V novem letu „Toti list" vsak teden na 8 straneh za 6 dinarjev Poštnina plačana ▼ gotovini PONEDELJEK, 2S. DECEMBRA IMI IOtrilSt LETO V. LIST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH / IZHAJA VSAKO DRUGO SOBOTO snv. SS IZ PTIČJE PERSPEKTIVE Dva pilota sta sc ■ svojim majhnim letalom izgubila nekje nad Alpami. Dolgo sta blodila skozi oblake, ko pa sc je oblačna odeja pretrgala, sta zagledala pod seboj majhen trg. Spustila sta se nižje in prvi pilot je vprašal drugega: »Tom, kje pa sva?« RAZUMLJIVO »Ti, Pepe, zakaj neki s« pravi: kardinalna napaka?« »Jure, ti si res pravi tepec. Ali še nisi nikdar opasti, da Je koren te besed« vendar — kardinal? U ZAČUDENJE Mallanov misijonar: »Ali vam res ne gre v glav«, butice črne, da je Kristns učil ljubezen do bližnjega?!« Neki glas začudeno: »T« le, ampak povejte nam, prosim, na kolike let J« bil obsojen?« MIROVNA — Ali veš, Aleksej, da Je dobil profesor Miro-tvorov Stalinovo nagrado za mir? — Tako?! Meni Je pa vedno zatrjeval, da Je pacifist CESKA NOTA JUGOSLAVIJI »2e samo dejstvo, da ■te razkrinkali na! proces, dokazuje vaše .vmešavanje v naše notranje aadcve.« »Nad Devinom, John.« »Za božjo voljo, kak« pa to vei? Saj bi bila lahko prav tako nad Trstom, Bukarešto aU Dunajem! Po čem sklepaš, da sva nad Devinom?« »Saj vendar vidiš, da pravkar zamenjujejo dvojezične napise z italijanskimi!« REFORMI/, EM »H, P Uta, zakaj so pa zaprli učitelja Feketeja?« »Se vpraSaš! Kaj ne vel. da je bil zagrizen reformist in titoist?« »Hudič«! Kaj je pa napravil?« »Pomisli, n« učiteljski konferenci je Izjavil, da J* pouk računstva v naših ie-lah popolnoma neživljenjski in je predlagal, da M odslej naprej učili ute in« enote samo od grama navzdol, števila pa samo od tisoč naprej!« »No, ln...T« »Zaprli so ga, ker je kritiziral madžarsko gospodarstvo in prehrano!« NEMOGOČE — Ennio, zakaj se pa noče* vpisati v Zvezo italijanskih bojevnikov? — Ampak, Pino, jaz se vendar boril — proti failzmul OKUPATORSKA — Le zakaj bi morali zapustiti Tunis? Saj nam Tunizijci niso prav nič napoti. ZEMLJIN ULTIMAT »Da vei, Novo leto! Staro obleko čimprej dol!« Luigi Brzopeti: j S po m ni bi a Slovenijo (Prosto po Murnovi »Ah, pozabiti...) Ah, pozabiti, revež, je ne moreni, mi segla pregloboko je v kosti, čeprav sem si le bežno jo ogledal, me v mislih nanjo hrbet zaskeli. Zdaj, ko povsod ime spet njeno čujem, ko listi polni so o njej vesti, ko še de Gasperi po njej vzdihuje, spominov mora me bolno tišči. In v sanjah se nemirno premetavam, kričim: »Avanti!«, proč od nje bežim, a zjutraj žive sanje divje kolnem, ko v mokri postelji se prebudim. Noč za nočjo me mora ta preganja, a pozabiti revež je ne znam, de Gasperi lahko o njej še sanja, a jaz — si posteljnino perem sc n! V ČEŠKEM ZAPORU — Kaj ste pa naredili, da so vas zaprli? — Pravzaprav nič oziroma premalo... PRAVIČEN STRAH — Kdo je? — Vlomilci! — Ah, kar naprej! Bal »eni se že, da je sov tska komisija za reparacije. POGOVOR V ONOSTRANSTVU »Eh, rečem ti. kolega, malo prezgodaj sem ‘se rodil! Tale zadeva s Stepin-cem, to bi Sele bilo nekaj la moj roman .Veliki inkvizitor'!« MAŠČEVANJE JE SLADKO ... Monika Schrott, Študentka univerze v Greifswaldu ▼ Vzhodni Nemčiji, je prišla demonstrativno ob dveh ponoči mimo deiurnega »kozi glavni vhod v internat. Ko se je naslednji dan stvar razvedela, so se Ji kolegice čudile: — Kaj te je vendar prijelo, da si ga tako polomila Vidiš, če bi šla čez ograjo in skozi okno v svojo sobo, bi ti ne bilo sedaj treba ves teden po štiri ure dnevno prebirati Stalinovih Člankov! Monika pa se .je škodo-ieljno namuznila: — Seveda! Potem bi tudi lektorju Kurtu, ki mi je včeraj rekel, da sem odvratna čarovnica, ne bilo treba prisostvovati izvrševanju kazni! NESPORAZUM »Pierre, naštej mi nekaj posledic krize na zahodu!« »Krize povečujejo število brezposelnih ministrov in obenem omogočajo nizu državljanov, da vsaj enkrat v življenju postanejo brezposelni ministri...« POVELJE V kitajski »ljudski« armadi imajo z letalstvom vedno težave. Zaradi pilotov niso v skrbeh, saj tistih se dovolj izvežba v »matjuški«, le z opremo je težko. Ce imajo letala, nimajo padal, če pa imajo slučajno padala, navadno ni letal. Tako se je tudi zadnjič dvignila eskadrila z letalci brez padal, da pomagajo bratskemu severnokorejskemu ljudstvu v borbi proti imperialističnim zavojevalcem Imajo pa ti imperialisti precej dobro protiletalsko obrambo in letalo, kateremu je poveljeval Kin Cen, je bilo zadeto. Vsa posadka je — seveda brez padal — poskakala iz aviona. In ko so padali že kakih 2000 metrov, se Kin Cen spomni, da pravzaprav ni dal nikakega povelja in da je posadka zapustila avion kar na svojo roko ter zakliče: »Reši se, kdor se more!