAN RIBNICE — Tone Čuk (levi) prejema dokument o podelitvi naziva častni občan občine Ribnica iz rok predsednika OS Ribnica Stanka Rusa. Občina Ribnica ima 12 častnih občanov. (Foto: Primc)
Domicil
petnajsti
diviziji
Svečana seja ob prazniku občine Ribnica
SODRAŽICA — »Zmaga partizanskega orožja pomeni tudi vzor za mlado generacijo, simbol in obvezo za današnji čas. Kadar nam je težko, bi se morali češče vračati v obdobje narodnoosvobodilnega boja in črpati izkušnje, spodbude in vzore iz tistih slavnih dni, ko ni bila nobena naloga pretežka ali nemogoča,« je med drugim poudaril na slavnostni seji občinske skupščine Ribnica in vodstev družbenopolitičnih organizacij, ki je bila 26. marca ob prazniku občine Ribnica v Sodražici, predsednik občinske skupščine Stanko Rus. Z njo so počastili zmago partizanskih brigad v Jelenovem žlebu pred 43 leti.
Na slavnostni seji je najprej predstavil domačo krajevno skupnost predsednik skupščine KS Sodražica Janez Mihelič. Nato je govoril podžupan pobratene italijanske občine Arcevia Franco Fiori, kije med drugim poudaril prizadevanja Jugoslavije in Italije za mir na svetu in odstranjevanje vojnih žarišč.
Na seji so sprejeli odlok o podelitvi domicila 15. diviziji NOV Jugoslavije. Listino o domicilu je iz rok predsednika občinske skupščine Stanka Rusa prevzel predsednik skupnosti borcev 15. divizije Albin Štok.
DOMICIL PETNAJSTI — Predsednik skupnosti borcev 15. divizije NOV Jugoslavije Albin Štok (levo) prevzema iz rok predsednika OS Ribnica Stanka Rusa dokument o podelitvi do-micilja 15. diviziji. (Foto: Primc)
Na svečani seji so podelili naziv častenga občana Tonetu Čuku s Krke, ki ima posebne zasluge pri razvoju Ri-ka. ustanovitvi ITPP in Eurotransa ter pri sanaciji ITPP v zadnjih osmih letih.
Podelili so tudi ostala občinska priznanja in nagrade, ki so jih prejeli:
— Plaketo 26. marec: Delovna organizacija BPT Tržič, delovna organizacija Sukno Zapuže, Posestvo Snežnik Kočevska Reka in Franc Zbačnik (Ribnica),
— Urbanovo nagrado: dramska sekcija KUD Slemena Sv. Gregor in pevski zbor Lončar iz Dolenje vasi,
— Priznanje občine: Srečko Arko (Sodražica), Jože Bartol (Ribnica), Jože Benčina (Ribnica), Ffanc Češarek (Sodražica), Fran Fajdiga (Sodražica), Alojz Kos (Ribnica), Dušan Lavrič (Ribnica), Franc Levstik (Loški potok), Miroslav Lilič (Ribnica), Alojz Marolt (Ribnica), osnovna šola »Dr. Ivan Prijatelj« iz Sodražice, Julijan Ozimek (Ribnica), Andrej Puhar (Ribnica), Franc Rus (Sodražica), Maks Šteblaj (Kočevje), Leopold Tr-dan (Sušje), Franc Turk (Kočevje) in Srečko Vesel (Sodražica).
Občinski odbor ZZB NOV Ribnica je ob tej priložnosti podelil 10 plaket »Jelenov žleb«. Predsednik skupnosti borcev 15. divizije pa je podelil vodstvom občinskih družbeno-politič-nih organizacij knjige »Petnajsta divizija« avtorja Lada Ambrožiča-Nov-ljana.
V kulturnem programu so sodelovali moški pevski zbor iz Sodražice, učenke domače osnovne šole, sodraški tamburaški zbor in godba na pihala iz Ribnice.
Že daj prej, 25. marca, pa je bila spominska svečanost posvečena padlim v Makoši pri Dolenji vasi.
J. P.
Izvoz je lani krepko zaostajal
Trebanjsko gospodarstvo lani ni doseglo vseh ciljev
TREBNJE — Kot ugotavlja poročilo o rezultatih poslovanja organizacij združenega dela iz trebanjske občine — poročilo je priprav il izvršni svet, z njim pa so se seznanili tudi delegati zbora združenega delana seji, ki je bila pretekli teden — so ob koncu leta dosegli nekoliko boljše rezultate kakor ob periodičnih obračunih. V končnem seštevku pa splošno ugodno podobo kaze izvozni rezultati, ki so daleč zaostali za usmeritvami, zapisanimi v resoluciji.
Sicer pa v tem poročilu ni moč za- 83 odst., porabljena sredstva pa za
pisati mnenj delegatov, ker na seji o njem sploh ni bilo razprave, čeprav je to bila edina točka dnevnega reda, kjer bi bilo to mogoče in smotrno. Ko so bila na dnevnem redu skupnega zasedanja vseh treh zborov občinske skupščine poročila o delu upravnih organov občini^ sodnika za prekrške, temeljnega sodišča in drugih ustanov, predsedujoči niti ni pričakoval razprave, pa je vsa poročila strnil pod eno samo skupno točko.
I z pregledno sestavl jenega poročila povzemamo, daje lani prihodek v primerjavi z letom poprej porastel za
93,7odst. Dohodekjebilzapolovico večji kot predlani, bruto dohodek
• Slabi so izvozni rezultati. Lani je bil izvoz iz trebanjske občine za 23 odst. manjši kot leto poprej. Na konvertibilno tržišče pa so lani Trebanjci izvozili komaj polovico tega, kar so leta 1985. Seveda je tudi pokritje uvoza z izvozom komaj omembe vredno in znaša na konvertibilnem področju nekaj več kot 46 odst.
(dohodek plus amortizacija) pa je porastel za 50 odst. in je bil realno za 3.5 odstotka večji. Največ akumula-
cije so imeli v industriji, okoli 87 odst., čeprav je v strukturi celotnega prihodka delež industrije manjši, ker so druge vejegospodarstva napredovale. Posebej je razveseljivo, daje napredovala obrt, katere delež je v skupnem prihodku od 1,4 odstotka porastel na 2,8.
Lani je z izgubo zaključila samo Industrija gradbenega materiala, kjer je bilo za-109 milijonov dinarjev izgub: IMV-tozd Tovarna opreme z Mirne in Kmetijsko gospodarstvo Slovenska vas ter GG Puščava pa niso' razporedili sredstev v sklad skupne porabe in rezervni sklad.
Osebni dohodki so se lani v trebanjski občini povečali za okoli 90 odst., a so še vedno zaostajali za republiškim poprečjem. Njihova realna rast je znašala 8 odst. in je zaostajala tudi za republiško rastjo.
J. S.
IZ NKŠIH OBČIN
\
IZ NKŠIH OBČIN
m
Ji
Po zdravje v domačo bolnišnico
Z boljšo opremljenostjo si ta pridobiva več zaupanja — Doma je ceneje, drugam samo tedaj, kadar v Brežicah ni možnosti za zdravljenje
BREŽICE — Velik odliv denarja za zdravljenje brežiških bolnikov v ljubljanskem Kliničnem centru in drugih bolnišnicah po Sloveniji je še pred dvema letoma močno siromašil blagajno občinske zdravstvene skupnosti, zdaj pa so se tokovi bolnikov obrnili nazaj k domačim zdravstvenim ustanovam. Po informaciji, s katero je medicinski svet Zdravstvenega centra postregel novinarjem, se je število bolnikov, ki iščejo pomoč zunaj občine, zmanjšalo skoraj za pol.
V tem času seje najbolj zmanjšalo zdravljenje v Kliničnem centru: od predlaganih 443 bolnikov na 242 v minulem letu. V Novem mestu in Celju je bilo število bolnikov približno enako, v drugih bolnišnicah pa se je zmanjšalo za nekaj več kot tretjino (od 417 na 281), povečalo pa se je število oskrbnih dni. Iz tega sklepajo, da je bilo zdravljenje nujno, na daljšo ležalno dobo pa je najbrž vplivalo to, da so bolniki iz drugih regij zanje »devizni« pacienti in jih zato brez slabe vesti zadržijo nekoliko dlje.
Na preusmeritev v domačo bolnišnico je razen praznih zasebnih in skupnih žepov več razlogov. Nanjo zagotovo vpliva boljša opremljenost, čeprav bolnišnica nekaterih nujnih pripomočkov za diagnostiko
Zadnji bo na vrsti telefon
Za asfalt in vežico nekaj dodatnih tisočakov
BIZELJSKO — Z-novo telefonsko centralo krajani letos še ne morejo računati. Ta je dokončno' pristala v programu za 1987. leto. imajo pa možnost za 105 priključkov na staro centralo interesenti z Bizeljskega, Pi-šečani pa za 30 številk.
Takoj v aprilu in maju načrtujejo že tudi druge acije. Najprej bodo dokončali mrliško vežico in uredili okolje, hkrati pa pobrali tudi prispevke pri zaostankarjih. Vežica bo nared konec prihodnjega meseca. Vsaka hiša je zanjo dodala po pet tisočakov.
V kratkem se bodo lotili asfaltiranja vaških poti iz krajevnega samoprispevka. Začeli bodo v Brezovici, nadaljevali v Janeževi gorci. v Drenovcu in v Bizeljski vasi. Samoprispevek ne bo zadostoval, zato računajo, da bo morala vsaka hiša dodati po 30 tisoč do 40 tisoč dinarjev. Do konca julija bodo turistični delavci očistili in polepšali središče Bizeljskega, ker bodo takrat gostili udeležence republiškega taborniškega tekmovanja medvedkov in čebelic.
KAR OSEM DIREKTORJEV?
Mandatarka za novi sevniški izvršni svet je Marija Jazbec, dipl. ekon., sedanja predsednica komiteja za družbeni razvoj. Člani IS naj bi po njenem izboru bili: inž. organizacije dela Janez Valant, direktor tozda Blagovni promet v Lisci kot podpredsednik IS; Drago Perc, direktor tozda Motiv iz Jutranjke, in dipl. ekon. Brane Ogorevc, vodja računovodstva v Lisci, oba zadolžena za industrijo; dipl. inž. Jani Zemljak, direktor Komunale za stanovanjsko politiko, komunalo in urbanizem; dipl. inž. Jožica Mlakar/v. d. direktorja (M)Kmetijskega kombinata TOK Kooperacija, in dipl. inž. Martina Koritnik, direktorica (M) Kmetijski kombinat-tozd Proizvodnja, obe za kmetijstvo; Rado Umek, direktor (ABC) Gostinskega podjetja za resor trgovine; gostinstva in turizma, Božena Blaznik, donedavna direktorica Centra za socialno delo, za področje socialnega dela; Ana Pipan, predmetna učiteljica, za področje šolstva; Alojz Vilčnik, samostojni obrtnik, za področje drobnega gospodarstva (zoper njega je bilo največ pripomb, ni še pozabljeno njegovo neuspešno direktorstvo v Jugotaninu).
Člani IS naj bi bili kot poklicni delavci še: Kamil Krošelj kot predsednik komiteja za družbeni razvoj, sedaj direktor uprave za družbene prihodke (na to mesto pa naj bi prišel Alojz Golob, sedanji davčni inšpektor); notranje zadeve naj bi vodil Branko Ders-tvenšek, sedanji referent za javni red in mir; za funkcijo načelnika za ljudsko obrambo mat)datarka kandidata še išče. Tovariš Jože Jeke naj bi postal sekretar IS. Dipl. inž. Roman Novšak naj bi tudi še nadalje vodil geodetsko upravo, dipl. ekon. Ema Jurkošek pa naj bi bila še nadalje namestnica predsednika komiteja za družbeni razvoj. Med člani IS naj bi bilo torej kar osem direktorjev.
še vedno nima, so pa na primer samoumevne za zdravilišče Cateške Toplice. Nezaupanje v brežiško bolnišnico je pri ljudeh povzročala tudi neobičajno velika fluktuacija zdravnikov, saj so odhajali mnogi dobri specialisti. Po besedah direktorja Zdravstvenega centra Toneta Zorka in predsednika komisije za zdravi-
• Brežiška bolnišnica bo letos vložila veliko denarja v opremo, kar je za zavarovance razveseljiv podatek. Največ namenjajo kirurgiji, 43 milijonov dinarjev, vsi drugi oddelki skupaj pa bodo dobili za 3,7 milijona dinarjev pripomočkov. Oprema je pretežno vezana na uvoz, kar podaljšuje dobavo zaradi številnih administrativnih ovir.
liško zdravljenje dr. Zvonimirja Škofljanca je bila to med drugim posledica slabe kadrovske politike. Zdravnike so dobivali na razpise brez vsake naložbe v njihovo šolanje
TUDI ZA VARČEVANJE V ZDRAVSTVU JE MEJA
BREŽICE — V tukajšnji bolnišnici menijo, da so pri skrajševanju ležalne dobe dosegli mejo, ki je ne bodo več smeli pomikati navzdol. Lani je trajala povprečna ležalna doba devet dni in pol. Približno enaka je bila za bolnike, ki so se zdravili v Novem mestu, medtem ko je bilo povprečno zdravljenje brežiških bolnikov v ljubljanskem kliničnem centru, v Celju in drugih bolnišnicah zaradi narave obolenj daljše (v Ljubljani 18 dni in pol, v Celju 19 dni in pol in v drugih mestih 17 dni in pol).
in specializacijo. Razlogi za zapuščanje Brežic so tudi nizki osebni dohodki in pomanjkanje stanovanj.
Veliko zdravnikov živi v Zagrebu, s katerim so javne prometne zveze izredno slabe, vožnja z osebnimi avtomobili pa je dodaten strošek in dodaten napor, zlasti pozimi. Ljudje se utrudijo, naveličajo in odidejo, ko se jim ponudi priložnost za zaposlitev v mestu, kjer prebivajo.
Za naprej štipendira brežiški zdravstveni center toliko bodočih zdravnikov, kot jih lahko zaposlijo ob normalnem upokojevanju, druge naj bi prevzela občinska zdravstvena skupnost. Tudi na kadrovska stanovanja po mnenju Toneta Zorka ne bi smeli več pozabljati, saj jih do zdaj za zdravnike sploh ni bilo.
JOŽICA TEPPEY
STRUPEH IN ŠRIBAR PODPREDSEDNIKA OBČINE?
KRŠKO — 2. občinska kandidacijska konferenca je soglašala z usklajenim predlogom kandidatov za vse pomembnejše družbene funkcije v občini. Doslej ni bilo rešeno vprašanje podpredsednika skupščine občine inkerjebil možni kandidat Niko Žibret predlagan v najožji izbor kanditov za predsednika skupščine republiške izobraževalne skupnosti, so se Krčani odločili za kandidata, ki bi nepoklicno opravljal funkcijo podpredsednika občine, in sicer za Aleksandra Strupeha iz Krškega, bivšega direktorja Obrtne zadruge Resa, zadolžen pa bi bil za gospodarstvo, in za Slavka Šri-barja, dolgoletnega družbenopolitičnega delavca in direktorja Delavske univerze v Krškem, ki bi »pokrival« negospodarstvo.
Za svoje delo so tekstilci slabo plačani
Pripoveduje delegatka 12. kongresa ZSMS A. Baznik
KRŠKO — »Sama ne vem, če sem sposobna vsega tega,« skromno potoži Anica Baznik,delegatka na 12. kongresu slovenske mladine v Krškem. Anica že 13 let dela v Labodovi temeljni organizaciji Libna Krško, zato vendarle dobro pozna položaj konfekcionark in delavcev v tekstilni industriji nasploh, o čemer bo spregovorila na kongresu. Če naj bi dobro osvetlila položaj tekstilne industrije, je Anica kljub vsemu poznavanju stvari ocenila kot zelo koristne stike z mladimi iz senovske Lisce, s katero so se tudi uskladili glede delegata.
»Pri nas preko 60 odstotkov izdelkov izvozimo, v glavnem v ZRN. To so samo predelavni, tako imenovani lohn posli, ki jim pravijo tudi »črnsko delo«, a če jih ne bi imeli, ne bi imeli kaj delati. Za Adidas bi lahko delali s svojimi materiali, če bi bili dovolj kakovostni. Predelavni posli so bolj slabo plačani. Veliko pobere država, razne omejitve so že na carini. Nemci so nam posodili specialne stroje in zdaj jih moramo po novem zakonu imeti v posebnih prostorih.
V tekstilni industriji, posebej pa še v konfekcijski, res trdo delamo, efektivno vsaj 7 ur, dosegamo zahodnoevropske norme, zato se mi zdi njen položaj v naši družbi neustrezen. Premalo se sliši, še manj pa upošteva našglas,kljubte-mu da smo, skladno z družbenimi usmeritvami, vse večji izvozniki. Bolje se godi velikim tovarnam v drugih panogah,ki imajo že karne-kako privilegiran, monopolni položaj,« pripoveduje Anica Baznik, ki je skoraj polovico mladega življenja pustila v konfekcijski industriji. »V »Libni« dela zdaj v adjustaži, kot pravijo končnemu pregledu in razporedu izdelkov. Dva mandata je bila predsednica mladine v tozdu. Navzlic temu da doma (v Gorenji vasi) v 6-članski polpreletarski družini rada pomaga pri kmetovanju, ji ni nikoli žal prostega časa za politično delo.
P. PERC
V Stillesu odveč 60 režijcev
Iščejo krivce za agonijo znane tovarne — Analiza obrata na Blanci
SEVNICA — Tudi petkova seja vseh treh zborov občinske skupščine ni mogla mimo dveh ukrepov družbenega varstva.
Predsednik začasnega kolektivnega poslovodnega organa v Centru za socialno delo Toni Koren jedelegatom sicer posredoval razveseljivo poročilo.
Preveč direktorska »vlada
«
Zaplet pri sestavljanju izvršnega sveta
SEVNICA — Na drugi kandidacijski konferenci 25. marca je postalo dokaj vroče, ko je mandatarka za novi občinski izvršni svet Marija Jazbec povedala imena ljudi, ki naj bi sestavljali ta organ v novem mandatu.
Gradiva o tem ni bilo v delegacije nobenega, zato je završalo med delegati, češ da se o tem ne morejo izreči, ker nimajo navodil baze. Nato je bilo pojasnjeno, da je to le informacija. Zapleta pa še kar ni hotelo biti konec. Delegat predsed-
• Najeminentnejši borec za uveljavljanje duha ustavnosti in zakonitosti v naši republiki dr. Ciril Ribičič v knjigi Izvršni svet v delegatskem skupščinskem sistemu Jugoslavije na 130. in 131. strani izredno odklonilno piše o »direktoriju vodilnih funkcionarjev iz gospodarstva, upravnih organov in družbenih služb. Podčrtuje, kako vključevanje direktorjev v izvršne svete pomeni kršitev odvzema njihove pasivne volilne pravice pri volitvah delegacij, ki ga je uveljavila ustava. Med drugim navaja nevarnost, da lahko direktorji tako svoje probleme uveljavljajo prek izvršnega organa, in ne po rednih delegatskih poteh.« Zalo je razumljivo, da je zvezni zakon o temeljih sistema državne uprave iz leta 1978 izrecno prepovedal vključevanje vodilnih delavcev iz organizacij zdfužencga dela v sestavo izvršnih organov občinskih skupščin.« Tako dr. Ribičič že leta 1981.
stva občinskega sindikalnega sveta Bojan Auer je namreč navede! 9. člen zakona o državni upravi, ki pravi, da je nezdružljivo sedeti v IS in hkrati biti še direktor. Sedanji predsednik IS Janko Rebernik je bd pred časom dobi! celo partijski opomin, čeprav je takrat predlagal v izvršni svet manj direktorjev.
Zapletu še ni videti konca.. V sredo, 26. marca, naj bi se sestal svet za družbenopolitični sistem pri OK SZDL, da bi govorili o Kritični analizi delovanja političnega sistema in tem zapletu. Žal s sejo ni bilo nič, ker je manjkala večina poklicnih političnih funkcionarjev. Neljub zaplet s sestavljanjem izvršnega sveta kaže razčistiti pred volilno sejo občinske skupščine, ki bo 14. aprila.
Kakorkoli že, ostaja neprijeten občutek. Kadrovske zagate v občini resda niso majhne, je pa tudi res, da je precej sevniških kadrov odšlo drugam. V Celju na primer je med dvema kandidatoma za predsednika skupščine predlagan nekdanji Sevničan, dipl inž. elektrotehnike Marjan Žumer, in še bi se našlo kaj podobnega.
A.	ŽELEZNIK
Kdo bo vodilni
Z druge kandidacijske konference v Brežicah
BREŽICE — Na podlagi občinski knadidacijski konferenci so delegati določili kandidate za nosilce vodilnih funkcij v občinski skupščini, v skupščinah SIS in v izvršnem svetu. Kandidat za predsednika občinske skupščine je Stane Ilc, direktor Transporta v Krškem, kandidata za podpredsednika skupščine pa Franc Puhner, direktor Tovarne pohištva, in Franc Filipčič, dipl. inž. arh. iz Projektivnega biroja Region. Za predsedniško mesto v zboru združenega dela kandidira Ivan Pinterič, v zboru krajevnih skupnosti Jože Avšič in v družbenopolitičnem zboru Stanko Cerjak.
Pri kandidatih za interesneskupnos-ti je nekaj sprememb, ker niso bili izvoljeni ali pa iz drugih razlogov ne morejo opravljati predsedniške oz. podpredsedniške dolžnosti v skupščinah in njihovih zborih.
Konferenca jedala soglasje k predlogu, naj bodoči izvršni svet šteje 15 članov, in se razen v enem primeru opredelila tudi za imena. Trenutno ostaja prazna rubrika na mestu, kjer je bila predvidena Branka Levačič, diplomirana ekonomistka iz uprave za družbene prihodke. Predsednica izvr|» nega sveta in mandatarka Jelka Barlic je udeležencem sprotfpojasnjevala, zakaj si je zamislila tako sestavo. Na listi so poleg nje še tile člani: Jože Patty, dipl. inž.; Miha Škrlec, sekretar sekretariata za notranje zadeve; Rumica Topič, sekretarka sekretariata za ljudsko obrambo; Miljana Stanič, dipl. ekonomistka in bodoča sekretarka izvršnega sveta; Ivan Prešiček, strojni tehnik; Franc Bezjak, dipl. inženir; Jože Me« žnarec, dipl. inž. Anton Bibič, ekonomist, Zvonko Krulc, dipl. ekonomist;
• Jože Ajster, dipl. inženir; Vladka Ke-žman, dipl. inženirka; Vanda Zorko, zdravnica internistka in Milena Jesenko, predmetna učiteljica.
Na konferenci so se nato z glasovanjem opredelili do možnih kandidatov za predsednika in člane predsedstva slovenske skupščine. Pri glasovanju za Franca Popita kot predsednika se jih je 14 vzdržalo, dva sta bila proti in 36 zanj. Pri članih predsedstva so želeli zvedeti za imena tistih, ki so stari nad 60 let, kot na primer Franc Popit, vendar niso imeli na voljo podatkov. Predlogso podprli s pripombo, naj bi tudi najvišja vodstva hitreje pomlajevali, čeprav imajo posamezniki velike zasluge. Delegati so se nato opredelili še za možne kandidate za zbor republik in pokrajin v zvezni skupščini ter za vodilne funkcije v republiški skupščini in interesnih skupnostih. Za delegata v zveznem zboru skupščine SFRJ so iz brežiške občine kandidirali Stanka Cerjaka.
J.T.
Ukrep družbenega varstva bi staremu izvršnemu svetu uspelo skorajda preklicati, če bi novi direktor lahko nemudoma prevzel posle.
Huje pa je v Stillesu. Kot smo že poročali, je skupščina potrdila vsa nova imenovanja v doslej nepopolni sestavi začasnega kolektivnega vodstva. Predsednik Drago Milinovič resnično nima zavidljivega posla v podjetju. Minuli teden je bil nadvse razburljiv sestanek v tovarni. Delavci so zavrnili, da bi bili samoupravni organi krivi težavam. Pač pa so ponovno padle težke besede na rovaš novega obrata v Kladju pri Blanci, češ da je to tisti fak. ki nažira tkivo kolektiva. Vodstvo je obljubilo posebno analizotega obrata, zlasti, ker v njej delajaleveni izmeni, ker drugega trenutno tudi ni mogoče.
Težke obtožbe so padle tudi na račun razprodaj materiala, kjer so, denimo. medeninaste vijake, ki so jih prejšnji dan odprodali, naslednji dan spet iskali okrog (bili pa so uvoženi). Novo vodstvo poziva v tovarno SDK ne le za finančne preglede... Predsednik Milinovič kratko malo ne verjame več papirjem, ki jih dobiva na mizo. V tovarni je nad 160 režijcev; pri tem številu menijo, da jih je 60 povsem odveč. Stillesovi mizarji so v preteklosti že znali korenito pometati, resda v ne tako hudih težavah. Boj za preživetje ne bo poznal lažne solidarnosti do nikogar.	«,
A. Z..
»DJURO SALAJ«: GORENC V. D. PREDSEDNIKA
KRŠKO — Delavski svet delovne organizacije Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško je na zadnji seji imenoval dosedanjega glavnega direktorja Silva Gorenca za vršilca dolžnosti predsednika poslovodnega odbora DO, to je kolegijskega poslovodnega organa, za katerega so se delavci odločili na referendumu ob sprejemu statuta.
NAJMLAJŠI
SAMOUPRAVLJALCI
PIŠECE — V tukajšnji Osnovni šoli »Maks Pleteršnik« nebodojutri, 4. aprila, zbrali delegati občinske pionirske konference, ki si je za tokrat zamislila razpravo o pionirjih in mladincih kot najmlajših samoupra-vljalcih. Ob tej -priložnosti bodo podelili tudi knjižne nagrade za spise kurirčkove pošte v minulem letu. Na konferenco so se pripravljali v vseh odredih, spregovoriti pa nameravajo o dobrih in slabih izkušnjah pri dosedanjem delu in samoupravnem uveljavljanju.
Borci na straži pridobitev
Z volilno-programske skupščine občinskega združenja Zveze borcev
SEVNICA — 26. marca je bila voiilno-programska skupščina občinskega združenja Zveze borcev. Obsežni poročili sta podala predsednik Slavko Štrukelj in tajnik Slavi Kolar, ki ostajata še nadalje na čelu organizacije.
Predsednik Slavko Štrukelj je uvodoma izhajal iz zaskrbljujočega podatka zadnjega popisa članov: v pičlih zadnjih petih letih je umrlo 163 članov. Ob tem pa so tisti, ki kljubujejo pezi let, še izredno družbenopolitično aktivni.
Pritrjevanje članov skupščine je požel, ko je omenil izročitev vojnega zločinca Artukoviča. Zavrnil je nekakšno pozivanje na človečnost, češ kaj bomo z betežnim starcem. »Borci bomo zadovoljni, ko ga bo slednjič doletela pravična kazen,« je dodal.
Zadržal se je pri nepravilnostih, ki jih soborci grajajo, pri čemer je omenil ne ravno razveseljive razmere v občini. Člani so kritični, kadar je komu storjena krivica pri takih zadevah, kot so lokacijska ali gradbena dovoljenja, odvzemi zemlje, itd. Opozoril je na večkrat omenjeno gradnjo savskih elektrarn, kjer ne bi smeli biti gluhi do pripomb ljudi in bi morali upoštevati tudi njihove interese.
Zaradi znanih težav občinske zdravstvene skupnosti je v težavah tudi pošiljanje, Borcev v zdraviliško
oskrbo. Zaradi pomanjkanja denarja so bivanje v toplicah od 18 dni znižali na 13 dni, samo da bi to lahko omogočili večjemu številu članov. Po svojih močeh sevniški borci pomagajo tudi pri gradnjah. V
• Skupščino so pozdravili tudi predstavniki številnih slavnih partizanskih enot: tovariš Lužar v imenu skupnosti ML SNOUB, predstavniki 2. bataljona 3. brigade VDV in Kozjanskega odreda.
zadnjem obdobju so za posojila razdelili 3,8 milijona dinarjev; letos imajo na voljo 1,2 milijona dinarjev.
A. ŽELEZNIK
Novo v Brežicah
NAZOREN POGLED NA PRIHODNOST — Dobro bi bilo, če bi se gozdarji malo sprehodili po mestnem obrobju nad Vrbino in si na sprehodu od gradu do Šentlenarta napasli oči na blatnem, smrdljivem bajerju, v katerem zastaja nesnaga iz kanalizacijskih odplak. Včasih je ta voda odtekala, zdaj so odtoki zasuti in nihče se ne spomni, da bi jih odmašil. Morda gozdarji tega nalašč ne napravijo,da bi kot borci za zdravo okolje pričarali meščanom nazorno podobo o jezeru bodoče hidroelektrarne, ki naj bi preplavilo Vrbino.
BODIMO OPTIMISTI — V občini manjka delovnih mest, zato nekateri čakajo mesece in leta, da se jim odpro vrata. Tu in tam se kolesje hitreje obrača, kadar pride priporočilo iz pravih ust. Če verjamemo zlobnim jezikom, velja to celo tedaj, ko kandidat zapusti dobro prejšnjo službo samo zato, ker si je na družbene stroške privoščil preveč življenjskih radosti.
PUSTI ČASU ČAS IN STROKOVNJAKE SOSEDOM — Delovne organizacije, ki nimajo denarja za šolanje inženirjev in diplomiranih inženirjev, so prezrle možnost za uporabo združenih sredstev v te namene. Iz brežiške občine se nobena ni odzvala povabilu, krška Celuloza pa jih je prevzela kar pet. Zaposlila bo največ dva in si zadržala najboljša strokovnjaka, zato Brežičanom najslabši zagotovo ne uidejo.
12 BR€ŽIŠK€<k^Y
POR0DN!§N!C€v*
Od 15. do 21. marca so v brežiški porodnišnici rodile: Jožica Geršak s Studenca —.Andreja, Verica Sokolo-vič iz Podvrha — Ano, Dragica Ra-dišič iz Krškega — Aleksandro, Irena Vogrinc iz Kapel — Marka, Ivana Cvirn iz Armškega — Gregorja, Marija Mihelin iz Bošta — Mojco, Jadranka Lukša iz Kraja Donjega — Tomislava. Janja Kos iz Javorja — Josipa, Vesna Molan iz Brežic — Denisa. Marica Vrbančič iz Samobora — Josipa, Jožica Kalin iz Skopic — Sabino. Čestitamo!
Krške novice
NABOJI — Za serijsko zračno orožje naše tovarne ne izdelujejo niti približno tako kakovostne municije kot v tujini. Če hočejo strelci doseči kaj že na republiškem prvenstvu, morajo po naboje čez mejo. vsaj za pet krogov boljši rezultat namreč prinašajo ti naboji. Bo spodbuda za naše tovarne, predvsem za Goražde, da jim je začel konkurirati — obrtnik? Bo kdo zardel ali pa gre spet za strel v prazno?
KONGRES — Za mladinski kongres v Krškem so Krčani iz občinskega proračuna predvideli preko 8 milijonov dinarjev za okrasitve, pogostitve in podobno. Zadnjič seje delegat krške občinske skupščineprimojdušal, zakaj ga tedaj ni nihče nič vprašal, ko se je dogovarjalo, naj bo kongres v Krškem, ne pa šele zdaj, kogreza kritje dela stroškov.
BREZ VSTAJENJA — Na 1. festival posavskih pop in rock skupin ni bilo brežiške skupine »Od mrtvih vstali.« Menda se sploh še niso zdramili, a tudi ptič Feniks ne more postati vsak — tič...
REMONT PRED ORKANOM — Skupina Orkan je imela naomenjenem festivalu številne in glasne privržence. Ti so veselo mahali svojim ljubljencem s transparentom »Orkan is the best«, naključno izbrana žirija izobčinstva pa je za najboljšo le razglasila skupino Pred remontom. Orkanovcem tudi lepe nove trenirke in dokaj profesionalen nastop niso pripomogli k zmagi, osnovnošolke so pa vseeno vzdihovale za njihovim solopevcem, v katerega so menda zaljubljene vse deklice neke šole.
Sevniški paberki
V GOSTEH ŠENTJERNEJČAN1 — Mešani pevski zbor Lisce sodeluje z mešanim zborom iz Šentjerneja, minulo zimo so Sevničani nastopili na skupnem koncertu v tamkajšnji šoli. Domačini so se po koncertu izkazali tudi kot izredni gostitelji. V soboto ob 2.0. uri bo v sevniškem gasilskem domu skupni koncert obeh zborov. Vabljeni!
VESELO KONEC MESECA -Neutrudni Florjančani se še niso oddahnili od 8. marca, že snujejo sedaj ži tradicionalno srečanje zadnje popol dne tn vso noč pred I. majem. Leto: bodo igrali /a ples Štirje kovači, igre pt bo vodil Mito Trefalt.
TREFALT PREDRAG — Rtč p: Mita Trefalta ne bo na pamnitev družabnega srečanja kmečkih fantov 19. aprila v hotelu Ajdovec. Ti kljuf slabemu obisku lepšega spola n; prvem srečanju pozimi tiisp vrgli puški v koruzo. Jaka Peternelj zagotavlja.de tokrat ne bo televizije in reflektorjev, češ da so se ženske ustrašile Beograjčanov. Tudi ne bo večera vodil Mite Trefalt, ker bi jim za nastop računal reci in piši. 8 starih milijonov. »Kar je preveč, je preveč, saj tudi od obljubljene širše pomoči namsartiskim kmečkim fantom ni nič.« navaja neutrudni prireditelj Peternelj. Pačpabodc /a 7 milijonov semiški organizatorji zadeli dve muhi na mah: prišel bo humorist Alojz Amrožič. znan kot Ribniški svedei. za ples pa bo igral ansambel Lojzeta Pungartnika. Torej, tovarišice, pozor: povsem neobvezen družabni večer!
tura
n
bra-
anje
Še vse preveč sivine
Inž. Andrej Pelko, predsednik ZKO Novo mesto: »Kulturne skupine spodbujamo h kvalitetnejšemu delu«
NOVO MESTO — »Naša ZKO povezuje kar 45 kulturnih društev in samostojnih skupin. Od tega jih je 21 v krajevnih skupnostih, tri pa delujejo v podjetjih oziroma tovarnah. V teh društvih in skupinah je okoli 800 aktivnih članov. Na osnovnih in srednjih šolah je 22 kulturnih društev. Koliko učencev vključujejo, je težko ugotoviti, ker se njih število spreminja, celo med šolskim letom«, pripoveduje inž. Andrej Pelko, ki so
Inž. Andrej Pelko
SL?
ga prejšnji teden na delegatski konferenci ponovno izvolili za predsednika novomeške ZKO.
»Že podatki, ki sem jih navedel, povedo, da je amaterska kulturna dejavnost v novomeški občini dokaj gosto posejana in . da smo najbrž že dosegli želeno množičnost, še posebej na pevskem in morda še na gledališkem področju. Zato tudi naslednja leta v tej smeri ne pričakujemo nadaljnjega razraščanja amaterizma. Pač pa se bo moralo zgo-
diti nekaj drugega.« poudarja inž. Pelko, »namreč to, da sc bodo skupine prebile i/ povprečnosti.«
V srednjeročnem programu novomeške ZKO, sprejetem na omenjeni konferenci, je med drugim zapisano, da bo moč sivino povprečnosti preseči le tako. da se bodo v dejavnost vpregli strokovno usposobljeni ljudje. Med drugim načrtujejo, da bodo do leta 1990 zaposlili dva taka človeka, enega za zboro-vodstvo oziroma pevovodstvo in enega, ki bi bil v pomoč gledališkim skupinam.
»Naše skupine se komaj kdaj pojavijo na republiških srečanjih. in še to samo tiste, ki se že do zdaj niso zadovoljevale z lokalno kvalitetno ravnijo. Poslej pa naj bi bilo z drugače zastavljenim delom, ki bi obvezno vključevalo izobraževanje, takšnih skupin več in ne samo z enega, denimo gledališkega področja delovanja.«
Po mnenju inž. Pelka bo treba razrešiti tudi tista vprašanja, ki zvenijo prav banalno. »Sam sem na konferenci govoril o tem, da ne smemo več dovoliti pojavov, da bi neka skupina ne mogla gostovati v drugih krajih samo zato, ker ne premore denarja, da bi plačala prevozne stroške ali najemnino dvorane. Skupinam moramo zagotoviti vsaj toliko sredstev, da bodo lahko nemoteno in redno vadile, šele potem bomo smeli od njih zahtevati, naj pokažejo kaj več. Žal pa so primeri, da si morajo skupine celo drva kupiti same, da pozimi, sredi kulturne sezone, ne zmrzujejo na vajah.«
1. Z.
Kmalu na ogled stare knjige
Vodja kočevskega muzeja Ivan Kordiš ugotavlja, da je veliko zgodovinskega gradiva izgubljenega — Čedalje več gradiva za partizansko topografijo
KOČEVJE — »Veliko zgodovinskega materiala o Kočevski je izgubljenega za vedno, del pa so ga odnesli Kočevarji ob preselitvi med vojno s seboj in ga je nekaj še v brežiškem muzeju, precej pa tudi v kočevarskem muzeju v Avstriji,« ugotavlja kustos zgodovinar Ivan Kordiš, vodja tukajšnjega muzeja.
Lani je zbiral gradivo za partizansko topografijo. Med drugim je ugotovil lokacije partizanskih bolnišnic Bobovec, Barje in Planina, in našel gradivo v zvezi z boji pri Brodu na Kolpi oktobra 1943 in vdorom Nemcev na Kočevsko.
