LETO VIII. 3 marec 1982 glasilo szdl občine logatec NOVICE IIIIBH Rezultati gospodarjenja v letu 1981 Pri ocenjevanju rezultatov gospo-"lenja v letu 1981 moramo upoš-*vati nekatere osnovne značilnosti, So dajale pečat gospodarskim to-skrbo s surovinami na domačem r9u so morale temeljne organizaci-' ^ruževati devizna sredstva, dinar 6 zgubljal na veljavi. 1 Seveda so se vsi ti problemi po-'^iali tudi v gospodarstvu logaške i- *cine. Tako so morali v Valkarto-e ^ Prekinjati delovni proces zaradi l0rnanjkanja papirja, izpade pa so *domeščali tudi ob sobotah in ne-te|iah. Seveda take motnje močno n, ^ečujejo obseg porabljenih sred-'' :ev in so bile tudi glavni razlog, da hil dosežen planirani tizični obseg ^'Zvodnje. Produktivnost, merjena ,5 .k9 na delovno uro, se v letu 1981 1 Povečala. Celotni prihodek je v 0 Valkarton porastel za 43,2 %, 10 Rabljena sredstva za 45,2 % in do- ej orJek . za 36,8 %. Porabljena sred-1 * so hitreje naraščala kot doho-? Ov *aradi ze Prej omenjenih razlo- >e in ,ln.razl|tnega gibanja cen suro A S- rnai n končnih proizvodov Tudi v KLI so rezultati v posamez-T0 precej različni. Tako se je Aktivnost dela v TO Žaga nišala za 13 % v primerjavi z le-^ 1980, poslabšala pa se je tudi 0 auktura izkoriščenosti delovnega . Ja Glavni vzrok za to je dolga ^ rh8, ki ie preprečila nemoteno os-z 'esom. Finančni kazalci za TO ^r9a tudi niso tako ugodni kakor pri TO v okviru KLI. L e'° uspešno je poslovala TO f°j>no pohištvo Tako se je pove-( "žični obseg proizvodnje za 8 % ■ iBPrtroduktivnost za 7 %. Ta TO sodi n ,d Vecje izvoznike v okviru lesne i- ,i|Ustriie, saj je izvozila v letu za 9,3 u | 0ria dolarjev, kar je 7 % več kot etu 80. Seveda so zaradi teh us-°v tudi finančni pokazovalci za Osnovne naloge v letu 1982 bo dosedno izpolnjevanje izvoznih obveznosti, da si zagotovimo dovolj deviz za uvoz nujno potrebnih reprodukcijskih materialov Tako ne bo več prihajalo do motenj v proizvodnji. robn °nod 0 Pohištvo zelo ugodni, saj je 'ek porastel kar za 61,7 %. Fizični obseg se je zmanjšal v primerjavi z letom 1980 za 6%, produktivnost pa za 5 %. TO ESO je najmlajša temeljna organizacija z smelim razvojnim programom, ki naj bi se v določeni meri realiziral že v letu 1982. Tako bo ta TO dobila trdno osnovo za proizvodnjo strojev, ki bodo nadomestili uvožene. KLI kot celota je dosegel naslednje finančne rezultate: celotni prihodek se je povečal za 48,3 % porabljena sredstva za 52,8 %, dohodek za 41,4%, čisti OD na delavca za 35,3 %. DO kot celota je spoštovala družbeni dogovor o razporejanju dohodka KLI in Valkarton ustvarita glavnino družbenega proizvoda v občini, ostale organizacije so manjše, vendar prav tako pomembne in uspešne. Tako ni nobena delovna organizacija končala poslovnega leta 1981 z izgubo. Celotni prihodek v gospodarstvu občine Logatec je porastel za 47.9 %, porabljena sredstva za 51 % in dohodek za 41,8 %. Zopet je prisotna negativna tendenca: porabljena sredstva so hitreje naraščala kot dohodek. Razporejeni čisti dohodek je porastel za 46,3 % Povprečni mesečni OD v gospodarstvu znaša 10,639 din in se je v primerjavi z letom 1980 povečal za 34.3 % Ob rasti dohodka v gospodarstvu občine za 41,8 %, vidimo, da je gospodarstvo kot celota spoštovalo družbeni dogovor o razporejanju dohodka Na področju skupne porabe so sredstva naraščala hitreje kot je bilo zastavljeno na začetku leta. Viške so namenili združevanju za SISEOT, skupno komunalno rabo in sedaj je še v obravnavi predlog, da se namenijo za izgradnjo mrliške vežice v KS Naklo. Splošna poraba se je gibala v okvirih, ki so bili dogovorjeni na nivoju SRS Presežki preko limita so se porabili za kompenzacije za hrano in za stalne občinske blagovne rezerve. Potrebno bo analizirati tudi še skupno porabo. Sredstva za skupno porabo bodo morala počasneje naraščati, da bi tako omogočili gospodarstvu, da večji delež dohodka nameni za razširitev materialne osnove dela Slavko Sirca Usmeritve so dobre - le uresničiti jih je treba Na letni programsko-volilni konferenci so logaški komunisti razčlenili svoje delo od aprila lani do letošnjega februarja, sprejeli programske usmeritve, izvolili novo vodstvo in delegate za kongrese ZKS in ZKJ. Poročilo o delu občinske organizacije zveze komunistov, ki so ga obravnavali v vseh osnovnih organizacijah, je dobro povzelo delo in dosežke komunistov na posameznih področjih v enoletnem obdobju Razpravljalci na konferenci pa so opozorili še na nekatere slabosti in pomanjkljivosti pri delu komunistov. Ena takih je aktivnost komunistov v skupščinskem sistemu. Zbora krajevnih skupnosti in združenega dela še nista postala mesto usklajevanja različnih interesov in vsebinskega razreševanja dolgoročnega razvoja občine. Podobno velja tudi za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Eden temeljnih vzrokov za tako stanje so tudi težko razumljiva gradiva in v njih na tak način predlagane rešitve, da delegatom dajejo občutek, da na rešitve ni več mogoče vplivati, kar vše zmanjšuje motivacijo za ustvarjalno sodelovanje. To se je pokazalo tudi pri evidentiranju za člane delegacij, ko nekateri komunisti niso želeli sprejeti delegatskih dolžnosti. S temeljito obravnavo posameznih področij na sejah občinske konference, še prej pa v osnovnih organizacijah ter s sprejemom stališč in sklepov so komunisti vzpodbudili reševanje problemov v svojih okoljih. Niso pa vedno in povsod zadosti vztrajno uresničevali sprejetih sklepov. Pri uresničevanju politike gospodarske ustalitve, na primer, so dokaj ugodni poslovni rezultati v občini vplivali na določeno stopnjo samozadovoljstva, pri čemer pa do globje razčlembe rezultatov gospodarjenja ni prišlo, čeprav le-ti v precejšnji meri temeljijo na dvigu cen in stori- tev, ali pa na dodatnih izvoznih stimulacijah Tudi zaradi tega je eden od delegatov utemeljeval, da gospodarstvo potrebuje normalno ekonomsko stimulacijo za izvoz, ne pa aministrativnih ukrepov Pri ustalit venih prizadevanjih bodo morali komunisti v bodoče več pozornosti nameniti tudi dohodkovnemu razreševanju medsebojnih odnosov v organizacijah združenega dela s področja gozdarstva, lesne industrije in kmetijstva, saj so bili dosedaj preveč zaverovani v kratkoročne interese svojih organizacij združenega dela. Različne metode in oblike dela v zvezi komunistov so se že uveljavile, tako so ustanovili aktiva komunistov s področja telesne kulture in kulture, tudi zato, da bi se v te dejavnosti vključilo čimveč mladih. Premalo pa so se v socialistični zvezi komunisti zavzemali za sekcijske metode dela, kar se je še posebej pokazalo pri vključevanju kmetov v samoupravno odločanje. To bo deloma mogoče popraviti pri tolmačenju novega zakona o davkih, saj se kmetje zelo zanimajo za novosti na tem področju, obenem pa so pomanjkljivo ali pa netočno seznanjeni s predlaganimi spremembami. Izobraževanja (kaj otežkoča uvedbo celodnevne osnovne šole), gradbeništva in komunale ter obveščanja v občini in zvezi komunistov v tem obdobju niso podrobneje obravnavali, bodo pa zaradi aktualnosti moralo priti na vrsto še letos Za predsednika občinske konference zveze komunistov in sekretarja komiteja so ponovno izvolili Janeza Slabe ta in Franca Jerlno. 