« REKORDER Fred nedavnimi avtomobilskimi dirkami v Južni Ameriki so se trije dirkači — Američan, Nemec in Rus — pogovarjali, kdo izmed njih je hitreje vozil z avtomobilom. »Jaz sem tako hitro vozil, da so se videli brzojavni drogovi kakor lesena ograja!« — pravi Američan. »To ni nič!« — ugovarja Nemec — »Jaz sem vozil s tako brzino, da so se videli kilometrski kamni kakor zid.« Rus se pa obema pomilovalno nasmehne in reče: »Jaz sem na dirkališču tako hitro vozil v krogu, da sem ves čas samega sebe od zadaj videl!« Z beogrd^f^eqa BcofotSvora »Spet vatikansko vprašanje?« »Ne, tokrat jugoslovanski odgovor.« DEDKA MRAZA »SED SABO »O, dedek Stalin, si bil ie med »Ne ie, saj prav zato pa J« pra- srvojimi otročiči, da ima« ie prazen zen!« ko*?« Praksa iz cone 4 »Prosim, mister, kakorkoli pogledamo, vidimo samo prisotnost italijanskega življa!« Maksi Zdraha: Logika Imamo podjetja ln ustanove, kjer gledajo zelo na disciplino in točnosti Dvomeče kimate z glavo? Verjemite mi — SO tudi tak-Sna! Naj vam povem pri-, mer: V neki takšni ustanovi Je Pomožni administrativni manipulant nenadoma iz-Rinll iz pisarne. Strogo oko načelnikovo ga je zaman iskalo v vložišču, kjer se Pri mladih dekletih da najlepše poklepetati — saj stranke MORAJO počakati. Najti ga ni mogel niti kje drugje. Skratka, mladi mož Je izginil. Cez kratke tri ure pa se Je zopet pojavil. Bil je pri brivcu — njegova sveže ostrižena glava je bil neovrgljiv »korpus delikti«, a tri ure malenkost — saj, kot je znano, pri brivcu ni treba nikoli čakati. Strogo oko načelnikovo pa Je takoj prijelo grešnika: — Kje ste bili. tovariš Tainta? (Ne bom napisal imena, da ne pride spet do kakšne duhovite tožbe zaradi razžaljenja časti tam, kjer tega ni!) — Dal sem si ostriči lase! Odgovor je bil logičen ln dejstvom primeren, kar se le da. In to ni malo. Toda strogo oko načelnikovo je planilo v pravični jezi: — In to med uradnimi urami, vi...! Tu je tudi načelnik umolknil zaradi paragrafa 171. Mladi mož pa sc še vedno ni dal zmesti: — Saj so mi vendar med uradnimi urami tudi r.ra-stli! — 2e, že, se je kljub na- S f s c IPA »Ne, Marija, osla letos ne bo. Poslali so nam pa zato edinega človeka, kt Se verjame v miroljubnost sovjetske politike.« čelnlškemu dostojanstvu znašel načelnik — toda ne vsi! — Saj sl tudi vseh nisem dal porezati, tovariš načelnik , V GOSTILNI — Natakar! Nikdar še nisem jedel tako trde kokoši! Odkod ste jo vendar dobili? — Iz trdega jajca. V SLOGI JE MOC... ,.. so pred volitvami rekli bivši kulturbundovcl in njim podobni, pa so ponovno segli v prazno... Vprašali so pri izpitu železničarja, zakaj so pozimi hidranti poviti s slamo. In mož s podeželja je odgovoril: »Zato, da jih zajci ne ob-žrd!« • Kadar prevažajo železničarji vagončke z nevarno robo, imajo na vagončku v opozorilo črno postave. Ko so na izpitu vprašali kandidata, kaj bi dal ponoči, ko se ne vidi, v takem primeru na vagonček, je odvrnil, da bi obesil nanj — črno lam pol UREDNIŠKA Urednik: »Vaš spis ni slab, toda pisati bi morali prepro6teje, da bi vas lahko razumel tudi neveden človek.« Pisec: »Ali me vi tudi ne razumete?« PRI ZDRAVNIKU Zdravnik: »Vaš kašelj mi ni nič všeč.« Bolnik: »Zal nimam drugega na razpolago.« UBOGAL JE V gostilni sedi starejši možak in počasi pije svoj četrt. Kadar dvigne kozarec, zapre oči in meže popije. Sosed ga nekaj časa opazuje, končno ga pa le vpraša: — Cernu pa vedno zaprete oči, kadar pijete? — Veste, zdravnik mi Je svetoval, naj ne gledam pregloboko v kozarec... ŠPORTNI OGLAS »Ce bo v nedeljo popoldne deževalo, bo tekma že predpoldne.« SPREMEMBA PRIDE! L »Sprememba prišla bo, to je kar gotovo«, sta rekla ta dva in preklela vse novo. »Sprememba, sprememba,« le to sta brbljala, kjerkoli ln kadar sta kje se sestala. \ y A leta so tekla — in brada Je vzklila, kot kralja Matjaža ju je že ovila. Spremembo čakala sta v upu in nadl, verjela sta v njo, kljub ogromni že bradi. No, končno sprememba je vendar prispela: nenadna kap prvemu sapo Je vzela. Za trugo turobno se drugi je vlekel in molil, da takšni »spremembi« bi utekel. Naslednja številka „Totega lista" izide kot tednik v sredo 7. januarja. Naročniki dnevnika „Večei" jo dobe priloženo 1 NEKAJ MARIBORSKIH j — Na, Saudian! Tes san Jo se, frau Kliček! Kak pa ■te se vi, um::ocvtiln {isto gane umvondl&li? — Ooooooo! Losnsma, losnsma! Kaj te nič ne vete, kaj je vse los!? — Jo, kaj pa te je los, himihcrgosakra? — Boooos? Homs ten nlks kert? Najprej so se mitn hajlign iota skregali, zdaj pa so Se kriskindia ob-iafali! Jcsaskristas, bos mang, kaj Se vse bol Ce nam zdaj še kortnšlogarce prepovejo, te nali nimamo mitn libnhergott iberhaupt ■ploh nobene ferbindunge več! Majnazol, če to ni konec von da velt! — O jesasjesasjesas. to homas Jec. Na zdaj je te •as, mitn liht! Jas sem se pa le olvajl Sc nekak tro-itala, da bo bolši! Zaj ko ■o se z esterajhari na malo bol frajdlih fns štelali. no