Tudi letos bosta s sodelavcem, kustosom zgodovinarjem Martinom Marinčem, zbirala gradivo za partizansko topografijo, nadaljevala s strokovno.obdelavo muzejskih
varskem kongresu leta 1920 natisnil kočevski tiskar Pavliček.
Na področju arheologije pa, odkar so izgubili kustodinjo arheologinjo, ni bilo narejenega nič in ničesar niti ne načrtujejo. Uslišali bodo le prošnjo Instituta za arheologijo pri SAZU, naj jim odstopijo v strokovno obdelavo del arheološke zbirke iz območja Kostela, ki jo potrebujejo zaradi študije o bronasti dobi v Sloveniji.
Muzej je lani obiskalo 55 skupin s skupno 3.756 obiskovalci. Od teh je bila tretjina iz Kočevja, in sicer le
šolska mladina, medtem ko so odrasli obiskovalci redki. Vzrok zalo so tudi premajhni prostori muzeja, saj ne morejo za stalno razstaviti arheološke, lovske in etnografske zbirke.
SOLANI
KINOOPERATERJI
NOVO MESTO — Tukajšnja Z veza k u 11 u r n i h o rga n i zac ij j e pos 1 a-la na tečaj za kinooperaterje v Ljubljani osem kinooperaterjev iz novomeške občine. Upajo, da bodo svoje znanje lahko tudi koristno uporabili. Marsikje je kino namreč že utihnil, ker so ali pokvarjene aparature ali pa ne ustrezajo prostori, kjer vrtijo filme.
Urbanova nagrada Slemenu
Pred 80 leti prva igra pod kozolcem — Majhna KS, a velika po kulturnem delu — Zdaj »Kontrolor spalnih
voz«
NAJSTAREJSA KNJIGA — Vodja Muzeja Kočevje Ivan Kordiš med prebiranjem najstarejše knjige.
predmetov in pripravila razstavo. Predvidoma bo to razstava starih knjig oz. predstavitev muzejske knjižnice.
Muzej ima več zanimivih starih in novejših knjig, od katerih naj omenimo iz latinščine prevedeno in v gotici natisnjeno knjigo »Die Natur und naturliche« (Narava in naravno) Girolama Cardana. Tuje še leta 1689 tudi v gotici natisnjena Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske. od novejših pa naj omenimo »Program in statut komunistične stranke Jugoslavije«, ki jo je po vuko-
SV. GREGOR — Urbanovo nagrado je dobila ob prazniku občine Ribnica dramska sekcija kulturno-umetniškega društva Slemena, ki edina stalno dela v ribniški občini. Nagrado je v imenu dramske skupine prevzel njen režiser Metod Jaklič, ki je o delu dramske skupine povedal:
»Slemenska dramska skupina je bila ustanovljena leta 1905. Takrat še niso imeli dvorane, zato'so uprizarjali igre Var pod farovškim kozolcem. Zanimivo pa je, da niso
Nezadovoljstvo reorganiziralo pevsko združenje za Posavje
Glavna naloga preosnovane medobčinske pevske organizacije je izboljšati kvaliteto zborovskega petja v Posavju — Posavska pevska revija, ki bo 30. maja v Sevnici, bo drugačna, kot so bile prejšnje.
KRŠKO — V Posavju niso bili zadovoljni z razvojem zborovskega petja in širjenjem pevske kulture. Oboje je potekalo neenotno in nenačrtno, mimo tistega, kar so hoteli doseči. Najbolj je seveda bodlo v oči dejstvo, da ni bilo pravega napredka v kvaliteti petja. Medobčinske pevske revije so izzvene-vale v prireditve, od katerih ni nobena bistveno presegla lokalne
povprečnosti.
Stanje je zato prav klicalo po spremembah. Ker so menili, da največ grehoy izhaja iz neustreznega dela medobčinskega združenja, kateremu so se zaupali, so sklenili, da bodo novo obdobje začeli z organizacijsko in vsebinsko preosnovo tega združenja. V ta namen so prvo soboto v marcu pripravili v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja v Krškem širši sestanek, ki se ga je udeležilo več kot pol vseh v Posavju delujočih zborov oziroma njihovih predstavnikov ter drugih zainteresiranih. Sestanek so glede na njegov pomen oklicali za ustanovno konferenco novega pevskega združenja, ki se zdaj imenuje, Posavsko pevsko združenje.
Glavna naloga reorganiziranega Posavskega pevskega združenja, ki
Makučeva
retrospektiva
Razstava v Dolenjski ga-leriji na ogled do 23. aprila
NOVO MESTO — V obeh dvoranah Dolenjske galerije razstavlja svoje slike, grafike in plastike slovenski slikar Vladimir Makuc. Razstavo, ki so jo slovesno odprli minuli petek, je v okviru kulturnega sodelovanja posredoval Goriški muzej iz Nove Gorice, vendar obsega manj del, kot jih je bilo pred tem, denimo, na ogled v Ljubljani. Obiskovalci Dolenjske galerije so prikrajšani zlasti za ogled Makučevih risb.
Na otvoritvi je o razstavljalčcvem življenju in delu govorila Melita Stele — Možina iz Moderne galerije v Ljubljani. Med drugim je poudarila, da izhaja umetnost Vladimira Makuca glede na motiviko iz primorskega, kraškega sveta, po načinu izpovedi pa je umetnik blizu avtorjem* ki so se zbrali okrog znamenitega ljubljanskega grallčnc-ga bienala, in njihovo delo predstavlja vrh sodobnih likovnih iskanj.
Razstava bo na ogled do 23. aprila.
ima sedež v Brežicah, od koder je tudi njegov novo izvoljeni predsednik Ernest Ferk. je, kot je na konferenci poudril predsednik posavskega medobčinskega sveta ZKO Albert Felicijan, izboljšati kvaliteto zborovskega petja v vseh treh posavskih občinah. Zapisali so, da bodo to dosegli z delom, ki bo drugačno kot dozdajšnje, poudarek pa bo na izobraževanju in izpopolnjevanju zborovodij
in zbofov oziroma samih pevcev. Ob tem bo združenje skrbelo za izmenjavo nastopov pevskih skupin, sodelovalo pri organizaciji vseh večjih pevskih prireditev, samo pa izvedlo posavsko pevsko revijo, ki bo letos 30. maja v Sevnici in bo precej drugačna kot prejšnje tovrstne prireditve. Na njej bodo sodclov a-li samo po trije najboljši zbori iz vsake občine, izbrali pa jih bodo na občinskih pevskih revijah, ki bodo pred tem. V Brežicah bodo tako revijo pripravili 10., v Krškem 11. in v Sevnici 17. maja.
l.Z.
KONCERT
NOVOMEŠKIH
GODBENIKOV
NOVO MESTO — V torek prejšnji teden je v tukajšnjem Domu kulture nastopil pihalni orkester, ki deluje pod okriljem novomeškega gasilskega društva. Na celovečernem koncertu je izvajal bolj ali manj znane skladbe iz godbeniškega repertoarja in požel aplavz maloštevilnih poslušalcev. Zaigral je tudi polko, ki jo je uglasil njegov dirigent Anton Ceh. Ta vodi novomeške godbenike že enajst let. Pod njegovim vodstvom seje orkester številčno zelo povečal — trenutno šteje 45 članov — predvsem pa se je pomladil in tudi napredoval.
ZALOZILIBODO PESNIŠKO ZBIRKO
KRŠKO — Občinska kulturna skupnost Krško bo pomagala izdati pesniško zbirko (prvenec) Asti Malavašič, članici krškega literarnega kluba in sodelavki več glasil, ki objavljajo literarna besedila, med drugim tudi Dolenjskih razgledov. Mala-vašičeva bo knjigo predvidoma izdala letos.
Amaterizem je zahiran
Mirko Avsenak: »Zaradi pomanjkanja denarja, kadrov in prostorov je v krški občini utihnilo več kulturnih društev in skupin«
KRŠKO — V ZKO krške občine je vključenih enajst kul-turno-umetniških društev, dvoje upokojenskih pevskih zborov in troje šolskih kulturnih društev. Poleg tega deluje v občini še nekaj narodnozabavnih ali drugače imenovanih glasbenih ansamblov in posameznikov, ki nastopajo kot samostojni izvajalci programov ali pa v sodelovanju z Glasbeno mladino.
m »Po kvaliteti izstopata pihalna orkestra senovske Svobode in krške tovarne Djuro Salaj, ki sta se izkazala tudi na republiških tekmovanjih in osvojila bleščeča odličja,« pravi Mirko Avsenak, ki vodi ZKO zadnji dve leti, prej pa je bil predsednik kulturne skupnosti. Za pihalci se po Avsenakovem mnenju enakovredno razvrščajo pevski zbori in Literarni klub ,Beno Zupančič*, kar precej dobrih programov pa pripravijo tudi šolska kulturna društva.
»Na področju gledališke dejavnosti je komaj omembe vredna le še aktivnost senovske in brestaniške Svobode, medtem ko je plesna in folklorna dejavnost razen v šolah opazna le še v senovskem kulturnem društvu,« ugotavlja Avsenak. Do-
daja, da se s hudimi težavami otepa tudi ljudsko knjižničarstvo, zato bi kazalo knjižnice na Senovem, v Brestanici in na Zdolah spremeniti v izposojeva-lišča Valvasorjeve knjižnice, ker bi na ta način s pretokom knjig omogočil v teh krajih dostop tudi do tiste literature, ki je knjižnice zaradi pomanjkanja denarja ne morejo nabaviti.
Najbolj pa bode v oči usihanje kulturnih dejavnosti v krajih, ki včasih niso poznali mrtvila. »Zaradi neustreznih prostorov, pomanjkanja denarja in vodij kulturnega dela je utihnilo društvo na Raki, zamrlo je KUD bratov Godler v Dolenji vasi in popolnoma prenehalo z delom KUD Anton Aškerc v Koprivniku, vendar je treba poudariti, da ni zamrl tudi interes za amaterizem. Enako usodo doživlja klub krških likovnikov,« navaja predsednik krške ZKO.
MirKO Avsenak je prepričan, da je takšno stanje v kulturnem amaterizmu posledica nerazumnih ravnanj in prešibke skrbi za to področje v preteklosti. »Ker nismo dovolj poskrbeli za strokovno izpopolnjevanje ljudi in ker nismo znali, mogli ali ne hoteli prav vrednotiti dela stro-
jver
Mirko Avsenak
kovnega kadra (pevovodij, dirigentov, režiserjev itd.), premoremo danes le dva fakultetno izobražena dirigenta pihalnih orkestrov, za sedem (odraslih) pevskih zborov pa so na voljo le štirje pevovodje. Veliko slabše je na gledališkem področju, kjer šolanih režiserjev sploh ni, razen tistih, ki so obiskovali seminarje.«
Veliko je bilo zamujenega in zanemarjenega in tega ni moč popraviti kar tako. Še posebej ne v razmerah, ko dobiva amaterska kultura komaj 2 odst. denarja, zbranega v občini za kulturo. »Ali je potem čudno, da znaša nagrada za pevodjo komaj polovico tistega, kar dobi pomožni delavec za opravljanje popoldanskega priložnostnega dela,« pribije Avsenak.
L Z.
smeli nastopati moški in ženske v isti igri skupaj, zato so nastopile z enim delom ženske, z drugim pa moški. Toje trajalo vse do leta 1912, ko so zgradili, večinoma z lastnimi sredstvi in organizacijsko pomočjo župnika Kumpestarja, svoj prosvetni dom.
Od takrat naprej nastopajo v igrah moški in ženske skupaj. Igre so bile pogoste, saj sta bili tu kar dve dramski skupini in trije režiserji. Med seboj so tekmovali, kdo bo nastopil večkrat in bolje igral. Še danes se Slovenci spominjajo Pasijona, v katerem je nastopilo kar 80 domačinov.«
To bogato delovanje je prekinila druga svetovna vojna, med katero je bil prosvetni dom požgan, bogati arhiv je zgorel in seveda tudi dramski rekviziti in kostumi. Po vojni so Slemenci prosvetni dom obnovili in leta 1955 nastopili s komedijo »Zakonci štrajkajo«.
»Od tedaj do danes smo uprizorili okoli 50 dramskih del. Pri vseh predstavah je bila dvorana nabito polna. Pogosto je ostalo zunaj še za eno dvorano gledalcev. Gostovali smo tudi po okoliških krajih,« se spominja režiser Jaklič in dodaja, da igrajo predvsem klasična dela domačih in tujih avtorjev. Sodobnih in tako imenovanih vzgojnih delse ne lotijo.
»Naš namen je kulturno osveščati in zabavati ljudi na deželi. V sedanjih težkih časih smo vsi potrebni razvedrila. V tem imamo uspehe, kar dokazujejo polne dvorane, kjerkoli nastopamo,« pravi Jaklič.
27. aprila bodo nastopili na domačem odru z veseloigro »Kontrolor spalnih voz«. Z njo bodo gostovali v.Sodražici, Ribnici, Dolenji vasi in Velikih Laščah.
J. PRIMC
LETOS TRI RAZSTAVE
KRŠKO — Galerija Krško načrtuje letos tri umetniške razstave: s svojimi deli se bodo predvidoma predstavili akademski kipar Janez Lenassi. akademska slikarka Tinca Stegovec in slikar Joža Horvat —Jaki (s tapiserijami).
V Novem mestu še ena
»fakulteta«'
Možnost, da bi v bivši gimnaziji odprli dislocirani oddelek visoke šole za organizacijo dela iz Kranja
NOVO MESTO — Do leta 2000 naj bi v novomeški občini pridobilo višjo ali visoko izobrazbo okoli 3.300 delavcev. Svet za vzgojo in izobraževanje pri občinski konferenci SZDL je predlagal, naj bi v Novem mestu ustanovili tudi dislocirani oddelek za študij iz programov /a organizacijo dela in informatike, saj kadre s takim profilom dolenjsko združeno delo še kako potrebuje.
Kot je pokazala hitra anketa, je za študij na prvi stopnji trenutno 52, na drugi pa 32 kandidatov, vendar bi jih moralo biti za začetni študij vsaj okoli 70, da bi lahko odprli vse oddelke, za katere je zanimanje. Prvostopenjski študij bi namreč potekal po treh programih (proizvodnem, za industrijsko informatiko in za kadrovske dejavnosti), a je do zdaj le za dva dovolj kandidatov. Za študij druge stopnje (kadrovska smer, računalništvo) pa bi moralo biti najmanj 40 kandidatov. da bi lahko odprli oddelke.
Prvo- in drugostopenjski študij, seveda ob delu, bi v Novem mestu izvajala visoka šola za organizacijo dela iz Kranja, in sicer na srednji šoli pedagoške,- tehniško naravoslovne usmeritve (bivša gimnazija), ki ima na voljo dvanajst računalnikov in izpolnjuje druge pogoje za izvajanje študijskih nalog. Študij hodo začeli izvajali, če se bo s tem strinjala tudi omenjena kranjska šola, že naslednje šolsko leto.
O možnostih tovrstnega študija v Novem mestu bodo interesenti pravočasno obveščeni prek kadrovskih služb vdclov-nih organizacijah pa tudi prek društva kadrovskih delavcev, podrobnosti pa bodo dobili na informativnem dnevu, ki ga bo visoka šola za organizacijo dela prav gotovo organizirala tudi \ Novem mestu, če bo privolila v ustanovitev dislociranega oddelka v Novem mestu.
Tovrstna akcija teče prek odbora za usmerjeno izobraževanje pri novomeški izobraževalni skupnosti. Kot pravi Ivan Šantelj, strokovni delavec za usmerjeno izobraževanje, bo kmalu znano, ali bodo (že evidentirani) kandidati poslej lahko študirali v Novem mestu ali v krajih, kjer ima kranjska šola organiziran ta študij.
ukinitvi Delavske univerze, kamor je sodila tudi knjižnica, vsekakor možnost, da dobe za knjižnico primeren kader. Kulturna skupnost se zavzema, da bi knjižnica (ki je zdaj v Domu JLA, kar verjetno tudi vpliva na manjši obisk) dobila prostore v Mikjovi hiši, ki jo nameravajo preurediti v občinsko kulturno središče.
J. PRIMC
Na republiškem repu
Bo ribniška knjižnica lahko spet postala matična?
RIBNICA — Ljudska knjižnica Ribnica jc med najslabše razvitimi slovenskimi splošnoizobraževalnimi knjižnicami. Zato je strokovni svet za knjižničarstvo ni mogel predlagati za matično, ampak je predlagal, naj bi se za te naloge dogovorila s kakšno drugo občinsko knjižnico.
Ce bi ribniška knjižnica-hotela ostati samostojna, bi morala poskrbeti za dovolj ustrezno izobraženega kadra (najmanj dva do trije delavci), primerno opremljene prostore in boljši dotok novih knjig.
To je le nekaj misli strokovnjakov Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) Ljubljana o ribniški knjižnici. Poročilo NUK, poslano tukajšnji kulturni skupnosti, ugotavlja tudi, da je ribniška knjižnica edina v Sloveniji brez telefona, glede na število prebivalcev občine ima le 28 odst. potrebnega prostora (je na 51. mestu po zadostnosti prostora med 60 knjižnicami), premalo knjig (le dve slovenski knjižnici jih imata manj) in najnižji prirast knjig, po obisku in izposoji pa je šele na 58. mestu. Tudi posebnih oblik dela z bralci nima dovolj.
Tajnik občinske kulturne skupnosti Stane Kljun pravi, da je po
ARKO RAZSTAVLJA V MEDVODAH
KOČEVJE — Kočevski slikar Janez Arko razstavlja tokrat svoja dela v Medvodah. Razstavo, ki je v prostorih delovne organizacije Donit, so odprli 28. marca, trajala pa bo še do 10. aprila. To je že trinajsta samostojna razstava komaj 34-letnega slikarja.
TRŽAČANI S »POHUJŠANJEM«
NOVO MESTO — V ponedeljek in torek ta teden je tu gostovalo Stalno.slovensko gledališče iz Trsta s Cankarjevim »Pohujšanjem \ dolini šentflorjanski«. Delo je režiral Jože Babič. Tržačani so na novomeškem odru nastopili v okviru gledališkega abonmaja.
pisma
in
odmevi
ČEMU LEKARNA?
Že nekajkrat sem brala, da se bo v Novem mestu sedanja lekarna ob Cesti komandanta Staneta preselila v Kandijo k Zdravstvenemu domu. Res je. nujno bi bila potrebna tudi tam. Mnogim občanom, ki prebivajo na desnem bregu Krke. ne bi bilo treba hoditi po zdravila v mesto, prav gotovo pa bi bili najbolj zadovoljni tisti, ki po obisku zdravnika v Zdravstvenem domu komaj čakajo, da se z vlakom z bližnje kandijske postaje odpeljejo domov.
Naj bo nova lekarna v Kandiji. vsekakor bi jo potrebovali, toda potrebovali bi vsaj eno tudi v centru. Ko nas je bilo na tem koščku zemlje desetkrat manj. smo imeli dve! In če imamo Novomeščani sedem bank (na obzorju pa je že nova) in na Glavnem trgi/ kar šest gostinskih lokalov, gotovo ne bi bila odveč še skromna lekarnica. Čemu. te najbrž vsakomur jasno.
-db
»OŽIVLJAMO VSE STARO IN LEPO <
KRMELJ — Na osnovni šoli Krmelj že na začetku šolskega leta naredijo delovni program šole. Del tega je letos tudi program kulturnih dni. ki so ga oblikovali skupaj s kulturno-umetniškim društvom. Pri tem in pri siceršnji kulturni dejavnosti, ki je na šoli zelo oživela, predvsem zaradi vneme in resnega dela učiteljev, jih vodi želja, da bi otroci v osmih letih šolanja spoznali vse glavne oblike kulturnega ustvarjanja, od opere, baleta, drame in lutk do dobrega filma in seveda del naše folklore.
Kulturni dan pod nazivom »Oživljamo vse staro in lepo za sedanjost in bodočnost« so pripravili z namenom, da otroke seznanijo z nekaterimi domačimi deli in z uporabnostjo nekaterih naravnih materialov v vsakem domu. V Krmelju in okolici so poiskali predvsem starejše ljudi, ki znajo plesti lične in uporabne košare, koše, predpražnike, peharje, ki so bili pripravljeni otrokom pokazati svoje spretnosti. Ta dan so otroci prinesli v šolo tudi mnoge stare predmete, ki jih po domovih ne manjka. Po delu v skupinah so vse narejeno in zbrano razstavili. Videti je bilo moč stare predmete, izvezene prtičke, pletene izdelke pa domače jedi in risbe o vzdušju tega dne. Na zaključku kulturnega dneva so nastopili recitatorji z venčkom ljudskih pesmi, folkloristi, pevci pa tudi harmonikar ni manjkal. MILENA PAPEŽ OŠ Krmelj
Ansamblu Lojzeta Slaka zaprli vrata
Je za Črnomelj njegova kulturna raven prenizka?
Narodnozabavni ansambel Lojzeta Slaka se je pred kratkim na željo mnogih, ljubiteljev te zvrsti glasbe iz Bele krajine oddolžil s koncerti po metliški občini in v Semiču. Žal ga v Črnomelj ni bilo, kot so mnogi pričakovali. Črnomaljci smo zelo začudeni in osupli ob odločitvi delavcev ZIK Črnomelj, ker ta priljubljeni ansambel za svoj koncert ni dobil v Črnomlju zelene luči, menda z obrazložitvijo, da »takšnih« ansamblov Črnomelj ne sprejema. Posamezniki na ZIK, očitno na »visoki« kulturni ravni, Slake instovetijo z heavy metal ansambli (Pomaranča), na katere koncertu so bili v kulturnem domu polomljeni stoli, razbite steklenice itd. To pa je nesprejemljivo in tudi žaljivo za vso mirno publiko, ki bi Slakov koncert poslušala. O tem, da se Slakom ne dovoli priti v kulturni dom, niso bile seznanjene ne družbenopolitične organizacije ne vsi člani programskega odbora. Skratka, zmagala je volja enega ali dveh posameznikov, ki očitno ali ne razumeta, da se je vsa glasba razvila iz prvobitne narodne pesmi, ali se imata za tako zelo kulturna, da menita, da nam naša narodna pesem ni več potrebna.
Vemo, da je ekonomsko vprašanje kulturnega doma izredno pereče. Vse bolj prihaja do izraza oblika dela, da se odgovorni v ZIK, ki o takšnih stvareh odločajo, zatekajo k DPO in interesnim skupnostim le takrat, ko jim zmanjka denarja. Očitno je to veliko bolj preprosto, kot da bi skrbeli za polno dvorano ob temeljito pretehtanih odločitvah, kdo bo to dvorano napolnil. To bi vsekakor naredil ansambel Slak, kije dobil doma (zlato priznanje Izseljenske matice itd.) in po svetu (medalja Bele hiše v ZDA za pospeševanje kulturnih stikov manjšin) številna priznanja za kvaliteto v tej zvrsti glasbe.
Upamo, da bo SZDL, ki je odgovorna za takšne pojave, ustrezno ukrepala v podobnih primerih v skladu z načelom, naj vendar gredo pravi ljudje na prava mesta.
F. POŽEK
Še: »S helikopterjem na njive?«
Pojasnilo, kako je z Gorenčevo potjo na Dolgi Raki po njegovem dvorišču
)a bi bila javnost pravilno informi- Seveda, saj je Franc zamenjal že več povabil na dom, da bi se pomenila.
Da bi bila javnost pravilno informi rana, moram pojasniti enostranski prispevek, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu pod naslovom »S helikopterjem na njive?«
V prispevku soseda Justa trdi, da sem jim zaprl stoletno pot, da ne morejo do svojih parcel. To ne drži. Gorenčevi predniki so za vsak prehod vprašali mojo mamo ali očeta. Šli so z volovsko vprego nekajkrat na leto. Iz »podvrta« pa so vse znosili domov v košu. Tudi Justa in Franc ter ostali člani družine Gorenc so od začetka nosili v košu. Odkar pa je Franc pred leti kupil traktor, so začeli voziti tudi do desetkrat na dan mimo naše hiše in preko dvorišča, vrta in njive na svoje parcele. S temi vožnjami mi je povzročal veliko škode in onesnaževal pred hišo, dvorišče in asfalt do ceste, ki me je veliko stal. Ko so otroci za nedeljo ali praznike pometli asfalt, je Franc Gorenc začel voziti gnoj ali gnojnico mimo naše hiše in nasvinjal celo dvorišče in asfalt. Ko smo imeli obiskovalce, ki so svoje avtomobile parkirali pred hišo, se je Franc ali njegov brat nalašč pripeljal s traktorjem m začel trobiti, tako da smo morali avtomobile zapeljati na republiško cesto Raka—Smednik. Tudi Gorenčevi mladoletni otroci so sami s traktorjem divjali mimo naše hiše. Ko nisem mogel več trpeti škode in obnašanja Goren-čevih, kot da so gospodarji na našem dvorišču, sem se z Gorencem celo dogovoril, da mu naredim pot drugje, da bo nehal voziti preko našega dvorišča.
Že dve leti je minilo, kar sem napravil sosedu novo pot, da bi lažje vozil do svoje hiše in gospodarskega poslopja naravnost do svojih parcel, ki ležijo pod njegovo hišo. Teh je skupno okrog en hektar, ne pa, kot je dejala Justa in piše v članku, do poldrugi hektar njiv in pol hektarja travnikov, vse najboljše kakovosti. Mislim, da četrti razred ni najboljša zemlja. Kmetijska inšpektorica z medobčinskega inšpektorata Krško bi morala Franca Gorenca najstrožje kaznovati, in sicer zato, ker se je šel sam prijavit, da ni pospravil koruznice z njive, pa bi jo lahko požgal in zaoral, in tudi zato. ker iz nagajivosti ni hotel obdelovati zemlje, samo da bi oplevil naše njive, ki na severni in južni strani mejijo na njegove. Eno njivo je že zoral, Justa pa je posadila kolerabo in korenje za .sebe, a ji mož ni pustil delati naprej. Če bi hotela Justa in Franc obdelovati svojo zemljo, bi jo lahko. Na svoje parcele namreč lahko pride po štirih poteh.
Soseda pravi, da tenko piskajo.
Seveda, saj je Franc zamenjal že več odvetnikov. Dobro, da ima Justa zbiralnico mleka, ki ji daje dohodke, in gospodar Franc službo v IMV.
Kot sem že omenil, sem sosedu naredil pot, štiri metre široko, ki me je ogromno stala. Pri delu so pomagali vaščani in drugi. Sosedje že uporabljal to pot, naenkrat pa sije premislil in jo je pri svoji parceli prekopal ter skopal globok jarek, da je sedaj tudi peš težko priti na njegovo zemljišče. Očitno je, da bi Franc Gorenc še naprej rad nagajal in delal škodo na naših posevkih. Po naših parcelah je vozil, kakor se mu je zahotelo ne glede na to, kaj je raslo na njivah. S traktorjem in vozom ter s kosilnico je vozil po zreli pšenici. Kadar sem spustil živino na pašo, mi je zmeraj s traktorjem potrgal žico in stebričke električnega pastirja, da je živina šja v škodo. Ko sva imela na sodišču obravnavo glede njegovega početja in škode, ki jo je povzročil, se je na sodnikovo vprašanje, ali je res vozil po zreli pšenici, Franc Gorenc potolkel po prsih in ponosno rekel, da je res vozil in da tudi še bo. Te besede so tudi njegovemu zagovorniku vzele sapo. Na drugi obravnavi je Franc Gorenc dejal sodnici, da bi že zdavnaj zažgal naše poslopje, če bi vedel, da ne bo zgorelo še njegovo. Poleg svojih mladoletnih otrok je dejal L. M. na avtobusni postaji na Dolgi Raki, da bi me takoj ubil, če bi dobil samo kakšno leto zapora.
Grdo je, da Justa v ta spor rine še druge ljudi iz sosednjih vasi, ki nimajo nič skupnega z vsem tem. V prispevku je omenila Jožeta Kunštka in sovaščana Starka. Štark ni sovaščan, z Jožetom Kunštkom pa nisva imela nobenega dogovora glede strehe. Novinar. Pavel Perc se sprašuje, ali se med sosedi lahko dogaja kaj takega. Tudi jaz in drugi se sprašujemo, kako more biti Gorenc tako zloben, da že toliko let dela škodo na tujem imetju in je pred kovačnico s kolom napadel mojega očeta, 75-odstotnega invalida.
Dalje P. P. sprašuje, kaj je naredila KS Raka glede poravnave. Justa je bila klicana na poravnalni svet, pa ni prišla. Tudi na sodišče v Krško ni prišla. da so jo morali privesti s prisilo. Mislil sem, da se bodo stvari obrnile na boljše, saj sem se trudil, da bi se zbližali. A Justa drugače, in članek, ki ga je napisal P. P., je še bolj skalil sosedske odnose. Družino Gorenc je prikazal kot najbolj uboge, gole in bose ter sestradane občane, kar pa ni res, saj je Franc zelo bogat.
Ko, sva imela s Francem obravnavo na sodišču v Krškem, je sodišče dalo čas za poravnavo. Gorenc me je res
Na dan s pravimi kartami!
Zakaj nasprotujemo ureditvi odlagališča za posebne odpadke na Leskovcu
Zadnje čase tudi krajani krajevne skupnosti Brusnice pozorneje spremljamo, kaj se dogaja v zvezi z nameravano gradnjo smetišča za posebne odpadke na Leskovcu pri Brusnicah. Ugotovili smo namreč, da so nam politiki in strokovnjaki pri tem marsikaj zamolčali, zato smo vse bolj • odločno proti načrtovanemu smetišču na tem prostoru.
ŽE NAJMLAJŠI ČISTIJO OKOLJE — Malčki z vrtca na Lešnici so imeli pred dnevi spomladansko delovno akcijo, v kateri sookrog vrtca in na igrišču pobirali papirčke, grabili, mašili jamice na poti in urejali gredeo za lasten vrtiček. Kot je povedala Marjeta Štampfelj, vodja ustanove, otroci radi sodelujejo. (Foto: R. Bačer)
Vse boljši rezultati
Uspešno delo enote Stanislava Galiča
Konec leta 1985 so v enoti Stanislava Galiča v Novem mestu organi in organizacije kritično pregledali uspehe in pomanjkljivosti pri svoji dejavnosti in izgrajevanju moralnopolitičnega stanja in borbene pripravljenosti enote. Sprejeti sklepi so jim naloge za letos in zaenkrat jih dokaj dobro izpolnjujejo.
Do 25. februarja so izpeljali volilne aktivnosti v vseh družbenopolitičnih organizacijah. Pravočasno so izpeljali tudi vse priprave na volitve za vojake ter na volitve za zbor združenega dela in skupščine sisov: Volilna udeležbajebi-ia 99-odstotna. Enako dobro so se i	odrezali starešineinnjihovidružin-
!	ski člani na volitvah v krajevnih
j	skupnostih. Volili so med prvimi.
Hkrati so glasovali tudi za delegate v skupnosti stanovanj v JLA. 20.
,	marca pa so tudi že konstituirali
! '	delegacije. Delegatom je čestital in
!	jim zaželel uspešno delo koman-
j	dant garnizije Stanislav Galič.
Volilne in vsedrugeaktir nostiso pripomogle k temu. da vsi odgovorneje izpolnjujejo s\ oje obveznosti iz programa vzgoje in izobraževanja, k boljšim rezultatom na taktičnih vajah, k večji disciplini itd. V enoti so tudi dosegli, da v času služenja vojaškega roka usposobijo posameznike in enote za izvajanje zahtevnejših nalog. S sedanjimi vojaki so dosegli zelo lepe rezultate.
Posebno pozornost so v zadnjem času posvetili idejnopolitičnemu in akcijskemu usposabljanju starešin in novih organov v družbenopolitičnih organizacijah. Pripravili ,so vrsto predavanj in razgovorov. Napreduje tudi vsestransko sodelovanje enote z občinskimi organi občin Novo mesto, Črnomelj, Brežice in Krško, kjer imajo skupne vaje. Omeniti velja tudi rezultate \ varčevanju in racionalizaciji poslovanja pa dejstvo, da enota sama pridela polovico več mesa, kot ga rabi za svoje potrebe.
, Večkrat smo slišali, da bo to smetišče le za občinske potrebe, to je velikokrat zatrjeval tudi predsednik novomeškega izvršnega sveta, ko pa smo natančneje proučili gradivo, smo ugotovili, da ne vemo vse resnice. O tem smo prepričani toliko bolj, odkar smo 19. marca v Dnevniku lahko prebrali članek z naslovom »Besedo imajo proizvajalci odpadkov«. Dosedanje smetišče komunalnih odpadkov naj bi dogradili in tam deponirali tudi posebne odpadke iz vse dolenjske regije. Doslej se je javno govorilo le o veliki skladovnici sodov v IMV, v katerih naj bi bili skladiščeni odpadni laki, kiti in barve. Naknadno smo zvedeli, da bi na Leskovec vozili iz IMV tudi mnogo bolj nevarne odpadke, v katerih so cink, brom, cezij, nikelj in žveplo. Obljubljeno je bilo tudi, da bo študija v povzetku objavljena v Dolenjskem listu. Je tako pomanjkljiva ali seje nekdo boji objaviti?
Iz članka v Dnevniku je razvidno, naj bi na Leskovcu uskladiščili tudi razne odpadle pesticide in PCB odpadke, luge, emulzije ipd. Kot nam je znano, je moč te nevarne snovi tudi drugače uničiti. Na Gorenjskem že pripravljajo peč za sežig teh snovi v opekarni v Stražišču pri Kranju.
Ali smo Dolenjci manj razgledani in osveščeni, da ne vidimo pogubne poti, na katero se podajamo? Kdo bo odgovarjal za zastrupitev okolja? Se bomo tudi tedaj izgovarjali, daje stvar zastarana, kot je bilo z Iskro Semič, ki je toliko časa zastrupljala Krupo? Menda študija govori tudi o možnosti sežiga odpadkov Zalog ali v republiški sežigalnici, s tem da bi morali tudi Dolenjci sofinancirati gradnjo in obratovanje take sežigalnice. Omenjena je tudi sežigalnica v tovarni zdravil Krka. Dolgoročno je taka pot gotovo boljša in jo zahtevamo tudi mi.
Ko smo dajali soglasje za smetišče za gospodinjske odpadke, je bilo rečeno, da bo to le občinsko komunalno smetišče. Takrat nam je bilo tudi marsikaj obljubljeno, vidimo pa. da se od tega malo uresničuje ali pa zelo površno. Po sedanji praksi bi morali posledice neustrezne skrbi za smetišče za posebne odpadke sami odstranjevati.
Nihče nas ne more prepričati, daje primerno graditi smetišče le borih 500 metrov zračne linije od vasi Leskovec. Že sedaj od tam vaščanom ob nizkem zračnem pritisku smrdi po amoniaku. Prizadeta je vrednost njihovega imetja in zemlje. Sprašujemo se celo, če bodo sploh šli v prodajo kmetijski pridelki, ki bi zrasli na njivah v bližini smetišča z nevarnimi odpadki.
Še bi lahko naštevali vzroke, zakaj nasprotujemo smetišču. Kakšna je se-
danja študija o smetišču za posebne odpadke, ne vemo. Poudariti pa moramo, da politikom ne zaupamo več in da tudi ne verjamemo strokovnjakom ter njihovim razlagam, saj imamo z vsem tem kaj slabe izkušnje. Menimo, da je vsako nadaljnje prepričevanje jalovo. Energijo uporabimo rajši za sanacijo dosedanjega smetišča za gospodinjske odpadke ter za iskanje boljše rešitve za nevarne odpadke.
Prizadeti krajani
Dachauski jetniki se bodo srečali v Ljubljani
Poziv za priglasitev
Čeprav se nekdanji interniranci oz. jetniki iz Slovenije vsako leto srečujejo na prostoru nekdanjega nacističnega koncentracijskega taborišča na Ljubelju, so nekdanji jetniki iz koncentracijskega taborišča Dachau že večkrat izrazili željo, da bi se sestali tudi ločeno. Ta želja se jim bo letos uresničila.
Taboriščni odbor Dachaua pri komisiji za bivše politične zapornike, internirance in izgnance (ta je v okviru ZZB NOV Slovenije) pripravlja namreč srečanje nekdanjih internirancev oz. jetnikov iz Dachaua. To srečanje bo v soboto 31. maja, ob 11. uri v Domu JLA v Ljubljani, nasproti glavne železniške postaje.
Ker želi taboriščni odbor Dachaua, da bi se srečanja udeležilo čimveč nekdanjih dalavcev iz vse Slovenije, naproša interesente, da bi že sedaj sporočili, če se bodo udeležili srečanja, na naslov: Zveza združenj borcev NOV Slovenije, republiški odbor, taboriščni odbor Dachaua, 61000 Ljubljana, Vrtača 11. Prijave naj pošljejo čimprej, najkasneje pa do konca aprila.
Velja omeniti še nekaj, namreč, riaj bi še nekdanji dalavci tudi med seboj obveščali o srečanju, da bi bilo čimveč udeležencev. Na srečanju bi skušali izpopolniti tudi seznam nekdanjih internirancev oz. jetnikov iz Slovenije, ki so bili v KZ Dachau. Predvideno je, da bi ponatisnili zbornik »Dachau«, na koncu katerega bi bil objavljen celoten seznam internirancev iz Slovenije v koncentracijskem taborišču Dachau.
povabil na dom, da bi se pomenila. Sel sem z vaščanom M. C. in S. G. Gospodar se je skril v hlev, Justa pa nas je pričakala na cesti, nas zmerjala in žalila, celo grozila, da me bo pretepla, in to pred svojim otrokom. P. P. navaja, da imajo ljudje radi Franca. Naj povem, da kjerkoli seje pojavil, je naredil samo zdraho in prepir s_ prenašanjem čvekarij in laži. Še v cerkvenem pevskem zboru se je spričkal.