12. kongresa ZKJ se bo kot delegat logaških in vrhniških komunistov udeležila Tatjana Štirn, 9 kongresu ZKS pa bodo prisostvovali Rudi Lipovec, Boris Opara, Rajko Rupnik in Franc Žust. Matjaž Kek Lofiaftke NOVICE XI. Kongres zveze socialistične mladine Slovenije Letošnje leto bo, kot je znano, tudi v znamenju kongresov Mladi bomo imeli svojega v oktobru v Novem mestu. To bo že 11. kongres mladinske organizacije, ki je v novejši zgodovini vedno stopala na čelu, naj si bo med NOB, v povojni izgradnji, pa tudi v sedanjem trenutku se trudi, da bi svoje interese v čim večji meri uresničila. Treba je poudariti, da je mladinska organizacija prvič začela priprave na svoj kongres tako zgodaj. V primerjavi s prejšnjimi kongresi je danes že veliko narejenega. Odbor za pripravo XI. kongresa, ki ga sestavljajo med drugim tudi vsi predsedniki občinskih konferenc ZSMS, je imel že dve seji. Imenovane so bile skupine za pripravo poročila o delu ZSMS med kongresoma, za pripravo statuta in za pripravo resolucije ter sekretariat odbora, ki je izvršnooperativni organ Odbor za pripravo kongresa je na svoji drugi seji med drugim sprejel tudi predlog obeleževanja XI. kongresa, katerega detalj lahko vidite na začetku tega članka. Mladi smo se odločili, da ne bomo »na veliko« trosili sredstev za kongres, zato letos tudi ne bo značk, spominskih torbic za udeležence in še nekaterih »malenkosti«. In kako bodo potekale razprave o kongresnih dokumentih? Pravzaprav so se že začele, za sedaj sicer že samo na republiški ravni, prehajamo pa v fazo, ko bodo dokumente 11 KONGRES w\ ZSMS NOVO MIESTO/ K)19tt2 začeli obravnavati v vseh osnovnih organizacijah ZSMS in tudi v družbenopolitičnih organizacijah in društvih, kjer sodelujejo mladi. Dogovorili smo se tudi, da bodo na kongresu navzoči iz vsake občine štirje delegati in član odbora za pripravo kongresa. Tako bo lahko delo v petih skupinah potekalo nemoteno, pa tudi delegati bodo lahko po zaključku kongresa podali celovito oceno dogajanj in razprav. Seveda bo poskrbljeno tudi za popolno informiranje širše javnosti o tem najpomembnejšem letošnjem mladinskem dogodku. Vse občinske konference bodo marčno številko svojih glasil posvetile kongresu, veliko bo o njem pisala tudi Mladina in ostali mladinski mediji v republiki, največji poudarek pa bomo dali kongresu v oktobru, ko bodo dobili zeleno luč tudi plakati in obveščanje v časopisu Delo. Marko Kek V KLI Logatec prvič nad milijardo celotnega prihodka Zadnji teden februarja je čas kolektivnega ugotavljanja doseženih poslovnih rezultatov v preteklem letu in premišljenega odgovornega odločanja o delitvi s trdim delom doseženih uspehov. V tem tednu smo delavci 1157 članske delovne organizacije temeljito analizirali poslovanje preteklega leta in določili naše naloge za še boljše delo v letu 1962 Bralcu Logaških novic bom prikazal le nekaj temeljnih kazalcev uspehov in neuspehov 2.498382 ur trajajočega dela v preteklem letu Celotni prihodek v vrednosti 1.244.296.295 din (večji za 48 %), je dosežen v težavnem letu stabilizacijskih prizadevanj, ko je bila oskrba s surovinami in repromateriali kritična, zlasti v prvih treh mesecih na domačem trgu in deloma proti koncu leta zaradi izrednih uvoznih omejitev. Pomanjkanje surovin, zlasti hlo-divne, je onemogočilo izvršitev proizvodnega plana žage, s tem pa je bila ovirana tudi proizvodnja zlasti v Stavbnem pohištvu. Obe TOZD nista dosegli niti letnega plana proizvodnje, niti predvidene proizvodnosti dela, njihovirezultati so tako manjši, kot bi jih lahko dosegli Materialni stroški in amortizacija po predpisanih stopnjah so bili večji od rasti celotn celotnega prihodka, zato je dohodek rastel počasneje. Dosežen dohodek 470.000.000 din je za 41,4 % večji kot v preteklem letu in za 23,4 % večji od planiranega. Večjo rast kot dohodek je imela tudi skupna in splošna poraba, namenjena za potrebe izven temeljnih organizacij, ki je z 127.000.000 din za 60 % večja kot v preteklem letu. Taka poraba izven TOZD je zmanjšala rast tistega dela dohodka, ki ostaja delavcem v temeljnih organizacijah, da ga sami v okviru družbenih meril, razporejajo za osebne dohodke, skupno porabo, za svoj razvoj in rezerve Čisti dohodek je znašal tako 348.000.000 dinin je poras-tel le za 35,6 %. Za osebne dohodke in skupno porabo je bilo namenjenih 217.000.000 din, kar je več od preteklega leta za 27,5 %. Del čistega dohodka namenjenega poslovnemu skladu za razvoj in razširitev materialne osnove dela je rekorden In znaša 108 000.000 din, kar je za 55,8% večji od leta 1980. Delovna organizacija kot celota je razporedila del čistega dohodka za osebne dohodke v skladu z dogovorom o razporejanju dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke. Temeljna organizacija Žaga je izplačala 6,8 % več, Stavbno pohištvo pa 3,9 % več osebnih dohodkov kot dovoljuje dogovor. Vzroki za to so več ali manj opravičljivi, zlasti to velja za izplačilo OD delavcem v TO Žaga, kjer so znatno porastle cene hlodovine in je Žaga občasno obratovala le v eni delovni izmeni. Zaradi dviga cen hlodovine so se povečale tudi cene žaganega lesa, potrebnega za izdelavo oken v Stavbnem pohištvu, kjer je prišlo tudi do manjših zastojev v proizvodnji zaradi pomanjkanja stekla (proizvodnja stekla v Jugoslaviji pokriva komaj 70 % potreb). Izvozna usmerjenost delovne organizacije KLI Logatec se je v preteklem letu potrdila kot pravilna. Izvoz je dosegel skoraj 10.000.000 dolarjev in bi ga lahko še povečali, če ne bi prišlo do zastoja v prodaji žaganega lesa. Delavci TO Drobnega pohištva so z dodatnim delom v nočni izmeni ter v prostih sobotah dosegli povečan izvoz na konvertibilno področje. Pri tem je tudi delovna skupnost z delom v neposredni proizvodnji (vsak je opravil štiri delovne dni) prispevala tako k dvigu delovne zavesti, kakor k izvoznim in dohodkovnim rezultatom Svetovna recesija, ki se je pričela že lani, pa letos povzroča nemalo težav prav v proizvodnji za izvoz in bomo zato težko dosegali predvideni izvoz na konvertibilno tržišče. Proizvodnost dela, izkoriščanje delovnih naprav in sredstev ter delovnega časa je bilo največje v tistih temeljnih organizacijah, kjer je nemoteno potekala proizvodnja, kjer ni bilo pomanjkanja surovin in rep-romaterialov. V teh temeljnih organizacijah je bila večja delovna vnema in so tudi končni rezultati vidnejši. Povprečni mesečni OD na zaposlenega delavca je bil 10.448 din, kar je za 3,5 % več kot v letu 1980 in je še vedno za cca 1.000 din pod povprečjem gospodarstva Slovenije in le za 1 % večji kot pri delavcih v lesni panogi Slovenije. Nihče ni prejel osebnega dohodka izpod 7.000 din, le 10 delavcev je prejelo osebne dohodke do 8.000 din, kar 600 delavcev pa je prejelo neto OD med 10.000 din in 14.000 din, kar je velik skok v primerjavi z lanskim letom. Obenem pa se je znižalo razmerje med najnižjim in najvišjim OD od 1:3,70 na 1:3,50 v letu 1981. Primerjava doseženih rezultatov gospodarjenja v panogi lesarstva kaže, da je bil