zaj pa te tako! Pa te kSiht mit ta frau ... — Bos, bos, bos? Bos fir m kSiht? Is bos kšegn? A Je bil kakSni mord? — A bo? Oba te frau... na, bi hoast te So. glib se ml je zmeknalo. kak se pi-ie. Zo vi an fogl, oda zo bos. Tam In da obern Hern-gosn je doma. no ... — Jo, jo, ie vem! Izioe a olte Marpurgcrin, te frau — na zdaj se pa jaz tudi ne Tem erinat, kak se piSe, zo bos holt. vi an fogl... jo, Jo! No kaj te je blo los? Fir a libsgSiht is te So zu •H! — Na azo na totih prl-fungah za Pas je blo. Na azo und te frau se je na prifungi tak Stelala, ko da ne zna kan verterl net sloveniš ... — Bos, ne zna? Saj je ie mindest fufcig joar v Mar-puki, pa da ne zna rajn niks sloveniš — na azo den-kns lna. zo bos! — Na, saj, saj! Azo. jaz ne vem! Vem glib samo to. da so olc di hern fon da prifkomislon — na, ta ber fnrzieenda fon da Pas. pa da her dokta, pa da her profesa — vsi so tjoj zoooo len tajč kšprohn, majnazol. da je blo derekt a frajt. fir nnzcran! Azo i zog ina. tak Je blo, vi in di zelign hit-lacajtn ... — Na, zegns, da je olvajl pesa! Samo. če se spomnite, majne libe. finfunfirciga — ko smo bli tak kuS, via hin-tern am frajtaog! — Na, ja! Takrat homa •ba taki morcšis kopj! — Jo, jo, jo. i zogs jo, če bi le bli Sc več zolhene fajnc hern. vi te do fon da Pas komision! Oba to je glib tisto, da so vsi ne tak tolerantiS .., Und tes is tcs Jama, majne liebe... NA POMOČ! L;ubi bralcc! Naj te naslov ne spravi na napačno pot. Ne bom pisal o vrlih gasilcih. Rešili so nam Poštarski dom in kjer je potreba, so na razpolago. Tale »Na pomoč!« mi je udaril z druge strani na ušesa. Z dveh strani sem ga slišal te dni. Skratka, s to rečjo je takole: imam dobre in pošte- (Piše Felicijan Dreta) ne znance in dva od teh sta se nedavno tega oglasila pri meni. Ta mi je povedal to, oni ono, oba s pripombo: »V našem obratu tole in tole ni v redu, ta ga takole lomi, oni tako. Konstruktivna kritika Je dobra, naredi to po svoje in priobčil* Storil sem tako. Pa 6ta oba pritekla takoj po izidu. »Hudič je v podjetju! Informatorja iščejo! Groze, da ga bodo odpustili, če ga najdejo.« Tresla sta se kot šiba na vodi. Prosila sta me, naj ju ne izdam. Sedaj pride klic »Na pomoč!« Fanta sta povedala resnico in ne gre, da bi trpela zato! Ko boste obravnavali neviečne zadeve v podjetju, povejte po resnici tudi vi: »Res je, kar je pisalo! Kaj bi pisca pre- Muca sladkosnedna Te dni ste v večernih urah lahko videli v mestni »laščičarn! na mariborskem Grajskem trgu muco v takSni por.i i * (***-.? S j gs-jtiv ■ f Mucka nepovabljena v slaščičarno pride, gratis tortic se naje in lepo odide. Narod s ceste gledal je mucko na vrh torte, higiena, vidite, , je že vsake sorte! ganjali! Popravimo raje napako!« Jaz bom pa molčal kot grob. Ne bom povedal, kdo je povedal, če je resnico povedal; če ml bo pa laž povedal, bom pa povedal, kdo mi je povedal! VA2NA SLUŽBA Pripeljal sem se iz Ljubljane. Izstopil sem v Mariboru. Vozni listek mi je na peronu padel v blato. »Prah si in v blato se boš spremenil!« — sem si mislil in 6topil nanj. Pri Izhodu pa me je pobaral vratar za listek. Povedal sem mu usodo dragocenega koščka kartona in odšel mimo njega v mesto. Prav tako bi se lahko pripeljal brez listka in na-tvezil vratarju takšnole legendo, če bi mi uspelo premotiti sprevodnika in kontrolorja v vlaku. Vljudno prosim, naj mi kdo pove, zakaj pravzaprav stoji vratar na kolodvoru pri izhodu? Jaz nisem tako pameten, da bi uganil. Nekdo mi je dejal, da tisti vratar tam celo plačo vleče .. V MESNICI Za večerjo sem sl zaželel klobaso. Stopil sem v mariborsko mesnico. Množica gospodinj je stala ob pultu; ta je hotela rostbratl, ona šinkenvuršt, tretja šmir-vuršt itd. Vprašal sem eno, če za te jedače ni slovenskih imen. »So,« mi je dejala, »pa saj je vse en vuršt.« Da bi preveč ne izstopal iz te množice, sem še jaz naročil, naj mi zavijejo en vuršt. Rečem pa, da ni vse en vuršt, če je vse en vurst. KAJ IMAJO PA CUVI NAJRAJE? Da bi jih v moki pustili, kjer jim je dobro in so si postavili tam svoje šotore. Tako jih letošnja suša čisto nič ne prizadene; hrane imajo dovolj! \ - C£t|SKU.v UF1ZEM V Celju smo se zadnjič v trgovinah kaj živ6 in temperamentno igrali tisto otroško igrico, ki se ji pravi Tinčke talaj«. Vzrok tej igrici pa je bila moka, 6lad-*kor, čokolada, likerji in ne vem kaj Se Vse. In da ste videli obraze nakupovalcev (ženske ij odločno prevladovale), ko so uslužbenci trgovin »talali te rinčke«! Moral sem .se zateči k Pleteršnikovemu slovarju, da sem našel vse ;>otrcbne izraze, kot: pohlep, požrešnost, zavist, histerija, jezikavost, zmerjanje, jeza, prerivanje, zvijačnost itd. itd. Gledališki maski, komedija in tragedija. nista nič proti vsemu temu. In ko sem malo po- sitnaril in pokritiziral, da ste videli dirko! Ce je ne bi odnesel, bi gotovo