Upam, da je sedaj vsem bolj jasno, da jaz nimam nič pri tem, če naša soseda nočeta obdelovati zemlje. Mislim, da je treba na njivo iti z dobro voljo, motiko in pridnimi rokami. KS Raka in gradbeni referent v Krškem so že naredili svoje. Sodni mlini pa meljejo počasi zato, ker jih Franc Gorenc zavaja iz ene skrajnosti v drugo. Dokler Franc in Justa Gorenc ne bosta spoznala, da tako njuno početje, laž, hinavščina, trma, zloba in škodoželjnost ne pelje nimakor, ne bo med sosedi boljših odnosov.
IVAN CEMIČ
Marna Gazvoda
Tiho in mirno, kakor je bila navajena živeti vse žviljenje, je odšla od nas 14. marca. Rodila seje 26. 6. 1904 v Črnomlju.- Izhajala je iz uradniške družine in je osnovno šolo končala v Črnomlju. Nadaljevala je meščansko šolo v Novem mestu, naredila paje le tri razrede, ker je zaradi pomanjkanja denarja šolo prekinila.
Njena življenjska pot ni bila prav nič rožnata. Nekaj časa je bila zaposlena pri uršulinkah v Šmihelu, nato pri notarju Franju Krišperju in pri dr. Male-riču kot pisarniška moč, poučevala tudi kot učiteljica na Preloki, ker pa ni imela strokovnega izpita, je bila odpuščena.
Poročila seje leta 1930. in kojebilov Črnomlju ustanovljeno podjetje »Ju-goles«, sta se tu zaposlila oba z možem. Ker podjetje ni tako dobro uspevalo, sta si našla službo v Grosupljem v tovarni Motvoz in platno. Na tem delovnem mestu je bila neutrudna in je bila aktivna tudi v AFŽ, kjer je bila sekretarka, veliko pa je delala hkrati pri Rdečem križu. Za NOBje veliko naredila, zbirala je material, hrano pa tudi šivala in pletla za partizane. V tovarni so imeli njo in moža na listi kottalca. Za svoje delo v času NOB je bila neštetokrat pohvaljena injedobilarazna priznanja.
Letal 950seje vrnila v Črnomelj in se zaposlila pri podjetju DES elektro Črnomelj. Tu je delala do upokojitve. Sodelovala je pri občinskem odboru RK kot blagajničarka, obenem pa pri krajevni organizaciji RK. Bila je vsa leta požrtvovalna, vedno pripravljena pomagati revnim, starejšim in otrokom. Za svoj e delo je prejela vrsto priznanj, med drugim od republiškega odbora RKS zlato značko za pridobivanje krvodajalcev, leta 1960 srebrno značko od JR K za delo v organizaciji RK, leta 1963 pa še zlato.
Spominjali se bomo njenega nesebičnega dela med ljudmi. Hvala ti, draga Marija!
P. Š.
Jk
tl/rttl/TviAtoa' Sboil/ryJ*ga/tuJas
OBČINSKA REVIJA PEVSKIH ZBOROV
V petek ,21. marca, je bila na trebanjski šoli revija otroških in mladinskih pevskih zborovobčineTrebnje. Nastopali so zbori iz Mokronoga, Mirne, Velikega Gabra in Trebnjega. Gost večera je bil 80-članski pevskizboriz Velike Gorice. Mladi pevci so peli narodne in umetne pesmi. Revija ni bila tekmovalnega značaja. Prisluhnilo ji je mnogo krajanov in staršev nastopajočih. Vsi zbori so nam bili všeč. še posebej pa nasjeobzaključku navdušil zbor iz Velike Gorice.
HELENA KROŠL in ANDREJA PONIKVAR OŠ Trebnje
PROIZVODNO DELO NASOLI
V letošnjem šolskem letu so določeni trije dnevi za proizvodno-delo. En dan smo že izkoristili. Iz tovarne Djuro Salaj so nam pripeljali celo kopico papirja, iz katerega izdelujemo papirnate vrečke za koledarje. V soboto smo vsi učenci višje stopnje ves dopoldan delali te vrečke. Najuspešnejši je bil naš razred. 17 učencev je izdelalo kar 607 vrečk. Z delom smo zadovoljni, zato bomo vrečke izdelovali tudi vse proste ure in še kdaj popoldne. Pri vsaki vrečki tudi zaslužimo 4 din.
JANEZ GLOGOVŠEK, 6.a OŠ Artiče
GLEDALIŠKI ZIVZAV
Vsi učenci od 5. do 8. razreda smo šli v sredo v Ljubljano v Cankarjev, dom gledat gledališki živžav. Najprej smo videli odlomek iz neke igre, ki gaje uprizoril Marko Simčič. Nato smo se pogovarjali o gledališču. O delu v njem nam je več povedal Marjan Belina. Nastopili so tudi naši učenci. Videli smo tudi nekaj video posnetkov in poslušali radijsko igrico o deklici, ki je redila črke. Po malici smo gledali lutkovno igrico Vrtiljak, ki jo je uprizoril lutkar Čveto Sever. Potem smo se pogovarjali še o lutkarstvu. Predavatelji so se nam na koncu zahvalili za obisk, mi pa smo se vrnili domov veseli, z veliko novega znanja.
MOJCA MOLAN, 6.b OŠ Artiče
PROBLEMSKA KONFERENCA O SAMOUPRAVLJANJU
V ponedeljek, 24. marca, smo imeli na črnomaljski osnovni šoli problemsko konferenco o samoupravljanju na šoli. Pogovarjali smo se o odnosih na šoli, o ocenjevanju, interesnih dejavnostih, informiranju ter o odnosih med učencem, učiteljem, mentorjem. Učenci so prebrali razredna poročila. V njih so bili kritični, kolikor so hoteli. Ugotovili smo, da je samoupravljanje po razredih dobro, na šoli pa ne najboljše, V torek'pa smo se udeležili občinske konference. Izvolili smo tri delegate iz Semiča, ki nas bodo zastopali na republiški konferenci v Brežicah.
IRENA SPREIZER OŠ Črnomelj
OBČINSKO PRVENSTVO V ODBOJKI
V čertek,20. marca.smoimelivCOŠ Milan Majcen v Šentjanžu občinsko prvenstvo v odbojki. Sodelovali so učenci in učenke iz vseh šol v naši občini, iz Boštanja, Sevnice, Krmelja, Tržišča, Šentjanža. Vsi tekmovalci so dali od sebe vse, mi pa smo jih spodbujali. Ko so igrali naši, je vse donelo od navijanja. Trud ni bil zaman, saj so naši fantje osvojili prvo mesto. Dekleta so bila šele četrta.
JANA, STANKA, SUZANA, ALENKA, 6.r„ OŠ Milan Majcen Šentjanž
RAZSTAVLJAL NAJUSPEŠNEJŠI KROŽEK — Fotokrožek na osnovni šoli Katja Rupena v Novem mestu je edini osnovnošolski krožek na Dolenjskem, ki je prejel najvišje pionirsko zvezno priznanje Plaketo kurirja Joviče. V sredo, 26. marca, so sedanji in nekdanji uspešni člani tega krožka pripravili vsakoletno razstavo najbolj uspelih fotografij. Tako je bilo na panojih videti fotografske poizkuse članov, ki sose letos prvičsrečalis fotoaparatom, pa tudi takšnih, kijim je fotografija skorajda poklic, osnove znanja fotografiranja pa so si pridobili na tej šoli pod vodstvom prizadevne mentorice Jelene Pelko. (Foto: J. Pavlin)
od četrtka	do	četrtka	•	od	četrtka do četrtka •
Dolarji niso za vse enako zeleni
Novomeška občina je prišla letos z dežja pod kap. Ni še povsem odstranjena giljotina, ki v obliki razmer v IMV visi nad celotnim družbenim in osebnim standardom ljudi, že se kaže -nova katastrofa. Nekatere večje delovne organizacije, sloveče kot trdne, da jih nič ne more zamajali, so se nenadoma znašle v položaju, ko se jim tresejo tla pod nogami. Novoles. lesna industrija s 3000 zaposlenimi, je prvi v javnosti razkril naglo Slabšanje položaja, ki je od lani iz dneva v dan slabši. Že v bilanci za leto 1985 bi izkazal izgubo, če ne bi uporabili zakonske možnosti, da so stroške za obresti kompenzirali z učinki revalorizacije obratnih sredstev v višini 65 milijonov dinarjev. V prvih dveh mesecih leta 1986 pa izgube ni več mogoče prikriti in znaša že 400 milijonov. prinaša pa jo samo izvoz.
Ob periodičnih obračunih konec marca bo prej ko slej med izgubarji vrsta novih imen. Zares čudno pa je. da se je izguba pokazala prav v Novolesu, ki so ga raznim visokim obiskom vselej predstavljali kot zgleden kolektiv, dobro organiziran in vse bolj izvozno usmerjen. Novoles brede v izgubo prav zato. ker se je ravnal po usmeritvah resolucij in gospodarske politike, ki je zahtevala le izvoz, izvoz in še enkrat izvoz.
Letos bi mora! Novoles po svojem planu 53 odst. celotnega prihodka ustvariti na tujih trgih, od tega čez 80 odst. v ZDA in Kanadi. Izvoz naj bi se /etos poveča! za 39 odst. v primeru z lanskim, iztržiti pa bi morali malo manj kot 25 milijonov ameriških dolarjev. Ta načrt se krepko maje; ne toliko zaradi padca vrednosti dolarja, ki je sicer močno prizadel tovarno, vendar bi ga prenesli. pač pa zaradi nove devizne zakonodaje. Ta izvozno proizvodnjo v lesni industriji duši.
V Novolesu tudi dobro vedo. kaj morajo narediti doma. da bi razmere omilili. Vse akcije, ki so že v teku in jih bodo tudi izpeljali do konca, pa ne morejo vrednostno nadomestiti tega, kar bi morali za boljši položaj izvoznikov narediti v družbi.
• Kaj zahtevajo? Realno vrednost dinarja v odnosu do tujih valut; ustrezne obrestne mere za izvozne kredite in manj omejitev bančnih plasmajev; povečanje izvozne spodbude različno po valutnih področjih in izenačitev pogojem gospodarjenja za vse izvoznike.
2000
star
spomin
odkril
grobišče
n n: *
Dolarji torej niso za vfe enako zeleni, lesarji morajo ponje čez trnje in osat nekateri pa se do njih pripeljejo po asfaltu in kar v mercedesu. Če bi lesna industrija izvažala pod takimi pogoji kol Crvena zastava svoj »jugo« ali ladjarji, bi se jim smejalo od zadovoljstva.
Celotna novomeška občina je nadpovprečno izvozno usmerjena, njen delež v slovenskem izvozu znaša že blizu 10 odstotkov. In vendar je s svojimi izvozniki vred tepena zato. ker so se ravnali po resolucijah in dokumentih. Če ne bi šli po tej poli. tudi osebni dohodki zaposlenih ne bi toliko zaostajali za republiškim povprečjem. To so grenke ugotovitve, ki pa jim ne bi smeli dati časa. da bi se Zasidrale v miselnosti vodilnih v gospodarstvu in med delovnimi ljudmi.
RIA BAČER
Obrtniki ne morejo v občinsko vlado
Mandatar za sestavo trebanjskega izvršnega sveta inž. Maks Kurent prav gotovo ni imel lahkega dela. Sestavil naj bi si ekipo, s katero bo dobro sodeloval in ki na j bi »pokrivala« vse dejavnosti v občini. Ko jena koncu vseh usklajevanj te bi! sestavljen predlog članov izvršnega sveta občine Trebnje, pa so povzdignili svoj g/as tudi obrtniki. Dejstvo je namreč; da so si prizadevali dobili v izvršnem svetu mesto za svojega predstavnika, pa to nekako ni šlo r korak s težnjami občinskega vodstva. Rečeno jim je bilo. da bo član obrtnega združenja, ki je tudi uradno predlagalo svojega člana za izvršni svet. tako in tako član komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo. Utemeljitev tega stališča je govorila o tem. da je mesto v komiteju še bolj primerno, saj se tam rešujejo konkretne gospodarske zadeve. Komite namreč dodeljuje obrtna dovoljenja, lokacije ipd.
V dosedanjem izvršnem svetu je zadeve obrtnikov zastopala predsednica komiteja za družbeno planiranje, v novem izvršnem svetu pa naj bi obrtnike zastopal inž. Janez Dule. To pomeni, da doslej ni bilo niti ne bo poslej obrtnika v trebanjskem izvršnem svetu.
že (lani je delež obrti — prišteti je treba tudi družbene obrtniške obratovalnice — v skupnem prihodku precej narasel), pa sc pojavijo ideološki zavirači. Ti niso bili tako učinkoviti, ko je šlo za kmete. Predstavnik kmetov je že dolgo časa član trebanjskega izvršnega sveta, v dosedanjem izvršnem svetu je bil to Marjan Jev/tikat;
Prav bi bilo. da poslane obrt tudi v trebanjski občini legitimni sestavni del gospodarstva. I 'sekakor bo bolje tako. kakor pa da po službeni Uniji nekateri zavirajo razmah obrti. po drugi strani pa so prav ti vodillii nekako privatno največji prijatelji obrtništvu. Zakaj ta dvojnost med privatnim in službenim? Toje vprašanje, ki ga bo nekoč treba razčistiti.
./. SIMČIČ
Trg pač neživi po pogodbi
• Vprašanje na vse to naj bi se glasilo takole: kakšni ideološki zadržki so bili vzrok za to, da v trebanjskem izvršnem svetu ne bo obrtnika? Bolje rečeno: zakaj v izvršnem svetu nimajo tvojega mesta predstavniki drobnega gospodarstva. Slednje imanamreč zelo pomembno mesto (med drugim) tudi v dolgoročnem programu ekonomske stabilizacije. Pa tudi sicer v trebanjski občini že najmanj 10 let govore o tem, kako bo treba razviti drobno gospodarstvo. O tem so imeli Že načrte, ki so jih naročili v Mariboru, pa se potem niso uresničili.
Zdaj. ko obrtniki kažejo iniciativo, da bi v trebanjski občini oživiti obrt še bolj, kot so jo
V črnomaljski kmetijski zadrugi se razburjajo. češ da ne gre s prstom kazati le nanje, ker >■ preteklem letu niso bile izpolnjene pogodbene obveznosti kooperantov. Razumljivo je namreč, zatrjujejo v zadrugi, da gre tu za ekonomski moment, kar dokazuje tudi to. da so kooperanti izpolnili pogodbe le pri tistih pridelkih, ki jih niso mogli kako drugače spraviti na trg. Tako so dosegli ali presegli plan odkupa le pri ajdi. pšenici, mleku, povsem drugače pa je pri krompirju, goveji živini in teletih.
Ko je bila jeseni objavljena odkupna cena krompirja 30 din za kilogram, maloprodajna pa 70 din. so namreč kmetje zagnali vik in krik. češ da zadruga spravi v svoj žep razliko v ceni. V resnici pa je šla večina denarja za prispevek, ki ga mora zadruga odvajati za gradnjo skladišč na Gorenjskem, za poslovno skupnost, za semensko proizvodnjo. za sklad za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, prevoz, vreče, organizatorja odkupa, levji delež pa je »potegnila« tudi trgovina. In tako so tako kmetje kol večji kupci iskali poti, kako bi se znebili
ceno kmetijskih pridelkov na črnem in legalnem trgu. Toda tega vsaj v Črnomlju interventni sklad tudi letos gotovo ne bo zmogel, kapi v občini niso sprejeli predloga o povečani stopnji iz bruto osebnega dohodka za interventni sklad, ki naj bi namesto 0,85 znaša! 1 odstotek in s katerim bi povečali pritok denarja v sklad za 12 milijonov dinarjev. Tako se bo začarani krog očitno nadaljeval.
M. BEZEK
Sodniki z izpitom iz beračenja
krompirja, oz. prišli do njega, dabibilvolksit in koza cela, da bi torej oboji imeti večji dobiček. Tako so na primer menze delovnih organizacij kupovale krompir pri kmetih in jim ponudile boljše plačilo kot kmetijska zadruga. 15 odst. od vrednosti tako kupljenega blaga. ki bi ga sicer morali plačati v interventni sklad, pa v sklad ni nikoli priteklo.
• In očitno tudi ne bo — vsaj letos ne—saj v načrtu takšni prihodki v sklad niso predvideni. V zadrugi pa so lani namesto načrtovanih 600 odkupili le 370 ton krompirja, da pa so ga kmetje imeli, a čakali le na višje odkupne cene, ki pa jih ni bilo; se je pokazalo sedaj, ko ga pridelovalci ponujajo, zadruga, ki zanj ne najde kupca, pa ga ne more odkupiti. Zato tudi ne more sankcionirati kmetov, ki jeseni niso izpolnili pogodbenih obveznosti.
Tudi goveje živine so v zadrugi odkupili le 89 'odst. od načrtovane, telet pa za odstotek več. Predvsem pri slednjih je prišel do izraza vpliv hrvaškega tržišča. Na Vinici so na primer odkupili le polovico od pogodbenih količin telet, saj so jih kmetje raje prodali na sejmu v Bosiljevem, kjer so zanje iztržili za 150 do 200 dinarjev pri kilogramu žive teže več. pri goveji živini pa do 100 dinarjev več kot tostran Kolpe.
In sankcije? Tako kot za pridelovalce krompirja jih tudi na živinorejce ni. Neure-sničevanje pogodb je splet številnih okoliščih. In da bi se držali v zadrugi tistega, karje zapisano v pogodbah, kot pijan plota? Nemogoče, posebno zato. ker so sredstva, ki jih prejmejo kooperanti iz interventnega sklada, skupaj z izkupičkom, ki ga dobijo za prodano blago, še vedno manjši, kol pa je zaslužek tistega, ki hlpgo proda na črno. Zato ni čudno, da kmetje, ki so bolj oddaljeni od hrvaške meje. robantijo okrog kmetijske zadruge, češ da so oškodovani pri izkupičku, ker živine ne morejo prodajati onstran Kolpe. Zadruga pa je pri tem nemočna, posebno,čeje tako šibka, kot je črnomaljska, ki ob 180 zaposlenih in 2.6 milijarde dinarjev ustvarjenega prometa luni ni namenila v poslovni sklad niti dinarja. Gotovo bi mora! biti interventni sklad tisti, ki bi določil pravila igre in ne nazadnje tudi ublažil, če že ne povsem pokril, razliko med
Naše pravosodje je iz leta v leto v slabšem gmotnem položaju. Žal pa so tudi tu precejšnje razlike med regijami, nesistemsko in nedosledno financiranje očitno najbolj tepe pravosodje na Dolenjskem in v Posavju. Novomeško temeljno sodišče in temeljno javno tožilstvo, ki pokrivata obe regiji, se mesečno sprašujejo, kako izplačati osebne dohodke svojim delavcem; ker, sodni izvedenci ne dobijo svojega dela plačanega, že obračajo hrbet itd.
Denar si izposojajo iz različnih skladov, javno tožilstvo v Novem mestu v zadnjih treh letih ni opravilo poračuna osebnih dohodkov, kot so to storili v drugih regijah, tudi delovne uspešnosti niso poračunali. Denarja nimajo niti za regres za prehrano. Osebne dohodke za januar in februar so si na tožilstvu spet lahko izplačali žele po telefoničnih urgencah. Brežiška in sevniška občina še od lani dolgujeta manjša zneska, p,o novem naj bi Sevnica ni plačevali večji delež. Od kod in na čigav račun, če so še zdaj med dolžniki?
• »Dopisi in razgovori nič ne zaležejo, tudi usklajevalni sestanki ne vodijo nikamor. Postavlja se vse več vprašanj o neodvisnosti, samostojnosti sodstva, zakaj se le na tem območju ne poravnavajo obveznosti, v drugih regijah jim pa sredstva ostajajo? Od meglenih obljub ne moremo živeti! Ta skupščina me je postavila za javnega tožilca, za beračenje menda ne potrebuje diplomiranega pravnika,« je zelo ostro in prizadeto seznani! delegate občinske skupščine v Krškem z nevzdržnim gmotnim položajem tožilstva Niko Bricelj, temeljni javni tožilec iz Novega mesta.
Za boljšo ponazoritev povejmo še. da je tožilstvo lani kar 91.6odstotka vschsredstev porabilo za osebne dohodke, ostalo je za materialne stroške. V zadnjih 5 letih niso terjali niti dinarja za opremo, niso pošiljali ljudi na strokovne seminarje. Z nekaterimi občinami ni problemov, sredstva nakazujejo tedaj, kadar ga za svoje funkcionarje. Krčani zatrjujejo, da so med občinami, ki imajo »čiste račune« glede poravnave svojih obveznosti do pravosodnih ustanov v regiji. Že nekaj časa predlagaj?, da se sistemsko na ravni republike reši vprašanje financirantp pravosodnih organov. Problemi teh to podobni tistim, s katerimi se ubadajo ravnatelji osnovnih šol: predstojniki obojih ustanov se ukvarjajo pretežno s prosjačenjem sredstev, ne pa s stroko.
Kako naj tožilec preganja druge zaradi nespoštovanja dolžniško-upniškega razmerja. ko pa je tožilstvo samo dostikrat na robu (ne)spošlovanja zakona o zavarovanju plačil!? Dosedanje financiranje je zato mogoče označiti le kot nered, ne pa govoriti, da je skrajni čas, da se to uredi, ker je tisti »skrajni čas«, že preteklost.
PAVEL PERC
Da je arheološka dediščina na Dolenjskem izredno bogata, dokazujejo vedno nova najdišča z vsem bogastvom odkritih predmetov. To velja tako za naselbinska, kot tudi za pokopališka območja. Njihova gostota pa je večja ob prazgodovinskih ali antičnih poteh ali cestah, manj pa je bilo doslej podatkov iz odmaknjenih predelov, zlasti v antiki.
Pri terenskem delu, ki se odvija v okviru novomešk-ga Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, pa vendarle ugotavljamo, da se stanje iz leta v leto popravlja, nove točke pa dopolnjujejo podobo poselitve v arheoloških obdobjih.
Ob vesteh hrvaških kolegov o odkritjih prazgodovinskih gomil in antičnega grobišča v Zumberku tudi
naše Podgorje ne ostaja brez novih najdb. Medtem ko novo odkrito zgodnjerimsko grobišče na Verdunu pri Stopičah ponovno potrjuje zgodovinsko navezanost obeh strani Gorjancev na območje antične Dolenjske, kaže najdba antičnega nagrobnika v Podgradu pod mehovskim gradom na pomembno cestno vez z Belo krajino, ki je z nekaj najdbami potrjena tudi na južni strani Gorjancev.
Za dokazovanje obfnočij naselitve naših krajev v arheoloških obdobjih pa so zelo pomembni tudi podatki, ki so se ohranili v ljudskem izročilu. Najpogosteje srečujemo na Dolenjskem in v Beli krajini pripoved o »zlatem teletu«, ki z veliko zanesljivostjo potrjujejo prazgodovinska najdišča. Ledinska imena Gradišče, Gradec, Grac, Cvinger kažejo na prazgodovinske poselitvene točke, z Gomilo in njenimi izpeljankami, na primer Gomilca, Gomivnica, pa so pogosto označena območja, kjer so v tem obdobju pokopavali. Ker je bil osnovni način pokopavanja v halštatskem obdobju tip družinske, rodovne ali plemenske gomile, je to krajevno ali ledinsko ime. rečemo mu tudi toponim, zelo pogosto, saj je vsako od številnih gradišč na Dolenjskem imelo tudi svoje pokopališko območje. Z imeni Groblje ali Rodine so naši predniki poimenovali ruševine antičnih naselbin ali posameznih stavb. Na Dolenjskem poznamo zanje tudi materialne dokaze, npr.: Groblje pri Novem mestu. Groblje pri Šentjerneju. V Rodinah pri Nemški vasi je zelo velika verjetnost, da bomo ob sondiranju v prihodnjih letih odkrili arhitekturne ostanke, saj nam je lastnik njive pripovedoval o loncu s pepelom« in z malto grajenem zidu, ob katerem vedno znova »brusi« svoj plug. O nekem doslej še neraziskanem zidovju pa so znani podatki tudi iz okolice Rodin pri Črnomlju.
Za arheologijo so poleg izročila, da je neka ledina z značilnim imenom dejansko bila v preteklih obdobjih
naseljena, nujno potrebni tudi materialni dokazi. To so predmeti, ki so jih izdelale roke in oblikovalo mišljenje takratnih ljudi, ostanki stavb, utrdb, naselij, grobne celote, ki nam sporočajo o načinu njihovega bivanja, gospodarjenja, vojskovanja ba tudi razmišljanja in verovanja.
Pomen ustnega izročila je še zlasti velik prav za tista daljna časovna obdobja, ko ljudje niso znali pisati, oziroma se nam taki viri niso ohranili. Zadnji primer izredno zanimivega izročila so nam januarja letos odkrili prebivalci Dolenje vasi pri Otočcu. Med Dolenjo vasjo in Zihovim selom, ob poti, ki vodi skozi gozd proti Smolenji vasi, leži na rahki vzpetini njiva »Gomilca«. Lastnik Viktor Rataj nas je opozoril, da pri oranju večkrat zadene ob zelo tanke, vendar velike neobdelane kamnite plošče. Več jih je že odstranil, opazil pa je, da so bile nekatere tudi navpično zabodene v zemljo. Ob tem pa je še posebno zanimiva pripoved, pravzaprav še do pred nekaj leti živ običaj, ki je vezan prav na to mesto-ob poti. Nekako do leta 1968, dokler ni bil zgrajen most med Dolenjo vasjo in Otočcem, so svoje rajnke odtod pokopavali na pokopališče v Smolenji vasi. Pogrebni sprevod seje na tej poti vedno ustavil pri »gomilci«. Ce so pokojnika nosili, so krsto postavili na tla, če so ga vozili, se je voz ustavil, pogrebci pa so opravili molitev za duše umrlih, ki da so tu — na Gomilci — pokopani.
Za te podatke smo izvedeli na javni razpravi o osnutku odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov v obojni Novo mesto v KS Otočec, takoj naslednji dan pa smo jih skušali na terenu preveriti. Pri odstranitvi orne plasti zemlje na mestu, kjer je Viktor Rataj izvlekel tanko, skoraj 1 m2 veliko neobdelano kamnito ploščo nepravilnih oblik, smo v globini vsega 25 cm odkrili žgan rimski grob. S treh strani je bil obdan s pokonci postavljenimi ploščami, četrto stranico. in pokrov pa |e najditelj pri oranju že odstranil. V
grobu smo našli rdečo skledo s sežganimi kostmi pokojnika, med njimi pa je bila dobro ohranjena bronasta sponka — fibula. Ob skledi je ležala še večja živalska kost, ostanek morda svinjske krače, ki so jo pokojniku darovali za popotnico.
Po obliki fibule lahko rečemo, da gre za grob s konca 2. ali začetka 3. stoletja n. št., star torej okoli 180,0 let. Na podlagi pripovedovanja, da se ob oranju zadeva s plugom ob kamnite plošče na celi njivi, lahko sklepamo, da gre za grobišče, in ne le za osamljen grob Torej lahko sodimo, da je stal na desnem bregu Krke. nekje na območju Zihovega sela ali Dolenje vasi, manjši zaselek, morda osamljena kmetija ali celovillarus-tica, pa tudi to, da je bilo to območje naseljeno brez večjih časovnih prekinitev že od antike naprej. Upamo, da bomo ob natančnem pregledu terena in v pogovoru z domačini odkrili tudi mesto nekdanje naselbine.
Seveda se ob tem postavi vprašanje o usodi nepremičnih arheoloških spomenikov oziroma vsaj nekaterih med njimi. Močno so ogrožena predvsem tista, ki ležijo na površinah, ki so danes v uporabi kot orna kmetijska zemljišča. Ob vsakem oranju se plug zajeda globlje v njihovo historično tkivo, jih reže in uničuje. Takim primerom smo priča na Marofu v Novem mestu, kjer prihajajo na dan grobovi iz obdobja kulture žarnih grobišč, podobne so razmere v Dolenji vasi. Prav tako pri oranju je bilo odkrito rimsko grobišče na Verdunu pri Stopičah, kjer pa nam je uspelo, ob velik; m e n razumevanja, ki ga je pokazal lastnik, in s sredi;.', občinske raziskovalne skupnosti raziskati najbe!; ogrožen del grobišča. Le z strpnim dogovarjanjem razumevanjem in načrtnim delom nam bo uspelo vse podatke, ki jih arheološko tako bogata dolenjska zi_ mlja nudi tako rekoč na vsakem koraku, tudi primerno ovrednotiti in z. njimi dopolniti nastajajočo podobo poselitve Dolenjske v preteklosti.
DANILO BREŠČAK
Fotoslišal: Janez Pavlin
DOKLER BO TAKO LUŠTNO, ŠE NE GREM DOMOV.«.
dolenjski list pred 20 leti
Premagovati deklarativnost
Nacionalizem slepi poglede na lastne pomanjkljivosti — Prekupčevalci z angleškim »štofom«
PREDSEDNICA Socialistične zveze Slovenije Vida Tomšič je dejala na VI. kongresu SZDL Slovenije, da je treba splošni klic k odgovornosti konkretizirati v vsakodnevnem delu: pri tem je treba premagovati deklarativnost insplošnost. Referentka je govorila tudi o nacionalizmu in o njem dejala, da ovira predvsem lasten narod, ker slepi poglede na lastne pomanjkljivosti. Usoda slovenskega naroda je odvisna predvsem od ustvarjalne aktivnosti vseh njegovih članov.
NA DOLENJSKEM razni prekupčevalci večkrat ponujajo blago, češ da je uvoženo, in ga tudi ustrezno računajo. Do zdaj so imeli uspeh pri ljudeh, ki blaga ne poznajo, saj so jim n. pr. domači tropikal prodali za angleški »štof«. Da ne bi tudi v prihodnje tako drago plačali svoje nevednosti, je bolje, da se za blago, ki ga ponujajo prekupčevalci, ne zmenijo.
RUDARJI s Senovega so zavrnili'povišanje prispevka kolektivne-% ga zavarovanja, ki gaje predlagala zavarovalnica. Na zborih delovnih enot, ki jih je sklicala sindikalna podružnica, so menili, da zavarovalnica preveč zavlačuje z izplačili poškodovancem, in so zato predlog zavrnili.
ELEKTRIČARJI SO električarji, pa čeprav so Bele strele. V dvorani novomeškega Doma kulture je od bučanja elektronskih zvokov skoraj odpadel omet, gledalci pa so potrgali pol gumijastih vložkov na stolih in jih od navdušenja zmetali na oder. Vendar pa roko na srce: Strele so igrale bolje kot zadnjič Korali.
S SMOTRNO urbanistično politiko bomo v prihodnje gradili zdrava mesta in naselja. Zdravstvo, prosveta in socialna služba naj skupaj z delovnimi organizacijami poskrbe, da bodo materialna sredstva oplemenitena tudi s kulturnimi vrednotami, z znanjem in življenjskimi resnicami, ki nam edine lahko napravijo življenje bolj srečno in zadovoljno.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA
7.	aprila 1966)
Ž
4
4
f
*
4
4
4
4
*
4
\
*
*
4
4
4
4
5
4
4
4
4
4
4
5 * 4 4 4 4 * 4 4 4 4
4
J
5
S
4
Protoni razkrivajo preteklost
Z napravo, ki so jo dosfej uporabljali atomski fiziki, so se raziskovalci lotili starih   knjig — Odkritja o Gutenbergovi Bibliji — Stari zemljevid
ZGOLJ VRO(5»elja ni dovolj, da se človek povzpne v sloj vladajoče birokracije. To je na lastni koži skusil danski državljan Prebeli Mthisen, ki je zaprosil za državno službo. Sprejeli pa ga niso, ker so odkrili, da zna prebrati ali napisati le take besede, ki ni-' majo več kot dva zloga. Res čudno, taka omejenost je lahko tudi prava oblastna vrlina!
VROČE ŽELJE lahko pogasi tudi čisto navaden zob. V dokaz tej trditvi navajamo dogodek, ki se je pred časom pripetil v spodnjem domu britanskega parlamenta. Tistega dne je zn govorniški pult stopil poslanec Edvvard Leigh in ognjevito začel dolg govor. Govoril je in govoril, da se je kar kadilo, in nič ni kazalo, da bo nehal. Naenkrat pa je poslancu iz čeljusti zletel zob. Nekdo mu ga je pobral, že minuto po tem. ko je prišlo do neprijetnega izpada, je bil govor zaključen, kratko in jedrnato.
ZELJA PO DOBIČKU, še
posebno takem brez. znoja, je široko razprostranjena po belem svetu in še pri nas je ne manjka, vendar ima ta slab stranski učinek, da zlahka zamegli razum. Tako je 68-letni Fernand Dupres iz Saint Felixa v južni Franciji verjel potujočemu popravljalcu loncev, da ima zares v svoji lasti skledo, iz katere je pred stoletjem jedla angleška kraljica. Za drag denar je piskrovez prodal skledo • lahkovernemu Fernandu. potem pa še nekaj let iz možakarja molzel denar, češ da pripravlja potujočo razstavo slavne sklede, od katere se bo nateklo veliko bogastvo. Nazadnje je na pobudo vaščanov, ki so videli, kaj se dogaja, posredovala policija. Piskrovez seje znašel v zaporu, skleda pa tudi tam, kamor spada — na odpadu.
NE DA BI HREPENEL po velikem bogastvu, je neki britanski kmet (imena ni želel izdati novinarjem) obogatel. Ko je oral svojo njivo, je našel star lonec. Odnesel ga je domov, da bi se posušil. Suh pa je lonec razpadel in iz njega se je vsul starorimski denar, pravo majhno bogastvo.
Kaj	so pred	80	leti	pis Dolenjske	Novice.
Vse drvi samo za denarjem
Nekdaj so živeli bolj srečni rodovi — Že samo dejstvo, da Dolenjska meji na Hrvaško, je prava nesreča — Agenti hodijo po deželi in goljufajo
(V s e) hiti po boljšem zaslužku v svet, ne meneč se za drugo. Najbolj delovne moči odhajajo v tujino, doma pa propadajo kmetije. Po globokih in nevarnih rudokopih giblje tisoče rok, doma pa ostaja zemlja neobdelana in zapuščena. Vse drvi naprej le za denarjem. Kaj je samo denar največji blagor na svetu? Nekdaj ni bilo tako in vendar so živeli bolj srečni rodovi. Dosti poštenega,zaslužka se dobi na domači zemlji, in če bi kmetski sinovi resno vpoštevali nevarnosti življenja po tujih krajih, marsikdo bi doma ostal in iskal raje zaslužka pri domačih ljudeh.
(K d o) je kriv, da prašičja reja trpi veliko škodo? Nihče drug kakor naši brezvestni tihotapci! Ni še dolgo tega, da seje zasačilo in konfiseiralo v Brusnicah okoli 50 ulihotapljenih prašičev. Koliko se jih pa drugače vtihotapi, katerim ne pridemo na sled?! Že samo dejstvo, da Dolenjska meji na Hrvaško. ki je vedno bolj ali manj okužena, jc prava nesreča za našo prašičjo rejo. ker preti iz te dežele
vedno nova nevarnost. Sedaj pa še laki mejaši, kakor so Podgorci, ki so vajeni od mladih nog na barantijos Hrovaško inodkaterihjihjemnogo.ki so znani tihotapci.
(Država i) zbor avstrijski seje to pot zares povzdignil iz. prejšnje brezdelice in surovosti do resnega dela. Celih 11 dnij so razni govorniki govorili za in proti novi volilni preosnovi, zvečine soglašajo s tem. da je potrebna preosnova, a z vladno predlogo ni prav res zadovoljen nihče.
(P o deželi) hodijo razni agenti, ki prodajajo umetno klajo za živino,'a navadno pod pretvezo, da bodo poslali samo vzorce, mesto vzorca pa naročajo pri svojih tvrdkah toliko tega blaga, da ga kmetovalec sploh ne more porabiti in je vsled tega mnogokrat znatno oškodovan. Tako se je pripetil slučaj, da je posestnik, ki je imel eno samo kravico, po agentu naročil le malo klaje, a jo je potem dobil kar za 330 K. Torej pozor!
(Iz DOLENJSKIH NOVIC' L aprila 1906)
Starc knjige so polne skrivnosti. Nekatere so take, da jih ne bomo nikoli odkrili, druge pa se nam razkrivajo šele po dolgotrajnih in napornih znanstvenih raziskavah. Sodobna tehnologija jc prinesla nekaj takšnih odkritij, za katere strokovnjaki niso nikoli verjeli, da bodo možna. Danes je mogoče s popolno zanesljivostjo ugotoviti, ali gre za pristno Gutenbergovo Biblijo ali za katerega od številnih ponaredkov. Pred kratkim so strokovnjaki dokazali, da dragocena Bachova Biblija ni ponaredek, marveč da gre za pristno starino, v katero je veliki skladatelj sam vpisoval pripombe. In še čisto najbolj sveže odkritje: sporni zemljevid Vinlandije, okoli katerega se že desetletja krešejo mnenja znanstvenikov in je vse do letos veljal za zelo verjeten ponaredek, je tudi izvirna starina.
Vsa ta dragocena odkritja je. omogočila naprava, ki ždi v betonskem bunkerju Kalifornijske univerze v Davisu. Znanstveniki ji pravijo ciklotron. Kalifornijski univerzitetni ciklotron je že dolgo časa v uporabi, vendar je doslej služil predvsem fizikom za njihove raziskave sveta subatom-skih delcev. Naprava namreč služi kot pospeševalnik curka protonov do zelo velikih hitrosti, ki dosegajo tretjino svetlobne hitrosti. Ko pospešen curek protonov zadene ob atomske strukture snovi. jih razbije. Tako znanstveniki lahko zabeležijo najrazličnejše su-batomske delce. Podobno napravo nameravajo zgraditi tudi v Trstu.