dohodek pri nas za 10 % večji, čisti dohodek za 28 %, ekonomičnost merjena z doseženim celotnim prihodkom proti pridobljenim sredstvom večja za 18 %, akumulativnost pa je bila kar za 95 % večja kot v panogi Poraba stroškov za reprezenti r co, dnevnice, nadomestila za p ■ vozne stroške ter za občasna in: časna dela je bila precej pod ras celotnega prihodka in dohodka stroški so porastli le za 18 %, kar nji je slaba osnova za letošnjo pori 1S tovrstnih stroškov. nu Plan investicij 53 500.000 din 9a dosežen 79 % v glavnem zaradi i dri ostrene investicijske politike ter f Ph manjkanja domačih in uvoženih C UP terialov Glavne investicije v l,r6i 1981 so bile: MELES - mehanizir« ^ lesno skladišče, ki bo končano 19 mesec, sekalnica odpadkov v so Stavbno pohištvo, ki že obratuje, '"'I lopa za les v Drobnem pohištvu Po POi Pa ma rez ca nih enii 7h sPr na V letih 1982 in 1982 bomo vlat v novo tovarno strojev in -stoloVi pomeni tudi začetek prestruktufi' nja logaške industrije in večjo uP rabo domačega znanja Poslovna politika KLI Logsrtec melji na dosedanjih proizvodni!1 prodajnih možnostih vseh TOZD usmerjanju v največji možni lTt4j izpolnjevanje ključnih nalog res'^1" cije, ki predvideva izboljšanje P18'^ no bilančnega in devizno-bilanc'^ ga položaja Slovenije s povečanju^ izvoza na konvertibilno Rodroftj'^ Za dosego teh ciljev moramo ^ „nje |«or, - na vseh področjih poslova' nadaljevati z uveljavljanjem sta^. lizacijske usmeritve na vseh pcti ročjih, ne le s povečanjem prod', tivnosti dela, ampak z boljšim iz'pr ' riščanjem vgrajenih proizvodnih *| 0l pacitet, boljšim izkoriščanjem s\f vin, tako lesa kot durgih suro'^6'1 (stekla, premazov, lepila. .) ' en energije. .e' - krepiti soodvisnost med l>CaIJ slovnimi rezultati TOZD in »Cj, služb DSSS ter z večjim motivi' e njem tako delavcev v TOZD, l.fj skupnih službah, omogočiti optio1^ ne zaloge, zmanjševanje škarta " ' boljšati kvaliteto izdelkov in us1 ter ažurno in sprotno analizirati fl1 podarske zastoje ter pripraviti v rezne predloge za njihovo čim ' rejšo odstranitev. - omogočiti uspešnejše pošlo1 nje vseh TOZD na domačem in jem tržišču ter iskanje novih rt1 nosti plasmajev, kar bo ojačalo <Š podarsko trdnost DO kot celota - uveljaviti take dohodkovne Ji nose, kjer bo na osnovi skupnih P izvodov ustvarjeni skupni priho^loi pravično razporejen med TOZ0' so ga ustvarile s svojim delo'" vloženimi sredstvi. Dosedanji 'o& si med TOZD, ki bazirajo na inte'1 cenah, izkrivljajo resnično vloJ8 delovne prispevke posame^ . TOZD in rezultati, ki jih prikazuje^ niso prava slika prizadevanj de')6|a cev, še manj pa jih motivirajo k DJ^ šemu delu in poslovanju |6|av - razvijati samoupravne °dnCitv0r da bodo delavci še v večji meri L , posredno odločali o svojem medsebojnih odnosih v družb'ig^ razporejanju novo ustvarjene vrig0t| DIREKTOR 'laj6 Franc GODINA, dipl l0v ' nosti Valkarton v letu 1981 rt: as ta Za nami je prvo leto uresničeva-a' nia srednjeročnega plana >ri 1981-1985, za katerega lahko trdi-m°, da smo ga skupno z ostalimi or-jir Oan'zacijami združenega dela in ji: družbenopolitičnimi skupnostmi jrf Preambiciozno zastavili in premalo 11 upoštevali objektivne pogoje in I realne možnosti družbenoekonom--lri skega razvoja v obdobju no198i-i985 Pogoji gospodarjenja v 50 bili v naši industriji zelo zaostreni, je, in,|acijska gibanja so se nadaljevala, vu Povečana je bila nelikvidnost gospodarstva in bank, največje težave ia(Pa so bile z zagotovitvijo dobav do-ov/^čih in uvoženih repromaterialov, Ji re*ervnih delov in opreme. Posledi-ypCa vsega tega je bila vrsta restriktiven ukrepov omejitve naložb, zamr-eCl'r>itev cen v določenih obdobjih, njH sPrernembe v kreditni politiki, uvoz-r^na selekcija itd nei Kliub vsem težavam je naša TOZD 3SousPešno prebrodila leto 1981 Ce-3|8(otni prihodek se je glede na leto ncf 980 Povečal za 43 %, porabljena anu,redstva pa so se povečala še za 2 ' več kot prihodek. Glavna vzroka no?a ,akšno stopnjo povečanja prihodka sta povečanje cen in poveča-va(n'e količine končnih izdelkov, ki so ,td?0ra*rnerno dražji. Celotni prihodek po'bil še toliko večji, vendar iz objek-3diIVnin vzrokov nismo dosegli plani-iztpane9a obsega tržne proizvodnje ih Ij r°duktivnost merjena v kg/h se v sufft,u 1981 ni povečala, vzrok pa je v ,ro^e|ikern izpadu proizvodnje Uose-) 1 eni dohodek je povečan za 37 % ko je čisti dohodek pove-I ra" za 73%. vShi vn' ProDlem v poslovanju so tivL surovine (papir), ki je v začetku i LISrr|o imeli v zadostnih količinah, tirf^va kvalitetnih papirjev je še ta, n° Problematična, kar še poseb- iS1 i i* no velja za valoviti sloj Prav zaradi tega se še vedno dogovarjamo za skupne naložbe z našimi dobavitelji surovin - to še posebno velja za Vladičin Han, Belišče in modernizacijo papirnice Plaški. Nekvalitetni papirji so pogojevali številne reklamacije z materialnimi posledicami, ki so bile še večje zaradi delne izgube kupcev. Leto 1981 je prineslo še dve skrajnosti. Določeni termini so bili zasičeni z naročili, po drugi strani pa je le-teh veliko časa primanjkovalo. Ta ugotovitev velja tudi za letošnje leto in najverjetneje ne moremo napovedati izboljšanja. Vse to nas obvezuje, da maksimalno izkoristimo notranje rezerve, obenem pa se moramo zavedati dejstva, da bomo morali delati takrat, ko bo to narekovalo tržišče Svetovni in jugoslovanski problem je pomanjkanje energije, vendar tega v naši TOZD skorajda nismo občutili, čeprav je bil zervoar mazuta nekajkrat izpraznjen do kritične točke. To se nam bo dogajalo tudi v letošnjem letu in obstaja nevarnost, da bomo morali kdaj ustaviti proizvodnjo tudi zaradi mazuta. Zaradi takih problemov smo že v preteklem letu sprožili postopek za izgradnjo plinovodnega priključka do tovarne. V letu 1981 smo imeli torej veliko težav, pred koncem leta smo se morali soočiti še z izpadom na obeh parnih kotlih, kar je imelo za posledico dodatne stroške in seveda izpad dohodka Kljub temu smo s skrajnimi varčevalnimi napori oz. prizadevanji vseh naših delavcev poslovno leto uspešno zaključili. Upamo, da bomo še boljše delali tudi letos Mitja Rupnik šici, akumulatorska polnilnica na Valkartonu, prav tam tudi gradnja skladiščnih nadstraškov, dograditev stanovanjsko poslovnega bloka v Rovtah. dela prestavitev daljnovoda prek Marek, adaptacija za Trgoavto v Logatcu, lastna investicijska dela pa še polno manjših del po Logaškem in tudi izven občinskih meja (Divača, Sežana, Borovnica, Žiri) Iz celotnega prihodka je Gradnik ustvaril 68 milijonov dinarjev dohodka (34 odstotkov več kot lani oz. 7 - dohodek na delavca - čisti dohodek na delavca - čisti osebni dohodek na delavca Delavci so vse navedke kritično pretresli, pretehtali poslovanje ter se odločili za smotrnejše poslovanje v letu 1982. Dovolj rezerv je še v izrabi delovnega časa, pa tudi v prihrankih materialov; samo 1 % prihranka pri porabi materiala, pomeni pri Gradniku 160 000 dinarjev, to je odstotkov nad planom), čistega dohodka pa 61 milijonov dinarjev (26 odstotkov več kot lani oz. 6 odstotkov nad planom) Za »sklade« so delavci Gradnika razporedili 19 milijonov