hlaii'. glavo v bolnici, kir pa ne bi rad. Ker — če bi rai pri tem le vzel vrag in poslal pod ruio, .recimo takole ob tretji uri zjutraj, potem bi Cefizljeva familija ta »vedela šele nekako opoldne. Takšna je namreč tam praksa. Za letos bo dovolj sitnarjenja, kajne? Cefizelj se vsem svojim »Klientom« lepo opravičuje in se )im obenem seveda zopet priporoča. Je že tako; kjer vrag roko ven moli, bo gotovo kaj posebnega. Zato za prihodnjič lepo roke v žepe, da jih Cefizelj ne zgrabi. Svojim cenj. bralcem, simpatizerjem in pomagačem pa z željo za prav srečno in veselo 1953. leto obljublja, da bo za prihodnje leto še bolj krepko in pošteno pljunil v roke. Cefizelj »MIZICA, rOGRNI SE« Med Gorenjci vlada veliko zanimanje za film »Mizica, pogrni se!«, ki ga bodo v kratkem vrteli na sodišču v Radovljici. V glavnih vlogah bodo nastopili nekateri bivši funkcionarji okrajnega ljudskega odbora. Film ima zelo poučno vsebino. BREZINSKA ZGODBICA Pred sodiščem Sodnik vpraša župnika: — Zakaj ste zapeljevali mladoletne deklice? — Hm, veste... — No, no, le povejte. — Ja... — Ce vam je takrat jezik dobro tekel, zakaj vendar zdaj molčite?! Pa vas menda ni krščanska ljube- zen do bližnjega navdahnila k tem dejanjem? — Ne, pač pa. če si je lahko Stepinac privoščil kardinalski klobuk, potem mi menda ne morete zameriti tega majhnega veselja. ARONDACIJA Toda tokrat na blagajni postaje v Tržiču! Morda bo kdo ugovarjal, češ: saj železnica vendar nima obdelovalne zemlje! Seveda je nima, ima pa zato vozne listke, ti vozni listki pa Imajo svojo ceno. Pa so sklenili na postaji, da bodo zaokrožili cene voznih listkov tako, da bodo imele lepši izgled. In so jih tudil Toda ne morda, kakor bi kdo mislil, zaradi interesov skupnosti. Kje neki! Vzrok je popolnoma drugačen: zaradi drobiža, ki jim ga vedno primanjkuje! ČUDNA ODPOVED Nekje v Ljubljani so odpovedali službo neki osebi. Natančna analiza odpovedanega dokumenta je pokazala, da je dokument temeljito usekal mimo vseh predpisov. Prvič ni odgovarjal členu, po katerem se lahko izstavi odpustnica, drugič je bil dokument izdan v času odsotnosti prizadetega, tretjič je bila odpustnica datirana s 14. v mesecu, četrtič je javljala, da se odpuščeni osebi ustavijo prejemki s 5. v mesecu, in petič ni bilo utemeljitve, zakaj je osebi odpovedano službeno razmerje. K sreči je imela odpuščena oseba glavo pokrito in si Je odpustnico s petimi pogreški zataknila lepo za klobuk! PIIED PIRAMIDAMI »... in tukaj vidite tipičen primer solidne in trpežne izdelave naših predmetov. Stoletja in stoletja že stojijo v dežju, vetru in soncu — in nič se še ni spremenilo na njih. Ali si lahko mislite kaj trajnejšega, trpežnejšega?« Glas iz množice: »Seveda! Natakarji pri Sestici! Mesece in mesece prenašajo jedila in pijačo iz točilnice v salon, izpostavljeni vsem vremenskim nepri likam, soncu, vetru, dežju, mrazu, snegu -— in še so živi!« Cicero neverno: »Nemogoče! Kolikor je meni znano, je uprava ,Se-8tice‘ dala izdelati načrt za zgraditev strehe na tem prehodu prav takrat, ko je dal izdelati Keops načrte za svojo piramido!« , »Seveda je dala! Toda — Mestnemu projektivnemu biroju v Ljubljani!« PRIMERJAVA Natakarju Ria se je rodil sin. Srečni oče ga 1« držal na rokah in radostno vzkliknil: »Kako je majhen! Kot tri porcije!« MASLO IZ LJUBLJANE Bil sem v mestu. Tam imajo tramvaj. Peljal sem se od Zvezde do Lovca; vmes je ena sama postaja. Za listek sem plačal 6 dinarjev. Ker sem dan prej plačal od pošte do železniške postaje, kjer sta dve vmesni postaji, le 4 dinarje, sem hotel vedeti, kako je s to rečjo. »Veste, tle mama gren-ca,« mi je pojasnila spre-vodnica. Na te grence se ne razumem, zato mi ne gre v glavo, da stane vožnja s tramvajem od magistrata do Most, s približno šestimi vmesnimi postajami 6 di- (Piše Pepe iz Vodmata) narjev. od Meksike do Evrope, kjer so le štiri vmesne postaje, pa 8 dinarjev. Za rešitev tega električn®-cestnega rebusa. bo baje v kratkem razpisana visoka nagrada, ki pa verjetno ne bo podeljena nikomur, ker je rebus docela nerešljiv. • Trgovska iniciativa v Ljubljani ponekod cvete. Kar vroče mi je postalo, ko sem zvedel, da pri »Grmadi« poslovodkinja cene dviga, vrečke pa tudi zaračunava, čeprav so to navado že skoraj povsod opustili. Pri neki »Hrani« sem pa mislil, da so mi zavili ko- kosove orehe; so bili namreč dražji kot drugje naši domači. No, pa so bili tudi ti od »Hrane« iz domačega zelnika. Popravi j alnico dežnikov na Mestnem trgu bodo v novem letu preimenovali in se bo odslej glasil napis nad njo: »Pri raztreseni mareli.