In tega ciklotrona sta se po-služila z združenimi močmi zgodovinar in fizik, in sicer profesorja Richard Schvvab in Thomas Cahih. S pospešenim curkom protonov sta bombardirala stare dokumente, knjige in zemljevide. Ob trkih protonov z atomi so se sproščali snopi žarkov X, zabeleženi vzorci teh žarkov pa so zelo zgovorni, saj obema strokovnjakoma pripovedujejo pomembne reči o kemični zgradbi papirja, barv in tiskarskega črnila. Nadvse pomembno pa je to, da pri teh analizah stari dokumenti ne utrpe
Še veliko je vraževerja
v	-	—-■■■.
Obredni samomori na Kitajskem — VVuposi
Niti revolucija in ne razmeroma velik napredek znanosti na Kitajskem nista izkoreninila najbolj primitivnega vraževarja med širokimi ljudskimi sloji. Se posebno na podeželju med kmečkim prebivalstvom je, kot da bi živeli v preteklih stoletjih, čeprav Kitajska pošilja svoje satelite v vesolje in ima lastno atomsko bombo, znanost pa propagirajo na vse pretege.
Nedavna primera ubojev zaradi vraževernega ravnanja sta pokazala to žalostno plat kitajskega vsakdanjika. V provinci Shandong je neka kmetica po navodilih vaške vražarice zdravila tumor na vratu svoje matere. Z lopato je morala udarjati mater po glavi in mati je zaradi udarcev umrla. Podobno je v malem zaselku province Guandong skupina kmetov izganjala hudiča iz nekega dekleta, pri čemer je dekle izdihnilo.
Po podeželju je še vedno precej »vvuposov«, kot pravijo domnevnim čarovnikom in čarovnicam. Ljudje se zatekajo k njim, da jih ozdravijo za vsakdanjimi in tudi težkimi boleznimi, pri njih iščejo nasvete tudi za druge življenjske tegobe. Svetovanje pa seveda ni zastonj. Wupos zahteva za nasvet ali eno zdravljenje toliko, kolikor zasluži kitajski kmet v celem tednu. Pri svetovanju pa se ne ogibajo tudi ekstremnih sredstev, kot je »prastaro zdravilo« zoper zle duhove — obredni samomor. Vsako leto se odloči za takšno smrt nekaj ljudi.
To so seveda temne plati ljudskega zdravilstva, ki je lahko, kot so dokazali prav Kitajci, dragocena pomoč mcdici-  ,
nobene škode, o čemer seveda ne moremo govoriti, kadar se starin lotevajo kemiki. Pri dosedanjih načinih kemičnih analiz so bili vzorci pač v procesih, potrebnih za analizo, bolj ali manj uničeni.
Scvvab in Cahih sta sc ob pomoči sodelavcev najbolj poglobljeno lotila raziskav prvih tiskov, narejenih s premičnimi kovinskimi črkami, torej z Gutenbergovo iznajdbo, ki je neizbrisno zaznamovala človeško civilizacijo.
Strokovnjaki za prvotiske postavljajo kot prvo knjigo, natisnjeno s pomičnimi črkami, slovito Gutenbergovo Biblijo. Knjiga je izšla v letih 1450 — 1455 v dveh delih. Natisnjena je na 1.282 straneh, na vsaki strani pa je 42 vrst. Po dosedanjih ugotovitvah je na svetu samo še 49 ohranjenih primerkov te knjige.
Cahill in Schvvab z Gutenbergovo Biblijo v rokah.
Toda zgodovinarji so odkrili tudi nekaj tiskanih del. ki so jih datirali v zgodnejši čas. Gre za 36-vrstično Biblijo in za fragmente Sibiline knjige. Oba tiska sta bila vse do raziskav s ciklotronom sporna, saj niso mogli ugotoviti, ali gre za zgodnejša tiskarska dela samega Gutenberga ah morda za tiskarska dela še neznanega mojstra.
Scwab in Cahih sta za poskus dobila dva primerka izvirne Gu-tenbergove Biblije in oba sporna tiska. Po več poskusih in »bombardiranjih« s ciklotronom sta ugotovila, daje Gutenbergjjpora-bljal posebno tiskarsko barvo, v kateri so primesi bakra in svinca. Takšne tiskarske barve ni uporabljal noben drug tiskar. Sloje pač za cehovsko skrivnost. Naj omenimo, da je prav po zaslugi skrivnega recepta za tiskarsko barvo izvirni Gutenbergov tisk še dandanes izjemno čvrst, črn in trpežen, medtem ko so drugi tiski zelo obledeli.
Vzorce, dobljene iz Gutenber-gove Biblije, sta strokovnjaka nato primerjala z vzorci ostalih dveh starih tiskov. Pokazaio se je, da gre za povsem enake vzorce, se pravi za isto uporabljeno črnilo.
Zaključek: tudi 36-vrstično Biblijo in Sibilno knjigo je natisnil Gutenberg, najverjetneje kot poskus in v lazi, ko je svoj izum tiska s pomičnimi črkami še izpopolnjeval.
Tisti, ki so dvomili o tem, daje prva natisnjena knjiga Biblija, so torej imeli prav. Zares je nenavadno, da bi bila že prva knjiga, natisnjena s pomičnimi črkami, tako izjemno dobro natisnjena. Gutenberg je fnoral pred njo natisniti nekaj knjig in mojstrstvo izpopolniti, da mu je potem uspelo narediti tako izjemno knjigo.
»S pomočjo ciklotrona smo prodrli nazaj v Gutenbergovo tiskarsko delavnico, o kateri doslej ni bilo nobenih dokumentov. Ugotovili smo, kako je bilo delo v stari tiskarni organizirano pri tiskanju Biblije,“pripoveduje Richard Schwab. Vsaka stran Biblije ima značilne kemične in fizikalne karakterje, po katerih •je„mogoče ugotoviti, da je Biblijo tiskalo šest skupin tiskarjev, ki so delali z dvema tiskarskima prešama. Od strani do strani se da ugotoviti, katera skupina in na kateri preši jo je odtisnila, prav tako pa bi se dalo ugotoviti, katere strani so bile natisnjene prej in katere kasneje.
Za zgodovinarje in raziskovalce odkritij pa je nadvse pomembna raziskava starega zemljevida, ki so jo opravili prav tako s ciklotronom. Gre za zemljevid iz leta 1440, na katerem je zarisan del severonoameriške celine, imenovan Vinlanda Insula. Zemljevid so našli leta 1965 in že takoj je zbudil ogromno zanimanje. Dokazoval je namreč, da so Evropejci že pred Kolumbovim potovanjem vedeli za Ameriko. Prve analize so pokazale, da gre za ponaredek, ker so v črnilu našli sledove titana, torej elementa, ki so ga v tiskarske barve vpeljal i šele tiskarji 20. stoletja. Toda analiza, ki sta jo s erklotronom opravila Shwab in Cahih, je pokazala, da je črnilo s spornega zemljevida zasnovano na ogljiku, kot so bila vsa stara črnila. Dokument je torej po vsej verjetnosti pristen.
MiM (Vir: Time)
Kaktusi niso samo lepi, ko cvetijo — tudi želodcu se priležejo. (Fot: MiM)
Kaktusi za sladokusce
Bodljikave rastline v kuhinjskih loncih — Tudi za živino so pravšnega okusa — Plantaže
Večina poznavalcev meni, da so kaktusi koristne rastline, menda se dajo najbolj s pridom uporabiti tako imenovani figovi kaktusi. Iz te vrste kaktusov, ki uspevajo na ameriškem kontinentu, v Avstraliji, v južni Afriki ter v sredozemskih deželah Afrike in Evrope, izdelujejo prvovrstne poslastice za najbolj izbrane okuse.
Figove kaktuse sušijo, poleg tega jih predelujejo v marmelado, žele, sirupe in sadne paštete, zelo so cenjene alkoholne pijače iz teh rastlin. Iz mladih poganjkov pripravljajo zelenjavne jedi, vendar je to specialiteta samo kuharskih mojstrov v Mehiki in na jugu ZDA. O siceršnji veliki razširjenosti pridelovanja figovih kaktusov nedvomno govori podatek, da Španija pridela na leto okrog 4700 ton teh bodičevcev, medtem ko imajo Mehičani zasajene s temi kaktusi skoraj dvakrat večje površine.
Z mladikami figovih kaktusov sc preživi prenekalera čreda živine v »večno žejnih« zemljepisnih širi-
nah našega planeta. Kot zanimivost ob tem povejmo, da kamele in koze »sprejmejo« vse dele rastline, medtem ko je govedo izbirčnejše in žre samo mladike brez. trnja.
Figov kaktus daje tudi zelo kvalitetno rdeče barvilo (karmin). Proizvaja ga posebna vrsta uši, ki sesa kaktus. To naravno barvilo uporablja industrija za barvanje tekstilij, hrane in pijač, najbolj popularno pa je menda zato, ker ga uporabljajo kot surovino za rdečilo za ustnice.	»
Strokovnjaki govorijo pohvalno o plantažnem pridelovanju figovih kaktusov, vendar obenem opozarjajo, da pri tem lahko pride do težav. Glavni problem je v tem, da se kaktusi zelo hitro razbohotijo tudi preko meja nasadov in uničijo druge rastline. Zaradi tega naj bi te »rastline stoterih trnov« gojili predvsem tam. kjer druge nimajo možnosti za rast. to je v skrajno suhih conah.
L. M.
fVir: Kosmos)
NAGRADA V BREŽICE
VIKTOR SUNČIČ iz Brežic je imel največ sreče pri žrebanju izmed reševalcev naše male nagradne križanke št. 10. Žreb mu je dodelil knjigo slovenskega pisatelja Marjana Rožanca Pravljica. V nji pisatelj izrisuje spomine na otroška leta v ljubljanskem predmestju. Rožanc je v nji podal osebno in občuteno podobo »predvojne delavske Ljubljane, pripoved, ki se lahko kosa z najboljšimi te zvrsti.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 12. aprila na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 12.
PRGUSCE
HT3SL3
Nobena oblast na svetu ne mara resnice.
V. DEDIJER Želodec ima svoje zakone in ne posluša, kaj govori pamet in poštenost.
J. STRITAR Bistvo človeških odnosov je slepljenje.
T. SVETINA Tak, kot je, je človek konstrukcija z nepopravljivo napako.
D. SMOLE Kjer letijo glave, vladajo trupla.
R. DANGUBIČ
12
NAGRADNA KRIŽANKA
KEM. SIMBOL ZA
KISIK
VRSTA
SADJA
KURJE
MESO
0BCN0
IME
OVČJA
K02A
SEST.:
J.UDIR
RIBIŠKA
MREŽA
KOŽNA
TUBERKU-
LOZA
KEM. SIMBOL ZA: VOLFRAM
MIŠIČNI
KRC
NEKO.
SVED.
PEVSKA
SKUPINA
KARDELJ
EDVARD/
VRSTA
PLASCA
BREZMA-
DEŽNA
POGREBNA
MOLITEV
UDAREC
PRI
TENISU
OESNI
PRITOK
DONAVE
AVTONOMNA POKRAJINA
FRANC.
REVOLU-
CIONAR
POSREDNIK/
TEKOČA
JED
ZARJAVE-
LOST/TR-
SOVNICA
GOTSKI
KRALJ/
PEVKA
TRATNIK
VRTNA LOPA i /KDOR I GOVORI > IKAVSČINO
; MOR. RIBA/ I DOV I KOČEVJU
OGLJIKOVODIK (KARBIDOVK/V)
SO DOB. NEM. PESNICA
*ELLY)
GR BOG LJUBEZNI
CANKAR
IVAN
/ZEHAVEC
GOST DIM/ ŠPORTZ ŽOGO
SOBICA
OKRASNI
KIPEC
NAZIV
VOJAŠKI
VPAD
JAP. MESTO NAHONSUJU /KEM. SIMBOL ZA TORU
AVT.OZNA-I
KAMESSINEl
/ORANJE
TOMAŽ
TERČEK
Uničujoči poljski »kompot«
Narkomanija se nevarno širi med poljsko mladino — Mamilo iz domačega lonca  — »Kompot« iz makovih stebel je poljski heroin — Oblast in cerkev
Še ni tako dolgo tega, kar so imeli na Poljskem narkomanijo za tipičen pojav kapitalizma, pred katerim so bili njihovi državljani varni. Toda danes je na ulicah Varšave videti preprodajalce mamil in zasvojence podobno, kot jih je mogoče videti na ulicah vseh velikih mest zahodnega sveta. Nihče na "Poljskem si ne zakriva več; narkomanija je postala izredno razširjen pojav, proti kateremu javno agitirata partija in katoliška cerkev. Zaenkrat z malo uspeha.
Po svoje je stanje odrazil tudi Maraton upanja, tridnevna prireditev, katere se je udeležilo na tisoče ljudi, med njimi nekdanjih narkomanov. Tekli so od Wro-clawa do Varšave, nekaj več kot 500 kilometrov, da bi s to manifestacijo javno opozorili na problem in prepričali vlado, da bi prepovedala gojenje maka.
Koliko je na Poljskem zasvojencev s trdimi mamili, se ne ve točno: govori se o 200 do 600 tisočih. Toda preseneča, daje med njimi največ delavcev, in to mlajših od 25 let. Po teh domnevah je z mamili zasvojen že vsak deseti mladinec. Letna rast zasvojencev s trdimi mamili pa je 15 odst. Tako si narkomanija že podaja roko z drugim najbolj razširjenim socialnim zlom, z alkoholizmom.
»Številke so pretresljive in ni videti konca,« pravi sociolog Antoni Bielevvicz, strokovnjak za narkomanijo.
Ker Poljaki, mladi delavci pa sploh ne, niso bogati in ne žive v obilju, seveda na trgu z mamili ni heroina, opija, kokaina in drugih dragih mamil, se pa namesto 4eh uveljavljajo domači mamilarski proizvodi. Na Poljskem sejejo in gojijo veliko maka, saj so ljubitelji »makowieca«, peciva z makovim zrnjem. Študentje na krakovvski univerzi in študentje medicine v Gdansku pa so odkrili nezapleten način, kako iz makovih stebelc dobiti neke vrste heroin, ki je tekoč in mu pravijo »kompot«. Mogoče ga je narediti doma v kuhinji. Trije fiksi »kompota« so cenejši od steklenice vodke.
Toda poljski tekoči heroin je nevaren. Mladi poljski narkomani zanesljivo ne bodo dočakali starosti, menijo strokovnjaki. Mladi pa si vsemu navkljub kuhajo »kompot« in si ga vbrizgavajo v žile. Zrasle so celo črne tovarnice »kompota«, na ulicah pa ga je mogoče poceni nabaviti ob vsakem času. Priprava in preprodaja »kompota« je postala močan vir zaslužka. Kot pravijo na policiji, je celo zasenčila črno devizno borzo, saj nudi večji in lažji zaslužek.
Seveda je poljska vlada reagirala na rastočo družbeno nevarnost. Že lani je sejem ustanovil posebno komisijo za narkomanijo, sprejel
zakon, ki določa do 10 let zapora za prodajo in izdelavo mamil, sklenil je tudi zmanjšati pridelek maka za dve tretjini. Ker po poljskih zakonih zasvojenec z mamilom kot bolnik ni kazensko odgovoren za posedovanje mamila, se toliko ostreje lotevajo prodajalcev in izdelovalcev. Veliko skrbneje ravnajo tudi z makovo slamo, ki ostaja, potem ko poberejo semena, pod nadzorom.
Ker je do osnovne surovine nekoliko težje priti, se dogajajo tudi kraje. Lani so neznanci izropali cel vlak makove slame. Na Poljskem narkomanija sicer ni tako tesno povezana s kriminalom, umori, ropi in tatvinami, kot jena Zahodu, ker je pač njihov »kompot« občutno cenejši, vendar kriminalisti beležijo porast tudi kriminalnih dejanj, motiviranih s potrebami po mamilu.
Ker je katoliška cerkev na Poljskem zelo močna in ima precejšen moralni vpliv, se je vključila v prizadevanja za zajezitev novega zla. Ima lastne strokovnjake za borbo proti narkomaniji in začenja tudi graditi rehabilitacijska središča za zasvojence. Škofovska konferenca, ki bo letos, bo najbrž sprejela pastoralno pismo o problemih narkomanije. Govori se, da bo v škofovskem pismu ocenjena prodaja makove slame za enako težak greh kot umor. In kazen naj bi bila prav huda, vsaj za verne poljske kmete; prodajalci makove slame naj bi izgubili pravico do krščanskega pokopa.
Skrb za zasvojene je sicer odločna, vendar borci proti narkomaniji nimajo za seboj dovolj močne zdravstvene organizacije. Na vsem Poljskem je za narkomane na voljo 150 postelj, kar je občutno premalo. Zato je razumljivo, da razen cerkvenih rastejo še druga središča za pomoč mladim zasvojencem.
Zanimiv je primer dveh mater mladih zasvojencev, ki sta osnovali posvetovalnici preko telefona. Zdaj je v tej polzasebni posvetovalnici včlanjenih precej ljudi širom po Poljski, njihovi telefoni pa so na voljo narkomanom, da se vsaj pogovorijo in lahko poiščejo nasvet, kadar so v stiski.
Največ uspeha pa je pokazala skupina Monar. Ustanovil jo je 44-letni Marek Kotanski. Program zdravljenja zasvojencev po njegovem načinu ni lahak, saj zahteva od njih študij, naporno telesno delo in sodelovanje v skupinski terapiji. Na Poljskem je 14 središč, kjer deluje skupina Monar po načelih Kotanskega. Ne-
kateri sicer pravijo, da gre za jetm-ška taborišča, vendar ne morejo zanikati, da iz monarskih središč prihajajo tudi ozdravljeni narkomani. Zdaj se zdravi v njih okrog 450 narkomanov. Število tistih, ki jih člani Monarja spravijo do zdravnika, pa se letno giblje okrog 20.000. Torej gre za res učinkovito organizacijo. To po svoje potrjuje tudi dejstvo, da je bilo delovanje Monarja dovoljeno tudi med vojnim stanjem, ko so bile vse ostale organizacije začasno razpuščene.
Poljska družba, predvsem mladina, je očitno v nevarnosti. Naj bodo vzroki za nevaren porast narkomanije med mladimi takšni ali drugačni, naj ji botrujejo ekonomske in politične težave, zahodni vplivi ali kaj drugega, dejstvo je, da je zavzela narkomanija takšen obseg, da je ni mogoče spregledovati. »Ta bolezen lahko uniči našo mladino,« pravi Jarzy Fijakowski, nekdanji načelnik varšavske policije. S to mračno mislijo, se strinja vse več Poljakov.
MiM (Vir: Time)
Lahko bi živeli dve stoletji
Bolezni so krive, da je živijenjska doba krajša
Sovjetski gerontologi že dolgo proučujejo skrivnosti dolgega življenja. Za to imajo tudi iztrstno priložnost, saj stoletniki s Kavkaza slovijo po vsem svetu. Nedolgo tega so podali poljudno poročilo v mesečniku Kemija in življenje, iz katerega je mogoče razbrati, da bi ljudje lahko dočakali tudi do 200 let starosti, vendar pod pogojem, da jih ne bi prizadela nobena od tistih bolezni, ki spremenijo in uničujejo organizem.
S pomočjo računalnika so delali analize, kaj pravzaprav uniči človekov organizem, in prišli do spoznanja, da običajni procesi staranja, kot je izgubljanje teže, sposobnost filtriranja tekočin in spreminjanje vsebnosti celic, niso poglavitni vzroki za izčrpanje in smrt. Odločilne so spremembe, ki jih v organizmu povzročajo najrazličnejše bolezni oziroma posledice najrazličnejših obolenj.
Se pravi, da bi človek, ki bi ga ne zadela nobena od resnejših bolezni, lahko zelo dolgo živel. Računalniški raziskovalni model je pokazal, da bi ob odsotnosti bolezni ljudje zlahka dočakali svoj 200. rojstni dan.
Računalnik tako, življenje pa nam kaže drugačno podobo.
Rolls Royce med vini
Najbolj slavna vina Francije pridelujejo v okolišu Medoc, ki leži na severu vinorodne pokrajine Bordeaux. Pravi (in dovolj petičen) ljubitelj vina si ne bo pomišljal odšteti 28.000 din za buteljko lafita ali moutona, letnik 1982. Sploh so to po vsem svetu poznana vina. Toda resnični ljubitelj bo pripravljen odšteti še več za virio letnika 1982, ki doslej ni tako slovelo, se pa nadvse hitro prebija v vrh aristokratskih vin. To je vino petrus, ki pač nosi ime po vinogradih Petrus, kot je to navada za bordojska vina. Steklenica petrusa letnika 1982 stane ta čas okrog 87.500 din. Za starejše letnike pa je treba odšteti na dražbah tudi do 350.000 dinarjev. To so cene, ki uvrščajo petrusa med najdražja vina na svetu.
Ko so leta 1855 v Parizu delali red med svojimi najbolj znanimi in najboljšimi vini, sojih razvrstili na pet stopenj. V prvo spadajo po sedanjih opredelitvah lafit, mar-gaux, latour in haut-brion, nato slede nižje kakovostne stopnje vse do pete. Za njimi se razvrščajo druga vina, ki pa ne spadajo v nobeno od petih. In med njimi je tudi petrus.
Leta 1947 pa je bila letina petrusa tako izvrstna, da je šel glas o čudovitem vinu po vsej Franciji,
in čez nekaj let je segel tudi preko meja domovine. Po njem so začeli segati slavni ljudje in tako dokazovati, da ni vse samo vele-slavno ime, marveč je tudi med manj znanimi vini nekaj super vin.
Glavni razlog, daje petrus tako drago vino, je enostaven. Vina je zelo malo. Zelo slavnega vina lafita pridelajo vsako leto okrog 240.000 buteljk, medtem ko je petrusa vsako leto le za okrog 40.000 buteljk. Vinogradi, na katerih gojijo trto za pridelavo petrusa, so razmeroma majhni. V času trgatve jih 180 delavcev obere v dveh dneh, a tako temljito, da ne ostane niti jagoda grozda na trti ali na tleh.
Lastnik vinogradov in kleti Petrus sta Jean-Pierre Moueix in Lily Lacoste-Loubat. Trtje je staro štiri desetletja, sami vinogradi pa preko 130 let.
Navedimo še dražbni rekord, ki gaje leta 1981 dosegel petrus. Veliko steklenico petrusa, letnik 1961, je neki ljubitelj tega vina kupil za 4.550.000 dinarjev. Res je šlo za veliko steklenico, ki drži okrog 3 litre, vendar so to le bile presneto drage kaplje vina.
Po vsem tem je res mog«če pritrditi besedam poznavalcev, da je petrus Rolls-Royce med vini.
vaša zgodba
KAP TETE ANE
Teta Ana in stric.Tone živita v majhni vasi, ki se imenuje Brvi. Imata štiri otroke, tri sinove in eno hčer, vendar je njun dom prazen. Vsi so odšli po svetu. Najstarejši sin Franc živi v Avstraliji, ostali trije v Kanadi.
Kadar obiščem svojo staro mamo, se oglasim tudi pri Ani in Tonetu. Stara sta že preko sedemdeset let, a se imata še zmeraj zelo rada. Oba sta dobrega srca. Teta Ana ima še posebej rada otroke, tiste najmlajše najraje. Kadar jo obiščem, mi zelo rada pripoveduje o svojih sinovih in hčeri. Ob tem pa se ogiba pogovora o najstarejšem sinu. Menda ji že več kot dvajset let ni pisal nobenega pisma ali se kako drugače oglasil. Ona mu je dolgo pisarila vsak teden. Jokala je zaradi tega, hudo ji je bilo, ker jo je sin pozabil in povsem zapustil. Tone jo je v takih trenutkih objemal in tolažil, češ da je drugi otroci le niso pozabili.
»Mogoče se bo tudi najstarejši kdaj oglasi. Morda ima težave in nima časa za pisanje,« jo je tolažil ljubeči mož.
Dolgo sta čakala, čakala in nekega dne le dočakala. Ko je prišlo pismo iz Avstralije, ga je teta Ana s tresočimi se rokami odprla. Debele solze soji polzele po zgubanem licu. Tudi stric Tone je jokal od veselja.
»Vidiš, da naju le ni povsem pozabil,« je govoril.
Toda teta Ana prevelike radosti ni prenesla. Zadela jo je kap.
Tone je stekel k sosedu, ki je imel telefon. Poklicali so zdravnika. Čez čas je pripeljal rešilni avto in odpeljal teto Ano v bolnišnico.
Domov se je vrnila šele čez mesec dni.
Sedaj je nepremična. Samo leži lahko, ne more ne govoriti ne se gibati.
Poslej ji sin iz Avstralije redno piše.
ANITA HERCEG
DUNJIN OTROK
Že več kot deset let delava skupaj, deliva dobro in slabo pisarniškega življenja. A spoznala sem jo zares šele potem, ko sem bila krivična do nje.
Zelo rada je govorila, da nima otrok, ker je z njimi veliko dela, ker človeka preveč prevzamejo in mu nakopljejo cel kup skrbi. Tako mi je lepega dne prekipelo in sem ji rekla; »Nič čudnega da niti po desetih letih zakona ne moreš imeti otrok, če jih ne maraš! Zibka bo ostala prazna.«
Zresnila se je in odločno odgovorila: »Videla boš, da se bo nekaj spremenilo. Zdaj sem se dokončno odločila.«
In res. Nekaj dni zatem je njen mož sporočil, daje nekaj časa ne bo v službo. Ko je sporočal novico, se je skrivnostno smehljal ter vabil vse Dunjine sodelavce, naj se kaj oglasimo pri njih doma, da bomo videli, kako je z njihovim »muckom«.	.
Nismo ga razumeli. Le kaj je hotel povedati z »muckom«? Seveda smo bili vsi zelo radovedni.
Radovednost me je čez nekaj dni prignala do vrat njihovega stanovanja. Ko je mož odprl vrata, sem ga vprašala: »Ali je z Dunjo kaj narobe? Kako je z njenim zdravjem?«
»Ne, nič takega ni,« je odgovoril. In ko sem bila že v stanovanju, mi je dejal, naj grem kar v otroško sobo.
Presenečenje je bilo res veliko. V sobi, ki staji rekla otroška, je stala zibka, v nji pa je mirno spal dojenček, star vsega nekaj mesecev. Bil je temne polti.
Potem sta mi Dunja in njen mož pripovedovala dolgo zgodbo o tem, kako sta iskala otroka, ki bi ga lahko posvojila v še dovolj zgodnji dobi. Uspelo jima je dobiti otročička, ki so ga roditelji zavrgli. Mati iz južnih krajev se ga je povsem odpovedala, oče pa tako ni bil znan.
»Zdaj'je Primož najin,« sta srečno in s ponosom dejala, Dunja pa je dodala: »Tako sem srečna, da tega ne z.nam povedati!«
In res seje Dunja spremenila. Postala je drugačna. Kar odtujila se nam je. Bilo je očitno, da velik del sebe daje drugemu — otroku.
* DUNJA
OBVESTILO PISCEM VASlH ZGODB
Z zadnjim dnevom marca se je iztekel rok, ki smo ga določili v uredništvu za dostavo prispevkov, kijih uvrščamo v našo stalno rubriko Vaša zgodba. Do tega dne je na naš naslov prispelo 123 zgodb, ki ste jih napisali vi sami, bralci Dolenjskega lista. Zdaj jih je v roke vzela komisija, sestavljena iz treh članov, in se lotila vestnega branja. Komisija bo prebrala prav vse prispele zgodbe in jih ocenila, pri čemer bo upoštevala izvirnost, pristnost, zavzetost in seveda tudi veščost v pisanju, čeprav to ne bo odločilni kriterij. Nagrajene zgodbe bomo objavili v prvomajski številki, večino ostalih pa skozi to in naslednje leto v rednih številkah Dolenjskega lista na sredinski strani, tako kot doslej. Vse objavljene zgodbe bomo honorirali. In še to, v izbor smo vključili tudi nekaj zgodb, ki smo jih prejeli že pred razpisom. Vsem, ki ste poslali svoje prispevke, se najlepše zahvaljujemo za sodelovanje!
POTA m stn?
•st
Valtu Jurečiču znižali kazen
Namesto dvajset 15 let zapora — Tako je na pritožbo Jurečičevega zagovornika ____odločilo	višje sodišče — Ne najbolj prepričljiva razlaga
NOVO MESTO, LJUBLJANA — Skrivnostno izginotje Nede Schocppl, zadnje prebivalke Gracarjevega turna, gradu pod Gorjanci, razkritje krutega /ločina in kasnejše sojenje h ranču Jurečiču- Valtu, obtoženemu uboja Schocpplovc, so dogodki, ki so dolgo burili javnost. \ sa zadev a pa je pred dnevi dobila epilog pred v išjim sodiščem v Ljubljani, kamor seje pritožil Jurečičev zagovornik Iranci Kuhar. Kolje zagotovo znano, je senat novomeškega temeljnega sodišča I ranca V. Jurečiča obsodil na najstrožjo kazen: 20 let zapora.
dežam v	m
poročaj	0
OB GLASBENE UŽITKE — Neznan storilec je v noči na 30 marec obiskal osebno vozilo 30-letne Marjane Ravnič iz Novega mesta, ki je bilo parkirano pred stanovanjskim blokom. Storilec je iz vozila odnesel kasetofon in tako oškodoval Ravničevo za okoli 30 tisočakov. Tatu še iščejo.
ODPELJAL SE JE Ž MOTORJEM
— 29. marca med 20. uro in 21.30 je neznanec sedel na kolo z motorjem, last 17-letnega Toma. V. z Velike Ci-kave. Tomo je vozilce parkiral na Prešernovem trgu v Novem mestu, kraja pa ga jestala okroglih 170tisočakov. Za ljubiteljem motorčkov še ni sledu.
KDO JE SEKAL DREVESA? — 36-letni Tine Furlan iz Novega mesta je 29. marca prijavil miličnikom,da muje nekdo v gozdu nad romskim naseljem Žabjek posekal več smrekovih dreves. Dejanje je bilo storjeno med februarjem in koncem marca. Furlan paje s krajo oškodovan za okoli 200.000 din.
ODNESEL ŽENSKO TORBICO
— Neznan storilec je 24. marca med
17.30	in 18. uro vlomil v osebni avto 36-letne Mire Potočar iz Novega mesta. Vozilo je stalo parkirano pred bifejem na Otočcu, iz njega pa jeizgini-la ženska torbica z dokumenti in 500 din. Lastnico je neznanec z vlomom in krajo oškodoval za 25 tisočakov.
Povejmo takoj, da je senat višjega sodišča v Ljubljani delno ugodil pritožbi Jurečičevega zagovornika in kazen od 20znižal na 15 let zapora. Zakaj? Po mnenju višjega sodišča je novomeški senat sicer povsem pravilno ugotovil dejansko stiinje. Tako je upravičeno zavrnil zagovor Franca V. Jurečiča, daje Nedo Sehoeppl ustrelil nenamerno, da seje pištola sprožila takrat, ko gaje poroki udaril eden od neznancev, pred katerimi je hotel Schoepplovo ubraniti. O tem je bilo dovolj prepričljivih dokazov. Prav tako je po mnenju višjega sodišča novomeško sodišče Jurečiču v celoti dokazalo motiv za gnusni uboj, daje bilo dejanje storjeno premišljeno. o čemer ne nazadnje priča tudi to, da je Jurečič po uboju z rokavicami obrisal in pomil krvne sledove po gradu, daje z nožem odstranil kri s sten, da je pometel dvorišče, skril lestev, po kateri je prišel v grad, očistil in skril pištolo ter doma v vodo namočil svoja okrvavljena
oblačila. Kot je znano, je Jurečič truplo zatem odpeljal na Gorjance in ga na Valiti zakopal, poleno in druge predmete, s katerimi je pred usodnim strelom iz pištole tolkel po Schoepplovi, pa razmetal po drugi strani ceste, ki pelje do gradu.
»Pritrditi pa je treba zagovorniku,« je v sklepnem delu obrazložitve svoje odločitve zapisal senat višjega sodišča, »dajcbilaobtožencu izrečena prestroga kazen. 20 let zapora je v kazenskem zakoniku predvideno le kot izjemna kazen, ki se sme izreči le za izjemno težke primere določenih kaznivih dejanj. Takšna kazen se izreka praviloma -le iz splošno preventivnih razlogov, saj razlogi specialne prevencije ne opravičujejo izreka tako stroge kazni.«
Morebiti pa se ob tem le ne bi bilo odveč vprašati, ali po mnenju višjega sodišča kruti zločin na Graearjevem turnu, ki mu v analih dolenjske kri-
Koruza namesto nedrčkov
Namesto izdelkov iz tozda v srbski Babušnici skladiščnik v Lisci velel priepeljati koruzo
SEVNICA — Znano je, da gredo nedrčki Lisce za med tako doma kot v tujini. V tovarni težko dohajajo naročila. Zato so bili v prodaji minulo zimo nemalo presenečeni, ko seje tovornjak z znakom zvitorepke na boku vrnil iz pobratene Babušnice brez izdelkov, čeprav je bilo rečeno, da so nared za prevoz v Sevnico.
Sodni konec znane afere
Antona Kraševca, bivšega sekretarja OK SZDL Metlika, je sodišče obsodilo na pogojno zaporno in denarno kazen
ČRNOMELJ — Dovolj je bilo lanske jeseni pisanja in govorjenja o dogodku v Metliki, ko so tamkajšnjega sekretarja OK SZDL zalotili v trgovini pri kraji kasetofona. Dolžni pa smo še sodni epilog.
35-letni Anton Kraševec je na zatožno klop črnomaljske enote novomeškega sodišča sedel že pred časom. Dejanje je v celoti priznal, hkrati pa gaje tudi obžaloval, saj je dogodek v metliški prodajalni Elektrotehne zagotovo najbolj škodil prav njemu. Ne le dajeostal brez zaposlitve, pač pa je bil razrešen tudi vseh funkcii ter tako
neslavno končal sicer obetavno začeto politično kariero. Sodišče mu je vse to pri izreku sodbe štelo v olajševalno okoliščino, kot obj-ežilno pa v prvi vrsti to, da je dejanje storil kot človek, ki bi moral biti zaradi svoje funkcije in položaja drugim za zgled. Sodišče je Kraševca obsodilo na 2 meseca zapora, pogojno za dobo dveh let, pri tem pa mu je izreklo še denarno kazen dvajsetih tisočakov.
Ne Kraševec ne tožilec se zoper takšno odločitev sodišča nista pritožila.
B. B.
Edina ženska prometnica
M. Mlinar je povsem enakopravna kolegom vlakovnim odpravnikom
BREŽICE — Vse manj je poklicev, kjer so si izključno »domovinsko« pravico zadržali moški. Enega takih tabujevali pa tudi dokazov moške nečimrnosti, njihove prevlade nad nežnejšim spolom, uspešno razbija duhovito 20-letno dekle Mojca Mlinar iz Loke pri Zidanem mostu. Iz tega kraja v sevniški občini je večina ljudi našla delo pri železnici in tudi Mlinarjevi niso bili izjema.
»Stari oče je bil železničar, tudi oče je bil prometnik in zdaj daje ta zanimivi posel kruh še meni. S pryo, februarsko plačo deset in pol starih milijonov sem zadovoljna, prav tako z medsebojnimi odnosi. • Ne čutim se zapostavljeno z moškimi,« pripoveduje Mojca,.ena prvih vlakovnih odpravnic ali na kratko prometnic na slovenskih železnicah. Nekoč je že 1^1 a prometnica v Litiji. zdaj pa ima Mojca Mlinar, ki dela na brežiški železniški postaji, le še kolegico na primorski progi.
Po končani gimnaziji je Mojca obiskovala enoletni tečaj za prometnega tehnika. Šolanje je bilo brezplačno, dobivala je tudi lepo denarno nadomestilo. Med skoraj 50 tečajniki sta bili le dve dekleti. »Še bolj luštno je bilo,« pravi Mojca hudomušno in doda:	»Skoraj tako, kot. šest ’
mesecev, ko sem čakala na hlače, kajti v ozkem krilu se ne da skakati čez vagone. Za enakopravnost /.moškimi največ lahko storiš sama, če nimaš predsodkov in če dobro opravljaš delo «
Podrejena je šefu postaje — ta je Mojci brž zagotovil namestnika za čas tega pogovora — njej pa so podrejeni vsi, kar zadeva prometno službo. Ves promet je v njenih rokaz, in ker gre za glavno, mednarodnoprogo, postajno območje s šestimi tiri in spremljanje vseh vlakov, ki prihajajo in odhajajo, je nujno, daje človek pri takem delu zelo zbran. Odgovovornost je velika, da ne pride do kakšne nesreče pa pripomorejo razne naprave, predvsem avtomatski progovni blok.« Zlasti pozimi, ko negredo kretnice, poleti, ko se železo raši-ri, ali kadar so na cestnih prehodih zlomljene zaporftice in seveda kadar pride do kakšne nesreče, so hude preizkušnje za prometnika. Na srečo jih je bolj malo,« pravi Mojca.
P. PERC
P
P ■ - -r^r »3 n
B: -im- - A
5. f ^ '*
• J
Mojca Mlinar: »Na dnevne in nočne sem se že privadila. Praznik si pač naredim, kadar imam prosto. Predvsem berem, kolesarim in smučam.«
minalistike ni para. ni dovolj težko kaznivo dejanje? Kajti ob tem je treba vedeti, da je Jurečič umoril Schbepplovo z direktnim naklepom, da gre v tem primeru gotovo za najvišjo stopnjo kazenske odgovornosti.