dinarjev, od tega za poslovni sklad skoraj 13 milijonov (40 odstotkov več kot lani oz. 1 odstotek nad planom). Dovolj ugodno gospodarsko uspešnost Gradnika v letu 1981 izpričuje tudi naslednji primerjavni kazalci (večji za 33 %) (večji za 25 %) (večji za 26 %) pa celo več kot bo treba nameniti za celoletno malico Gradnikovih delavcev V vsesplošnih stabilizacijskih prizadevanjih, ki se jim Gradnik v ničemer ne more izogniti, je gotovo tudi pravkar omenjena okoliščina nekaj Maš in 3 jubilej z uspešnimi dosežki .te e fJD, >m ,df te'' ■» Lete n° poslovanje Gradnika v letu 1981 je(jr 6,0 1981 je bilo za delavce lel,J*dn'ka jubilejno leto, leto ko so b'| avci slavili 10-1 i-letnico uspešnih lel Vnih Prizadevanj. Zato je zbor pc;tvavc8v s toliko večjim zadovolj- rij9?rn Potrdil uspešnost poslovne- d(irt)6,a Torej kljub mnogim neugod- tC °kolnostim gospodarjenja - vr, dn> rezultati, ne pa tudi najbolj oOdni 1 ^5e'0,ni Prih°dek, ki ga je bilo za I.L bilijonov dinarjev (57 odstotke kot leto prej oz. 26 odstot- kov nad planom), je Gradnik pridobival na blizu sto gradbiščih; med temi največja: lopa za suhi les in se kalnica na KLI, dograditev osnovne šole Edvarda Kardelja in obnova kulturnega doma v krajevni skupnosti Tabor, ureditvena dela pri vrtcu na Vrhniki, gradnja dveh stanovanjskih blokov v soseski za Narodnim domom, zadružna stanovanjska gradnja za Arjem, adaptacija Iskre v Hotedršici, gradnja zaklonišča v Logatcu, regulacija Hotenke v Hotedr- 367 680 din 287 906 din 10.823 din OBVEŠČAJ, BODI OBVEŠČEN Dejavnost TO Logatec v preteklem tromesečju in naloge s področja vzgoje v letu 1982 OŠ TO Logatec je, poleg svoje redne dejavnosti, načrtovane v letnem in mesečnih načrtih dela na področju obrambnih priprav in vo-jaško-strokovnega usposabljanja za pripadnike TO organiziral, tudi pri drugih dejavnostih, pomembnih za SLO Stalna sestava OŠ TO je v času državnega praznika 29. novembra organizirala predvajanje filmov z vojno tematiko po vseh KS in osnovnih šolah v občini. Zadovoljni so bili tudi šolarčki na Vrhu nad Rovtami, Rovtah, Lazah, Rovtarskih Žibršah in v Hotedršici, kjer smo jim ob Dnevu JLA priredili manjše razstave naše oborožitve in opreme ter jim ob tem predvajali filme o vojaškem življenju v vseh rodovih JLA. Malčkom iz otroškega vrtca pa smo pokazali pravo puško in predvajali primeren film. Na športnem področju smo bili najaktivnejši, saj smo organizirali do sedaj prvo smučarsko tekmovanje -»Tek SLO«, ki naj bi postalo »tradicionalno«. Na tekmovanju so sodelovale ekipe TO sosednjih občin, zastopane pa so bile tudi vse strukture SLO naše občine. Prvo mesto je osvojila ekipa TO Logatec, druga je bila ekipa TO Vrhnika, tretja pa ekipa Postaje milice Logatec. Poleg tega smo se udeležili smučarskega teka v Dražgošah - »JE-LOVICA-82«, imenovanega tudi »TITOV TEK«. V izredno močni konkurenci iz vse Jugoslavije je naša ekipa zasedla 11. mesto. Kot vsako leto, smo sodelovali tudi letos na smučarskem prvenstvu ljubljanske pokrajine na Dolah pri Litiji. Naši ekipi - članska in mladinska - sta osvojili 2. mesto. Tekmovanje je bilo zaradi pomanjkanja snega organizirano kot »suhi« tek, z reševanjem naloge iz topografije in s streljanjem. Obe ekipi pa sta imeli na koncu malo smole, saj sta osvojili drugo mesto le s točko zaostanka za zmagovalno ekipo. Skupno v obeh konkurencah pa je TO Logatec bila najuspešnejša. Vzgoja v TO Logatec v letu 1982 V skladu s srednjeročnim načrtom vzgoje v TO Logatec bo le-ta potekala letos podobno kot lani. Prištabne enote bodo imele dvodnevno vzgojo maja meseca, enote KS in OZD pa septembra skupaj s pripadniki Narodne zaščite. Združene taktične enote bodo imele letos spet 5-dnevno vzgojo in urjenje na terenu v maju. Poleg vzgoje enot bodo tudi letos za štabe TO in poveljstva organizirani 1-2 dnevni seminarji, za posamezne specialne voj. dolžnosti v enotah in štabih TO pa dopolnilno usposabljanje. TERITORIALNA OBRAMBA LOGATEC Komandant rez. pehotni kapetan Miro Pogačnik Naloge kmetijske zemljiške skupnosti Logatec v I. 1982 Uresničevanje kmetijske zemljiške politike zahteva od celotnega kmetijstva nepretrgano delo. Čeprav nismo zadovoljni z učinkovitostjo pri uveljavljanju kmetijske zemljiške politike in razvoja kmetijske proizvodnje nasploh, pa ni razloga, da bi se zatekali k enostranskim ocenam, da na področju kmetijske zemljiške politike, uveljavljanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v kmetijski proizvodnji in pri uresničevanju proizvodnih planov ne beležimo nobenega pomembnega napredka. Čeprav leti 1980 in 1981 pomenita stagnacijo v kmetijskih naložbah in težave zaradi pomanjkanja reprodukcijskih materialov, pa so bili doseženi dobri proizvodni rezultati. Kmetijska proizvodnja bo v okvirih resolucije za 1982 že tretje leto zapored rastla po stopnji 3,5 in nad povprečno ravnijo rasti družbenega proizvoda. Kljub znatnim težavam z naložbenimi sredstvi ugotavljamo, da je bilo dosti storjenega tudi pri urejanju in usposabljanju novih kmetijskih površin za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Pred nedavnim sprejeti interventni zakoni v kmetijstvu zagotavljajo v te namene zadostna materialna sredstva. Na področju kmetijske zemljiške politike lahko ocenimo, da se nekatere ključne naloge, ki jih ureja zakon o kmetijskih zemljiščih, uresničujejo prepočasi. O tem teče že od jeseni obsežna javna razprava, ki bo doživela svoj vrh in zaključek v skupščini SRS, svoje logično nadaljevanje pa v odpravljanju ugotovljenih nedoslednosti pri izvajanju sprejete kmetijske zemljiške politike v okviru občine. Da bi v SR Sloveniji dosegli do I. 1985 načrtovano 85 % pokritost prehrambenih potreb iz domače proizvodnje, je potrebno zdaj vse napore usmeriti v realizacijo planov na področju kmetijstva in na dosledno izvajanje zakonov s področja kmetijstva. Če zožimo problematiko na področju kmetijske zemljiške politike, potem je potrebno zagotoviti zlasti racionalno razpolaganje s kmetijskimi zemljišči nasploh in zagotoviti učinkovito varstvo vseh za obdelovanje najprimernejših kmetijskih zemljišč. To pa je mogoče doseči le z doslednim izvajanjem prostorskih delov družbenih planov, v katerih so usklajeni vsi prostorski interesi nosilcev planiranja. Če v občini ne bomo vztrajali na doslednem izvajanju njihove vsebine, se bo nadaljevalo stihijsko razpolaganje z zemljo; to je razdrobljenost kmetijskih zemljišč in neustrezna posestna struktura. Danes nam je povsem jasno, da kmetijskih zemljišč ne varuje niti kmetijstvo, niti kmetje, niti same kmetijske zemljiške skupnosti za proizvodnjo hrane. Drugo pomembno vprašanje je obdelava vseh kmetijskih zemljišč v lastnini, zlasti tistih, ki še niso vključena v družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo. Da bi od formalnega obdelovanja zaradi uveljavljanja lastninske pravice prešli k intenzivnemu obdelovanju teh zemljišč, je potrebno pripraviti pregled neobdelanih in slabo obdelanih kmetijskih zemljišč in, kadar ne gre z dogovarjanjem in prepričevanjem, ukrepati po določilih zakona o kmetijskih zemljiščih. Akcija, katere pobudnik je Zveze