« Tam so se namreč z evidenco strašansko skregali. Ne vedo niti koliko marel je prišlo noter, ne koliko jih je šlo ven. To je glavna luknja, ki bi jo bilo treba pri tej mareli za-flikati. LETA (9/0 (Po uspešno izvedenih reformah v oblačenju in načinu življenja nun Je modernizirana sveta cerkev končno zapustila oblačilno reakcionarnost) i V 'MMi riiviunmn Prečastiti svoji tajnici: »Sestra, ta pa ne spada več med nas! Dajte ji odpustni karton 1« PRAKTIČNA ZAMENJAVA — Ti, ali je res, da je gostilničar Magdič z Račjega vrha zamenjal svojo gostilno za frizerski salon? — Kaj še. Le brivec je zamenjal svojo štacuno za Magdičevo gostilno in sedaj kar vpričo gostov strl-ie, pije in brije ter ugotavlja odstotek alkohola v krvi svojih in Magdičevih pacientov. NEMOGOČE — Vaš obraz sem že nekje videl. — Nemogoče! Imam ga vedno pri sebi. RADGONSKI SKOTSKI PATENT Neki Skot ie nekoč našel na cesti velik kamen. In Skot bi ne bil Skot, če ga ne bi pobral in odnesel domov. Toda to bi bila prav gotovo slaba šala, če se ne bi zadnje čase — o, groza — ta škotska kuga razširila tudi po Radgoni. Tamkajšnji občinski odbor je namreč nekoč v davnih predzgodovinskih časih pripravil za tlakovanje cest večjo količino granitnih kock, ki ,pa na čudežen način izginjajo. Pozneje se je izkazalo, da jih odnašajo Radgončani na svoje domove, tlakujejo z njimi vrtove, stopnišča, pločnike, jarke. Zakaj je to koristno, še ni znano. Jasno Je samo to, da bodo kocke kmalu popolnoma pošle. Zato predlaga Toti list najbližjemu muzeju, naj si čimprej nabavi nekaj granitnih kock in Jih shrani v špirit, da bodo bodoč! rodovi imeli majhen spominček na čase, ko so njihovi predniki v Radgoni hoteli tlakovati ulice. • V. 00 vm GOBE ZGODBICA O ZAPUŠČENIH OPEKAH Lepo Brestanico sem pustil že daleč za seboj, ko se mi je zazdelo, da teče nekdo za mano. Radovedno sem se ozrl. Bila je bledolična, shujšana in bolna opeka, ki se mi je s poslednjimi močmi obesila za nahrbtnik in plaho dejala: — V svojem in v imenu svojih tovariiše te lepo lepo prosim: vzemi nas 6 seboj, kajti v Brestanici bomo od gladu vse pomrle. 2e celo večnost namreč zaman čakamo, kdaj nas bodo najeli za prezidavo fizkultur-nega doma. Močno se bojimo, da bomo v brezdelju segnile. Vtaknil sem jo v nahrbtnik, jo nakrmil s tisto neužitno klobaso, s katero so mi postregli pri »Triglavu« v Krškem, njenim sestricam pa sem brž telefoniral, naj se pomirijo, kajti brestaniški fizkultur-niki znajo zidati celo z opeko v prahu. NAJCENEJE »Dragec, ali bi ne bilo bolje, ko bi šla raje nekam. kjer je bolj toplo?« »Seveda, toda kam? Povsod je dosti ljudi, dosti luči in kar je najbolj važno — povsod bi dosti zapravila!« »Ti, imam idejo! Pojdiva na kolodvor, kupiva dve peronski karti in sediva v dolenjski vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 6.45, pa bova lahko najceneje uživala par uric popolne egiptovske temel« IZJAVA HIŠNEGA LASTNIKA Izjavljam, da sem si premislil zaračunavati vodo kar tako, kot bi se meni zljubilo. Sel sem malo čei račun mestnega vodovoda. Materi, ki ima otroke v Domu in je v moji hiši sama, sem zaračunal več vode kot stranki s šestimi člani, ki imajo kopalnico in se radi kopljejo. Tudi tričlanski rodbini sem narajtal 50 din manj kot oni materi, ki je sama Prosim, da se mi to za vse staro leto spregleda, v novem bo pa drugače, če se ne zmotim. Lastnik iz Verstovškove, Ljubljana TOLAŽBA »Pomislite, moj Fifi J« sinoči prišel domov tako zdelan, da se mi je zasmilil v dno srca!« »Pomirite se, gospa, to š« ni tako hudo! Kaj pa bi bilo, če bi bil inozemska revija v »Slonu«!? Potem bi šele bil zdelan, seveda — če bi ga še sploh kdaj videli!« TISTA GOSPA, ' ki je med vojno delala na ljubljanskem bloku preiskave, bi danes lahko malo preiskala svoje stanovanje! Prav gotovo bo našla v svojem šestsobnem stanovanju precej napak — kar se zasedbe tiče Verjetno ji bolni inženir z rodbino potem ne bo več napoti NEDONOŠENČKI Ugotovljeno je, da ima štruca kruha v Ljubljani povprečno 2 dkg pod predpisano težo. Na leto se nabere tako pri dobrem teku Ljubljančanov, ki so znani kruhojedci. toliko, da bi • tem lahko nasitili še eno manjše mesto Za rešitev uganke, kam izginjajo to deke, bo tudi razpisan nagradni natečaj, ki se ga pa peki ne bodo smeli udeležiti; bi prehitro uganili! EH. TE LUKNJE... Tista luknja v Zidovakl ulici, ki je dolgo grozila Ljubljančanom, da jim polomi noge, sporoča, da so jo zamašili in da ni več luknja. Prav je, da so jo zakrpali! Če bi se zaradi nje kdo polomil, bi na češkem to takoj porabili In serazkričali, kako je židov-stvo nevarno. MEGLEN HUDIČ Sicer Je pa v Ljubljan huda megla, ki ml Je preprečevala, da bi opazil & kaj več, kakor sem In zek čudno se mi je zdelo, k« mi je rekel nekdo na cesti ko sem se zaletel vanj: »Pazite, hudiča, kam pl gledate!