Jurečič je bi! po mnenju izvedencev v času dejanja popolnoma razsoden, umor pa je storil iz koristoljubja. ki meji že na pohlep, kot je zapisalo samo višje sodišče. Resda je zaporna kazen 15 let visoka in tako rekoč zakonski maksimum, vendar taisti zakon za izjemna in huda kazniva dejanja dopušča tudi izrek 20 let zaporne kazni. In uboj Nede Sehoeppl, za katerega ni moč najti ene same tehtne olajševalne okoliščine, je dejanje, ki je dovolj izjemno in hudo tudi za izrek najstrožje kazni.
B.	BUDJA
IŠČEM O NAJ VEČJO JAMO — Ideja sicer ni nova. saj podobno akcijo ta čas vodi tudi mariborski Večer, zato pa je času in razmeram na naših cestah še kako primerna. Zima je iz mnogih lani še kar dobro prevoznih asfaltnih cest naredila prave kolovozne poti z neštetimijamantiinpr ene-kateri a vlomobilje zaradi poškodb že moraI po pomoč. Iščemo največjo jamo na dolenjskih cestah, je geslo naše akcije, v kateri seveda vabimo k sodelovanju naše bralce. Svoje ugotovitve naj pisno ali telefonično spor oče našemu uredništvu, mi pajih bomo. kolikor se bo le dalo. preverili in seveda ovekovečili na fotografski papir. Tistemu, ki bo odkril»naj-jamo« dolenjskih cest. bo uredništvo Dolenjskega lista podarilo akciji primerno nagrado — izlet v Postojnsko jamo.
Preverjanje je pokazalo/daje bilo bolj nujno kot nedrčke za prodajo po daljni poti iz Srbije, iz Kraja ob bolgarski meji, pripeljati v Sevnico tovor koruze. Da, prav ste prebrali, čeprav se Lisca še ne gre agrobu-
• Za nenavadno vožnjo tovornjaka Lisce je disciplinska komisija zahtevala povračilo stroškov . Edi Rauter je dolžan plačati 30.000 dinarjev, voznik Ivan Ocvirk pa 10.000.
sinessa. Izkazalo seje namreč, daje takšen tovor naročil Edi Rauter, vodja skladišča v tozdu Blagovni promet, v kateregadomeno je spadal tudi avtopark. Sodelavci krške UJV so del nenavadnega tovora našli pri vozniku tovornjaka Ivanu Ocvirku na Orešju.
V Lisci kajpak niso imeli smisla za to zasebno pobudo. Direktor tozda Blagovni promet Janez Valant je Rauterja nemudoma suspendiral, s čimer seje strinjal tudi delavski svet tega tozda. Minuli četrtek je zasedala disciplinska komisija in menila, da Ediju Rauterju delovno razmerje v Lisci sicer ne preneha, pač pa se za eno leto premesti na nižje delovno mesto razmoževalca dokumentov s pol manjšim osebnim dohodkom, kot ga je imel v skladišču. Voznik tovornjaka je dobil javni opomin.
A.	Ž.
Govorica nožev pred hotelom
Spopad mladih fantov z noži — Krvava cesta, pločniki in prehodi — Trije v bolnišnici
KOČEVJE — Še vedno niso znani glavni podatki o spopadu z noži pred hotelom Pugled v Kočevju, ki seje odigral v petek, 28. marca, okoli 19.45. Miličniki namreč še niso zaslišali vseh prič in do časa, ko to poročamo (ponedeljek), jim ni uspelo zbrati niti nekaterih najosnovnejših podatkov o ranah, ki so jih dobili posamezniki, o vzroku spopada in tudi ne o starosti vseh udeležencev.
Tako je znano, da so bili prepeljani v zdravstveni dom Kočevje in nato v ljubljansko bolnišnico Marko Sabljič (rojen 1962) s Trga zbora 22 v Kočevju, Zoran V. iz Podgorske 8. in Vinko Š. iz Heroja Marinclja 4 (zanju natančni podatki o starosti niso znani, sta pastara okoli 18 let); v spopadu paje bil udeležen še Franc Turk iz Podgorske ulice 10 (starost ni znana, je pa polnoleten).
Tudi govorice o spopadu so različne, iz njih pa seda razbrati, da je do sporov med temi fanti prihajalo že prej, da gre pred vsem za nezaposlene in miličnikom znane osebe.
Dejstvo je tudi, daje pri hotelu in vse tja do banke še danes videti sledove, ki nedvomno pričajo, da je kri curkoma odtekala in da gre vsaj delno verjeti govoricam, daje šlo za resen spopad s hudimi posledicami.
J. PRIMC
Izgubili denar in ugled
Se bo po koncu spora med Jutranjko in R. Stoparjem kdo vprašal o smiselnosti boja?
SEVNICA — Čas je. kol smo zapisali v eni zadnjih številk, da se pod več tel trajajoči spor med sev-niško Jutranjko in njenim (sedaj že bivšim) uslužbencem Rudijem Stoparjem, kije z odločitvijo višjega sodišča v Ljubljani ta boj dokončno dobil, potegne črta. A pod to črto naj bi nekdo naredi! tudi končen obračun. Obračun ponižanj. moralnih klofut, krivice in trpljenja, navsezadnje pa tudi obračun nečesa še veliko bolj oprijemljivega: stroškov, s katerimi seje Jutranjka velikodušno razdajala v tem neenakovrednem boju.
Teh slednjih pa zagotovo ni malo. Koliko izvedencev je plačala Jutranjka, da bi dokazala nasprotno od tega, kar je trdi! Rudi Stopar, koliko je bito izgubljenih delovnih ur zaradi številnih sestankov disciplinske komisije, delavskega sveta, samoupravne delavske kontrole in še koga. vsi pa so bili sklicani z enim safnim ciljem: za vsako ceno dobiti boj s Stoparjem? Koliko 'so Jutranjko
doslej stale številne obravnave pred sodišči združenega dela in rednimi sodišči, ob tem jih nekaj celo še ni končanih? V mislih imamo tožbe Jutranjke in njenega direktorja Karla Vehovarja zoper vse. ki so karkoli pisali ali govorili o tem sporu (Dolenjski list. Teleks, Delavska enotnost, sevniški radio).
Še bi lahko nizali vprašanja, ki se ponujajo kar sama po sebi. A čudno, da si jih ne zastavi nihče v Jutranjki niti nihče v sevniških občinskih družbenopolitičnih organizacijah. Kajti nesporno in na dlani je, da je Jutranjka v tem-spo-ru veliko izgubila, poleg denarja tudi ugleda. Še bolj pa se bo zamajal njen ugled, če na gornja vprašanja nebo našla odgovorov. Pa najsi tisti, ki bi sedaj morali položiti račune, še tako prepričujejo delavce, da so Jutranjko oblatili edinole novinarji s svojim n eobjek-tivnim poročanjem. Sicer pa bo tudi o tem razsodilo sodišče.
B.	BUDJA
PODRL PEŠCA, POKLICAL ZDRAVNIKA IN ODŠEL DOMOV
METLIKA — 31-lctni Anton Jaklič iz Boršta pri Metliki se je 25. marca ob 21.55 peljal z osebnim avtom iz Novega mesta proti Metliki. Ko je pripeljal do odcepa proti Beti. je menda na cesti zagledal skupino pešcev in pričel zavirati. Ker pa mu zavore niso dobro prijele, je zapeljal na levo, od tam na pločnik, kjerje zadel 27-letnega Ivana Draže-tiča iz Melina pri Skender Vakufu. Dražetič se je v nezgodi hudo poškodoval in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Ob tem je treba omeniti, da je Jaklič po nezgodi položil pešca na pločnik, nato odšel po zdravnika v metliški zdravstveni dom in se zatem odpravil domov. Jakliča so izsledili naslednjega dne ob 1. uri.
DELOVNA NEZGODA VNOVOLESU
STRAŽA — 24. marca se je v Novolesu pripetila delovna nezgoda, v kateri seje poškodoval 55-letni Jakob Koren iz Žužemberka. Koren je delal na rezkalnem stroju za obdelovanje opiral gugalnikov in bil pri tem pravilno opremljen z zaščitno opremo.
Bo tožilec tožil samega sebe?
Težave pri plačevanju računov, da o OD ne govorimo — Futurološki zakoni?
SEVNICA — Posebne delegatske razprave na seji občinske skupščine minuli petek ob poročilih o delu novomeškega temeljnega sodišča, enote v Sevnici, javnega tožilstva, posavskega pravobranilca samoupravljanja in medobčinskeinšpekcijeni bilo, kot je to že običajno pri teh razpravah, izbile pa so na plan težavne gmotne razmere teh, pravzaprav državnih organov.
Prav zategadelj — spoštovanje reda in zakonitosti sta v kriznih razmerah še prav posebej aktualni —je takšno stanje nevzdržno. Novomeški javni tožilec Niko Bricelj je moral delegate seznaniti z nehvaležnim dejstvom, daje med slabimi financerji tudi sevniška občina. Zadevesose ob novem letu tako zaostrile, da je bilo tožilstvo v škrjpeih, kako spoštovati tako imenovani DUR, torej plačevanje računov, grozilo je celo, da si v tožilstvu ne bodo mogli
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Prejšnji teden je 48-letni Franc Ž. z Jelševca s traktorjem rigolal kar po domači cesti. Miličniki so mu zaradi dokaj motnih oči prepovedali tovrstno početje, vendar je možakar v svoji zagnanosti celo preglasil može postave. Ker se traktor ni hotel ustaviti, so morali to storiti miličniki, vozniku pa priskrbeti počitek na postaji milice.
• Miličniki so prejšnji teden pridržali 44-letnega Martina V. iz romskega naselja Hudeje. Možakar je bil na obislft pri sovaščanki Magdaleni R., med gledanjem televizije pa se mu je nenadoma utrgalo. Razbil je televizor in okna na baraki. Če bo kogarkoli zanimal vzrok tega početja, navedimo za vsak primer, daje bilo to 25. marca ob 14.30 uri. Takrat je menda na sporedu šolski TV program.
• Skupina pešcev, ki seje28. marca popoldne vračala po regionalni cesti med Trebnjim in Mirno pečjo, je med potjo naletela na spuščene polzaporniče. Prvo oviro so še nekako obšli, za še en ovinek pa jim je očitno zmanjkalo volje. Dober karate udarce je bil dovolj, da se je lesena ovira uklonila. Svojo moč je menila pokazal 22-lelni S. Z. iz Dolenje Nemške vasi. -
izplačati osebnih dohodkov. Kaj pomeni nespoštovanje dolžniško-upniškega razmerja je jasno in javni tožilec se bo, če se financiranje ne bo uredilo, moral pojaviti kot tožnik in toženec.
Tudi sodišče je v nezavidljivem položaju, sevniška enota še prav posebno. Predsednik temeljnega sp-dišča Janez Gartnar se je tokrat značel v čudnem položaju, saj je sevniška enota domala brez sodnikov (je samo predsednik enote), medtem ko so bili še lani trije. Dotakratni predsednik Alojz Vidic je namreč odšel med odvetnike, Franc Pipan pa v Ljubljansko banko — temeljno banko v Krškem. Prednost bodo morali dati starim spisom, zaradi kadrovske stiske pa naj bi spravili v mape vse nove manj pomembne tožbe...
Novi načelnik posavskih medobčinskih inšpekcijskih služb mag. Mikeln je ponovil nezavidljive delovne pogoje v inšpekciji podobno, kot je to storil na seji izvršnega sveta teden dni prej. Vrsta inšpekcij je nezasedena. »Prehajamo v deseto leto delovanja: že kar simbolično postaja, da smo bili ustanovljeni 1.
aprila,« je skušal vnesti malo humorja v te sicertako resne stvari. V Posavju so z njegovim imenovanjem za načelnika kajpak ostali tudi brez veterinarskega inšpektorja. Hudo je, ker vsi inšpektorji premorejo le dva službena avta, a še od teh lahko vsak izmed njiju mesečno prevozi le po 250 kilometrov. Piko na i tej je v presenetljivi razpravi ob pojasnjevanjih svoje vloge navedel posavski družbeni pravobranilec samoupravljanja, češ da imamo v družbi premnogo kar futuroloških zakonov.
Iz občinskega izvršnega sveta domala niso imeli kaj dodati.
A. ŽELEZNIK
MED PREVRAČANJEM PADEL IZ VOZILA
KARTELJEVO — 31-letni Franc Vo\ ko iz Novega mesta seje 30. marca okoli 10. ure peljal z osebnim avtomobilom iz Karteljevega proti Mačkovcu. Med vožnjo po klancu navzdol je v levem nepreglednem ovinku zapeljal na travnato in neutrjeno bankino, skušal nato zaviti nazaj na cesto, vendar je vozilo pri tem zasukalo v levo, tako da se je avtomobil prevrnil. Vovko je pritem padel izvozila insehujepoškodoval, materialne škode oa je bilo za
500.000	din.
ZARADI UTRUJENOSTI ZAPELJAL NA BANKINO —* 27-letni Žarko Lazič iz Petrinjeje 28. marca ob
21.50	peljal tovornjak s priklopnikom po cesti iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri Medvedjeku je najbrže zaradi utrujenosti zapeljal preblizu desnega roba ccstena bankino, nekaj časa vozil po njej. nakar ga je zaneslo na nasip, od koder se je zaletel v bližnje drevo.
Vozilo seje pri tem prevrnilo na bok, v nezgodi pa se je Lazič hudo poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Tudi materialna škoda je precejšnja, ocenili so jo na preko 3 milijone dinarjev.
NEPREVlDNo^i. i tsuHl l LVAL* — 234etni Drago Blažičiz Velikih Brusnic se je 30. marca peljal z osebnim avtom iz Novega mesta proti Malemu Slatniku. Med vožnjo po klancu navzdol v Cika vij; dohitel tovorni avto in ga pričel prehitevati. Prav takrat muje nasproti ose'—im avtomobilom pripeljal 30-lctni Branko Drkušič iz Novega mesta. Slednji navzlic zaviranju in umikaniu m mogel preprečiti trčenja. V nezgoc :s je laže poškodoval brkušiče- copenik, 36-letni Alojz. KoširizN' mestaiodpeljalisogav novomeške, bo v. :ico,odtampasoga po prvi pome i če :; pustili. Materialno škodo st	730.000	din.
12 M A.
DOLENJSKI LIST
Št. 14 (1912X&»il>u|a 1986
odbojka
II. ZVEZNA LIGA. /ahud. moški. 19. KOLO: ZADAR — PIONIR 3:1 (12. 10.-3. 10).
Pionir: Vernig. Babnik. Primc. Prah. Kosmina. Grcgurek.
LESTVICA: 1. Modriča Optima 36. S. Pionir 16 točk.
Pionir igra v soboto doma s Pakrac—Papukom.
I. SOL. moški — 20. KOLO: KOČEVJE — NARODNI DOM 3:2(15.-16.-4. 12.0).
Kočevje: Levstik. Bradač. Miklič. Hvala. Marolt. Polov ič. li-tutr. Obranov ič. Planinc.
LESTVICA: 1. Salonit 36. 10. Kamnik 12. 11. Turbina 12. 12. Kočev je S. 13. Č1B Bovec 0.
V soboto potujejo Kočevci v goste k Mislinji.
I. SOL. ženske. 16. KOLO: L.IUBNO — KOČEVJE 2:3 (-12. -12. 9. 9.-16)
Kočevje: Klan. Drobnič. Turk. Levstik. Uran. Kočevar. Hočevar. Gornik.
LLSTV1CA: 1. Paloma Branik II 32. od 3. do 6. mesta Partizan. Ljubno. Kočevje in Mislinja po 18 točk.
Kocev k e igrajo v soboto v gosteh / Mežico.
rokomet
SRI.V moški. 13. KOLO: KRŠKO—ŠOŠTANJ 19:19(10:10) Krško:.Kastelic. Manček 4. Iskra 2. Junkar 4. Cape! 1. Glaser. Pirc. Kekič 1. Keš. Šerbce 6. Bi/jak 1. Pereč.
PONIKVE — INLES 20:20 (11:12)
Ponikve: Jambrovič. Bambič 2. I■ ii■ k 4. M. Strnad 3. Podgoršek. D. St nad 2. Drab2. Prijatelj. Urbančič 2. Doblekar 5. Meglič.
Inles: Gel/c. Mihelič 2. Lovšin. Ilc X. Lukič. Čirov ič. Karpov 3. Lesar. Ambrožič 3. Mate 3.1 ajdiga I. Pare/anovič.
LESTVICA: 1. Ajdovščina 20. 2. Šoštanj 19. 3. Rudar 19.4. Astra Jadran IX. 5. Inles IS. 9. DVZ Ponikve 9. 11. Krško 4.
Pari naslednjega kola: Partizan
— Krško, Inles — Usnjar. Šoštanj
— DVZ Ponikve, itd.
SRL, ženske, 13. KOLO: ISKRA
— OLIMPIJA 16:15(9:6)
Iskra: Kos. Gorenc 1. Dolar 7. Kegljevič. 1 urk 4. Selan. Rangtts. Vide I. J. Kovačič I. M. Kovačič2. Jakše. Bolte.
NOVO MESTO — ITAS KOČEVJE, preloženo LESTVICA: 1. Iskra 20 točk. 2. Novo mesto (tekma manj) IS. 9. Itas Kočev je (tekma manj) 10.
Pari naslednjega kola: Itas Kočevje — Branik, Burja — Iskra. Veta — Novo mesto itd.
Navzlic točki padli na lestvici
Izredno izenačeni boji vreptibliški rokometni ligi — »Le« točka Inlesa s Ponikvami
— Novo mesto — Itas preloženo
Zapleti v republiških rokometnih ligah se nadaljujejo. Najbolj zanimiv o je brez dvoma v moški ligi, kjer so Ribničani na vročem terenu v Ljubljani osvojili točko, a navzlic temu celo izgubili eno mesto na lestvici. Brez večjih presenečenj je minilo le sobotno kolo v ženski ligi. kjer pa lestvica ne daje objektivne podobe, saj sta bili dve srečanji — eno je bilo nted Novim mestom in Itas Kočevjem — preloženi.
košarka
I. SKL. ženske. 17. KOLO: ILIRIJA — LABOD 64:63(29:39) Labod: Srebrnjak 25. Gal 2. Bunc IS. Aš4. Adamič 14.
LESTVICA: I. Ilirija (tekma manj) 30 točk. 2. Labod 30 itd.
Novomeščanke igrajo v soboto/ Metalservisom Pomurje.
I. SKL. moški. 21. KOLO: SLOVAN—NOVOLES 105:76(46:37) 22. KOLO: .NOVOLES — KRAŠKI ZIDAR 125:61 (67:29) — odigrano vnaprej
LESTVICA: 1. Slovan 41 točk. 5. Nov oles 34.
V močni konkurenci tretji
Uspeh kolesarske reprezentance Slovenije, za katero so vozili Novomeščani Papež, Smole, Bojane in Božič
BRAUNSCH5VE1G — Kolesarska reprezentanca Slovenije, za katero so vozili Novomeščani Sandi Pepež, Jože Smole, Branko Bojancin Janez Božič.se je v soboto in nedeljo udeležila dveh izredno močnih kriterijskih voženj v zahodnonemškem Braunschtveigu. V konkurenci najboljših kolesarjev iz Anglije. Norveške. Nizozemske, Danske, Luksemburga. Poljske, Avstrije. Belgije, Švice in Zahodne Nemčije so kolesarji novomeške Krke v skupnem seštevku obeh dirk osvojili odlično tretje mesto.
Na sobotni 100 kilometrov dolgi dirki /a veliko nagrado Coca cole je Jože Smole dosegel izv rsten rezultat, saj je zasedel 3. mesto za nizozemskim in švicarskim kolesarjem, medtem ko je bil Bojane 11. Na spolzki cesti je Papež .padel in odstopil. Nič kaj dosti manj uspešen pa ni bil za slovensko reprezentanco drugi dan. ko so kolesarji vozili
Prepričljivo do članskega naslova
Marjan Kastelic zmagal na šahovskem prvenstvu Novega mesta
NOVO MESTO — Marjan Kastelic. 22-letni študent strojništva. je letošnji članski šahovski prvak Novega mesta. Kastelčeva letošnja zmaga je več kot prepričljiva. saj je bil v konkurenci dvajsetih šahistov. ki so v enajstih kolih merili moči po jugoslovanski krožni varianti švicarskega sistema, zares najboljši. Ne nazadnje o tem dovolj zgovorno priča tudi končni vrstni red:
1. Kastelic 9.5 točke. 2. Pucelj X. 3. Brezovar 7.5. 4. Rudman 7.5. 5. Bedie 7_. 6. Balkovec 6.5. 7. Istenič 6.5. X. Žvagcn6.9. Brajkovič6. 10. Petrič 6. II. Muhič 5.5. 12. Daj-čman 5.5. 13. Jelič 5, 14. Avsec 5, 15. Lubej 5. 16. Kosmina 4,5, 17. Mihalič4. IX. Plut 2. 19. Štubljar 1, 20. Vučič I.
Turnir -je Bediču prinesel I. kategorijo. Žvagnu pa II., medtem ko so II. kategorijo izgubili Vučič, Plul in Štubljar.
Marjan Kastelic, Novega mesta
šahovski prvak
na 97.5 kilometra dolgi progi za veliko nagrado Pivovarne Volters. Najboljši Jugoslovan je bil Papež na 6. mestu. Bojane je bil 12.. medtem ko sta zaradi padcev odstopila Smole in Božič. Slovensko odpravo je vodil Jože Majes.
V istem času je bila v Pulju dirka za veliko nagrado Siporesa. ki se je je udeležilo 140 kolesarjev iz Jugoslavije in ČSSR. Novomeščani so poslali nato močno člansko dirko skupino starejših mladincev, ki so v članski konkurenci imenitno odrezali. Štangclj je namreč v cilj privozil četrti, ob tem pa je treba zapisati, da so bili mnogi mnenja.da bi morali sodniki Novomeščanu po silovitem sprintu pripisati 2. mesto. Uspeh Štanglja je z 11. mestom dopolnil še Šmajdek. sicer pa je bilo v vodilni skupini. kije strnjena pripeljala skozi cilj. kar 5 kolesarjev KD Krke. Škoda jeza Glivarja, ki'je vodil dirko kar 50 kilometrov, potem pa je na mastni in spolzki cesti dvakrat padel in bil ob boljšo uv rstitev. S tem uspehom sta si Štangclj in Šmajdek priborila mesto v državni reprezentanci.
B. B.
Inlesovi navijači so v soboto zagotovo pričakovali obe točk iv srečanju s Ponikvami. vendar so Ribničani lahko z neodločenim rezultatom še kako zadov oljnil Gostitel ji so v dv orani Tivoli presenetili »lesarje« in bili žena pragu zmage, v endar so Inlcsov i igralci ob koncu z nekaj sreče le iztržili točko. Kol že rečeno, pa jetudi ta točka pomaknila Inles na lestvici /a mesto
ELAN — USNJAR 1:0(0:0)
NOVO M LiSTO — Novomeški nogometaši so v spomladanski del prvenstva II. SNLstartali z zmago nad enim neposrednih tekmecev v boju za obstanek. Maloštevilni gledalci so videli malo dobrega nogometa, edini zadetek pa so gostitelji dosegli po prekršku gostov v kazenskem prostoru. Zanesljiv strelec iz 11 m je bil Mesojedec. V' tolažbo ob slabi igri ostaja dejstvo, da Novomeščani v pripravljalnem obdobju niso imeli dovolj tekem za trening, zato čaka trenerja Retlja še veliko dela.
M. G.
MEMOR1ALNI TEKI ŠELE TO NEDELJO
SODRAŽICA — Namesto minulo nedeljo, kot smo zapisali v prejšnji številki. bodo tradicionalni memorialni smučarski teki šele to nedeljo. 6. aprila. Na Veliki gori je namreč še dovolj snega. tako da organizatorji pričakujejo množično udeležbo rekreativcev iz vseh delov Slovenije.
M. G-e.
MLADI ŠAHISTI MERILI MOČI
OTOČEC — Okoli 70 pionirjev in pionirk novomeške občine se je v soboto merilo za občinske naslove. Pri mlajših pionirjih je bil vrstni red tak: Gorše (OŠ Baza 20) 6.5 točke. Kaplan (OŠ XIV. divizije) 5.5-. Lubej (OŠ Katja RupenaJ 5.5. Stokanovič 5, Verbič (oba OŠ Katja Rupena) 5: mlajše pionirke: Koncilija 5. Zorko_4, Baznik 2.5. Hlačar 2. Vidmar (vse OŠ Katja Rupena) 1.5: starejše pionirke: Novak (Oš Otočec) 7. Zorko 6. Dežanv(obe OŠ Katja Rupena j 5. Novak (OŠ Otočec) 4. Barbarič (OŠ Brusnice 3. starejši pionirji: Rozman 5.5 Čebular (oba OŠ Katja Rupena) 5.5. Po pet prvouvršče-nih seje uv rstilo na regijsko prv enstvo, ki bo za mlajše pionirje in pionirke 5. aprila v Trebnjem, za starejše pa 12. aprila v Kočevju.
DELOVNA AKCIJA TENISARJEV
NOVO MESTO — TK Novo mesto obvešča svoje člane, da bo v nedeljo, 6. aprila, ob otvoritvi teniških igrišč delovna akcija, ki je za vse člane obvezna. S seboj prinesite orodje, zbor pa bo ob 8. uri.
Poslej skakalni center?
Loški potok se razvija v središče skakalnega športa — Kmalu skakalnica z umetno maso
LOŠKI POTOK — O prizadevnosti in bogati aktivnosti društva TVD Partizan iz Loškega potoka ni potrebno posebej govoriti, še posebej, ko gre za zimske športe. Na nazadnje imajo Ločani v Retjah svojo »lepotico«, 60-metrsko skakalnico, na kateri je bilo doslej že nekaj republiških in državnih prvenstev.
Skakalnica je ponos kraja. Vanjo je vgrajenih okoli 16.000 ur prostovoljnega dela. kar je po svoje dovolj zgovoren podatek o zagnanosti krajanov, še posebej članov TVD. ki jih je danes že 125. In prav skakalni šport ima v tem kraju lepo prihodnost. S pomočjo delovnih organizacij so namreč Potočani nedavno kupili plastično maso. ki bo, ko bodo urejene vsezadeveokoli lastništva zemljišča, vgrajena na bližnjo 20-metrsko skakalnico. S tem se bo sezona skakalnega športa poda-jšala na domala vse leto, kar bo seveda še kako koristilo kvaliteti treningov in priprav. Za pridobitev Ločanov pa kažejo veliko zanimanje tudi ostali slovenski klubi, še posebej ljubljanski, ki bi imeli Loški potok za stalno pripravljalno središče.
DRUGO SOBOTO MARATON TREH SRC
RADENCI — V Radencih bo v soboto, 12. aprila, tradicionalni Maraton treh src. na katerem pričaku jeor-gani/alor prek 2 tisoč udeležencev. Vsi zainteresirani sc lahko prijavijo na na slov: TVD Partizan Radenci. 69252. v prijavi pa je potrebno navesti osebic podatke in odločitev, ali bost c nastopili v maratonu, malem maratonu ali trimskem teku. Za liste, ki sc bodo prijavili do 5. aprila, jc startnina 700,lin. plačati pa jo bo moč na dan prireditve od 9. do 13. ure ob dvigu staitnih štev ilk.
»Poleg skakalnega športa imamo v Loškem potoku tudi kvalitetni sekciji za alpske in nordijske discipline.« pravi Franc Benčina, predsednik potoškega TVD Partizan. »Imamo idealnelerene za smuk. veleslalom in smučarske teke. žal pa zadnja leta nismo imeli sreče / vremenom, tako da so nekatere načrtovane tekme odpadle. No. če bo šlo tokrat vse po sreči, bomo še v prv i polovici aprila izvedli eno tekmo, v bodoče pa kandidirali za organizacijo držav nih prvenstev v različnih kategorijah.«
Toliko o zimskih športih. V Loškem potoku pa so seveda aktivne še druge sekcije od košarke, malega nogometa do šaha in drugih, o tem več kdaj drugič.
M.GLAVONJIČ
TOKRAT KRŠKI SPEEDWAYISTI NISO BLESTELI
KRŠKO — Nil stadionu Matije Gubca v Krškem je bli/u 2000 gledalcev minulo nedeljo pozdravilo 12 dirkačev speedvvava, ki so se pomerili na prvi letošnji dirki, privrženci domačega moštva pa prizorišča otvoritvene dirke niso zapuščali najbolj zadovoljni. Odsotnost enega od favoritov letošnjega republiškega in državnega prvenstva Omerzela se je v moštvu AMD Krškega poznala, čeprav je šlo za posamično merjenje moči. Domačini Gerjevič, Gorjup in Zibret so se zvrstili od 4. do 6. mesta s po 1 I točkami. Tokrat jih jc za točko ugnal Ljubljančan Kalin; drugouvrščeni Horvat (Lendava), ki je zbral 12 točk, je že priznana osebnost našega speedvvava.da o tokratnem zmagovalcu Albertu Kocmutu (Gornja Radgona). ki je osvojil 14 točk. niti ne izgubljamo besed. Pokrov itelj dirke je bil tozd Savaprojekt Krško.
nazaj. Rudarjevi igralci so namreč v razburljivem srečanju v gosteh (tekma je bila odigrana v Trebnjem)ugnali Usnjarja. medtem ko je Šoštanju uspelo v Krškem iztržiti točko. Tudi to srečanje je bilo negotovo do zadnjega sodniškega žvižga. Šoštanjčani so imeli večji del tekme prednost, vendar bi Krčani z nekaj več sreče kaj lahko na koncu iztržili celo obe točki. Zapored so namreč zastreljali kar tri sedemmetrovke, zadnjo, vsega 3 sekunde pred koncem, pa so le izkoristili in rezultat izenačili. Vrh lestvice jc tako še zmeraj izredno izenačen, škoda le. da Inlesu ni uspelo osvojiti obeh točk, saj sijih po Ikvalite-ti brez dvoma zasluži. Kajti s to zmago in polnim izkupičkom v soboto proti Usnjarju bi se lahko po daljšem času vnovič prebil na vrh prvenstvene razpredelnice.
Kot že rečeno, je bilo srečanje med Novim mestom in kočevskim Itasom preloženo, tako da so na čelu lestvice ponovno igralke Iskre, jesenske prvakinje. ki so v soboto doma ugnale ljubljansko Olimpijo z vsega zadetkom
razlike. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da zmaga Šentjernejčunk ni bila nit enkrat ogrožena, saj so gostiteljice vodile že s petimi zadetki prednosti (14:9) in šele v zadnjih minutah dopustile gost jam, da so ublažile poraz. Sicer pa bo veliko tega jasnejše že po soboti, ko vodilni ekipi Novega mesta in Iskre potujeta na izredno vroča terena: Novomeščanke k Veti, Šentjerne-jčanke pa k Burji.
USPEH M. AVBLJA V SAVSKEM MAROFU
SAVSKI MAROF —Pred približno 5000 gledalci na otvoritveni dirki letošnje sezone v motokrosu prejšnjo nedeljo je član brežiškega AMD Marjan Avbelj nadvse uspešno zastopal jugoslovanske barve. Med 25 tekmovalci iz Avstrije, Madžarske, ZRN in Jugoslavije je na mednarodni dirki v Savskem Marofu osvojil 2. mesto za Nemcem Wi!lyjem VValingerjem in pred Slavkom Varšičem iz Karlovca. Avblju se je tudi nasmihala končna zmaga, saj je v drugi vožnji še 5 krogov pred ciljem vodil, na koncu pa je po manjših težavah z motorjem zasedel dobro 3. mesto.
BREŽICE—PEKRE 1:0 (1:0)
BREŽICE —Očitno so bile napovedi pred pričetkom spomladanskega dela prvenstva v II. SNL utemeljene. Brežiški nogometaši so startali z izredno pomembno zmago, pa tudi igra je zadovoljila kakih 300 gledalcev. Edini zadetek na srečanju je dosegel Kežman v 34. minuti, junak srečanja je bil domači vratar Veble. Omenimo, da je bilo med tekmo tudi žrebanje vstopnic, tri srečneže pa so čakale bogate nagrade.
Že danes bo v Brežicah nova zanimiva nogometna predstava: v pokalnem srečanju se bosta ob 16.30 pomerila Brežice in Rudar (Trbovlje).
Za en koš ob drugo ligo
Nesrečen poraz Labodovih košarkaric v obločilnem srečanju v Ljubljani z Ilirijo — Novolesov poraz s Slovanom in zmaga nad Kraškim zidarjem
LJUBLJANA — Pravzaprav je tragično, kako lahko le nekaj minut slabe igre izniči domalaceloleinitrudekipe.ki je vse podredila enemu samemu cilju: osvojitvi naslova prvakinj v L SKL. A prav to seje v soboto popoldne pripetilo igralkam novomeškega Laboda, ki so imele v srečanju z Ilirijo zmago tako rekoč že v rokah, a so na koncu zares nesrečno ostale praznih rok. Toda takšen je pač šport.
Novomeščanke so vse podredile temu srečanju, dobro pripravljenost pa potrdile tudi na parketu. V nabito polni dvorani Ilirije so v 1. polčasa res odlično zaigrale in povsem nadigralegos-titeljice, škoda le. da sta vrhunsko košarkarsko predstavo pokvarila nepripravljena sodnika. Sodila sta brez slehernega kriterija, kar je med igralke počasi sejalo nemir in zmedo. Tudi pričetek drugega polčasa je kazal uspeh Novomeščank. ki so preko oclli-
KOLESARJI DOBRO PRIPRAVLJENI
KRŠKO — Tukajšnje kolesarsko društvo je v počastitev 12. 'kongresa ZSMS. ki se prične jutri v Krškem, preteklo nedeljo pripravilo medklubsko kolesarsko tekmovanje, na katerem so poleg domačinovsodelova-. li še tekmovalci iz Novega mesta in Metlike. Na tekmi se je znova pokazala dobra pripravljenost kolesarjev na letošnjo sezono in dokajšnja izenačenost metliških in novomeških kolesarjev. Do prvih tekem bosta še dve medklubski tekmovanji, in sicer to nedeljo v Metliki, naslednjo pa ponovno v Krškem.
Pionirji so se pomerili na 22 kilometrov. mladinci pa na 65 kilometrov dolgi progi Krško — Artiče — Brežice — Krško. Rezultati: pionirji B: 1. T. Vraničar. 2. B. Plesec. 3. M. Matekovič (vsi Metlika). 4. D. Skenderovič (Krka). 5. N. Petkovič (Metlika); pionirji A: LB. Fink(Krka), 2. 1. Kranjec (Krško). 3. 1. Vajda. 4. T. lvec (oba Metlika). 5. B. Mervar (Krka); mlajši mladinci: 1. R. Zaletel. 2. P. Judež. 3. M. Eržen (vsi K rka). 4.0. Šturm. 5. A. Pahor. 6. M. Pečnik (vsi Metlika); starejši mladinci: 1. M. Gregorič, 2. D. Okleščen (oba Krka).
Inles klonil šele v finalu pokala SRS
Pri moških zmagovalec Dinos, pri ženskah Olimpija
RIBNICA — V športni dvorani v Rib-. niei sta bili pred dnevi obe finalni srečanji za rokometni pokal na območju Slovenije. Kot je znano, sta bila finalista pri moških Inles in ljubljanski DinosSlo-van, pri dekletih pa Velenje in Belinka Olimpija.
Največ zanimanja je bilo za obračun med Inlesom in Slovanom. Gostitelji so pričeli imenitno in povedli že s 7:4. potem pa kot da so sc ustrašili nepričakovane priložnosti za presenečenje. Ljubljanski drugoligaš je brez težav polnil ribniško mrežo in ob koncu slavil prepričljivo zmago z 22:15 (l():X). pri zmagovalcih sta bila najboljša Šumej s 7 in Anderluh s 3 zadetki. pri gostiteljih pa jih je llcdal 5,Fajdiga 3. Ambrožič in Matepo2terCiro-vič 1.
V ženskem finalu jc prvoligaš Belinka Olimpija po pričakovanju gladko opravil z drugoligašem iz Velenja s 33:16 (IX:7). Finalni srečanji so vodili Jug. Jeglič. Dorn in Hlačar.
M.GLAVONJIČ
čtiih Bunčeve in Srebrnjakovepovedle že z 51 : 37, in le malokdo je takrat še verjel v čudež. A vendar seje ta zgodil. Zaradi osebnih napak jc morala na klop Galova, nato še Adamičeva, ki je imela že štiri prekrške, in Ljubljančanke so to s pridom izkoristile. Zmanjšale so razliko na 51:46. takrat pa je dobila četrto osebno napako še Bunče-va. Labodove igralke so zategadelj prešle na consko obrambo, kar so Ljubljančanke ob pomoči sodnikov s pridom izkoristile. Novomeščanke kot za stavo niso zadele skozi obroč, medtem ko je gostiteljicam uspevalo dobesedno vse. Pomembni točki stata-ko ostali doma. Novomeščankam pa vendarle ostaja tolažba, da so igrale dobro in borbeno, čeprav se je težko znebiti občutka, daje bila ob razliki 14 točk v korist Laboda zmaga že v rokah gostij. To pa bi pomenilo tudi prvo mesto in prihodnjo sezono igran je vil. zvezni ligi. Tokrat je Labodov e igralke do lega cilja ločil en sam koš. In veliko je v prašanje. kako bo trenerju Šventu uspelo motivirati ekipo za sobotno težko srečanje s Pomurjem v Novem mestu.
H koncu gre tudi moška košarkarska liga. Novolesovi igralci so med tednom odigrali srečanje s Slovanom, bodočim članom I. B lige. in seveda gladko izgubili, zato pa so prav tako med tednom v tekmi 22. kola sijajno premagali ekipo Kraškega zidarja.