KZS Slovenije za evidentiranje vseh slabo obdelanih in neobdelanih zemljišč, je že stekla in bo končana do pričetka vegetacije, ob vsem tem pa je potrebno upoštevati načelo, da pravico do lastnine zemlje pogojuje obdelava te zemlje. Pri tem je potrebno zagotoviti, da se obdelovalci vključijo v družbeno organizirano tržno kmetijsko proizvodnjo. Prav tako je potrebno v občini pripraviti programe za izvajanje zakona o preživninskem varstvu kmetov ter tudi na tej podlagi povečati obseg zemljišč v družbeni lastnini. Ena izmed najpomembnejših nalog v tem petletnem tibdobju pa je, da nadomestimo zaostajanje, oz. zagotovimo izvajanje povečanega obsega agrarnih operacij in nakup zemljišč, da bodo do konca I. 1985 izvedene vse z planom načrtovane agrarne operacije. Uspešnega izvaja- r-- DOPISUJTE V NASE GLASILO nja planov agrarnih operacij pa sil moremo predstavljati brez koor< nacije in združevanja vseh kmeS skih dejavnikov v občini ter ob p' vzemanju polne odgovornosti za i vedbo planov melioracij s stri KZS in kmetijskih OZD. Pri tem ve opozoriti, da prihaja do nekate sprememb kar zadeva nosilce in nanciranje agrarnih operacij. Kmetijska zadruga bo odgovoi nosilec investicije ter proizvodi na.melioriranih kmetijskih zemli čih. Javna razprava o izvajanju i konov s področja kmetijstva je nakazala, da bodo za celovit Pr'stjw k izvajanju vseh omenjenih naiP| potrebne nekatere dopolnitve <\ stoječe zakonodaje s podro^l kmetijstva; predvsem pa bo potr« no zagotoviti dosledno izvajanje'Q zakonov na ravni občine in realizi' " ti na javni razpravi sprejete sklep! Naj na koncu poudarimo le ne4 q tere najpomembnejše naloge, kiLr pogojene z učinkovitejšim izvi^ njem kmetijske zemljiške zakol _ daje in izvajanju planskih nalog: L ( - pripraviti programe za izbolj*jgo nje obdelave zemlje, za odkup knletT tijskih zemljišč, za melioracije he - izdelati program ukrepov, |j|Q bodo uvedeni za intenzifikacijo R Ijedelske in tovarniške proizvod^ - izdelati program o izvajanju 1^, kona o preživninskem varstvu ktij tov, - v sodelovanju z IS SO Loga'^, pričeti z izdelavo agrokarte. L Poleg teh planskih nalog bo r*| morala upoštevati tudi druge |pr membnejše naloge ter zagotCd dosledno izvajanje zakona o krr4 |? skih zemljiščih in drugih kmeti)'! s zakonov. Tako se bo morala n _ aktivneje vključiti v postopke i^' znavanja in preverjanja stal* r kmeta občanov ter se intenziv^.., povezovati s KZ pri pospeševanj biijšega obdelovanja kmetij^ f zemljišč, urejanju, zboljševanju hr(J pridobivanju novih zemljišč. KZS, p ' tudi dosledno vztrajala na tem,i^g organizacije združenega dela (j d, druge družbeno pravne osebflj ' niso kmetijske, prenesejo vsa W|0u tijska zemljišča s katerimi upravl|k|a v nasprotju z zakonom, v kmetH0v zemljiški sklad ter s skladom uP|m0 Ijala tako, da bodo vsa zemljišča(jj0 delana. e:,( KMETIJSKA ZEMLJlSfra, SKUPr4oc LOGAfyor; r c 01,,,, kri pta •C »V| rn, v dav He| 5. D6| Ivai Btec Na Idn, dld bisk v pobrateni občini epentabor : po ton' •ončno in toplo nedeljsko popo-po*> 28. 2. 1982, je bilo kot nalašč 2|et. In če^e to še obisk v pobra-v p(^ orjčini Repentabor v Italiji (pod-•o Vlisline o pobratenju je bil 20. 3. n0s^2>, je prav, da o njem tudi nekaj vne,iSerno. ;vet/ občino Repentabor so nas po-KO^'i občani, ki so tega dne otvarjali niih zelo pomemben objekt -PS t^no dvorano, ki bo služila tudi m r kulturne prireditve in bo nudila etno domovanje Kulturno šport-„ra^u društvu. To je prvi tak objekt , tam Področju in je zato otvoritvi 2U*0s,vovalo veliko število prednikov italijanskega javnega živ-'I* Prireditev je svečano pričela ^sednica Kulturno športnega lStya, župan, dr. Pavel Colja pa se v lrnenu občanov Repentabra za-Blj| vsem, ki so kakorkoli poma- gali pri izgradnji tega nadvse pomembnega objekta. Sledil je nastop moškega pevskega zbora, ki je ubrano zapel tri pesmi domoljubne vsebine Gledalci, bilo jih je blizu 400 (občina ima približno 800 prebivalcev), so oživeli, ko so na igrišče stopili igralci košarkarskega kluba Jadran, ki uspešno nastopa v italijanski ligi. Z našimi košarkaši so odigrali tekmo, v kateri so bili logaški košarkaši slabši nasprotnik. Pa saj rezultat tu ni bil pomemben. Pomembno je bilo srečanje mladih dveh krajev, dveh držav, pomembno je bilo občutje, da meje ne ločujejo ljudi, prijateljstva, skupnega dela Iz Repentabra smo odhajali z občutki in željami, da se kmalu spet srečamo Branka Kum vpisnimi v društvo. Izlet naj bi se vršil dne 28. ali 29. 8. 1982 in to z avtobusom. PREDLOG ZA IZLETE: 1. Logarska dolina: Slap Rinka - Okrešelj - 1 dan 2 Mangart: z avtobusom do koče pod Malim Mangartom od koder bi se povzepli na Mali Mangart - 1 dan 3. Pohorje: Z avtobusom do Ruške koče (AREH), potem izlet na Tri žeblje, kjer je padel Pohorski bataljon, Črno Jezero, Kočo na Šu-miku, Staro Glošuto, kjer je bila steklarna in rojen pesnik Janko Glazer. Izlet bi trajal dva dni in to 28. 29. 8 1982 SKUPINSKI IZLETI V MESECU SEPTEMBRU: 1. Izlet v neznano: Cilj tega izleta vesta samo šofer in vodič. Ostali izletniki pa ugibajo kraj, kamor smo namenjeni. Pravilna ugibanja ali najbližji odaovor temu kraju bo nagrajen. Nagrajeni bodo prvi trije pravilni odgovori. Izlet bo z avtobusom 4. ali 5. 9. 1982. 2. Izlet upravnega odbora Planinskega društva Logatec. Na ta izlet so vabljeni vsi člani starega in novega upravnega odbora. Namen tega izleta je, da se pobliže spoznamo in da bomo laže, pravilno in dosledno vodili planinsko društvo. PREDLOG ZA IZLETE: 1. Izlet na Vršič. Logatec - Idrija -Tolmin - Bovec - Dolina Trente, Koča pri Zlatorogu, Izvir Soče, Vršič - Kranjska Gora - Kranj Ljubljana - Logatec Ta izlet bi bil (z avtobusom) 11.9. 1982. 2. Pohorje: Bil bi isti program, kot je za starejše člane PD Logatec. Izlet bi trajal dva dni (z avtobusom). Dne 11. - 12. 9. 1982 PS. Vsi izleti, ki bodo z avtobusi in ne bodo presegali 2.000 din, bodo brezplačni. Za ostale prevoze z avtobusi bomo plačali polovično ceno. Tako se bodo morali plačati vsi dvodnevni Izleti. PLANINSKO DRUŠTVO LOGATEC fiOGRAM IZLETOV IN ftADICIONALNIH POHODOV D LOGATEC V LETU 1982 Dnevi kulture mladih iUp|NSKI IZLETI V MESECU »JU: ^ohod po Notranjski poti: dne p 2 5. 1982 - Izlet za vse člane iD Logatec Jayornik: Črni vrh - Javornik -pusica - Logatec - Dne: 15. 5. , 982 - Izlet za mladince-ke P°9arska dolina: Slap Rinka -carjev dom - Kamniško sedlo "Kamniška Bistrica - Ljubljana -une. 22 23. 5.1982- Izlet za čla- ne ln rnladino lnos: Postojna - Nanos - Pogina - Dne 29. 5.1982 - Izlet za "■"odince-ke •KlJUSKl IZLETI V MESECU xek«l: Borovnica - Pekel - Poko- Logatec- Dne 12.6 1982 za mladince-ke, člane-ice liste- ^intovec: Jezersko - Grintovec Z. Kokrško sedlo - Kamniška °'strica - Dne 19.-20. 6. 1982 - M 1 *a Clane an8art. Bovec - Log pod Manjom - Mali Mangart - Veliki "angart, vzpon po Slovenski poti 2 sPust po Italijanski poti. - Dne: i 27. 6. 1982 - izlet za člane- SKUPINSKI IZLETI V MESECU JULIJU: 1. 50 žensk na Slivnico: Logatec -Cerknica - Slivnica - Cerknica -Logatec. Dne 10. 7. 