« Mislil sem si: če ti vid* skozi meglo, zakaj se m pa nisi umaknili Felicijan Dreta: IZOBRAŽENI TAJNIK Nekje so imeli tajnika, ki je bil po lastni izjavi absolvent 8. razreda realke. Ko so se zadeve okoli njega nekoliko zapletale, so hoteli imeti dokaz o tej izobrazbi črno na belem. Pa so informacije pokazale, da tistega leta, ko je tajnik hodil v šolo, tista realka ni imela več kot sedem razredov. Tudi v sedmem razredu njegovega imena v analih ni bilo vpisanega, pa tudi v šestem ne. Celo v analih petega razreda je bil nepoznan. K sreči so iztaknili nekje medvojni »Per-sonalbogen«, kjer je pisalo, da je naredil — 4 razrede realke. Dokument, na katerega Je tajnik napisal, da je končal osem razredov realke, Je izginil iz predalov, okoli katerih se je tajnik sukal. Ko bomo o navedeni izginitvi izvedeni kaj bolj natančnega, bomo poročali. Trenutno se ve le to, da ni tajnik razpisal za ta izgubljeni papir niti ene pare najdenine. t» T U I S k E »TOČNA« URA V Ptuju imajo čudovito uro na tisti veliki zgradbi, ki s svojim pročeljem krasi Kvedrov trg. Že dolga leta je ta ura ponižno počivala in kazala zmeraj isti čas. Nenadoma pa so se spomnili, da bi ta ura lahko tudi tekla in so jo popravili. Zdaj zopet teče. Pojavila pa se je nova nevšečnost: prej je vsaj enkrat v štiriindvajsetih urah kazala točen čas po radiu, zdaj pa, ko je začela znova teči, ga pa ne pokaže nikdar več. Menda bo najbolje, da uro zopet ustavijo in se bodo Ptujčani lahko vsaj enkrat na dan zanesli nanjo! ZOB ZA ZOB Nekemu ubogemu pacientu so v zobni ambulanti baje izdrli zdrav, zdravcat zob. Ogorčeni mož ga sedaj kaže vsakomur kot dokaz barbarskega početja zobozdravniškega osebja. Trdi celo, da se bo na podlagi tega zoba pritožil in tudi sodnijsko tožil. Njegovo geslo Je: »Zob za zob!« Sicer pa je lahko zadovoljen, da je to samo zob. Kaj bi bilo, če bi mu izruvali jezik ali pa kak drug važen organ? NOVATORJI — Tine, ali je res, kar trdijo zlobni jeziki, da pri vas v Štorah nimate več novatorjev? — Kaj še, to pa že ne drži. Imamo jih že, imamo — v pekami. Zadnje čase so začeli peči izvrsten kruh, ki je mojstrsko pomeian z visokokakovostnimi »mesnimi izdelki«. Pa te reci, da imajo zlobni jeziki prav?! AVIATICARSKI »... v višini 11.900 metrov mi je odpovedal motor. In potem aem padal vse niže in niže in «1 vroče želel le to, da bi se ml ne pripetilo kaj takega, kot se Je cenam v neki celjski trgovini.« »Torej ste »e bali, da ne padete v kraj, Id je le nekaj metrov nad morsko gladino?« »Kje neki! Bal sem se, da ne bi obvisel za vedno samo 11.200 metrov visoko!« IZ ZAPOROV — Vsak dan sem hodil k maši, za zvonove sem dal, svojemu patronu sem obljubil veliko svečo, pa me je ta hudičeva oblast zaradi krivega pričevanja vseeno zaprla. V gledališču muzicira, kadar prost Je — karikira. Vse zadene: mene, tebe, v tej številki je pu — sebe! Po 6 dinarjev 1 Dragi prodajalci »To-tega«! V prejšnji številki smo objavili vzdihljaje In ■gotoviti moramo, da so ■alegli. Vendar ne povsem! Konec leta je tu, toda vsi zaostali računi te niso poravnani! Pošljite, kar te dolgujete! Ispolnite položnico > dolžno vsoto in Jo brez odlašanja oddajte na naj-bližjo pošto! Tako bo naš denar iz vašega žepa priromal v vaš žep, da ga oddamo spet v tisti žep, kamor Je treba! V letu 1953 pa bodo dobivali »Toti list« samo naročniki dnevnika »Večer«, a za vse ostale dosedanje in nove bralce ga boste prav tako kot doslej prejemali vi — toda ne več vsako drugo soboto, marveč vsak Četrtek, niti ne več po 10 dinarjev, temveč le po 6 dinarjev! Zadovoljno in uspehov polno Novo leto vam želita uredništvo in uprava »Totega lista« 1 Imel sem prijatelja, ni bil sicer Slovenec, kljub temu pa zelo prijeten človek. No, in iz prijateljstva, iz čistega prijateljstva se je hotel naučiti slovenščine. Ker pa ni prijatelj slovnice, je dejal, da i>i se raje učil slovenščine tako naravnost iz življenja — morda iz časopisov. — Oprosti, sem dejal, toda slovenščine je v naših časopisih bore malo — izberi si raje kaj drugega! — Prav, je dejal, pa morda kakšno knjigo mladega slovenskega pisatelja! — O, sem mn pojasnil, kaj takega tudi ni mogoče! Tega namreč pri nas ni! — Kako, je vprašal začudeno, ali pri vas ni mladih pisateljev? — 'Pač, sem odgovoril, ao! Vsaj pravijo, da so! — Pa morda ne pišejo? — Ne vem! Vsekakor jih ne tiskajo. Tiskajo pa jih zato ne, ker jih nihče ne bere! Bere pa jih nihče zato, ker jih ne tiskajo, tiskajo jih pa zopet zato ne, ker jih nihče ne piše, piše jih pa zato nihče, ker jih nihče ne bere... Razumeš? — Ne, je dejal. — No, vidiš, jaz tudi nel — sem ga potolažil. Tako sva se zmenila za Slovensko kuharico... * Minilo je leto in dan. Zopet me je obiskal prijatelj. — No, kako je ■ tvojo slovenščino? — sem ga vprašal. Maksi Zdraha: Težave s slovenščino — O, sijajno! — je navdušen odgovoril. — Le kakšne malenkosti mi delajo še težaveI Vi pravite na primer: dvorana — to je vendar velika soba, kajne? — Točno, — sem dejal, — samo, kadar je to kult urna dvorana, je navadno močno zapuščena in založena s