B. B.
V Zadar z vsega šestimi igralci
Poraz novomeških odbojkarjev v 19. kolu II. ZOI — Že danes z Ljubinjem
VII. zvezni odbojkarski ligi je že dalj časa vse odločeno. Le malo je namreč verjetno, da bo ekipa Modriča Optimc izpustila prvo mesto, prav tako pa je že nekaj časa jasno, da bodo igralci novomeškega Pionirja sezono končali na sredi prvenstvene razpredelnice.
Pionirjev i igralci so v sobotnem srečanju s predzadnje uvrščeno ekipo Zadra brez dvoma pričakovali zanesljiv uspeh, vendar so naleteli na izredno razpoloženega na sprotnika. Zadrčani. ki jim gori pod petami, so zaigrali na vse ali nič. saj jim je edinole zmaga dajala še nekaj upan ja za uspeh v borbi za obstanek, na roke pa jim je šlo tudi dejstvo, da so Novomeščani pripotovali v Zadar z v sega šestimi igralci, poleg tega so bili na njihovi strani tudi sodniki. Igra jc bila vseskozi izenačena, tako da tudi Pionirjeva zmaga ne bi bila nezaslužena. v endar soseNov umeščam ob pomanjkanju motiva očitno vdali v usodo.
Omenimo naj. da bo že danes v športni dvorani pod Marofom novo prvenstveno srečanje II. ZOL. ob I9. uri se bosta namreč pomerili ekipi Pionirja in Ljubinja, v soboto pa se bosta v rednem 20. kolu prav takoob 19. uri v novomeški športni dv orani pomerili Pionir in Pakrac Papuk.
Popolnost je nedosegljiva
Govori J. Arh, predsednik občinske strelske zveze Krško
LESKOVEC — Na jubilejnem 30. prvenstvu Slovenije s serijskim zračnim orožjem v Leskovcu seje vse vrtelo okoli 36-letnega predsednika prireditvenega odbora in vodje tekmovanja Jožeta Arha. Športni privrženci v krški občini ga poznajo tudi kot nekdanjega rokometnega vratarja Krškega, a domačini morda še najbolj cenijo Arhovo iznajdljivost in prizadevnost pri obnovi zadružnega doma v Leskovcu I978. kjer so strelci TVD Partizana prvič dobili ustreznejše prostore.
• Jc zdaj končno strelska sekcija TVD Partizan uredila večino prostorskih in gmotnih vpntšunj?
V zadružnem domu smo zamenjali pode, okna. ni pa nam uspelo rešiti vprašanje ogrevanja velike dvorane. Pred tremi leti namjedala osnovna šola Milke Kerin prostore v stari šoli. kjer lepo sodelujemo z. Delavnicami pod posebnimi pogoji. Imamo čez 200 članov, polovica od teh je podmladka. Pokrovitelj jubilejnega republiškega prvenstva skupščina občine Krško jc na sprejemu za sodnike, goste in domače strelske delavce dal veliko obljub za izboljšanje gmotnega položaja strelstva. Veseli bi bili. če spodbudne besede predsedni ka SO Branka Pirca ne bi padle v vodo.
• So razmere v občini drugačne, boljše kot leskovške?
»Ker sem tudi predsednik občinske strelske zveze, lahko trdi m, d a j e še p rent a lo n a rej e nega. V' 12 družinah z okoli 300 rednimi in 3.000 občasnimi strelci so gmotne razmete zvečine precej slabše kot v Leskovcu. Skozi naše 6-stczno strelišče gre letno okoli I500 ljudi. Skupaj je v občini 7 strelišč, postaja milice. Transport in Sop Krško pa streljajo pri nas. Kar zadeva kvaliteto, drži kot pribito, da je letos padla. Leskov čani smo sicer ostali v 2. slovenski ligi (na 5. mestu), toda kakšno leto ho še trajalo, da se
članska vrsta ustali. Pomembna okrepitev bo Mirko Bevc. ki bo poleti slekel vojaško suknjo. Manjka nam dobrega orožja, saj imamo le 2 novi Einschtitzpuški in K) slavij. Pri drugih družinah pa ni boljšega orožja. Sam sem sc moral tekmovalnemu streljanju odpovedati zaradi organizacijskih zadev in prosjačenja. Ec. včasih na kakšnem tekmovanju še streljam / vojaško puško.«
Jože Arh. ključavničar v Sopo-vent tozdu Oprema.ima žetakona-porno delo pri priprav i materiala.
Zalo ga včasih vznejevoljijo drobnarije. kt jih ne naredijo drugi, čeprav bi jih lahko. Na primer: za minulo jubilejno prvenstvo so morali strelci opomnili krajevno skupnost, da bi bilo lepo izobesiti zastave, sami so razmnožili vabila po šoli. V na zunaj brezhibni prireditvi prvenstva se skrivajo seveda tudi malenkostni spodrsljaji, vendar jih običajno zaznajo le organizatorji. Popolnost jc pač zgolj nedosegljiv cilj!
P. PERC
Jože Arh: »Sekretariat /a 1.0. OŠ TO. I KS in / I KO bi morali razčistiti, ali jc sl rclst v o šport ali ne. Vsi se zgov arj.i jo tlrug na drugega.
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 4. IV.
9.00 TEDNIK
10.00 PUNTARSKA PESEM, 2. oddaja
15.15. — 00.05 TELETEKST
15.30 TV MOZAIK — ponovitev
17.10	POROČILA
17.15	LUTKE KRAMLJAJO, otroška serija
17.30 MERLIN, 9. del nemške nadaljevanke
17.55 ZAČETEK XII. KONGRESA ZSMS, prenos iz Krškega
18.50	RISANKA
19.00 DANES
OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.05	OB XII. KONGRESU ZSMS, prenos s Trga Matije Gubca v Krškem
20.25	AVTOMANIJA, 4. del angleške dok. serije
20.55 POD KRINKO, 12. del ame-
riškega niza
21.45	DNEVNIK
22.05	ATENTAT, francosko-italijan-ski film
Film, ki je bil prikazan na Festu leta 1974, se naslanja na resnične dogodke leta 1965, ko je postal žrtevteroristov alžirsko revolucionar Ben Barka. Že s skoraj dokumentarističnim pristopom odpira režiser problem državnega terorizma, to je tiste dejavnosti, ki v imenu višjih ciljev tepta ne samo sprejete norme, ampak tudi človeška življenja. V kleščah takšnih »višjih« interesov se najprej znajde francoski novinar, levičar Darien, ki ga tajna služba z nizkimi udarci prepriča, da sodelujev njihovi akciji zoper Sadiela, naprednega politika iz tretjega sveta. Široka in dobro zastavljena akcija steče z enim samim ciljem: uničiti borca za svobodo svojega naroda in ohraniti diktaturo.
DRUGI PROGRAM
8.	lOTest — 8.25 Znak — 8.55TVvšoli
— 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila—
17.10 Test — 17.25 Dnevnik —17.45 Znak — 18.15 In tudi letos — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja —19.30 Dnevnik — 20.00 Iz koncertnih dvoran —... Rezerviran čas
TV ZAGREB
8.10 Poročila — 8.15 Videostrani —
8.25	Znak — 8.55 TVvšoli— 10.35TV v šoli — 12.30 Poročila — 12.35 Prostorski načrt Hrvaške — 13.05 Prizori iz prejšnjega stoletja: Ante Kovačič— 13.35 Izarhiva— 16.00 Dober dan — 17.25 Kronika Reke — 17.45 Znak — 18.15 In tudi letos— 18.45 Številke in črke (kviz) — 19.05 TV koledar
— 19.30 Dnevnik — 20.00 Vihre vojne
— 20.55 Plavi orkester — 21.40 Dnevnik — 21,55 V petek ob 22h (kulturni mozaik) — 23.25 Poročila
SOBOTA, 5. IV.
7.45 — 12.00 in 14.40 — 23.15 TELETEKST
8.00 POROČILA
8.05	VOJNA JE VOJNA
8.20	LUTKOMENDIJA, 9. del
nanizanke
8.45 RINGARAJA
9.00 ZLATA PTICA
9.15	SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O Marku, ki je vilo sesal
9.30 TA ČUDOVITI NOTNI SVET, oddaja TV Sarajevo
10.30 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI: Zahodna Štajerska
11.00 ODPADEK—SUROVINA, izobraževalna oddaja
11.30 AVTOMANIJA, ponovitev 4. dela
11.55	POROČILA
15.00 KLOVN NA SEVERNEM TEČAJU, romunski mladinski film
16.30 VROČE POLETJE, 2. del oddaja iz serije BOJ ZA OBSTANEK
17.00 PJVKOŠARKI, 3. tekma četrtfinala končnice
18.25	NA ZVEZI, oddaja za stik z gledalci
18.45 RISANKA
19.00 DANES TURISTIČNI GLOBUS
19.30 DNEVNIK
19.45 VREME
19.50	ZRCALO TEDNA
20.15	Z XII. KONGRESA ZSMS
20.35	MOŽ, KI JE LJUBIL PLEŠOČO MAČKO, ameriški film
22.30 DNEVNIK
22.45 VIDEOGODBA
DRUGI PROGRAM
11.30	Test — 11.45 Kako biti skupaj: Tudi smučanje ohranja jezik — 12.15
Filmovnica in mladinski film Lovci na medvede — 14.30 Miti in legende —
14.45	Čas konjev — 15.35 Mesto Abilene (ameriški film) — 17.00 Nikola Tesla (8. del nadaljevanke)—18.00 TV poster (oddaja narodne glasbe) —
18.30 PJ v vaterpolu Mornar: POŠK —
19.30 Dnevnik — 20.00 Vrnitev —
21.15	Poročila — 21.25Športnasobota — 21.45 Glasbeni večer
TV ZAGREB
8.45	Poročila — 8.50 Videostrani —
9.00	TV v šoli — 15.45 Sedem TV dni —
16.15	Glasbeno dokumentarna oddaja
— 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar
— 17.00 PJ v košarki— 18.30 Medtem
— 19.30 Dnevnik — 20.00 Dan velikih valov (ameriški film) — 21.45 Dnevnik
— 22.00 Za konec tedna — 23.20 Poročila
NEDELJA, 6. IV.
8.35	— 13.05 in 14.05 — 22.35
TELETEKST
8.50	POROČILA
8.55	ŽIV ŽAV:Risanke; Beniji, Zaks in deček iz vesolja
9 45 MERLIN, ponovitev 9. dela nadalevanke
10.10	VEČNI KLIC, 12. del sovjetske nadaljevanke
11.30	ČEZ TRI GORE: Zbor Nova vas
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
14.20	NIKOLA TESLA, 5. del nadaljevanke
15.25	POGREŠAN, angleški film 16.55. POROČILA
17.00NFDEI JSKOPOPOLDNETV
KOPER
18.45 RISANKA
19.00 DANES KO ŠENE BOLI
19.30	DNEVNIK
19.45 ŠPORT 19.53 VREME
20.00 Zora Dirnbach: DOSJE, 1. del nanizanke TV Zagreb
Zagrebška nanizanka Dosje je kriminalka v štirih delih. Vse štiri zgodbe so dramaturško povezane, vsebinsko pa popolnoma samostojne. V vsaki se zgodi umor, ki ga skuša policijski inšpektor ob pomoči dveh pomočnikov razrešiti in odkriti morilca, kar je zelo težko, kajti v ozadju vsake kriminalne zgodbe se dogaja vznemirljiva drama.
21.15	ŠPORTNI PREGLED
22.00	SLOVENCI V ZAMEJSTVU
22.30	POROČILA
DRUGI PROGRAM
8.55	Poročila — 9.00 Oddaje za JLA in jugosl. film Zimovanje v Jakobsfeldu
— 12.00 Videotilt (oddaja resne glasbe)
— 14.45 PJ v boksu— 17.00 Rokomet (ž) Budučnost:Stinca — 18.25 Oddaja iz kulture — 19.10 Prometni krog —
19.30	Dnevnik — 20.00 Podobe časa 1760-2060 —; 20.45 Včeraj, danes, jutri
— 21.05 Niccolo Paganini (2. del nadaljevanke) — 22.00 Zabavnoglasbena oddaja
PONEDELJEK, 7. IV.
9.00	ZRCALO TEDNA
9.20	PUNTARSKA PESEM, 3. oddaja
10.05	MEDNARODNA OBZORJA, ponovitev
15.35 — 22.45 TELETEKST
15.50	TV MOZAIK — ponovitev dopoldanskih oddaj
17.35 POROČILA
17.40	OBLAKI, SONCE, DEŽ IN VETER, 1. del
17.55	LUTKOMENDIJA, 10. del nadaljevanke
18.20	LJUDSKA GLASBILA MAKEDONIJE: TAPAN
18.45	RISANKA
19.00	DANES PODRAVSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	VIHRE VOJNE. 12. del nadaljevanke
21.00	AKTUALNO
21.40	GLASBENI VEČER: Ob stoletnici smrti Franza Liszta
22.30	DNEVNIK
iz DRUGI PROGRAM
8.30 Naš prijatelj Tito (6. del otroške nadaljevanke) — 8.45 Radi imamo živali — 9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli —12.30 Poročila—18.00 Beograjski TV program — 19.00 Telesport —
19.30 Dnevnik — 20.00 Znanost —
20.50	Včeraj, danes, jutri — 21.10 Dinastija — 22.05 Odprta knjiga — 22.35 Kronika Messa.
TOREK, 8. IV.
9.00 PRED IZBIRO POKLICA: Kamnosek
9.30 ČLOVEKOVO TELO: Notranje očiščevanje
9.55SLIKARSTVOXX. STOLETJA: Akcija in konstrukcija
15.45	— 23.05 TELETEKST
16.00 TV MOZAIK — ponovitev dopoldanskih oddaj
17.25	POROČILA
17.30 XVI. MLADINSKI PEVSKI
FESTIVAL — CELJE 85, 3. oddaja
18.00 PERISKOP
18.45	RISANKA
19.00 DANES
SEVERNOPRIMORSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	S. Jovanov: OSTRINA BRITVE, TV film
21.35	INTEGRALI
22.50	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
8.30 Pisani avtobus — 9.00 TV všoli —
10.35	TV v šoli — 12.30 Poročila —
17.25	Dnevnik — 17.45 Pisani avtobus — 18.15 Izobraževalna oddaja— 18.45 Smešne in druge zgodbe — 19.30 Dnevnik — 20.00 PJ v košarki: 1. tekma polfinala — 21.30 Včeraj, danes, jutri 21.45 Glasbena oddaja —
22.30 Liki revolucije
SREDA, 9. IV.
9.00	Mile Klopčič: MATI, TV drama Enodejanka Mati Mileta Klopčiča iz leta 1943 je bila prvič uprizorjena pred zborom odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Delo je med vojno močno odmevalo na osvobojenem ozemlju, po Jugoslaviji in celo tujini. Mati je bila igra partizanskih odrov in mitingov. Igro so priredili za televizijo in jo posneli v krajih, kjer sojo uprizarjali med vojno.
10.15	MINIATURE: Mlini ob Krki
15.40	— 23.05 TELETEKST
15.55 TV MOZAIK — ponovitev dopoldanskih oddaj
17.25	POROČILA
17.30 Hans Fallada: ZGODBA O BRATCU
17.45 KO SE KORENIN ZAVEMO: Po svoji zemlji, 10. del dok. serije
18.45 RISANKA
19.00	DANES GORENJSKI OZBORNIK
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.05	FILM TEDNA: BOLNIŠNICA BRITANIJA, angleški barvni film
22.05	OVID IZ GRABA, dokumentarna oddaja TV Beograd
22.50	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
8.30	Obiskovalci — 9.00 TV v šoli —
10.35	TV v šoli — 12.30 Poročila —
17.25	Dnevnik— 17.45 Obiskovalci —
18.15	Izobraževalna oddaja — 18.45. Narodna glasba — 19.30 Dnevnik —
20.00	Resna glasba — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Jazz — 21.50 Dokumentarna oddaja — 22.35 Kronika Messa
ČETRTEK, 10. IV.
9.00 DEČEK DAKU, bangladeški film
10.05	PORTRET: Evgčn Sajovic
15.45 — 23.45 TELETEKST
16.00 TV MOZAIK — ponovitev dopoldanskih oddaj
17.30	POROČILA
17.35	SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O megli v Žaklju, pa o rosi in temi
17.50	SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI: Trstenke
18.45 RISANKA
19.00 DANES
ZASAVSKI OBZORNIK
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.05 TEDNIK
21.10	NEŽNA JE NOČ, 5. del nadaljevanke
22.05 DNEVNIK
22.20	RETROSPEKTIVA JUGOSLOVANSKEGA FILMA: ANKINI ČASI
DRUGI PROGRAM
8.30 Zavitek za kosilo — 9.00 TV všoli — 10.35 TVvšoli—12.30Poročila—
15.55 Dnevnik — 16.15 Zavitek za ko-
silo — 16.45 PJ v košarki (ž) — 18.15 Znanost — 18.45 Muppet show —
19.30	Dnevnik — 20.00 Shakespeare na TV: Romeo in Julija
n č
f!
f-i / >
r*:i '
RIBNIŠKA KAŠA — Pod tem imenom so učenci osmega razreda ribniške osnovne šole »Dr. France Prešeren« pripravili razstavo starih ribniških jedi v prostorih Doma JLA. Mentorica gospodinjskega krožka Vera Popovič je skupaj z učenci pripravila priložnostni jedilnik z več deset starimi ribniškimi jedmi. Pokušnja razstavljenega je potrdila, da so se učenci dobro naučili priprave jedi. (Foto:	M.
GLAVONJIČ)
O ŠOLSKI SAMOUPRAVI
Na konferenci o šolski samoupravi so se zbrali člani pionirskega odbora, predsedniki razrednih skupnosti, predstavniki krožkov, mentorici pionirske organizacije in ravnateljica. Nekaj dni prej smo izvedli anketo o samoupravljanju na naši šoli. Učenci so v njej odkrito povedali, kaj jim je všeč in s čim piso zadovoljni. Vse smo obravnavali na konferenci. Ugotovili smo. da si učenci želijo boljši odnos z učitelji. Zvedeli smo za željo, da bi začela delovati računalniški in čebelarski krožek. Pri zadnjem je problem dobiti zunanjega mentorja. Ugotovili smo tudi. da' krožki z zunanjim mentorjem ne delujejo redno. Izbrali smo tudi tri delegate za občinsko konferenco o šolski samoupravi, ki bo v Pišecah.
DUŠAN CANCER. 6.a OŠ Artiče
VEČ POSLUHA ZA TURIZEM!
VINICA — Tukajšnje turistično društvo, ki je bilo ustanovljeno konec letošnjega januarja, je številnim delovnim organizacijam, ki imajo v njihovem kraju obrate ali poslovne enote, poslalo vrsto pobud o izboljšanju turistične ponudbe v Vinici. Med drugimi so zaprosili PTT Novo mesto, naj razmisli o tem. da bi bila viniška pošta odprta tudi ob sobotah, saj v poletnih mesecih samo Župančičevo rojstno hišo obišče več kot 19.000 obiskovalcev, poin je tudi avtokamp ob Kolpi. poštev Vinici pa se poleg 2.500 prebivalcev krajevne skupnosti poslužujejo tudi ljudje iz Hrvaške. Poleg tega je društvo predlagalo črnomaljski kmetijski zadrugi. Dolenjkinemu tozdu Detajl ter Golfturistu — tozd Gostinstvo Bela krajina, naj v turistični sezoni delovni čas gostinskih in trgovskih obratov prilagodijo povpraševanju.
ZBIRAJO PRIJAVE ZA ŠOLANJE NA VIŠJI IN VISOKI ŠOLI
TREBNJE — Center za izobraževanje in kulturo zbira prijave za šolanje na višji in visoki stopnji šole za organizacijo dela. Prav tako bodo vpisovali v prvi letnik višje upravne šole. Obe Šoli bosta organizirani v Trebnjem, kandidati pa selahkopri-javijo na Centru za izobraževanje in kulturo na Kidričevi 2 v Trebnjem.
V OBRTNI ZADRUGI GRIČ ŠE IZTERJUJEJO DOLGOVE
BREŽICE — Začasni kolektivni poslovodni organ v Obrtni zadrugi Grič je imel v zadnjih mesecih ogromno dela, daje spravil v red neporavnane račune kupcev od 1982. leta dalje. Za 13 milijonov dolga je vložil 185 tožb. Toži celo štiri člane zadruge, ki skupaj s prometnim davkom dolgujejo nekaj nad lOmilijonovdinarjev. Predsednik začasnega kolektivnega organa dipl. inž. Tone Zorko je zborom skupščine ta teden poročal, da kadrovska in finančna sanacija uspešno potekata in da je zadruga zaključila minulo poslovno leto z razveseljivimi rezultati.
SKUPNA SLUŽBA SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI DRUŽBENIH DEJAVNOSTI NOVO MESTO
Na podlagi sklepa sveta delovne skupnosti razpisna komisija
razpisuje dela in naloge
VODJE SKUPNE SLUŽBE
Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih pogojev, predpisanih v zakonu, še naslednje pogoje:
— da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali družboslovne usmeritve,
— 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj napodobnihdelihin nalogah,
— sposobnosti vodenja, organiziranja in koordiriiranja,
— ostalo po družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občini.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Skupna služba SIS družbenih dejavnosti Novo mesto, Kidričev trg 3, s pripisom: »za razpisno komisijo«.
Kandidat bo na razpisana dela in naloge imenovan za dobo 4 let.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh poopravljeni
izbiri.
254/14-86
PTT podjetje Novo mesto TOZD ptt center Novo mesto
objavlja JAVNI NATEČAJ
za prodajo naslednjih rabljenih vozil:
znamka	reg.	leto	izklic.
vozila	štev.	izdelave	cena
ZASTAVA 750 M	NM 357-24	1977	50.000.-
ZASTAVA 750 S	N M 405-60	1978	40.000.-
ZASTAVA 750 S	NM 407-44	1978	60.000.-
ZASTAVA 750 LC	N M 623-88	1980	120.000-
ZASTAVA 750 LC	NM 623-89	1980	120.000,-
ZASTAVA 750 LD	N M 623-90	1980	65.000.-
ZASTAVA 435 F	N M 647-65	1980	80.000,-
IMV1600BR	N M 492-03	1978	125.000,-
IMV2200D	NM 432-67	1978	170.000.-
TAM 60T5 BE	N M 355-93	1977	200.000j-
TAM 110T10	NM 297-88	1975	300.000.-
Pravico udeležbe na javnem natečaju imajovsepravnein fizičneosebe. Ob pristopu morajo plačati varščino v višini 10% od izklicne cene.
O ostalih pogojih se bodo udeleženci lahko seznanili eno uro pred začetkom natečaja.
Javni natečaj bovsoboto,5.4.1986,ob10.00urivprosto-rih na Mali Cikavi pri Novem mestu.
257/14-86
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
z* obilni ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA. IN TREBNJE
Z datumom 31. 3. 1986 je izšla 6. številka Skupščinskega Dolenjskega lista, v kateri objavljajo:
OBČINA ČRNOMELJ odlok o določitvi poprečnegradbenecene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč, odlok o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče, odlok o proračunu občine Črnomelj za leto 1986 in sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občine Črnomelj za leto 1985;
OBČINA KRŠKO odlok o dopolnitvi odloka o imenovanju novih ulic v naseljih Brestanica, Krško, Leskovec in Senovo, odloko ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti, odlok o splošni prepovedi gradnjeobizmeritvenih znamenjih nadoločenih točkah geodetskih mrež, odlok o proračunu občine Krško za leto 1986, odlok o turistični taksi in poročilo o izidu glasovanja za izvolitev delegatov v družbenopolitični zbor skupščine občine Krško;
OBČINA METLIKA odlok o zaključnem računu proračuna občine Metlika za leto 1985, odlok o proračunu občine Metlikazaleto1986,
odlok o spremembi odloka o turistični taksi, odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč za območje občine Metlika za leto 1985 insklep o javni razgrnitvi grafičnih prikazov usnutkov prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Metlikaza obdobje 1986—2000 in grafičnih prikazov osnutka prostorskih sestavin družbenega plana občine Metlika za obdobje 1986—1990;
OBČINA NOVO MESTO odlok o spremembi odloka o določitvi stopenj prispevkov za izvajanje obrambe pred točo v osrednji Sloveniji, odlok o prenehanju lastninske pravice na obfnočju zazidalnega načrta stanovanjsko-obrtne pozidave severovzhodno odšolevSto-pičah, sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva v Zavodu za požarno varnost Novo mesto, sklep o oblikovanju konferenc delegacij za skupščino stanovanjske skupnosti, pravilnik o delni nadomestitvi stanarin, pravilnik o posojilih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu, pravilnik o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev na področju samostojnega osebnega dela, sklep o določitvi cen osnovnih komunalnih storitev, odredbo o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in zadovoljenjaza prodajo mleka v letu 1986, odlok o oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Novo mesto, odlok o razglasitvi splošne prepovedi za območje ZN Mirna peč — češenska hosta, odlok o razglasitvi splošne prepovedi za območje ZN Romsko naselje — »Dobruška gmajna«, odlok o razglasitvi splošne prepovedi zaobmočjeZN Vav-ta vas — razširitev šole, sklepo potrditvi zaključnega računadavkov in prispevkov občanov za leto 1985, sklep o sprejetju družbenega plana obči ne Novo mestoza obdobjeod leta 1986 do leta 1990, sklep o ugotovitvi, da je dogovor o temeljih družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986 — 1990 sklenjen, sklep o uskladitvi tarif za plačilo dela stroškov veterinarsko-higienske službe vobčini Novo mesto in ugotovitev rasti sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v letu 1985;
OBČINA RIBNICA odlok o podelitvi domicila 15. udarni diviziji NOVJ;
OBČINA TREBNJE Popravek odloka o zaključnem računu proračuna občine Trebnje za leto 1985, statutarni odlok o spremembi statuta občine Trebnje, odlok o cenah za geodetske storitve in odredbo o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1986 na območju občine Trebnje.
Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca p. o. Sevnica
Komisija za delovna razmerja razpisuje
prosta dela in naloge:
1. sekretarja DO
za nedoločen čas
Pogoji: višja izobrazba pravne, upravne ali sociološke smeri intri leta delovnih izkušenjali:srednjaizobrazbain 10 let delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah. Poskusno delo 2 meseca
2. fizioterapevta za enoto Brežice
za nedoločen čas
Pogoji: končana višja šola za fizioterapevta, opravljen strokovni izpit in dve leti delovnih izkušenj. Poskusno delo 3 mesece
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite kadrovski službi DO v 15 dneh po objavi. Obvestilo o izbiri bomo poslali v 15 dneh po izteku roka za prijavo.
245/14-86
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Metlika Odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu
objavlja
na podlagi 9. člena pravilnikao pogojih in merilihzapridobi-vanje stanovanjske pravice na stanovanjih, zgrajenih s sredstvi odbora za družbeno pomoč,
JAVNI NATEČAJ
za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanjih, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči.
I. Razpisni pogoji
Upravičenci za pridobitev stanovanjske pravice so:
a) družine in občani z nižjimi dohodki,
b) upokojeni občani
a) Družine in občani z nižjimi dohodki lahko zaprosijo za stanovanje, zgrajeno s sredstvi odboraza družbeno pomoč, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje,
— da poprečni mesečni dohodki prosilca in njegovih članov družine v preteklem letu ne presegajo 80% višine poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega SRS v preteklem letu,
— da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja,
— da je prosilec zaposlen na območju metliške občine,
— da ima prosilec stalno prebivališče na območju metliške občine.
b) Upokojeni občani lahko zaprosijo za stanovanje, zgrajeno s sredstvi odbora, ki jih jestanovanjskaskupnost najela kot kredit za nakup stanovanj pri Republiški skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
II. Merila za dodeljevanje stanovanjske pravice
a) občani in družinez nižjimi dohodki lahko glede na število , članov gospodinjstva pridobijo pri skladu stanovanjepo naslednjem normativu:
— za eno osebo 32 m2
— za dve osebi do 45 m*
— za tri osebe do 58 m?	'
— za štiri osebe do 70 m2
in za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva do 8 m2. Za člane gospodinjstva se na podlagi določil tega pravilnika štejejo: imetnik stanovanjske pravice in člani njegovega družinskega gospodinjstva, ki skupaj z njim stalno stanujejo. To so: zakonec, otroci, starši obeh zakoncev, če stalno živijo v družinski skupnosti.
III. Postopek za pridobitev stanovanjske pravice
Prosilec, ki želi dobiti stanovanjsko pravico, vloži prošnjo na posebej tiskanih obrazcih in priložena potrebna dokazila najpozneje do 15. 4. 1986 pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Metlika.
Če je poslana vloga pomanjkljiva, mora prosilec n a ustrezen poziv vlogo dopolniti, v nasprotnem primeru se vloga ne obravnava.
IV. Prednostna lista
Upravičenci za pridobitev stanovanjske pravice bodo razvrščeni na prednostno listo, ki bo objavljena v sredstvih javnega obveščanja.
Metlika, dne 3.4.1986
Predsednik odbora: Miiica Janžekovič, I. r.
247/13-86
»NOVOLES« lesni kombinat Novo mesto-Straža, n.sol.o. Delavski svet TOZD ŽAGA Straža razpisuje dela in naloge Individualnega poslovodnega organa — direktorja TOZD
Pogoji:
1. visoka izobrazba lesne ali druge ustrezne smeri ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del
2. najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornejših del
3. organizacijske in vodstvene sposobnosti
4. moralnopolitične vrline
Kandidati naj svoje vlogezdokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Novoles, lesni kombinat, kadrovsko socialna služba, 68351 Straža.
Kandidate bomo o izbiriobvestilinajpoznejev60dneh po končanem zbiranju ponudb.	259/14
OZ Bohor Glavni trg 40 68290 Sevnica
V Sevnici v centru starega dela mesta prodajamo
poslovni prostor
s 170 m2 uporabne površine. Prostor se lahko uporablja tudi kot stanovanje.
I nformacije na tel. št. 068-81-360 in 81 -796ali pismeno na našlov: OZ Bohor, Sevnica, Glavni trg 40.
246/14-86
SREDNJA ŠOLA TEHNIŠKIH IN ZDRAVSTVENE USMERITVE BORIS KIDRIČ NOVO MESTO
razpisuje skupaj s Tehniško fakulteto Maribor
vpis — izobraževanje odraslih
všolskem letu 1985/86 za I. stopnjo elektrotehnike, smer elektronika in elektroenergetika.
SŠTZU Boris Kidrič na osnovi kadrovskih potreb združen ega dela Dolenjskepripravljatudi organizacijo študija ob delu za gradbeništvo — I. stopnja. Če bo dovolj predprijav, je Fakulteta za gradbeništvo iz Ljubljane pripravljena proučiti možnost organizacije tega študija v Novem mestu že v letošnjem letu.
Izobraževanje ob delu bo potekalo pri SšTZU Boris Kidrič Novo mesto. Pogoj za organizirani pričetek v letošnjem letu je vsaj 35 študentov, ki bodo študirali ob delu.
Študentom bo določena minimalna kvota za nudenje organizirane pedagoške usluge.
Vpisni pogoji so enaki kot za redno izobraževanje. Predprijave se zbirajo v tajništvu SŠTZU Boris Kidrič, telefon 21-184.
če bo dovolj predprijav, bomo organizirali sestanek s študenti, kjer se bomo dokončno dogovorili o vseh pogojih študija.
Predprijave zbiramo na šoli do 20. aprila 1986.
252/14-86
TOZD BOR KRŠKO Komisija za delovna razmerja NOVOLES NOVO MESTO, TOZD »BOR« KRŠKO
OBJAVLJA prosta dela in naloge:
ČUVAJA—KURJAČA
pod naslednjimi pogoji:
— I'. stopnja usmerjenega izobraževanja
— izpit za kurjača za upravljanje parnih kotlov
— vozniški izpit B kategorije
— poskusno delo 30 dni
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati, ki žele združiti svoje delo v TOZD BOR Krško, naj oddajo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: NOVOLES-TOZD »BOR« KRŠKO, 68270 Krško.
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje 30 dni po sprejemu sklepa o izbiri.
249/14-86
INFORMATIVNI DAN IZLET V ŠKOFJO LOKO
Bilo je deževno sredino jutro, a za naju je bilo jasno. Z mentorico smo se odpeljali v Ljubljano, kjer seje zbralo vseh 24 nagrajencev za spis o obrtnem sejmu v Celju. Po svečanem sprejemu smo se odpeljali v Škofjo loko, kjer smo si ogledali srednjo lesarsko šolo in delavnico samostojnega obrtnika. Po kosilu v hotelu so nam razdelili knjižne nagrade. Še dolgo časa smo se zadržali v prijetnem razgovoru, nato pa nas je avtobus polne doživetij odpeljal prek Ljubljane in Novega mesta domov.
Petek, 7. marca, je bil za osmošolce iz vse Slovenije pomemben dan. Imeli smo namreč informativni dan. Obiskali smo šole, kjer nameravamo nadaljevati šolanje po končani osnovni šoli. Precejšnje število učencev naše šole se nas je napotilo v Brežice. Zbrali smo se v dvorani in predstojnik šole nam je opisal tamkajšnji srednješolski center. Vsakdo je šel potem po informacije na svojo šolo. Jaz sem bila na srednji ekonomski šoli, za katero se nas je odločilo veliko preveč učencev, zato se bojim, da ne bom sprejeta, kajti nebise rada preusmerila kam drugam.
MONIKA MAVSAR, 8. c.
OŠ Jurij Dalmatin Krško
IRF.NA VIDMAR, DARJA OBRČ. OŠ-Škocjan
GOSPODARSKA ZBORNICE SLOVENIJE LJUBLJANA ČASTNO SODIŠČE
SKLEP
častno sodišče pri Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani je v senatu, ki so ga sestavljali Stane Kovač kot predsednik, Janez Rozman in Ljudmila Kavčič kot člana, v obravnavanju obtožnega predloga tožilca pri tem sodišču zoper Adema Bajramija, slaščičarja v Novem mestu, Breg 2, zaradi kršitev dobrih poslovnih običajev po dne 20.12.1985 opravljeni ustni obravnavi, na kateri je obtožni predlog zastopal dr. Jakob Otrin, obtoženo stranko pa zagovornik Tone Škerlj, odvetnik v Novem mestu, po zaključnem dokaznem postopku, posvetovanju in glasovanju
sklenilo
I. Adem Bajrami, slaščičar, Novo mesto, Breg 2, je
odgovoren,
da je v letih 1984 in 1985 v svoji slaščičarni v Novem mestu, Cesta komandatna Staneta 4, v spodaj navedenih primerih prodajal higiensko oporečna živila, in sicer je:
1. dne23.4.1984 prodajal vaniljev in čokoladni sladoled, ki je bil zaradi previsokega števila mikroorganizmov higiensko oporečen;
2. dne 25.3.1985 prodajal vaniljevo torto in kremne rezine, kj so vsebovale preveliko število bakterijskih kontaminentov;
3. dne 8.8.1985 prodajal sladoled, ki je bil zaradi previsokega števila bakterij in koaguloze pozitivnega stafilokoka higiensko oporečen in je v zvezi s tem prišlo do zastrupitve 13 občanov.
Stemjeobtoženi ravnal v nasprotju zdoločili 10., 12., in 18. čl. zakona o obligacijskih razmerjih (Ur. I. št. 29/78), kar po določilih 133. in 134. čl. Statuta Gospodarske zbornice Sloven ije predstavlja kršitev dobrih poslovnih običajev, zato se mu po določilih 136. čl. Statuta Gospodarske zbornice Slovenije izreče ukrep družbene discipline:
javni opomin z objavo v časopisu Dolenjski list v Novem mestu.
II.	Obdolženi mora plačati strošKp postopka v znesku 9.864.— din in stroške objave na podlagi izstavljenega računa, vse v roku 15 dni pod izvršbo, in sicer na žiro račun št. 50101-637-58127 Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana, Titova 19.
Obrazložitev
Tožilec pri častnem sodišču je vložil obtožni predlog, da je Adem Bajrami, slaščičar v Novem mestu, Breg 2, dne 23.4.
1984 prodajal vaniljev in čokoladni sladoled, ki je bil zaradi previsokega števila mikroorganizmov higiensko oporečen, 25. 3. 1985 prodajal vaniljevoiprto in kremne rezine, ki so vsebovale preveiikoštevilo bakterijskih kontaminentov, 8.8.
1985 prodajal sladoled, ki je bil zaradi prevelikega števila bakterij in koaguloze pozitivnega stafilokoka higiensko oporečen in je v tej zvezi prišJo do zastrupitve 13 občanov.
Obtoženi priznava, da je prišlo do prijave sanitarne inšpekcije Temeljnemu javnemu tožilstvu v Novem mestu in sodniku za prekrške, kakor to navaja obtožni predlog. Priznava tudi kaznovanje po sodniku za prekrške. Meni pa, da samo analiza živilskega laboratorija v Novem mestu še ni zanesljiv dokaz, zlasti, ker ne pojasnjuje razlogov, ki so povzročili povečano število mikroorganizmov, oz. bakterijskih kontaminentov. Kar zadeva ovadbo 8.8.1985 (zaradi obolenja 13 občanov) je doslej ostalo le pri prijavi tožilstvu. Končno meni, da ni utemeljen obtožni predlog po določilih 10., 12. in 18. čl. zakona o obligacijskih razmerjih, ker dn svoje, obveznosti izpolnjuje z normalno skrbnostjo in vskla-du s pravili stroke. Zaradi družine v Makedoniji pajeobtože-ni večkrat odsoten in se mora zanesti na svoje delavce.