1982 - Izlet za ženske in mladino' 2. Krn: Bohinjska Bistrica - Savica -Komna - Mali Bogatin - Krn - Kr-njsko jezero (Lepenje - Soča) ali pa nazaj do Komne. Dne 16 -17 -18. 7. 1982 - Izlet za člane-ice 3. Pohorje: Sp Hoče - Mozirje - pot je za Transferzalo. Dne 28.-1. 8. 1982 - Pohod traja 5 dni. SKUPINSKI IZLETI V MESECU AVGUSTU: 1. Grintovec: Kamniška Bistrica -Kokerško sedlo - Grintovec -Jezersko. Dne 7.-8. 8. 1982 - Izlet za mladince-ke 2. Krn: Savica - Komna - Krnsko jezero - Krn - Drežnica - Koba-rit. Dne 14.-15. 8. 1982 - Izlet za mladince-ke 3 Mangart: Bovec - Log pod Mangartom - Mali Mangart. Dne 21.-22. 8. 1982 - Izlet za mladince-ke 4. Izlet za starejše člane PD, ki so bili organizatorji, ali med prvimi Že lansko leto smo mladi v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravili Dneve kulture mladih in sklenili, naj to postane tradicionalna prireditev v okviru OK ZSMS. Letos pa nas je zelo razveselilo dejstvo, da se vedno več mladih iz naše občine ukvarja s kulturno dejavnostjo. Prikaz njihovega dela je bil tako veliko pestrejši in zato tudi bolj zanimiv. Dnevi kulture mladih so se pričeli 12. 2. 1982 z otvoritvijo slikarske razstave In s priložnostnim koncertom Dekliškega pevskega zbora - sekcije Društva mladih glasbenikov. Slike in skulpture mladih logaških samorastnikov so ustvarile prijeten ambient za okoli štirideset ljudi, ki so z navdušenjem spremljali nastop mladih pevk in recitatorja. V nedeljo, 14. 2. 1982 je bil prav tako v Titovi dvorani nastop desetih mladih instrumentalistov in dveh literarnih ustvarjalcev. Ta večer je bil dokaz, da imamo v Logatcu kopico izvrstnih instrumentalistov, ki vsekakor zaslužijo, da bi jih v Logatcu večkrat slišali. V tednu med 14. 2. in 21. 2. so potekali v okviru prireditve tudi kulturni dnevi na obeh osnovnih šolah. Skupina mladih recitatorjev iz 00 ZSMS Naklo je pripravila recital »Semafori mladosti«, s katerim je nastopila v obeh osnovnih šolah in v mladinskem klubu 00 ZSMS Naklo. V soboto, 20. 2. 1982 so imele vse sekcije DMG koncert v Hotedršici, na katerem so sodelovali tudi tamburaši. Dnevi kulture mladih so se zaključili z gledališko predstavo mladih iz OO ZSMS Vrh nad Rovtami. Prireditev lahko v celoti ocenimo kot uspešno. Mladi so zelo radi sodelovali in obiskovali posamezne prireditve. To je zelo vzpodbujajoče, saj smo začutili, da zanimanje za pravo kulturo pri mladih raste in to nam vliva upanje, da bo z leti tudi vse več tistih, ki se bodo z njo tudi aktivno ukvarjali. Nekoliko pa smo bili razočarani nad obiskom starejših. Nekaj več jih je bilo sicer ob otvoritvi, na večeru instrumentalistov in literarnih ustvarjalcev pa le peščica. Po tem lahko sklepamo, da med njimi ni preveč takih, ki bi jih kultura mladine zanimala, ali pa enostavno ne najdejo časa, da bi se udeležili podobnih prireditev. Lahko samo upamo, da bo v prihodnje drugače. Vsi, ki smo v okviru OK ZSMS Logatec sodelovali pri organizaciji Dnevov kulture mladih si želimo, da bi bili ob takih prireditvah zadovoljni vsi - nastopajoči in gledalci. S kulturo se bomo ukvarjali tudi v prihodnje, še bolj načrtno in vztrajno, z namenom, da bodo naši bodoči Dnei kulture še bolj množični in kvalitetnejši. Bojana Levinger Nove knjige v logaški knjižnici Strokovne knjige: Ivan Maček: Spomini Vida Tomšič: Ženska v razvoju socialistične samoupravne Jugoslavije Stane Mikuž: Lojze Perko Prazniki slovenskih občin Dachau Pavao Brajsa: Človek, spolnost, zakon Milan Vrhovec: Osnove požarne samozaščite Leposlovje: Lojze Kovačič: Pet fragmentov Pavle Zidar: Čudeži Voranc Prežihov: Nicina Anica Zidar: Začutila sem tvojo ljubezen Ubili so ga z opekami Gabriela Mistral: Izbrane pesmi Maurice Maeterlinck: Slepci Selma Lagerlbf: Prstan Lovvenskoldov Czeslav Milosz: Dolina Isse Valentin Rasputin: Živi in pomni Alvin Bennett: Bog kamnosek Marce Rodoreda: Demantni trg Ray Bradburv: Fahrenheit 451 Guy Endore: Alexandre Dumas Jean Medina: Maksi-očka Ulrich Plenzdorf: Novo trpljenje mladega W. Knjige za otroke: Neža Maurer: Beli muc Janez Švajncer: Mihec iz velikega bloka Požar na kmetiji Miroslav Slana: Kurirčkov kruhek ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame MARICE TRŠAR se zahvaljujemo vsem, ki so se na kakršnikoli način poklonili njenemu spominu in jo spremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki so darovali vence, ter vsem, ki so nam izrekli to-lažilne besede. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta MARTINA KORENČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, podarili cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom, ZZB NOV Logatec, Gozdarstvu Logatec, pevcem, govorniku za poslovilne besede in g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči: žena Francka, sin Franc in hči Martina z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame ANTONIJE PETKOVŠEK X KC >bru fnii kale . lakr s Kale 15, se iskreno zahvaljujemo zdravnici Veronik^ Gros-Furekovi in patronažni sestri Ivki VVindischnurer zaarn( njuno požrtvovalno pomoč. |6r Hkrati iskrena hvala sosedom, sodelavcem, prijateljem i"C : vsem, ki so nam priskočili na pomoč v težkih trenutkih slo-, ' vesa in jo pospremili na zadnji poti. .c Jolanda in Peter z družinama nsl liča fen fati *rn; hir eha dot ati U< jih se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v trenutkih slove-aj^ sa stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. m§e Posebno se zahvaljujemo gasilskima društvoma Logatec ^ za častno spremstvo, govornikoma društva upokojence^, in gasilcev, gospodu župniku za opravljen obred, kako' ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta JAKOBA NARTNIKA tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti Žalujoča žena in otroci z družinam' ^ '< Jte --%< Nesrečen korak z derezo pod Kalško goro Pretresla nas je vest o gorski nesreči na snežišču pod Kalško goro, kjer se je smrtno ponesrečil naš načelnik alpinističnega odseka Vinko Mlinar. Kratka je bila pot našega planinca, alpinista, gorskega reševalca pri udejstvovanju v naših gorah. Nič kolikokrat je odšel v gore. Vedno je bil zelo pazljiv in preudaren, saj je imel mnogo izkušenj in znanja, poznal je dobro tehniko plezanja in hojo po snežiščih in kljub vsemu temu ga je gora premagala. Vinko je bil član planinskega društva Logatec, leta 1974 je ustanovil alpinistično sekcijo, ki jo je vse do leta 1981, ko je sekcija prerasla v odsek, tudi uspešno vodil. Preplezal je mnogo ostenja v naših in tudi v tujih gorah - skratka, bil je vrhunski alpinist. V letošnjem letu ga je Planinska zveza Slovenija izvolila za načelnika komisije za alpinizem. Vsi smo ga zelo radi imeli, vedno se je rad udejstvoval planinskih akcij, bil je skromen, vedno vesel in V| are 9rn 5rr >s Jht dobro razpoložen, zlasti v planincev in alpinistov v gorat1 gična smrt Vinka pod Kalško «a je v našem društvu hudo odj^Q; Nastala je praznina v našem dr^ ki jo bomo s težavo dopolnil' Naveze, v katerih je bil tudi»' so bile namenjene na Kokrsk" lo. Ko so prišli do planinske ko<| sedlu, so po kratkem počitku proti snežišču po markirani Pc, vodi na Kalško goro. Ko so Pre'i snežišče, se je Vinko zapletel rezo, spodrsnil