krompirjem, čebulo ali podobnim kulturnim blagom. — Pravi — je nadaljeval prijatelj nemoteno. — Toda dvorana in dvor imata vendar skupni koren. Sedaj pa je na primer vaša beseda »kolodvor« sestavljena iz dveh: »kolo« in »dvor«. Kakšno zvezo ima kolo z dvorano? — Veš, stvar je v tem, da je dvor pač velika hiša, ki ima več dvoran in v to hišo prihajajo kolesa — razumeš — vlak! Toda ne tako kot v Mariboru, kjer prihajajo kolesa že osem let v dvor brez dvoran in brez sten. — Aha, — je dejal, — torej kolodvor je hiša. Razumem, razumem. In kolobar je hiša, v kateri je bar, kajne? — Ne, nel Hiši, kjer je bar, pravimo pri nas hiša žalosti, z ozirom na cene, saj razumeš! Kolobar pa je takšna okrogla reč, ki je v sredi votla. Kako naj ti povem.:. ? Naročite se na „Večer*‘l Za 140 dinarjev mesečno dobite vsak dan dnevnik „Večer“, vsak petek kot prilogo družinski tednik „7 dni‘\ vsako sredo pa Se „Toti Ust** I fsak ledeni »Toti Ust« se je v debetih mesecih od izida Prve povojne številk« močno razširil po vsej Slovenije. Zbral je okrof sebe množico svojih starih In novih prijateljev, ki so svetovali in pom»-8&U, neštetokrat predlagali, naj »TOTI LIST« postane tednik! No, zdaj je končno prišel čas tudi *a to! Skupno z dnevnikom »Večer« smo uspeli premostiti vse ovire n* tej poti in prihodnjič bo »Toti list« izšel ,že kot tednik! Naročniki »Večera« ga bodo prejemali priloženega k dnevniku, ostali pa ga boste lahko povsod kakor doslej kupovali za kaj ugodno ceno 0 dinarjev! Upamo, da smo s tem ugodili vam vsem! Prosimo vas, da Ponesete to novico v krog svojih prijateljev, sodelavcev in znancev, ki jim prav tako iz srca kot vam kličemo: Srečno in veselo Novo leto! Uredništvo in uprava »Totega lista« VROČE IM MRZLO »No, kaj praviš, ali znam napraviti osmico?« Faat morgana. EDINA MOŽNOST Pesnik: »Rad bi vedel, zakaj mi uredništva vračajo vsa moja dela?« Zena: »Morda zato, ker vsakokrat priložiš znamko za nazaj!« BOJAZEN — Jaz pa vem, zakaj pridejo piške iz jajca! — Zakaj? — Boje ee, da bi jih skuhali! V RESTAVRACIJI — Natakar, ta riba smrdi! Povohajtel — Ni potrebno. Vi ste že deseti gost, ki mi jo jo vrnil. , — ^ redu, v redu! — je vzkliknil. — Torej okrogla reč. Sijajno! Popolnoma razumem, kolobar! Kinobar pa je potem gotovo tak okrogel kino, ali ne? — Oh, ne! Nikar, nikar! Kinobar je takšen bar, ki je pri kinu. — Kako? Ali gledajo barski gosti kino predstave — nli pa plačujejo kinoobiskovalci barske cene? — Ne, kinobar je samo tak bar, ki je pač pri kinu, razumeš? — Ze, že. Toda zakaj ne rečete raje: bar-kino? — To ne gre. Bar je vendar glavno.,. — Seveda, seveda! Bar pač več nese, kajne? Razumem! Zato torej »kinobar«! In kinolog je potem tisti, ki se bavi s kinom, kajne? — Kje neki! S kinom se vendar nihče ne bavi, ker bi drugače ne dobili včasih tako slabih filmov! Kinolog je tisti, ki se bavi s psi! Na primer prireja razstave psov, na katere nihče ne hodi — podobno kot slikarji. — Kako, slikarji pri vas razstavljajo pse? — Ne, pač pa tudi na njihove razstave nihče ne hodi. Tako rekoč jih še pes ne povoha. — Torej sedaj razumem! Zato so torej slikarji kinologi. Toda komu pravite potem logaritem? Ali je to posebne vrste pes? — Ne vendarI Logaritem je tujka in je ne- kakšen pojem iz višje mo tematike. Poseben način računanja s posebno velikimi števili, kot na primer pri nas v gostinstvu... — Aha! — je takoj dejal prijatelj. — Torej zelo visoka števila! Razumem! In ritmičen je torej pri vas tisti, ki zna izračunati tako visoke cene, ali ne? — Nikar! — sem ga poprosil, — ritmičen je tisti, ki zna izračunati, ki se enakomerno giblje — razumeš, tako v taktu, ritmično ... — O, seveda, seveda, razumem! Ritmično! In mična dekleta so na primer tista, ki se gibljejo v taktu, kajne... Prekiniti sem moral. Pa nikar ne mislite, da je v nadaljevanje te zgodbe posegel kakšen moralni cenzor kot t mariborskem gledališču pri »Ledi« neusmiljeni zastor! Ne, nikakor! Toda enostavno nisem več zmogel. Živčno! Nič ne rečem, moj prijatelj je prekrasen človek — toda zdi se mi, da je bolje, če se slovenščine ne uči več! Saj je končno tudi ne potrebuje! Pri nas je vendar vsak vesel, če lahko govori r tujem jezikn. Razen tega shajajo pri nas bre* slovenščine tudi ljudje, ki še živ dan niso bili drugje kot v Sloveniji. In kako krasno shajajol Ne verjamete? Poglejte, prijatelji, okrog sebe, poglejte vase, pa mi boste dali prav... KOLTORIO ZdRAVSIVENI PRHKJttiHK Cačkanje umetniško —» zelo pogost pojav pri slikarjih, ki bolehajo na raa-nih »-izmih«. Navadn« tesno povezano s patološkim pojavom fiksne idej« o iskanju »novih oblik«. Prave vzroke obolenja j« iskati v netalentiranosti. Posledice se kažejo kronično na praznih slikarskih razstavah. Cankar kulturni .