Vse očitane kršitve dobrih poslovnih običajev jeugotovila pristojna sanitarna inšpekcija v Novem mestu. Na podlagi odvzetih vzorcev je ugotovljeno, daje v vseh obravnavanih primerih obtoženi prodajal hudo oporečne slaščičarske izdelke, ki so bili daleč pod normalnim povprečjem in okuženi z zdravju škodljivimi bakterijami in zato neprimerni za promet z živili. Potrebne strokovne analize so pokazale, da so vsebovali njegovi izdelki tudi fekalne bakterije. Za primere 23. 4. 1984 in 25. 3. 1985 je bila od sodnika za prekrške ugotovljena odgovornost za promet oporečnih izdelkov in izrečena denarna kazen. V primeru 8.8.1985 pa je sanitarna inšpekcija sprožila kazensko ovadbo javnemu tožilstvu zaradi prodaje zdravju hudo oporočnega sladoleda, ki je vseboval preveliko število bakterij in koagulozo pozitivnega stafilokoka, kar je imelo za posledico, da je 13 ljudi moralo iskati zdravniško pomoč, od katerih je bilo 11 hospitaliziranih zaradi težje oblike prebavnih motenj. Odvzeti bris na snažnosti površin, naprav, opreme in pribora slaščičarskega obrata je pokazal precejšnjo nesnažnost zaradi prisotnosti prevelikega števila bakterij, tudi fekalnih. V tej zvezi je bila izdana odločba o začasnem prenehanju uporabe poslovnega prostora, zaposlene osebe pa napotene na ponovni zdravstveni pregled, kasneje pa še odločba o potrebni obnovi obratnih prostorov. Dokazno gradivo vsebuje podatke, da je bil obtoženi tudi predhodno, v letih 1981, 1982 in 1983, že v podobnih postopkih posanitarni inšpekciji in kaznovan od sodnika za prekrške.
Ugotovljeno dejansko stanje kaže, da je obdolženi v nadaljevalni kršitvi dobrih poslovnih običajev, saj jepoleg teh, ki so pod obtožbo, izkazanih več kršitev tudi iz prejšnjih let. Tega obtoženi nezanika. Obtoženi pase ne morez uspehom zagovarjati, da mu vzrok oporečnosti slaščičarskih živil v prodaji ni bil dovolj strokovno izkazan. Ni prav nobenega povoda, dabidvomiliostrokovnostiživilskegalaboratorijav Novem mestu glede na odkrite rezult Jte. Zadostuje dejstvo, da so bila zatečena živila oporečna in da je ta oporečnost v neposredni povezavi z ugotovljenim pomanjkanjem snage prostorov, naprav in v zvezi s samo proizvodnjo izdelkov. Vsak obrtnik odgovarja za neoporečno kakovost svojih izdelkov in je dolžan higienske razmere obratovanja prilagoditi, da to tudi doseže. Pri tem seveda ne zaleže izgovor na druge. Kršitev dobrih poslovnih običajev je prav gotovo izkazana z ugotovitvijo sanitarne inšpekcije, da je moralo določeno število uživalcev oporečnih živil iskati zdravniško pomoč. Prijava zadeve javnemu tožilstvu temelji na verodostojnih ugotovitvah sanitarne inšpekcije in zato glede ugotovitve kršitve dobrih poslovnih običajev ni potrebno čakati na končanje postopka, ki ga je sprožila kazenska prijava.
Končno ni mogoče sprejeti trditev zagovora, da pri očitanem ravnanju ne gre za kršitev 10., 12. in 18. čl. zakona o obligacijskih razmerjih. Navedene določbe nalagajo, da mora biti poslovanje v prometu v skladu s prisilnimi predpisi in moralo socialistične samoupravne družbe. V odnosu do strank mora temeljiti izpolnjevanje obveznosti na spoštova-'-nju vestnosti in poštenja, pri čemer je potrebno, da je izpolnjevanje obveznosti v skladu s potrebno strokovno vestnostjo in ravnanjem dobrega gospodarja. Zoper obtoženo stranko pa je izkazana očitana kršitev posanitarni inšpekciji in sodniku za prekrške navedenih pravnih predpisov, ki nalagajo večjo skrbnost za snažnost prostorov, delovnih priprav, materialov in zaposlenih.
Opisano ravnanje obtoženega kaže na težjo kršitev dobrih poslovnih običajev, kakor pravilno naglaša tožilec častnega sodišča. Zato je utemeljeno izrečen ukrep družbene discipline: javni opomin z objavo v časopisu Dolenjski list.
Sklep o stroških je utemeljen na sklepu Izvršilnegaodbora Gospodarske zbornice Slovenije z dne 16.9.1980 in 2. ods\ 48. čl. pravilnika o ureditvi in postopku pred častnim sodiščem.
Predsednik senata: Stane Kovač, dipl. iur, l.r.
Izvršilni odbor Skupščine Gospodarske zbornice Slovenije je na seji dne 6. 3. 1986 pritožbo Bajramija Adema na sklep Častnega sodišča zavrnil kot neutemeljeno.
248/14-86
strojepisko ,
ki jo zanima napredovanje v stroki, takoj zaposlimo.
TOZD
grajjka
NOVO MESTO, GLAVNI TRG 24 (p (068) 23-611
flgBMHBffaaat
i
MOTORNE ZAGE
Ugoden nakup za devizna sredstva vam nudi:
aG^OSTROJ LJUBLJANA
LJUBLJANA, Celovška 34, tel. (061) 313-062 AGROTEHNIKA-GRUDA, Tržaška c., telefon 268-341 MAT ALKA, Dalmatinova 2, telefon 327-261 TRGOAVTO, prodajalna Brežice
slovenski
tednik
7in
v vsaki itevilki objavlja mnogo zanimivih izvirnih reportaž iz domačih in tujih krajev, komentarjev in izborov iz tujega tiska ter prinaša obilo barvnih in črno-belih slikovnih informacij
v sleherni številki po tri humoreske, veliko risanih šal in nagradne križanke
7 D ima tudi veliko zanimivega za gospodinje (V svetu mode, Kuhajte z nami, Kotiček za nego, Praktični nasveti), več strani za najmlajše itd.
v 7 D je obširen spored slovenske, hr-vatske, avstrijske, madžarske in italijanske televizije, rubrike Vprašujemo za vas, Klementina, horoskop in druge
Ne pozabite: vsako sredo zjutraj slovenski tednik 7 D v vašem kiosku
Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb DO Emona Dolenjka Novo mesto
objavlja prosta dela in naloge
1. ORGANIZATORJA AVTOMATSKE OBDELAVE PODATKOV
2. TAJNIKA SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Pogoji:
pod 1.: višja ali srednja šolska izobrazba ekonomske ali tehniške smeri z 2. oz. s 3 leti delovnih izkušenj pri opravljanju objavljenih del in nalog. Dela in naloge so za nedoločen čas s polnim delovnim časom; pod 2.: srednja šolska izobrazba upravno-administrativ-ne smeri z 2 letoma delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih. Dela in naloge so za določen čas s polnim delovnim časom za nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Emona Dolenjka, DSSS, Novo mesto.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejetju sklepa o izbiri.
258/14-86
ISKRA ELEMENTI TOZD ELEKTROLITI MOKRONOG
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge
1. KONSTRUKTORJA
za konstruiranje opreme za proizvodnjo kondenzatorjev
— 2 delavca Pogoji:
— dipl. inž. strojništva, 3 leta delovnih izkušenj
— inž. strojništva, 5 let delovnih izkušenj
— opravljen strokovni izpit
2. ŠOFER AVTOBUSA —1 delavec
Pogoji:
poklicna šola za šoferje, izpit D kategorije, odslužen vojaški rok
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Nastop dela po dogovoru. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: ISKRA Elementi TOZD Elektroliti Mokronog — komisija za delovna razmerja, in sicer pOd 1. v roku 30 dni po objavi in pod 2. v roku 8 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po sprejetju sklepa samoupravnega organa.	'	255/14-86
LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO « Delovna skupnost
Komisija za delovna razmerja oglaša naslednja prosta dela in naloge:
1. VODENJE IN ORGANIZIRANJE DEL V ODSEKU KNJIGOVODSTVA
za nedoločen čas
2. KONTROLA PORABE IN ODPLAČIL KREDITOV
za določen čas — nadomeščanje delavke pa porodniškem dopustu	-
3. ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV IN OPREME
za določen čas — nadomeščanje delavke na bolniškem oz. porodniškem dopustu
Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1: višja šola ekonomske smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušenj
pod 2: srednja šola ekonomske smeri in najmanj 1 leto delovnih izkušenj
|5t>d 3: osnovna šola in 1 mesec delovnih izkušenj ter 1-mesečno poskusno delo
Kandidati, ki menijo, da bi navedena dela in naloge lahko uspešno opravljali in izpolnjujejo pogoje, naj oddajo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi v kadrovsko službo Ljubljanske banke Temeljne dolenjske banke Novo mesto, Kettejev drevored 1. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 45 dneh po zaključku zbiranja prijav.
250/14-86
Na podlagi 51. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 9. in 11. člena odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Skupščinski Dolenjski list, št. 17/80)
OBJAVLJA
Sklad stavbnih zemljišč občine Novo mesto posklepu komisije za oddajo stavbnih zemljišč, sprejetem na seji dne 25.3. 1986,
JAVNI RAZPIS
I. za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo individualne stanovanjske hiše z zakloniščem v soseski po ZN Bršljin — severni del, in sicer:
— lokacijo št. 89, ki leži na zemljišču pare. št. 648/3, k. o.
Bršljin, v izmeri 678 m2.
Odškodnina za zemljišče znaša 685 din/m2, kar znaša za 678 m2 din 464.430. Prispevek k stroškom priprave in komunalne opreme znaša za lokacijo din 1.902.992.
Vsak graditelj bo moral posebej plačati še prispevek za priključitev na vodovod in kanalizacijo; prispevek za priključitev na telefonsko omrežje, elektroenergetski prispevek za odvzem električne energije; prispevekzaspremembo kmetijskega zemljišča v gradbeno; zgraditi priključek objekta na vodovod, kanalizacijo, telefon, elektriko, javno cesto, urediti lokacijo v skladuzzahtevki lokacijskeodločbe s pridobitvijo projektov in gradbenega dovoljenja za graditev.
II. za oddajo lokacije št. 39 po ZN Regrške košenice za gradnjo stanovanjske hiše, nazemljiščupar.št. 1020/56, k.o. Gotna vas v površini 517 m2;
a) odškodnina za zemljišče znaša 685 din za 1 m2, kar znaša za 517 m2 din 354.145;
b) stroški priprave in delne komunalne opreme stavbnega zemljišča znašajo 4.077 din za 1 m2, kar znaša za 517 m2 din 2.107.809;
c) stroški že zgrajenega kanalizacijsKegapriključkaza hišo in stroški izgradnje telefonskega omrežja do soseske znašajo za lokacijo 164.512 din.
Skupni stroški pod a do c, ki bremenijo lokacijo, znašajo 2.626.466 din.
Vsak graditelj bo moral še posebej plačati prispevek za spremembo namembnosti zemljišča za površino, ki jo ima posamezna lokacija, elektroenergetski prispevek v odvisnosti od moči vhodnih varovalk, na svoje stroške zgraditi priključke na komunalne naprave (ceste, vodovod, kanalizacija, telefon, elektriko), urediti okolico objekta v skladu z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem tertehnično dokumentacijo ter sofinancirati izgradnjo manjkajočih komunalnih naprav, ki soše potrebne v tej soseski (dograditi pločnike v asfaltni izvedbi, dograditi javno razsvetljavo, zgraditi telefonsko omrežje, peš poti, igrišča, javne zelenice ter zgraditi zaklonišče v lastnem objektu).
Če organizacija združenega dela, v kateri interesent dela, ne združuje sredstev za komunalno opremo soseske po posebnem samoupravnem sporazumu, bo ponudnik dodatno plačal še vrednost nepovratnih vlaganj v komunalno opremo 590 din za m2.
Ostali pogoji:
1. Prispevek k stroškom priprave in komunalneopremeter odškodnino za zemljišče plača ponudnik ki najbolj izpolnjuje razpisne pogoje, v 15 dneh po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča.
2. Ponudnik, ki najbolje izpolnjuje razpisne pogoje, mora najkasneje v 15 dneh po ugotovitvi in obvestilu o ugotovitvi, da najbolj izpolnjuje razpisne pogoje, skleniti 1 pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča, kerbosicerze-mljišče oddano naslednjemu najugodnejšemu ponudniku.
3. Vsak ponudnik mora k vlogi za pridobitev lokacije priložiti potrdilo OZD, v kateri sta ponudnika zaposlena, o višini skupnega osebnega dohodka zadnjih 6 mesecev.
4. Varščino mora plačati ponudnik hkrati s prijavo, ki znaša 100.000 din.
5. Varščino mora ponudnik nakazati na žiro račun št. 52100-652-64082, Sklad stavbnih zemljišč občine Novo mesto, in izkazilo o vplačilu priložiti prijavi.
6. Rok za dostavo prijav je vključno 15. dan po uradni objavi v Dolenjskem listu.
7. Prijave morajo biti v zapečateni ovojnici ter označene z oznako »javni razpis«. Prijavo pošljitena naslov: SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE NOVO MESTO, Ljubljanska cesta 2.
8. Ob odpiranju prijav bo komisija za oddajo stavbnih zemljišč zahtevala od ponudnika na razpis dodatno dokumentacijo, če bo ta potrebna za ugotovitev najugodnejšega ponudnika po tem razpisu.
9. Vsa dokumentacija in ostali pogoji razpisa so interesentom na voljo pri Skladu stavbnih zemljišč občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2.
10. V primeru, da boza lokacijo več interesentov, ima med njimi prednost tista kategorija občanov, ki jih določa odlok o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem.
Številka: S-465-012/86-9 Datum: 26.3.1986
SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE NOVO MESTO 256/14-86
ZAHVALA
Nenadoma nas je v 68. letu starosti zapustit naš dragi oče, stari oče, brat in stric
LADO
ŠTUKELJ
borec iz 1.1942 — avtoprevoznik iz Semiča 36
Najlepše se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih in z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivu Iskre Semič, Zvezi borcev Semič, ZVVI Semič, ZŠAM Črnomelj, Belokranjskemu odredu, govornikoma Martini Jakša in Leopoldu Marinčku. Hvala darovalcem cvetja in vencev in vsem, ki so dragega pokojnika tako številno spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: otroci Marjan, Igor, Albinca z družinami, Tinka, sestra Micka z družino in ostalo sorodstvo
Berlin, Ljubljana, Oskoršnica, Semič, dne 20. marca 1986
Ne jokajte nad mojim grobom, prižgite lučko, naj gori, trpljenje moje je minilo, v spokojnem miru zdaj ležim.
ZAHVALA
Ob smrti naše ljubljene mame
ANE
ORLIČ
roj. Šavor
iz Grabrovca 47 pri Metliki
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter vsem. ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej pa se zahvaljujemo g. župniku iz Metlike za tako lepo opravljen obred.
Njeni najdražji
Preljuba naša mama, prezgodaj si odšla od nas, hiša pusta je ostala, a tebe od nikoder ni. osamele tvoje so poti.
ZAHVALA
Nenadoma nas je v 63. letu zapustila naša draga mama, tašča, stara mama, sestra, svakinja in teta
AMALIJA MLAKAR
roj. KOVAČ
iz Dol. Nemške vasi 31, Trebnje
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, pokojni poklonili cvetje in jo pospremili v velikem številu na zadnjo pot. Zahvaljujemo se tudi PEKU Novo mesto, TRIMU Trebnje in LITOSTROJU Ljubljana. Posebna hvala duhovnikoma za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: sin Tone z Vido, hčerke Marinka, Malči z družinami, vnuki ter ostalo sorodstvo
>
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tete
JOŽEFE TOMAŽIČ
iz Velike Loke 48
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ji darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni družini Repovž za nesebično pomoč, sosedom, pogrebcem, gospodu župniku in pevcem ter govorniku za poslovilne besede, PTT Novo mesto, VVO Trebnje TOZD Surovina Trebnje, ZD Trebnje, dr. Vilfanovi in dr. Žnidaršiču. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
	
	ZAHVALA
	V 64. letu starosti nas je zapustil dragi mož, brat, stric in svak
	ANTON
	MODIC
	iz Gabrja
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, mu darovali cvetje in vence ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala kolektivu in dr. Novaku, IMV Novo mesto, družinama Luzar in Boltes, pogrebcem, pevkam za zapete žalostinke, Ivanki Boltes za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljeni obred.	
Žalujoči: vsi njegovi	
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj naju je zapustil ljubi mož in očka
JANEZ GRDEŠIČ
iz Črnomlja
Zahvaljujeva se vsem tistim, ki so delili žalost in bolečino z nama. Težko je najti prave besede za zahvalo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Posebna zahvala njegovim sodelavcem in DPO DO Belt za organizacijo pogreba in vso pomoč, govornikoma tov. Tonetu Fabjanu in sodelavcu Marjanu Črnetu za poslovilne besede. Hvaležna sva poslovnim prijateljem, vsem DPO KS Črnomelj, Podjetju za ptt promet Novo mesto, kolektivu PTT Črnomelj, godbi na pihala, Semiškemu oktetu, vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje, s katerim ste zasuli njegov prerani grob. Hvala vsem za številna pisna in ustna sožalja.
Neutolažljiva žena Danica in sin Sandi
S cvetjem ti grob krasimo v trajno ljubezen in spomin, cvetje s solzami sveiimo, a v srcu je polno bolečin.
V SPOMIN
26. marca je minilo žalostno leto, polno bolečin in praznine v naših srcih, odkar nas je v cvetu mladosti tragično zapustil naš ljubljeni sin in brat
JANKO ZUPANČIČ
z Iglenika pri Veliki Loki
Čas neizogibno beži, p bolečina ostaja. Ostal bo večno v naših srcih in mislih, kjer je bil, in ostal bo del našega življenja. Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate in krasite njegov prerani grob.
Vedno žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta
MARTINA MIRTIČA
iz Brezove rebri
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, podarili cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre in tete
ANE ŠTRAVS
iz Podturna
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, sodelavcem in znancem, ki ste jo z nami pospremili na njeno zadnjo pot, ji darovali cvetje ter nam pisno ali ustno izrazili sožalje. Zahvala g. kaplanu za lepo opravljeni poslovilni obred.
Vsi njeni
Vsa sreča je pri nas minila, ko tebe. draga mama, zemlja je pokrila. Vse bolj osamljene so zdaj poti, odkar več tebe, draga mama, ni.
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je zapustila naša žena, draga mama, stara mama in sestra
MARIJA GOLOBIČ
Vrhe 5
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, ki so nam pomagali, sorodnikom in znancem, IMV Novo mesto. Prav lepa hvala tudi gospodu dekanu za lepo opravljeni pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti naše drage
MICKE ZUPANČIČ
iz Krškega
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo obiskovali, pospremili na zadnji poti, vsem, ki ste prekrili njen grob z venci in rožami ter z nami ■sočustvovali. Zahvaljujemo se častnim sestram v RESI za čutečo oskrbo v zadnjem letu njene bolezni in zdravnikom zdravstvenega doma Krško^še posebno dr. Sikošku za večletno zdravljenje. Hvala Branku Sobi za lepe poslovilne besede, pevcem »Rudi Rožanc« iz Zdol za izbrano petje in župniku za opravljeni obred.
VSI NJENI
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustila draga mama in stara mama
MARIJA LAKNER
Špeharje 2
Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, sodelavcem iz IMV Črnomelj in VVZ Najdihojca Ljubljana za vso pomoč, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. Hvala župniku za opravljeni obred in pevkam iz Doblič za lepo zapete pesmi.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi žene, mame, stare mame, sestre in tete
KAROLINE KRALJ
. N	Štrit 8,
Bučka
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje in vence. Posebna zahvala duhovniku za opravljeni obred in lepe poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru za občuteno zapete pesmi, gbvorniku za besede pri odprtem grobu in vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Z bolečino v srcih smo se poslovili od naše ljubljene mame, stare mame, sestre, tete
ELIZABETE KUHELJ
roj. Bučar
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Hvala pevcem in duhovniku za opravljeni obred, hvala vsem. ki ste pokojno spoštovali in jo imeli radi.
Vsi njeni Stavča vas, 12. marca 1986
ZAHVALA
V 65. letu starosti nas je za vedno zapustil mož, ata in stari ata
IVAN ŽEFRAN
iz Bereče vasi pri Suhorju
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, UNZ Novo mesto, PM Metlika, GD Suhor in govornikoma, za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti.
Žalujoči: žena Mimica, sinovi Zdravko, Bojan in Ivan z družinami ter ostalo sorodstvo
Oh, kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sede! med vami. resnico povedal — pa me tišči steptan nad mano grob...
V SPOMIN
ANTONU AGNIČU
Mlake v Beli krajini
6. aprila minevata dve žalostni leti, odkar si mnogo prezgodaj zapustil svoj dom, ki si ga tako ljubil, in nas pustil same v solzni dolini trpljenja.
VSI TVOJI
Ah črni dan. zakaj si moral priti?
ZAHVALA
V 44. letu nas je zapust il dobri mož, brat in stric
JOŽE BREGANT
Žaloviče 40
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje in pokojnega v tako velikem številu spremili k mnogo preranemu počitku. Hvaja župniku za lepo opravljeni obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
boleči izgubi naše najdražje mame. stare mame, sestre in tete
MARIJE
SMREKAR
i< Šmarjete
se iskreno zahvaljujemo, sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom, delovnim organizacijam in DPO. ki so nam izrekli sožalje in podarili cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Hvala osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za skrbno nego in duhovniku za opravljeni obred.
Vsi njeni
17
Ol
i.	- Jt;:
t	sr
št. 14 (1912) 3. aprila 1986
DOLENJSKI UST
mmzmzz.
Četrtek, 3. aprila — Ljuba Petek, 4. aprila — Izidor Sobota. 5. aprila — Vinko Nedelja, 6. aprila — Viljem Ponedeljek, 7. aprila — Darko Torek, 8. aprila -— Albert Sreda. 9. aprila — Tomaž Četrtek, 10. aprila — Matilda
LUNINE MENE
9.	aprila ob 7.09 — mlaj
BREŽICE: 4. in 5. 4. ameriški vohunski film Mata Hari. 6. in 7.4. ameriška vojna komedija Nora invazija na Kalifornijo. 8. in 9.4. ameriški erotični film Bolero.
ČRNOMELJ: 3.4. ameriški film Zadnji horrorfilm. 4. in 6.4. ameriški film Superagenti. 6. 4. španski erotični film Učenke Madam Olege. 8. 4. francoski film Operacija Banzai. 10.4. film Deset minut do polnoči.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 3. 4. filmsko gledališče — jugoslovanski film Taivanska kanasta. Od 4. do 6.4. (ob 16. in 18. urijameriški film Morilski avto — Christina. Od 4. do 7. 4. danski erotični film Seksualne fantazije. 8. in 9.4. ameriška drama Ne dam svoje hčerke. 10.4. filmsko gledališče — jugoslovanski triller Tretji ključ.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 4. do 6.4. nemški film Zeleni pekel. Od
7.	do 9. 4. ameriška komedija Smešna stran zgodovine..
SEVNICA: 3.4. film Rafali v puščavi. 4. in 5.4. film Psiho II. 6. in 7.4. film Strajker. 9. in 10.4.filmNočnaizmena.
stanovanja
DO NOVOTEKS išče za strokovne sodelavce v Novem mestu 3 garsonje-. re, vsaj delno opremljene. Informacije in ponudbe pošljite v kadrovski oddelek, tel. 23-030.
motorna vozila
PRODAM P 125, letnik 1976. Okleščen, Praproče 7, Straža.
Z 101, letnik 1980, prodam. Tel. 21-018.
R 4 GTL, letnik 1983, prodam. Kos, Ločna 7, Novo mesto.
Z 750, letnik 1980, prodam. Marjan Krnpež, Orehovec 19, Kostanjevica.
126 P, letnik 1982, prodam. Pleško, Mestne njive 11, Novo mesto.
I! 4 GTLJ, letnik 1984. prodam za 100 SM, registriran do marca 1987, prevoženih 21500 km. Tel. 20-395, po
18.	uri.
ZASTAVO 101 GT 55, letnik 1934, prodam. Telefon 20-413.
ZASTAVO 126 P, letnik 1982, prodam. Telefon dopoldne 72-550 ali naslov: Breda Mavsar. Nikole Tesle 12, Krško.
Z 101, letnik 1979. prodam. Bevec, Vinji vrh 11, Šmarješke Toplice tel. 84-025
MINI, starejši, ohranjen, prodam. Ljubljanska 14/stanovanje 1.
TOMOS 15 SLC, letnik 1981, prodam. Srebrnjak, Veliki Slatnik 34, Novo mesto.
UGODNO prodam fiat 750 S, letnik 1978, obnovljen. Janez Radovan, Loka 3, Šentjernej.
ZASTAVO 750, letnik 1985 (september), prodam. Tel. 20-381, popoldne.
126 P, letnik 1980, prodam. Tel. 85-264.
Z 750, Jetnik 1977, prodam. Jože Kastelic. Ždinja vas 5 a.
GOLF diesel, češnjeva barva, star eno leto, prodam. Tel. 85-143.
LADO 1205, staro 5 mesecev, prodam. Tel. 44-335.
R 4 TL, letnik 1984, prodam. Kostrevc, Mestne njive 7, Novo mesto, tel. 22-387.
ZASTAVO 750, letnik 1977, registrirano in ohranjeno, prodam za 15 SM. Štefan 7, Trebnje.
PRODAM motor Tomos .avtoma-tik. Tel. 85-114.
101 L 1980 prodam ali menjam za 750. Pavlič, Gor. Maharovec, Šentjernej.
ZASTAVO 101, letnik 1979, prevoženih 40700 km, registrirano do 1987, prodam za 50 M. Informacije na telefon (068) 82-010, v popoldanskem času.
ZASTAVO 101 GT, letnik 1984, prodam, Jerman, Gorenja vas 9, Mcjkro-nog.
PRODAM tomos automatik A 3 za 3 M. Pod Trško goro 33, Tel. 20-557.
SAAB 96, odlično ohranjen, zadnji model, ugodno prodam. Ragovska 20„ Novo mesto.
UGODNO prodam R-4 GTL,letnik 1984. Zupančič Jože, tel. 26-123.
UGODNO prodam 126 P. Informacije tel. 26-416.
Z 101, letnik 1975, prodam. Hiti, Šmarješke Toplice.
PRODAM motor Colibri 14 TLS. Informacije od 16. uredalje po telefonu
  ......-n- ■ "■«"»•{ ■
126 P. letnik 1981. in Z 750. letnik 1976, prodam. Tel. 84-923.
GOLFin R4prodam. AntonBrajar, Dol. Karteljevo 16. Novo mesto.
ŠKODO SL 110 prodam. Tršinar, Martinja vas 1, Mokronog.
LADO 1500 SL, motor 1196 ccm, v voznem stanju, školjka karambolira-na, prodam po delih ali celo. Zdenko Eržen. Gubčeva 12, Brežice.
ZASTAVO 750, letnik 1975, neregistrirano, prodam ali zamenjam za Apn 4. Groblje 15, Šentjernej.
DNO školjke in levi blatnik za zastavo 750 prodam. Holer. Soteska 7, Straža.
GOLF JGL, letnik 1982, prodam. Tel. 26-457.
PRODAM Z 101 ter motor, letnik 1976, menjalnik ter kolesa za Z 101. Luzar, Dol. Suhadol 32, Brusnice.
PRODAM motor avtomatik, star 10 mesecev, dobro ohranjen. Cena po dogovoru. Mirko Razdrh, Dobrava 4, 68211 Dobrnič.
DIANO prodam po delih. Dodatno: vlečno kljuko, plavo barvo, nove gume, elektronski vžig. Hegediš, C. herojev 29 a. Novo mesto.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1974. Boris Markovič, Podturn 77, Dolenjske toplice.
PRODAM R 4 TL, letnik december 1983. Zorc, Škocjan 28.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA:	občinske	konference	SZDL
Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika. Novo mesto, SevnicainTrebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 80 din, letna naročnina 3.000din; za delovne in družbeneorganizacije6.000 din, za tujino 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialneoglase 1.200 din, na prvi ali zadnji strani 2.400, za razpise, licitacije ipd. 1,600din. Mali oglas do 10 besed 700 din, vsaka nadaljnja beseda 70 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova3, p.p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610,telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
PRODAM Z 126 P, letnik 1979. Milan Rižnar, Mestne njive 10, tel. 23-370.
TOVORNI AVTO FAP 13 K-kiper z
dvigalom in pogodbenim delom prodam. Jože Novak, Gor. Straža 215, Straža.
UGODNO PRODAM TOMOS
avtomatik 3. Jože Živič, Armeško 52, 68280 Brestanica.
R 18 2,5 leta, kot nov, prodam za -60% ceneje. Tel. 61-747.
PRODAM PEUGEOT 404 po delih in varnostni lok za deutz 48/06. Fink, Sela 6 pri Straži.
PRODAM 126 P, letnik 1980. Rifelj, Ždinja vas 30, Otočec.
PRODAM VVARTBURG, starejši letnik, registriran'do novembra.^Martin Bratkovič, Apnenik 2, 68310 Šentjernej.
PRODAM VVARTBURG, starejši letnik, registriran do oktobra, ter več rezervnih delov in plinsko napravo za Z 101. Ivan Stopar, Dol. Straža 126.
126 P, maj 1984, prodam Miklič, Podturn 34, Dolenjske Toplice, po 15. uri.
ZASTAVO 850, letnik 1981, dobro ohranjeno, prodam. Gnidovec, Dol. Straža 114.
PRODAM TAM 5000 kiper, dobro ohranjen, letnik 1973. Jože Berus, Vel. Podljuben 5, Uršna sela.
FIAT 127, letnik 1977, prodam. Andrej Simčič, Orehovec 37 a, Kostanjevica.
APN 6, star 8 mesecev, ugodno prodam za 15,2 M. Tel. 21-079.
R 4 GTL, letnik 1982,_ dobro ohranjen, prodam. Kastelic, Šentjošt
19.	Tel. 43-820.
PRODAM Z 750, letnik 1977, registrirano do 1987. Viktor Kastelic, Srebrniče 11, tel. 26-270.
UGODNO PRODAM ŠKODO,odlično ohranjeno. Žičkar, Grežeča vas 18, Leskovec.
PRODAM ZASTAVO 750. Jože Erjdvec, Gor. Suhadol 18, Brusnice.
Z101, november 1979, prodam. Tel. 21-520, od 16. do 18. ure.
UGODNO PRODAM TOMOS 14 TLC. Martin Kaplan, Volčkova 3, Šentjernej.
PRODAM ZASTAVO 750, karamb-olirano, po delih. Horvat, Koglo pri Šmarjeti.
126 P, letnik 1979, dobro ohranjen, prodam. Srečko Zupančič, Lokve, n. h., Črnomelj.
. PRODAM 126 P, letnik 1980. Vidmar, Suhor 14, Dolenjske Toplice.
kmetijski stroji
TRAKTOR Fendt 15 s hidravliko in koso prodam. Anton Vodopivec, Hrastje 19, Šentjernej. , UGODNO prodam traktor TV (18 KM), dobro ohranjen, s plugom, koso kultivatorjem in škropilnico. Ogled vsak dan. Danica Herak, Brašljevjca 12 pri Metliki.
prodam
PRODAM novo škropilnico Mio-standard z bencinskim motorjem in 100-litrski rezervoar. Črtalič, Gor. Brezovica 18, Šentjernej.
TRAKTOR John Dere (49 KM) s koso in nakladačem prodam po zelo ugodni ceni. Stanko Rožman, Meško-va 2, Trnje, Brežice.
PRODAM traktor Zetor 2511 s kabino in koso. Anton Rus, Zemelj 5, Gradac, tel. 56-787.
UGODNO prodam skoraj nov kultivator italijanske izdelave sprikolico, plugom in cirkular. Rajer, Štefan 21. 68210 Trebnje.
KOSILNICO BCS 127, malo rabljeno, prodam. Telefon 51-595.
TRAKTORSKI plug slavonac, uvožene gume 10—15 za nakladalko, prodam. Zalokar, Vinica, Šmarješke Toplice.
TRAKTOR ferguson 35, z bočno koso, prodam. Zaman, Hrvaški brod 10, Šentjernej.
PRODAM nov plug IMT. Alojz
Junc, Gorenja vas. Šmarješke Toplice.
PRODAM motokultuvatorCOMBI REX 8 KM s priključki in dele za ZASTAVO 750 in FIAT 850. Tel. 26-898.
TRAKTOR fendt 1025 (50 KM). Srečko Franko, Gor. Vrhpolje 17, Šentjernej.
PRODAM obračalnik 220 in plug slavonac. Jeglič, Orešje 1, Šmarješke Toplice.
SADILEC polavtomatski za krompir, predsejalnik, skoraj novo, prodam. Zdravko Tomazini, Mahovnik, Kočevje.
OBRAČALNIK Sental prodam. Korelc, Gorenja vas 4, Dobrnič.
TRAKTOR TV 18, dobro ohranjen, prodam. Martin Perc, Suhor pri Vinici.
ŠTORE 502 prodam. Jože Žaren, Hrvaški Brod 17, Šentjernej.
PRODAM zaščitni lok za traktor Deutz 48. Ivan Rabzelj, Hrvaški Brod 4, Šentjernej.
TRAKTOR frosche (28 KM) prodam. Bogomir Jankovič, Vinja vas 16, Novo mesto.
PRODAM rabljene traktorske gume 8-32-AS. Jože Pirnar, Dol. Prekopa, 68311 Kostanjevica.
PRODAM nov enobrazdni plug za TV 523. Šime, Črmošnjice 6 pri Stopičah.
UGODNO prodam dobro ohranjeno kosilnico BCS. Praznik, Pristavica 4, Šentjernej.
UGODNO prodam traktor Ursus 355, dobro ohranjen. Alojz Planinc, Bučerca 1, Krško.
PRODAM varnostni lok za traktor Štore — fiat. Gor. Podboršt 11, Mirna peč.
PRODAM kabino za Univerzal, novo. Anton Drab, Konec 7 pri Podgradu, Novo mesto.
TRAKTOR Warshalovski (30 KM), hidrofor (180 1), 5-stopenjsko pumpo, novo, nerabljeno, elektromotor (7,5 KM) prodam. Rudi Sitar, Jablan 9, Mirna peč.
KUPIM starejšo hišo, začeto gradnjo ali zazidljivo parcelo v Šentjerneju, Kostanjevici alivokolici. Franc Čukaj-ne. Mihovo 11. Šentjernej.
KUPIM uporaben kolovrat. Pustite svoj naslov v oglasnem oddelku.
KUPIM otroški voziček. Tel. 22-578.
KUPIM nakladalno prikolico, rabljeno, od 19 kubikov dalje. Telefon (068) 72-867, popoldne.
HIŠO z vrtom kupim v okolici Novega mesta. Šifra: JUNIJ.
KUPIM tricikel APE KAR Piagio. lahko v okvari. Fotograf Cvetko Tramte, Breška vas 3, Šentjernej.
kupim
posest
OTROŠKO poni kolo prodam. Tel.: (068) 22-008.
PRODAM Iskrine električne škarje (nastavek), cena 1,5 SM. Tel. 26-416.
PRODAM 6-sedežno garnituro in kavč z dvema foteljema. Tel. 32-030.
KAMERO SUPER 8, žensko poročno obleko št. 37. raztegljiv kavč poceni prodam. Tel. 26-248.
PRODAM črno-beli TV, star eno leto. Tel. 22-494, popoldan.
PRODAM avtoradio s kasetofonom in moško kolo. Tel. 25-735.
PRODAM harmoniko Melodija. 80-basno, za 10 SM. Tel. (068) 68-363.
PRODAM večjo količino sena. Alojz Bele, Čadraže 12, Šentjernej.
PRODAM večjo količino sena in litoželezno kopalno kad 70 x 140 cm. Simončič, Sela, Šentjernej.
UGODNO PRODAM malo rabljen plinski štedilnik (4 plin) in hladilnik s 50-litersko zamrzovalno skrinjo, Informacije: Ivanuša. Dalmatinova 1, Krško, popoldan.
PRODAM čebelnjak 3x5, primeren za barako na gradbeni parceli. Benčina, Hudenje 10, Škocjan.
SENO. kakovostno, prodam. Anton Vidic, Zajčji vrh 18, Štopiče.
SKEDENJ (pod) prodam. Tel. 23-874.
BARVNI TELEVIZOR Gorenje ugodno prodam. Tel. 71-754, vsak popoldan.
DOBRO OHRANJENO SPALNICO prodam za 7 M. Tel. 47-097.
PRODAM novo športno kolo Maraton. Tel. 26-724 v večernih urah.
PRODAM tri kobile domače vzreje, po izbiri. Račič, Vihre 17, Leskovec pri Krškem, tel. 72-796.
PRODAM kobilo, pripuščeno, z enomesečnim žrebičkom. Kastelic, Klečet 7, 68360 Žužemberk.
PRODAM italijanski voziček-glo-bok, športni, koš in oblačila za otroka do enega leta starosti. Tel. 25-403, po
17.	uri.
PRODAM košnjo trave v Kozarjih. Marija Fridel, Prekopa23, Kostanjevica.
PRODAM 5 ton sena. Hrovat, Pristava 22, Novo mesto.
TV color, ekran 56, v garanciji do septembra 1986, prodam. Turšič. Veliki Trn 12, Krško, tel. (068) 89-247.
PLUG prodam. Pravne. Mirna. tel. (068) 47-363.