ter začel drseti' lino. Ker je bil vešč in dobro s' njen v samoreševanju, se je z W| bo cepina kmalu zaustavil. N*' se je pripetila, ko je za njim P'' njegov soplezalec v navezi mogel zaustaviti, za seboj je P( nil tudi Vinka Mlinarja. Tako s" sela približno 250 m, dokler j njuna vrv ovila okrog skale. , gora zahtevala svojo žrtev, r*8' planinskega tovariša Vinka. Janez ^ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a^r KULTURNA KRONIKA Zborovodski seminar KOT BI VISELI ZLATI SADOVI (Oton Župančič) - Mesec ruar bojda ni bil na Logaškem še nikoli tako bogat s kul-r,iškim dogajanjem kot letos. Mlade sile so se uprle v težko 0 kulturnega mrtvila dolgih zimskih mesecev in tako pre-iikieL ziv|jenje ob spominu na Prešerna sicer. Použili smo za ai prav žlahtnih sadov: na razstavi pridnih logaških likovnih ^orastnikov (Franc Musec, Matej Pečenik in Viktor Premk), i in r Je zlasti presenetil Matej Pečenik z akvarelno-tempera 10 lu< ' na 9lasbeno-literamem večeru, kjer smo lahko po-r,a,i Pravcate glasbene umetnike (flavtist Matjaž Albreht, ki-m8|jcSta '90r lesnik in Marko Škrlj ter pianistka Marinšek, or-ar Viktor Premk), pesnika Andreja Žigona, ki se s svojo —'vat* sat'r'ziraJočo ostjo prebija iz črne noči v beli dan (kot °vski fant v beli pražnji srajci) in Marcela Štefančiča ml., Je naPovedal slovo poeziji, ker ga prvobitno prevzema lite-, a teorija. - Želimo lahko, da bi ustvarjalnost mladih prešla e,lrT1e v Pomlad, od tod v poletje in naprej spremljala naše frije jn dejanjg skozi življenje, ki se teh dob prerado udaja a° ni statičnosti, kakor Sizifov kamen, ki ga je treba premi-■ treba se je vanj upirati vsekdar. V mladih so moči. Zadnje dni februarja je bil v Ljubljani 9. osrednji seminar za zborovodje odraslih pevskih zborov Tak seminar organizirata Zveza kulturnih organizacij in Pevska zveza Slovenije dvakrat letno in je namenjen spopolnjevanju znanja zborovodij, s podmeno, da ima vsakdo izmed njih osnovno glasbeno izobrazbo. Osrednja tema seminarja je bila vokalno-instrumentalna glasba. Zbor Consortium musicum je z godci upodabljal predavateljevo razlago, ki je zajemala razvoj petja od enoglasja do sodobnega mnogoglasja Godci so uCinkovito podpirali pevce in jih dopolnjevali. Drugi teht-nejši del je zajemal umetniško oblikovanje skladbe. Tu je mojster Janez Bole za zbor uporabil kar semi-nariste. Krajša predavanja so bila posvećena fiziologiji grla oz. petja, pa predstavitvi madžarskega velikana glasbe Zoltana Kodalvja, avtoportretu skladatelja Jakoba Ježa in posebnostim pri dirigiranju. V okviru seminarja je bila tudi izvedba Brahmsovega Requiema To obsežno delo, ki zahteva odlično pripravljenost, znanje in zdržljivost, sta izvedla zbor in orkester Consortium musicum. Ta 60-članski mešani zbor je vreden izjemne pozornosti, saj s štirimi vajami tedensko uspe v eni sezoni naštudirati šest celovečernih programov. Mnogim logaškim glasbenim poustvarjalcem pa je prenekaterikrat težko priti na eno samo vajo tedensko. Seminar smo ob koncu zelo ugodno ocenili. Še si jih želimo, tako kot si želimo in smo potrebni še prav elementarne zborovodske vzgoje. Tako vsaj smemo zapisati za nas štiri udeležence iz logaške občina Jago UČNA URA Z LOGAŠKIM OKTETOM. - V okviru februar-ve'&Šk lturnin dnevov mladih je 17. februar 1982 gostoval Lo- u.Kl oktet na obeh logaških osnovnih šolah. Za najmlajše po-tec^r, Ce Je °ktet pripravil- koncertni spored, ki je v obsegu cev(, e ure predstavil zgodovinski oris slovenske glasbene pre-kof °st-i od renesanse prek romantike, čitalništva, nove ro- ^ . J^e, impresionizma do sodobne zborovoske tvornosti in arT" ul 0ru sicer vedno najbolj poslušanih narodnih pesmi. y enci so hvaležno pozdravljali izvedbe pevcev, se zahvalili —-V u 2a manj običajno učno uro; za spomin na srečanje z nci šole »8 talcev« pa bo oktet ohranil lep linorez. V ČAST PREŠERNU. - V avli nove šole Edvarda d 3rn Je bila 19 fet,ruarja 1982 proslava, posvečena Pre-5rn°Vemu sP°m'nu v skoraj prezahtevnem recitalu iz Pre-°vih poezij so sodelovali učenci te šole; med recitacijami >bn °9'ašali tudi solisti ob spremljavi kitare ali blok flavt. Po- 5kolrarjj sdj« v V |. °Pazen pevski talent velja podčrtati pri Petri Gostiševi. 0||ko manj smo bili navdušeni nad »Šmentano muho« (ne 1 Uvedbe!) - Konec proslave je pripadal nastopu Dekliš-ldrU6d t2Dora Pod vodstvom Zdravka Novaka. Mladi zbor je niii tavil zelo zanimiv spored pesmi: od slovenske renesan-idi v sk^ i ko*" tku se, prek nemške romantike do priredb slovenskih narodnih pesmi. Pri rasti zbora je posebno opazna zvočna ubranost res dobro odbranih pevskih glasov. Tudi izvedbena plat pesmi išče pot v pravo smer. Po izraznosti se je zbor najbolj prepričljivo predstavil s pesmijo Venite rožce moje. Škoda, to že tolikič zapored, da je moč »odrasle« obiskovalce tako hitro prešteti: Kot po pravilu! PEVSKI TABOR 1982. - Prav v februarju teko zajetne priprave na letošnji že 13. tabor pevskih zborov v Šentvid) *>n Stični. Organizatorji so prejeli doslej prijave že blizu 210 zborov, med temi 10 iz zamejstva, predvideva se udeležba kakih 250 zborov. Tudi letos bodo koncerti pred Taborom po vsej Sloveniji. Na februarski seji se je strokovni odbor Tabora informativno seznanil z uglasbitvami taborske himne »Pojo naj ljudje«, ki jih je poslala na osnovi javnega natečaja deseterica anonimnih skladateljev. Nadalje je strokovni odbor tudi izbral zborovodje za dirigiranje posameznih skupnih pesmi na zaključni prireditvi junija v Šentvidu. Letos je to odgovorno nalogo strokovni odbor zaupal tudi logaškemu zborovodji Janezu Gostišu; ta bo na pevskem taboru dirigiral združenim moškim zborom Bučarjevo pesem Tam kjer pisana so polja. Maš itel' seli1 0 S« Z Jf N«f 1 p" zi. f eP'. oi( ler; P« OBVESTILO Obveščamo vse občane, lastnike stanovanjskih oz. počitniških hiš, ki nimajo še tablic s hišnimi številkami, naj jih takoj dvignejo proti plačilu 200 din pri Geodetski upravi SO Logatec. Pri dvigu je potrebno predložiti številko parcele, na kateri hiša stoji, in številko gradbenega dovoljenja. Geodetska uprava vabimo vas V aprilu smo posvetili praznikoma Osvobodilne fronte in Prvega maja dva vojna filma, ki vsak po svoje pripovedujeta o vojaških uspehih v zadnji vojni. Prav na dan OF bo na sporedu film sovjetske proizvodnje POSEBNI ODRED. Že dolgo nismo v Logatcu igrali sovjetskega filma, zadnjič morda pred dvema letoma koprodukcijo z Jugoslovani, zdaj pa vam predstavljamo odličen akcijski film. Govori o znameniti -katjuši; to je o -socvetju* topov, ki je Sovjetom ostal v reki ob prehodu čeznjo. Polastili bi se ga lahko Nemci in zato Sovjeti ustanove poseben odred, ki naj top uniči. Film je posnet napeto in mislim, da bo poživitev našega sporeda. Drugi film pa je ameriški in nosi naslov NEDOSEGLJIVI MOST. To je spek-takel ameriškega tipa, govori pa o gradnji mostov na Nizozemskem po invaziji v Normandiji. Kot sem že dejal, film je pravi spektakel, poln pirotehnike, poln pa tudi znamenitih igralcev, ki jih zaradi množine ne bi tukaj niti našteval. Seveda je film poslastica za vse ljubitelje vojnega filma, pa tudi za tiste, ki radi na kupu vidijo staro gardo. Posebno opozorilo zasluži ameriški erotično-ljubezensko-futurističnl film MODRA LAGUNA. To je zgodba dveh mladih ljudi, ki na samotnem otoku ostaneta sama, odkrivata svoje telo in ljubezen ter ustvarita, kot nekakšna nova Adam in Eva, družinsko skupnost. Film je poln čudovitih posnetkov in mlade Brooke Shields, 16 letne lepotičke ameriškega filma, ki smo jo v Logatcu že videli v filmu Louisa Malta SLADKA MALA In v FLI-PERJU. Film je svetovna uspešnica, saj je v poplavi filmov, polnim nasilja In krvi, prinesel zgodbo tipa LOVE STORY na samotnem otoku. Seveda gre tudi za skrito erotiko, vendar ta ni vsiljiva in je predvsem postavljena na pravo mesto in v pravi meri. Mislim, da še nismo pozabili velikega angleškega igralca Petra OToo/a, M bi se ga morali spominjati iz BECKETA, LORDA JIMA, NOČI GENERALOV in še od kod. Tokrat ga bomo videli kot neusmiljenega režiserja v filmu KASKADER. Film je lani konkuriral za Oskarja, a ga ni dobil. Peter (i loule ie, kot ponavadi, odličen, in nova vloga (kot sem že dejal, igra režiserja) inu pristaja. Film je za ljubitelje pretinjene igre m za ljubitelje spektaklov, saj bomo spoznali trdi kruh filmskega kaskaderja, ki skoraj ne sme živeti svojega življenja. Kot kaskader v filmu nastopa mladi Steve Railsback, ki mu je bila po tem filmu pot uspeha odprta. In če ostanem pri znamenitih igralcih, naj omenim Johna Travolto in film BALADA O MESTNEM COWBOYU. Zgodba je spet o mladini, ki se ob sobotah sestaja v mestnem lokalu, pleše in posluša disco-glasbo. John Tra-> i •Itn je lilm posnel po obeh uspešnicah, torej po VROČICI SOBOTNE NOČI in 1'Kll JANI INI. O ljubezni, vendar o drugačni kot tisti iz MODRE LAGUNE, govori film LJUBEZEN NA LEDU. Na svoj račun bodo prišli ljubitelji umetnostnega drsanja. Zgodba govori o mladi drsalki, a novem upu umetnostnega drsanja, 11 doživi na ledu hud padec, se poškoduje, vendar najde tudi svojo Ijube-V lilinu nastopa tudi bivša svetovna prvakinja Lynn Johnson. Za ljubitelje zabave priporočam med drugimi tudi imenitno komedijo iz ameriškega košarkarskega sveta RIBA, KI JE REŠILA PITTSBURG. Naslov je res nenavaden in ga naj zato razložim. Gre za člane moštva, ki so vsi rojeni v znamenju rib in, kot kaže, je to odločilnega pomena za zmagova-nje na tekmah. Smeha in odlične košarke na pretek. Mladina si bo verjetno rada ogledala film ROBIN HOOD NE BO NIKOLI UMRL. Tokrat gre za špansko varianto filma, dovolj pa je srednjeveške akcije in sabljanja. Moderen kompjuterski kriminal je v filmu MOŽ, ŽENA IN BANKA. Nič več ne ropajo ljudje, to zanje danes opravi kar računalnik. Vmes je še ljubezenska zgodba in film je narejen. V januarju smo videli letalo concorde v spektaklu AERODROM 80 CONCORDE, tokrat predstavljamo AFERO CONCORDE. Gre za mednarodno onemogočanje znamenitega nadzvočnega potniškega letala, za zaroto in za razkrinkavanje zločinskih namer, ki se ne ustavijo pred ugrabitvijo ali celo uničenjem letala. Film je spet poln spektakularnih posnetkov in akcije, zgodba pa je le nekoliko boljša od tiste iz januarskega filma. Za ljubitelje grozljivk naj omenim še film DRAKULA, ki obnavlja zgodbo transilvanskega grofa in vampirja. FIlm je seveda za ljubitelje -krvavega platna*, omenjam pa ga zato, ker v njem, verjeli ali ne, nastopa znameniti angleški Igralec Laurence Olivier. Seveda ne v vlogi krvosesa. Primož Sark Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Primož Sark. Številka žiro računa 50110-678-87486. Tisk Šolski center tiska in papirja, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov. Filmski spored za april 2.-4. ameriška Športna komedija RIBA, KI JE REŠILA PITTSBURG, režija G Moses, glavne vloge J. Erving, M Lemon, J. Winter 3-4 hongkonška komedija MISTER BOO, T. M. Hui, gl. vi. M Hui, S Hui, R.Ng 6. ameriški ljubezenski PREPOVEDANE SANJE, r S. Kramer, gl I D Van Dvke, K. Ouinlan, B. Bridges 9.-11. ameriški avanturistični AFERA CONCORDE, r. R Deodato, gl. vi. J. Franciscus, M. Farmer, V. Johnson 10.-11. ameriški avanturistični KASKADER, r. R. Rush, gl. vi P O.Toole, S. Railsback, D. Frontiere 13 ameriška kriminalka MOŽ, ŽENA IN BANKA, r. N. Black, gl. vi. D Sutherland, P Mazirsky, B. Adams 16-18 ameriški ljubezenski LJUBEZEN NA LEDU, r D Wrye, gl. vi. R. Benson, T. Skerritt 17.-18 ameriška grozljivka DRAKULA, r. J. Badham, gl. vi F. Langella, L. Olivier, D Pleasance 20. ameriški glasbeni spektakel BALADA O MESTNEM COWBOYll, r. J. Bridges, gl. vi. J. Travolta, D Winger 23. -25 španski avanturistični ROBIN HOOD NE BO NIKOLI UMRL, r. F. Belmunt, gl vi. C. Bravo, M Reniu 24. -25. ameriška ljubezenska drama MODRA LAGUNA, r. R. Klaiser, gl. vt. B. Shields, O. Akroyd 27 sovjetski vojni POSEBNI ODRED, r V Lisenko, gl. vi. L. Merzin, P. Remezov 30-2 ameriški vojni NEDOSEGLJIVI MOST, r. R Attenborough, gl. vi. D Bogarde, J. Caan, M. Caine, R. ONeal, R. Redford, S. Connerv. G. Hackman, L. Olivier, L. Ullmann Dedek Mraz In kmetijstvo Polnega koša ni več z darili, dohodki Dedka so se omejili i i pa dedek Mraz ta svet Hl Hidi kakšen bil je prejšnjih let Ko zdaj že vrabci čivkajo o hrani in o kmetu, razgrinja dedek Mraz bilanco nam ob letu: so včasih kmetje pridno sekali svoj les, bi ga zdaj tudi, le če bilo bi res, kakor nekoč na belem črno je pisalo in kar je kmetu mislit dalo, direktor KLI-ja pisal je v Novice namreč eno, da zanje les in kruh na kile imata isto ceno Četudi bi za kmete cena ta veljala, lesa bi kmetje več zvozili, denarja - da z mercedesi bi se vozili. Vemo pa vsi, da se kmetijstvu slabo piše. Le kod rezervne dele za svoj traktor kmet naj išče? Na meji brihtno so carino zdaj nabili, nič kmetje s tem gotovo niso pridobili. Če pa carina ne bi poskočila, - ubogi stari dedek Mraz - bi zdaj čez mejo moral po krmila, doma se bodo kmalu ta le na recept dobila, se naša bo živina res strašno poredila. Se včasih je po polju želo žito, ej, vaški praznik, drugače danes je, po polju žanje Gradnik. Pa so očanci stari modrovali, da je kmetijstvo korenina zdrava, po tej deželi vsake moč se merit Kmetijstvo preobrat je doživelo temeljit, kako zalegel dedka Mraza bi kredit! ZANIMA NAS..... M T. V 2. številki Logaških novic je bil na 6. strani objavljen članek »OTV"' RITEV NOVEGA VODOVODA V HOTEDRŠICI« Članek govori o veliki dobitvi za vaščane, navaja investitorja OVSLS (upam, da so te krat|C vsem samo po sebi umevne - op maš), navaja predstavnike Krajec skupnosti Hotedršica in druge, »ki so sodelovali pri gradnji (d je tiskan izpuščen) vodovoda«. Si .Ve: rn eii Od etc ap; t tu lan "n #/; Hi Pf »res '»si, % Heri Mi %. t>vn 3bd Sv 195; 60i Haj 1tl( v 15; f \ Gl k de '0(| "o, s »g,- «d v, In tako nas zanima: 1. Kdo je vodovod gradil (izvajalec)? 2 Ali gre za kakega nepridiprava, ki ni omembne vreden, čeprav je zgra »veliko pridobitev za našo krajevno skupnost«? ^ PRILOŽNOST Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da na Petkovcu uspeva nova vrs smreke, ki kar čez noč obrodi deske. Težava je edino v tem, da jih je tre™ r P pravočasno odpeljati Menda deske tudi izginejo - čez noč. 3 °|ii: 'ali Z"1