PRODAM črno-beli TV, star eno leto. Tel. 81-480, dopoldne.
PRODAM dve toni sena na Bučki. Tel. (061)662-774.
PRODAM več gobelinov. A. Mlakar, Hrastulje 47, Škocjan.
PRODAM televizor Gorenje, črno-beli, star 18 mesecev. Telefon 56-307.
PRODAM Novolesovo dnevno sobo. Kavč, Šegova 58, Novo mesto, telefon 23-974.
PRODAM dveletne sadike žive meje. Informacije: Pokorny, tel. 24-289, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjeno spalnico (orehov furnir). K Roku 71, Novo mesto.
PRODAM rabljen hladilnik z zamrzovalno skrinjico. Gotlib, Cesta herojev 26, Novo mesto.	'
PRODAM raztegljiv kavč in dva fotelja. Ogled od 19. uredalje. Ercego-vičevič, Ragovska 10, Novo mesto.
KRZNENE prevleke za avtomobilske sedeže in naslonjali za glavo prodam. Rems, Ragovska 34, Novo mesto.
PRODAM seno na rastilu. Dam tudi vinograd v najem. Bakšič, Koroška vas 4, Novo mesto.
HRASTOVE DESKE debeline 6, 3 in 5 cm prodam. Naslov v upravi lista (1779/86).
PRODAM otroško posteljico. Kovačič, Ragovska 6, Novo mesto.
PRODAM hifi Grundig 500 RPC 100 W z zvočniki. Informacije po telefonu 21-826, interna 446 od 6. do 14. ure.
PRODAM več ton sena. Cvelbar, Šmarjeta 5.
PRODAM 5 t hribovskega sena po 15 din. Stanko Musar, Mirna, Roje II, tel. (068) 47-414.
PRODAM 2000 kg sena. Bračika. Gotna vas 40, Novo mesto.
AKVARIJSKE RIBE prodam. Viljem Pintar, Strojarska 3, Novo mesto.
PRODAM nekompletno prikolico za osebni avto. Irjformacije na tel. 22-750, v večernih urah.
PRODAM športno kolo na 5 prestav in hladilnik. Matjaž Pečnik, Majde Šilc 22, Novo mesto.
UGODNO prodam spalnico. Štih, Jedinščica 14, Novo mesto.
HIŠO v Škocjanu, novo, prodam. Oglasite se na telefon (041) 314-599.
PRODAM 20 arov vinograda na lepi sončni legi, 8 km od Novega mesta. Dostop z avtomobilom. Naslov v upravi lista (1778/86).
PRODAM tri leta star vinograd na malem Vinjem vrhu. Franc Pucelj, Grmovlje 18,68275 Škocjan.
HIŠO v Novem mestu, novo, prodam. Ponudbe pod šifro: »21«.
PRODAM vinograd (cca 30 arov) z zidanico v Knežiji. Informacije v Potočni vasi 22, Novo mesto.
PRODAM vinograd (10 arov) v Golobinjku. Dostop možen z avtomobilom. Elektrika v vinogradu. Primerno za vikend. Turk, Mirna peč.
PRODAM 35 arov gozda na Ratežu. Drobež, Gomila 2, Šentjernej.
NALJUBNU prodam 16arov,polovica je vinograda, ostalo v celini. Na parceli je elektrika, dostop z avtomobilom. Tel. 25-195.
PRODAM 18 arov vinograda z nedograjeno zidanico na Ljubnu pri Drganjih selih. Naslov: Partizanska 10, Novo mesto, ali tel. 23-253,23-252.
VINOGRAD (Sela pri Zajčjem vrhu) prodam. Udovč, Črmošnjice 35.
VINOGRAI) oa gori Trnič pri Mirni prodam. Žukovec, Gor. Nemška vas ' 11. Trebnje.
PRODAM vinograd in hram na Ještovcih v izmeri 5 a. Jože Hočevar, Prečna 80, Novo mesto.
HIŠO. vseljivo, primerno za obrt, prodam. Štefan Kovačič, Gor. Vrhpolje 12, Šentjernej.
PRODAM njivo (20 arov 95 m2), travnik (23 arov) — Log pri Boštanju. Informacije na tel. (068) 82-460.
PRODAM njivo v k. o. Krška vas, v izmeri 5344 m2. Podrobnejše informacije dobite na naslov: Martin Pange-ršič. Preddvor 52, 64205 Preddvor, ali po telefonu (064) 45-044.
HIŠO v Brestanici, adaptirano, vrt, garaža, telefon, nujno prodam najugodnejšemu ponudniku. Telefon (068)572-163.
.PARCELO z gradbenim dovoljenjem v. Novem mestu prodam. Ragovska 20, dopoldne.
UGODNO se proda parcela v izmeri 17 a vinograda in 20 a gaja. Vinograd je na žici, star 12 let. Primerno za vikend. Elektrika in asfalt v bližini. Pogleda se lahko na Malem vrhu pri Antonu Rožmanu, številka 29, Globoko.
ZATEKEL seje mlad volčjak. Informacije po tel. 20-311, popoldne.
SPOZNATI želim moškega pri petdesetih, višje postave, ljubitelja plesa in izletov, 'za družbo ob vikendih. Šifra: »SPORAZUM«.
UREJEN moški, 60 let, v lepem kraju Dolenjske iščc.urejeno gospodinjo okrog 55 let. Ostalo ustno, naslov v oglasnem oddelku (1777/86).
službo dobi
KV NATAKARJA(ico) ali kuharico iščem. Vse informacije na telefon 23-979.
ZAPOSLIM samostojno šiviljo z znanjem kreiranja. Delo samo dopoldne. OD dober. Jožica Sevšek, MDB 12 a, Leskovec pri Krškem, tel. 74-981.
DELAVCA za protikorozijsko zaščito avtomobilov, po možnosti ličarja, sprejmem. Tel. 22-372, dopoldne.
SPREJMEMO sodelavca za delo v drevesnici — vrtnarja ali vrtnarskega tehnika. Kandidat ima lahko kvalifikacijo sorodne stroke. Potrebno je veselje in razumevanje zadelo v drevesnici. Nastop in OD po dogovoru. Parkovno vrtnarstvo in drevesničarstvo STRGAR, 61231 Črnuče, Pot v smrečje 2, telefon (061) 373-574.
ZAPOSLIM dva delavca v cementni-
narstvu. Jože KIC, 'Dobrava 54, Škocjan.
ZAPOSLIM polagalca podov (KV ali PKV). Možnost priučitve. Parke-tarstvo Jože CESAR, Gotna vas 12/a, tel. 23-923.
TAKOJ sprejmem delavca za delo v kovinski galanteriji. Ivan Koračin, Partizanska 11, Novo mesto, tel. 21-
008.
ZIDARJA in DELAVCA zaposlim takoj..Tel. 23-915.
		
TONČKA ŠPEHAR, Podhosta 40, prepovedujm ALOJZU ŠPELKU, Jama 9, pašo kokoši ter hojo in vožnjo po parceli št. 55/L Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.		
		
DVOJNI praznik praznuje naš dragi mož, oče in stari oče FRANC ŠINKOVEC iz Mokrega polja. Veliko zdravja in še mnogo let mu želijo žena Pepca, sinovi Silvo ter Jože in Franci z družinama. Vnuki Katja, Aljoša, Polonca in Marko pa mu pošiljajo 75 poljubčkov.
FRANCU HOČEVARJU, ki živi v Nemčiji, vsenajboljšeza rojstni dan — Podgorci.
6. aprila praznuje 50. rojstni dan naš dobri in skrbni b^it in stric ALOJZ MIKEC — SLAVKO, Mali Slatnik 14. Za njegov praznik mu želimo vse najboljše, posebno še veliko zdravja in osebne sreče. Brat Peter z družino.
razno
ODDAM delo na domu. Kličite na tel. (068) 44-429.
IZGUBIL se je pes pasme POEN-TER — belo črn. Sliši na ime APOLO. V levem ušesu ima tetovirano številko 60062. Informacije sporočite na telefon (068) 51-163.
Iščem varuško za 19-meseinega fantka v bližini Kristanove ul. Tel. (068) 26-768.
K
obvestila
HITRO, POCENI IN Z GARANCIJO, popravljam vse gospodinjske: stroje in elektromotorje. Tel. 25-393 od 16.—22. Se priporočam!
ŽAGAM drva v Novem mestu ins izven Novega mesta. Telefon 21-360.'
SERVIS ISKRA in ELMA — ROVVENTA v Metliki, Breg revolucije, n. h. (nad Vinsko kletjo). Ivan PETRIČ, elektroinstalacije in popravilo gospodinjskih aparatov, tel. delavnica 58-649, tel. — stanovanje 58-467.
NEREDNO PLAČUJEJO ČLANARINO ZA ZK
TREBNJE — Na seji predsedstva OK ZKS Trebnje so določili člane komiteja, ki so dolžni spremljati delo posameznih osnovnih organizacij ZK. Ker iz osnovnih organizacij ZK Velika Loka, Šentlovrenc, Dol. Nemška vas, Mirna, Šentrupert, Trebelno in Dobrnič ni rednega dotoka članarineali pa je ne plačujejo vsi člani, predsedstvo
poziva na reuno plačevanje in nakazovanje naročnine. Osnovneorganizacije kasnijo tudi s poročili z volilno-programskih sej, tako da v občinskem komiteju ne morejo pripraviti poročila in ocene. Seveda prosijo, naj poročila čimprej pošljejo iz vseh osnovnihorga-nizacij, kjer tega še niso naredili. Iz osnovnih organizacij morajo poslati tudi imena kandidatovza političnešole v občini, pri CK ZKS in CK ZKJ. Za slednjo morajo poslati prijave do 21. aprila.
KUPIM pisalno mizo od otroške sobe »Peter« (zeleno-bela kombinacija). Kramar, tel.: 21-550.
KUPIM novejše dvoinpolsobno stanovanje, centralno ogrevano, v Novem mestu. Ponudbe pod šifro: »NOVO MESTO«. .
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega brata, strica in svaka
FERIJA
BUKA
iz Novega mesta
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo SOB Novo mesto, ZZB NOV, pevcem ter govornikoma za poslovilne besede.
ŽALUJOČI: vsi njegovi
Grob smo napravili li v srcu kjer trohnobe mrzle ni, vanj položili tebe, ljuba mali, kjer živiš, kot bila si.
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je 21. marca nenadoma zapustila naša ljuba mama, stara mama, sestra in teta
ZOFIJA ZIHERL
roj. Žalec
Frajtova mama iz Obrha
Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi medicinskemu osebju intenzivnega oddelka kirurgije Splošne : bolnišnice v Novem mestu, župniku za opravljeni obred, govorniku Janezu Kumpu za poslovilne besede, organizaciji Rdečega križa Dragatuš in moškemu pevskemu zboru iz Draga-iuša. Posebej se zahvaljujemo prijateljem Meti Jarnevič in Rožičevim za nesebično pomoč.
Žalujoči: hčerki Anica in Milena z družinama ter ostalo sorodstvo Obrh, 26. marca 1986
Kličem le. mama!	v zameno za tvoje srce?
A glas moj se zgublja v črni praznini. Nobeni zakladi draguljev ga ne odtehtajo Kaj išče naj zdaj še v življenju,	s' :u nas bila vse.
o mama.
ZAHVALA
Polna upanja in hrepenenja za življenjem nas je v 44. letu starosti v bolečinah in trpljenju za vedno zapustila naša zlata mami, žena, hčerka, sestra in teta
TEREZIJA BEKTAŠEVIČ
roj. Vrtin iz Semiča
Vsem, ki ste nam v hudih trenutkih kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, poklonili cvetje in denarno pomoč, jo v tolikem številu pospremili na zadnji poti, iskrena hvala! Prisrčna hvala kolektivu OŠ Belokranjskega odreda za vsestransko pomoč v bolezni, Elektru Črnomelj, Iskri Semič, VVZ Semič, RS 2. d razreda DESŠ Novo mesto, restavraciji Pionir Novo mesto, zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, Zdravstvenemu domu v Črnomlju in Semiču. Hvala dobrim sosedom, posebno Mušičevim, Tomaževičevim, Golobičevim in Nežki Bezek te^ prijateljem in znancem. Iskrena hvala govornikoma za poslovilne besede in mladinski veroučni skupini za ubrano petje.
Žalujoči: mož Silvo, hčerke Julijana, Marta in Maja, starši, sestri in brat z družinami in ostalo
sorodstvo
A
K počitku leglo je telo, a delo tvoje in ljubezen pozabljeno ne bo.
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je nepričakovano zapustila ljuba žena, sestra in teta
DRAGA
POLJAK
roj. Brnčič
iz Metlike
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so bili v težkih trenutkih z nami, nam izrazili sožalje ter darovali cvetje. Posebna hvala tov. Betki Turšičevi za poslovilne besede ob odprtem grobu.
NJENI NAJDRAŽJI
Zjutraj ne veš, kam bodeš drevi legel, ne kdo te vzdrami, ko zapreš oko, kadar si svojim dragim v roko segel, nemara si za vedno vzel slovo.
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prerano nas je v 57. letu starosti zapustil naš dragi in dobri mož, oče, stari oče, brat in stric
LADO BOŽIC
s Površja 6 pri Raki
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in spremili pokojnega na njegovi zadnji poti, še posebno pa se zahvaljujemo družini Metelko za nesebično pomoč. Iskrena hvala kolektivom Celuloze, Iskre Šentjernej, OS Raka in Krke Novo mesto ter gospodu župniku za opravljeni obred.
VSI NJEGOVI
V?
Kakor si tiho in mirno živel, tako si tudi tiho in brez slovesa odšel.
ZAHVALA
7. marca si nas nenadoma zapustil v 63. letu starosti, dragi mož, oče, brat, stric
JOŽE
ŠKEDELJ
borec Gubčeve brigade
Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sostanovalcem, ZZB in Mimi Vovko, DU, kolektivu Novoteks in bivšim sodelavcem, kolektivu LB-TDB, PE Metlika, in ZCD-tozd ZD Novo mesto za podarjene vence in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala bivšim soborcem za častno stražo, godbi, pevcem in g^ornikoma.
Žalujoči: žena Štefka, hčerki Nada in Tatjana z družinami ter os-• talo sorodstvo
ZAHVALA
Nenadoma nas je v 93. letu starosti zapustil naš dragi ata, stari ata, dedek in pradedek
JOŽE METELKO
iz Ornuške vasi
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, še posebej sosedom za nesebično pomoč, gasilskemu društvu Štatemberg za spremstvo ter tov. Dragu Gorencu za govor ob odprtem grobu. Najlepša hvala DO Tesnila Velika Loka, Varnosti Novo mesto ter ostalim za podarjeno cvetje, gospodu župniku za lepo opravljeni obred ter vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožalje.
Žalujoči: vsi njegovi
Ljuba mama, ko bi bridka solza mogla
tebi grob odpreti,
tebi. ljuba mama.
ne bi bilo treba že trohneti.
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je za vedno zapustila naša ljuba in skrbna mama, stara mama, prababica, sestra in teta '
MARIJA KOVAČ
roj. Breznikar
iz Drage 20, Šentrupert
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za-izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo vaščanom za nesebično pomoč, pevcem iz Šentruperta za zapete pesmi ter gospodu župniku za tolažilne besede in lepo opravljeni obred.
Žalujoči: hčerki Mici in Kristina z družinami, sinovi Jože, Milan, Franci in Janez z družinami
ZAHVALA
V 85. letu nas je zapustila naša skrbna mama, stara mama, sestra, teta in prababica
ANGELA
ZUPAN
s Kala pri Šentjanžu
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom Kala in vsem. ki ste nam v težkih dneh stali ob strani, nam izrekli sožalja darovali cvetje in spremili pokojno na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju bolnišnice Novo mesto, pevcem i/ Šentjanža za lepo zapete žalostinke in duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sinova Jože z ženo, Iv-n, hčerki Mici in Zefka, sestra Francka z družinami ter ostalo sorodstvo
H
ZAHVALA
Huda bolezen je končala življenjsko pot našemu dragemu možu, očetu in staremu očetu
JOŽETU
KUMPU
krojaču iz Uršnih sel 137
Prisrčno se zahvaljujemo organizacijam za podarjene vence in vsem, ki se ga spremili na njegovi zadnji poti, govornikom za besede ob slovesu, pevcem, godbi, ZB, GD Uršna sela in Do-bindol. Posebna zahvala Jožici in Jožetu Povšetu, Jožetu Fonu, Dragu Plantanu in Jožetu Klobučarju za požrtvovalno pomoč.
Žalujoči: žena Marija, sinova Viktor in Jože z družinami, Pavel z družino, nečakinje in nečaki ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 58. letu starosti nas je po kratki in težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, sin, brat, stric in svak
ALOJZ
MILEK
iz Gribelj 62
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v žalostnih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje in pokojnika tako številno spremili na zadnji poti. Posebna zahvala internemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, GD in ZZB Griblje, kolektivu Kmetijske zadruge Črnomelj, pevskemu zboru iz Gribelj ter gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je po hudem trpljenju za vedno zapustil naš dragi
JOŽE
VLAŠIČ
Dolenjci 15, Adlešiči
Najlepše se zahvaljujemo gasilskemu društvu Adlešiči za organizacijo Docreba in gasilskemu društvu Griblje, pevskemu zboru Adlešiči, KO ZZB NOV Adlešiči in DU Črnomelj. Posebno se zahvaljujemo govornikoma predsedniku GD Adlešiči Janezu Starešiniču in predsedniku KO ZB Alojzu Cvitkoviču ter sosedom, sovaščanom in sorodnikom za nesebično pomoč delovnim organizacijam Integral, Beti. Metalka. Mesarija Kočevje, PTT Ljubljana in internemu oddelku bolnišnice Novo mesto ter gospodu župniku za poslovilni obred.
VSI NJEGOVI
Vsak teden 80 novih bralcev
GORAN
»Človek mora vedeli, kaj hoče od sebe zdaj in kaj pričakuje v prihodnosti. Kar si sam naredim, sam s svojimi desetimi prsti in glavo, to bom imel.« Tako razmišlja 25-letni Goran l.e-dič, svetlolas mladenič visoke postave, ki si od lani služi kruh v temeljni organizaciji Komerciale krške tovarne »Djuro Salaj« Če bi po uvodoma zapisani Goranovi izjavi sodili, da gre za vase zagledanega sebičneža, bi se hudo motili, kajti njegovo življenjsko geslo je zaupanje v lastne sposobnosti, moči, ne-< prizanesljivost do sebe. Toda vedno tudi brž doda, da je samo s kolektivom, skupnim delom moč nekaj narediti.
svojem tozdu, saj povprečna starost delavcev ne sega dosti čez 30 let: Kot komercialist za uvoz lesa s pridom uporablja aktivno znanje angleščine in pasivno — nemščine. Pripravlja se še za podiplomski študij na ljubljanski ekonomski fakulteti o svetovnem gospodarstvu in mednarodni ekonomiji.
Že na zagrebški ekonomski fakulteti, kamor so bili napotili svojega edinca starši, razumniki iz Vukovarja, seje Goran na čelu mladinske organizacije uspešno uveljavljal, dasiravno je moral skupaj s svojimi kolegi požreti očitke, da so mladi premalo med ljudmi, da se gredo »visoko politiko«.
Goran se med krškimi papir-ničarji dobro počuti, posebej še v
»Rad bi, da krški mladinski kongres ne bi dal le prikaza sedanjega stanja (veliko je odvisno, kako bo voden!), da ne bi preveč tarnali ali celo zašli v kri-tizerstvo. Mladina je zmeraj prednjačila s svojimi idejami. Zato mislim nastopiti kritično, s predlogi za rešitev, da bi lahko dobili usmeritev za naprej, to pa pričakujem tudi od drugih delegatov, « pravi Goran Ledič, ki bo na 12. kongresu ZSMS v Krškem spregovoril o energetiki. Posebno o našem prvem jedrskem prvencu v luči široke polemike o družbeni (ne)smotr-nosti gradnje novih nukleark in alternativnih virov energije pri nas bo delegat Goran lahko pripravil zanimivo razpravo. Meni, da nuklearka ni storila ničesar za informiranje ljudi izven svoji plotov, čeprav je res, da so pred kongresom ljubeznivo in na st-ežaj odprli, vsaj zanj, vse duri.
Goran upa, da bodo prvi aprilski dnevi ostali zanj v nepozabnem spominu. A ne le zaradi mladinskega kongresa, temveč zavoljo njegove zakonske družice, ki ravno te dni pričakuje naraščaj. Ko bi dobil še stano vanje v Krškem (zdaj stanuje pri ženinih starših v Brežicah), bi se mu uresničile še najbolj skrite želje, ki pa so za mlado družino že kar — potreba.
PAVEL PERC
29. maja bo žreb določil, kateri od starih ali novih naročnikov Dolenjskega lista bo dobil renault 4 GTL — še poln koš drugih dragocenih nagrad
Novomeški jamarji v 73 jamah
Velika nagradna igra Dolenjskega lista in pokroviteljev traja tri tedne, v tem času smo pridobili 360novih naročnikov, stari pa so bolj kot
običajno pohiteli s plačilom naročnine do konca leta. Vsekakor se tokrat ne izplača ostati dolžan, nagrade, zlasti renault 4 GTL Indust-
• Seznam nagrad je vsak teden obsežnejši. Poleg renaulta 4 GTL, ki ga je prispevala IMV, generalna pokroviteljica igre za naročnike Dolenjskega lista, vas čakajo še velik hladilnik Emone Dolenjke iz Novega mesta, Opekarna Zalog je prispevala več kompletov vinotekarjev, Krkina Zdravilišča počitnice v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah, Jutranjka iz Sevnice podarja otroški komplet iz programa Nana, Beograjska banka iz Novega mesta 3 hranilne vloge po 5.000 din, Ljubljanska banka—Temeljna dolenjska banka Novo mesto 10 hranilnih pisem po 5.000din,Novolessodelujeskar desetimi gugalniki, Mercator Kopitarna iz Sevnice je prispeval šest parov cokel, Elan iz Begunj je pripravil tekaške smuči, GIP Pionir iz Novega mesta harmonika vrata PIO Stil, Novoteks iz Novega mesta dva izdelka Teens po izbiri, tovarna zdravil Krka po več deset nagrad iz svojega uveljavljenega kozmetičnega programa.
NAROČILNICA
Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov Priimek in ime:____________________________________________________________
Ulica in hišna št.:
Poštna številka in kraj.: Št. osebne izkaznice:______
Celoletno naročnino bom poravnal, ko bom dobil položnico.
Datum:
Podpis:
Slaku platinasta plošča
Ansambel Lojzeta Slaka je pri Helidonu prodal že več kot milijon kaset in plošč
Jutri se bo'do v Mariboru oglasili zvoki Slakove harmonike in ubrani
Samu Cerovšku prva nagrada za keramiko
Komisija ocenila izdelkov
44
KRŠKO — Na razpis za najboljše keramične izdelke, ki gajev okviru predkongresnih kulturnih prireditev v Posavju razpisal Študentski servis Maribor — podružnica Krško, je prispelo 44 izdelkov.
Komisija v sestavi Blaž De Gle-ria (akademski slikar), Nuša Kukovičič (umetnostni zgodovinar), Vilma Gričar (predstavnica OK ZSM Krško) in Bojana Mavsar (vodja podružnice Študentskega servisa Krško) je ocenjevala tehnologijo, temo, obvladovanje prostora, tekstaturo, kompozicijo, funkcijsko vrednost izdelka in količino prispevkov, dodelila pa je tri nagrade in tri pohvale.
Prvo nagrado (10.000 din) je dobil Samo Cerovšek iz osnovne šole Juril Dalmatin Krško za tri doprsne kipce ter kip matere z otroki, drugo nagrado (5.000 din) Marinka Kržan za izdelan keramični hranilnik, tretjo nagrado (3.000 din) pa OO ZSM osnovne šole Milke Kerin iz Leskovca.
Pohvale za izdelavo nakita iz žgane gline so dobili: Ivanka Potokar iz Krške vasi, Branka Suban iz Obrežja na Jesenicah in Tanja Smrke iz Trebnjega.
P. P.
glasovi Fantov s Praprotnega. To bo že kdove kateri koncert ansambla Lojzeta Slaka, enega najbolj znanih in priljubljenih narodnozabavnih ansamblov pri nas. Toda koncert bo imel neko posebno obeležje. Na njem bodo predstavniki založbe gramofonskih plošč Helidon podelili ansamblu platinasto ploščo, prvo in zaenkrat edino, ki jo je prejel slovenski glasbenik.
tu, kjer koli se je Slovenec naselil. Radi ga poslušajo tudi drugje po Jugoslaviji, predvsem v okolici Zagreba in v Dalmaciji. Nič čudnega torej, če se je do danes prodalo že več kot milijon plošč in kaset s Slakovimi melodijami. To je dosežek, ki je Slaku prinesel platinasto ploščo. Še najbolj se ga da ponazoriti z daljavami: če bi vse prodane plošče ansambla Lojzeta Slaka zložili v vrsto, bi segle od Novega mesta do Hvara.
In ker se prodajni uspehi nizajo že vsa leta, odkar obstaja ansambel, je to zanesljivo znamenje, da Slakov ansambel s stalno kvaliteto in svojo specifično glasbo ohranja število privržencev, ni torej muha enodnevnica na nebu narodnozabavne glasbe, kjer mnogi zablestijo za kratek hip in izginejo.
MiM
SNEG MORIL DIVJAD
Lojze Slak s svojo harmoniko: slišati jo je z milijona plošč in kaset. Toje dosežek, s katerim se med slovenskimi glasbeniki lahko pohvali le on. (Foto: MiM)
Ansambel, kije lani praznoval 20-letnico svojega delovanja* že 15 let sodeluje z založbo gramofonskih plošč Helidon in v tem času seje nabrala prava gora plošč s Slakovimi melodijami. A niso jih samo natisnili, tudi v prodajo so šle kot vroče žemlje. Ansambel Lojzeta Slaka je pač zelo priljubljen pri naših ljudeh, naj bo tu v domovini ali zunaj po sve-
PREDGRAD, DOL, LAZI — Sredi marca so v Kolpski dolini med vasema Dol in Briga našli mrtvih okoli 15 košut. Večino sojih pregrajski lovci pobrali in odpeljali na mrho-višče, nekaj — tiste, ki so našle smrt v Kolpi — pa jih je odnesla voda. Eno so našli mrtvo celo pri Jonkejevem čebcljnjaku v Dolu, kjer je iskala zavetje pred mrazom in hrano. Domačini pravijo, da je jelenjad pritisnila v najhujšem mrazu in snegu h Kolpi zaradi hrane, ker je bilo tam več zelenja na grmovju.
K]e so dom^ najboljše salame?
V petek in soboto na Otočcu prvasalamiada
OTOČEC — Gami hotel na Otočcu se je odločil za popestritev svoje ponudbe. Po vzorcu nekaterih podobnih tovrstnih prireditev bo 11. in 12. aprila v tem hotelu pokušnja salam in klobas za poka! Otočca, ali kot pravijo drugje: saiamiada.
Ocenjevanje salam in klobas bo v petek, ll.aprila,odl5.uredaljev hotelu, ta dan do 14. ure pa je tudi ■ zadnji rok, ko lahko vsi zainteresirani prineso svoje izdelke v oceno posebni komisij, ki bodelala v Gar-ni hotelu. Organizatorji so za lastnike najboljših izdelkov pripravili kup praktičnih nagrad in pokalov, kot zanimivost pa zapišimo, da bo v petek popoldne v Gami hotelu tudi krajše strokovno predavanje o pripravi in hrambi suhomesnatih izdelkov.
Svečana proglasitev najboljših bo v soboto, temu pa bo sledil še zabavni del prireditve, na kateri bo igral ansambel »Orioni«.
FESTIVAL
BREŽICE — Brežiški mladinci pripravljajo slovenski Festival akustične glasbe Brežice 86, ki bo v soboto, 5. aprila, ob 17.30 v kinodvorani Doma kulture v Brežicah. Izmed 30 kandidatov, ki so se prijavili na razpis, je strokovna žirija izbrala 12 najboljših skupin in posameznikov.
rije motornih vozil, so prelepe.
Ponovno moramo povedati, kako postanete naročnik tednika, ki ga bere 100.000.ljudi. Najbrž tudi zato, ker je v njem vsak teden, verjeli ali ne, okoli 450 informacij, pri čemer slik niti nismo šteli. Kdor se želi vključiti v veliko družino bralcev Dolenjskega lista, naj izpolni naročilnico, ki jo objavljamo na tej strani, druga možnost pa je, da to delo prepusti svojemu pismonoši, ki že ve, kaj mora storiti. Ko bomo dobili naročilnico, vam bomo poslali položnico. Ko boste poravnali naročnino do konca leta, bomo vaše ime dali v boben, ki bo 29. majadoločil,kdo bo dobil katrco in druge dragocene nagrade pokroviteljev igre našega tednika. Plačana naročnina je namreč pogoj za sodelovanje v(žrebanju, ki bo med stare in nove naročnike Dolenjskega lista podelilo za 3 milijone dinarjev nagrad.
Uspešen Jamarski klub’ Vinko Paderšič — Batreja
NOVO MESTO — Člani Jamarskega kluba Vinko Paderšič—Batreja so bili uspešni tudi v letu 1985. Organizirali so 50 jamarskih ekskurzij, obiskali pa skupaj 73 jam. Najaktivnejši so bili na 20 do 30 ekskurzijah, kar ni malo. Tudi lani so jamarji največ delovali v? Kočevskem Rogu, kjer so v okvirih raziskovalne naloge »Raziskava iz-j virov pitne vode ob Krki«, katere no-
silec je Geološki zavod Slovenije, raziskali 23 novih jam in brezen. Žal niso.
imeli posebne sreče, saj v jamah niso prišli globlje od 30 metrov. Izjema in -največji uspeh v preteklem letu pa je vsekakor nadaljevanje odkrivanja Brezna pri Cink križu, kjer so ob prebitju dveh ožin prodrli*do globine 200 metrov.
NOVOTEHNA
• Letos predvidevajo jamarji ak- ; cije na sedaj že klasičnih področjih: v Kočevskem Rogu, na območju med Krko in Temenico pa sodelovanje na 8. dolenjskem jamarskem taboru, ki bo letos v Črnomlju, in sodelovanje na srečanju jamarjev Koroške, Furlanije-Julijske krajine in Slovenije, ki bo na Koroškem. Letos bodo pripravili tudi odpravo na Maglič, najvišji vrh BiH. Ogledna ekskurzija bo predvidoma za prvomajske praznike.
Pismonoše, izkažite se!
V tekmovanju poštarjev za priljubljeni motorček APN-4, nagrado, ki jo podarja novomeška Novotehna, ni še prav nič odločenega. Kot da poštarji hranijo svoje adute za finiš naše akcije, ki se bo sklenila 22. maja. Takrat bomo tudi poštarju, ki bo pridobil največ novih naročnikov, svečano izročili nagrado, seveda pa bodo v končnem seštevku šteli le tisti na novo pridobljeni naročniki, ki bodo že imeli do konca leta poravnano naročnino.
Po torkovih rezultatih sta v vodstvu Novomeščan Rauh in Zupančič iz Dobrniča s po 4 naročniki, medtem ko so tri nove bralce Dolenjskega lista pridobili Franko iz Brusnic, Srpčič iz Krške vasi, Marojevič iz Novega mesta in Povše iz Krmelja.
MIRENCANI GOSTUJEJO S SPEVOIGRO
Zaradi kritične oskrbe s pitno vodo> na Dolenjskem so popisali vodnejame, j. kjer bi s potapljanjem lahko prodrli do večjih zalog podzemne vode, v Petanj-skijami pa so zgasilsko brizgalno celo poskušali izprazniti sifon, da bi prodrli v vodoravne dele jame, vendar jim ni uspelo. Domačini pa zatrjujejo, da so leta 1942 v hudi suši za osušenim sifonom našli okoli 100 metrov rovov, na koncu katerih je bilo večje jezero. Med Krko in Temenico, kjer ni površinskih tokov, so raziskali 18 novih jam in brezen. V nekaterih bo mogoče izpeljati jamsko potapljanje. Obilo izkušenj so pridobili na ekskurziji v slovensko visokogorje, kjer so se ob pomoči JK Tolmin spustili v 520 metrov globoko brezno M 16, katerega vhod je na nadomorski višini okoli 1880 metrov. Dosegli so globino 220 metrov. Tudi lani so uspešno vodili jamarski krožek na osnovni šoli Baza 20 v Dolenjskih Toplicah, organizirali izlet v turistično jamo Pekel v Savinjski dolini, s prikazom jamarskih veščin na Glavnem trgu v Novem mestu pa so sodelovali na tednu dolenjskega turizma. Sodelovali so z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto pri zaščiti brezna Pihalnik, ki je ogroženo zaradi asfaltiranja ceste na Bazo 20, ter pri pripravah odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti v novomeški občini.
1
(
TREBNJE — Mešani pevski zbor KUD Svoboda Mirna bo v petek, 4. aprila, v trebanjskem domu kulture izvedel zborovsko spevoigro »Fantje po polj’ gredo«. Predstava bo ob 20. uri.
Medklubska srečanja so lani potekala na tradicionalnem 7. dolenjskem jamarskem taboru, kije bil v Kočevju, ter na prav tako tradicionalnem srečanju jamarjev treh dežel, ki je bilo tudi v ’ Kočevju.
MARKO PRŠINA
1. POSAVSKI POP IN ROCK FESTIVAL — Prejšnji četrtek, 27. marca, je žirija iz vrst številnega občinstva v veliki dvorani Delavskega in kulturnega doma Edvarda Kardelja izbrala najboljše tri izvirne skladbe 1. festivala pop in rock skupin Posavja. Zmagovalno skladbo »Ne zapusti me »nikdar« je zaigrala skupina Pred remontom (na sliki), drugouvrščeno skladbo »Most« ansambel Orkan, tretjeuvrščeno skladbo »Metulj« pa Simon Gomilšek, ki si je skupaj s skupino Polska malca (vsi iz Krškega) prislužil še nagrado krške podružnice Študentskega servisa za celovit nastop. (Foto: P. Perc)
KRKA
KRKA, tovarna zdravil TOZD ZDRAVILIŠČA zdraviliške in gostinske storitve
KRKIN HRAM VAS VABI
Krkin hram na Trški gori je od 4. aprila spet odprt. Vsak petek, soboto in nedeljo bodo od 13. do 23. ure cenjenim gostom na voljo različne zidan iške specialitete, dolenjski cviček in belo vino.
Organiziranim skupinam pa bomo po predhodnem naročilu postregli tudi med tednom. Rezervacije: HOTEL KANDIJA, tel. 22-410. Vabljeni!
251/14-86
'kozerija'
: m
rcjt, _
CP1
f JT*V A m fes I—
/ir
ir
tl
n Som
* rf Eli
Vseskozi sem mislil, da bom dober član. Že pred dvaindvajsetimi leti, ko so me sprejemali v Zvezo in sem bil skoraj golobrad mladenič, sem sklenil, da bom aktiven, borben, brez dlake na jeziku, da se bom boril za vse, kar je zapihano v statutu.
»V Zvezo ne vstopam iz koristoljubja,« sem pripovedoval prijateljem, ki sejimjedaio poslušati to vižo. To sem govoril verjetno tudi v opravičilo. Morda tudi zaradi prepričanja množic, da dobi človek prej družbeno stanovanje, posojilo ali položaj, če je organiziran. Zmotni sklepi.
Zdaj napenjam možgane. Rad
bi se spomnil, kdaj sem zakričal, kdaj sem skušal preprečiti sprejetje kakšnega sklepa, ki je več škodil kot koristil. Ne morem se spomniti.
Hvalim se z dobrimi možganskimi krivuljami, vendar mi ne kapne, da sem se kdaj izpostavil. Celo takrat ne, ko so vrgli iz Zveze Jožiča Repiča, neposred-nika. Vedel sem in še zdaj vem, da ni bil kriv, ker je odnesla njegova tašča njegovega prvorojenca h krstu brez Jožičeve vednosti. Glasoval sem za izključitev, ker so tako storili vsi. Tovariš Rde-čnik mi je rekel po sestanku Pri razbiti buči, da je Repič žrtev, opozorilni primer. »Z nekom je treba začeti,« je rekel, preden je
naročil drugo rundo. »Tako je prav,« sem soglašal.
Priznam: iz leta v leto sem postajal bolj mlačen. Mislil sem si: pa kaj te to zaRima, ne vtikaj svojega nosu v zadeve, o katerih vedo drugi bolje in več, ne praskaj se, kjer te ne srbi! Ko sem imel besedo že na koncu jezika, je lastna zavora stopila nanjo. »Pusti stvar pri miru, bo bolje,« mi jte govoril notranji glas.
Postal sem del mase. Brezoseben, brez lastne volje, misli in občutkov. Eden med tisoči. In glej ga, zlomka: niti razburjal se nisem več zavoljo tega! Plaval sem v lastnem salu in lastnem zadovoljstvu. Nihče mi ni tega očital.:.
Zadnjič pa sem se sredi noči prebudil. »Tvoje obnašanje v Zvezi ni pošteno. Nisi vreden knjižice, ki jo nosiš v denarnici.« In podobno. Potne srage sem dobil na čelo, ko sem poslušal svoj notranji glas. Sklenil sem: jutri se izpišem. Moram si olajšati dušo.
Jutri je bi! plačilni dan. Preletel sem listo in se ustavil ob članarini. Pet tisoč sto dinarjev. V hipu sem se preminil in odločil: ostal bom član Zveze. Spoznal sem namreč, da pet tisoč sto dinarjev niso mačje solze. Ob višini članarine sem se nenadoma počutil kot pomemben član, od katerega Zveza le ima nekaj.
TONIGAŠPERIČ