— težka bolezen, ki konča navadno s kulturno paralizo. Značilno je zanjo izredno povečan apetit za primernimi sinekurami. Olajševalna okolnost: absolutna neproduktivnost. Časnikarska slovenščina — silno mučrio obolenje vseh slovenskih časopisov — pri tem pa izredno nalezljivo. Simptomi: ab6olut.no pomanjkanje smisla za slovnico, slog in slovensko izrazoslovje. Praktično neozdravljivo. Česnanje pesniško — pa- ralitično stanje nekaterih pesnikov, ki nimajo kal do-vedati. Značilen je vzporeden pojav akutnega in neizogibnega obolenja veeh avtokritičnih organov, ki nato kmalu spet odmrejo. Čežana kulturniška — tudi Tutti-frutti imenovana, je precej razširjen produkt iz posiljenih kulturniških plodov, ki ga lahko dobita serviranega pod najrazličnejšimi imeni: »kulturna prireditev«, »predavanje«, »literarni večer« ali celo »roman«. Izredno težko prebavljivo — samo za močne živce! Cir na literarnem telesu — "šuntitis literarica« jo težko obolenje pri bralcih, na katere prenašajo to bolezen razne knjižne založbe s forsiranjem posebne vrste visokovredne duševne hrane tipa Grof Monte Cristo, Sherlock Holmes, Edgar Wallace, Karl May in podobno. Posledica pri bralcu je popolna ohromelost smisla za dobro literaturo. Črevo predebelo — pogosto obolenje v kulturniških krogih, ki nastane kot posledica prevelikega subvencioniranja v preteklosti, sedaj pa povzroča kulturno lenivost in negibnost. Trenutno je najbolj priljubljen način zdravljenja z uporabo nekoliko problematičnega sredstva »antlsubvencionl-tis«. Tovariši dopisnik?! Ne pozabite, da bo odslej „Toti list" izhajal vsnko sredo! Zato oddajajte svoje dopise na pošto najkasneje vsako nedeljo 8li ponedeljek! V TRDNEM NAMENU, DA S SKUPNIMI SREDSTVI ZGRADIMO ČIM VEČ STANOVANJ IN DOSEŽEMO ČIM VEČJE USPEHE NA PODROČJU GOSPODARSTVA IN KULTURE, ZELI MESTNI LJUDSKI ODBOR CELJE VSEM DELOVNIM LJUDEM SREČNO IN U SP ESN O NOVO LETOI Sršen: Veliko srečamo So ljudje, ki Jim v življenju pride, zablisne se Jim in takoj imajo idejo. Pa ne samo idejo, tudi kakšno bolj realno 6tvar. Moj tovariš — tenorist — bog mu daj skorajšnji konec, on na priliko je tudi genialen. Srečam ga nekoč na cesti z zavojčkom pod pazduho. Kos ima pritisnjen ob šipo knjižne izložbe. Razveselim ■e: Hvala božji previdnosti, ■poznal Je tudi tenorist, da ne gre brez izobrazbe. Resnično vesel ga počim po hrbtu in ga pozdravim: »Tovariš krasnoglasi, ve-teli me tvoja vnema do študija. Namrdne se, zaviha si •vratnik (na organ je treba paziti) in pravi: »Ne gledam knjig. Tule berem na temle listku, ki Je nalepljen na šipo, da zamenja usmiljena gospa dobro pitanega prasca za dobro ohranjene madrace. Premišljujem, ali bi tvegal madrace za mrcino.« Pozanimam se za problem ln vprašam: »Kako, strela, na čem boš pa ležal?« »Prepusti to meni,« mi odvrne prijazno in previdno preloži zaVbjČek, ki ga Je skrival za hrbtom iz ene v drugo roko. »Kaj pa imaš v zavojčku?«, ga vprašam, ker ne morem zatreti radovednosti. »O, nič posebnega, ducat jajčk za organ.« »Ducat jajčk?« Prijetno presenečenje ml, obarva obraz. Ravnokar sem iskal eno samo, samcato, da skuham bolni ženi juho. Poprosim ga torej: »Tovariš, pardon — gospod tenorist — prodaj mi eno samo jajce, da skuham bolni ženi juho« (ta zgodba se je zgodila v tistih časih, ko je bilo na trgu zelo malo jajc). Tenorist se zresni in sunkovito zakokodaka: »Ne morem, res ne! Zdravnik mi je predpisal potrebno količino. Držati se moram diete.« In je nabrusil pete In ostal sem sam. In žalostno mi je bilo pri srcu. Kaj v tem tenoristu res ni iskrice življenja? Ali je mogoče, da je to tisti človek, tisti umetnik, ki me je na koncertu ganil do solz? Oh, da, pozabil sem, da so tako ogromni kontrasti pač očiten znak genialnosti. Se tako velike napake odtehta njegova nadarjenost, njegov lepi, sočni, pastozni, zvočni, gibki, metalni, lirični, topli, obsežni. Junaški, krasno obarvani organ. In bilo je mnogo, mnogo solz in mnogo cvetja . . : ŽALOSTNI TROBENTAČ Nekega dne je Stalin pregledoval novo formirano brigado vojakov. Tokrat je sklenil, da bo svoje vojake vendarle preizkusil. Zato 6e je ustavil pri prvem: »Kako ti je ime?« »Aleksej Pavlovič, tovariš Stalin.« »Ali si kdaj pomislil na to, da bi me umoril, tovariš Aleksej?« »Nikoli, tovariš Stalin!« Stalin se je smehljaje obrnil k naslednjemu vojaku: »Ih kako je tebi ime?« »Pavel Vasiljevič, tovariš Stalin.« »Ali bi bi! ti pripravljen umoriti me?« »Nikoli, tovariš Stalin!« In tako je šlo dalje, dokler ni prišel Stalin do trobentača. Tudi njega je naj-modrejši vprašal: »Ali bi me bil ti pripravljen ustreliti, tovariš?« Vojak je Stalina presenečeno pogledal: »Saj imam samo trobento, tovariš Stalin!« VOŠČILO Slavnemu monakovskemu baritonistu Kindermannu je gledališki vratar ob Novem letu vedno voščil mnogo sreče, kadar je stopil skozi glavna vrata. Kindermann ga je vselej vprašal: »Kolike sem vam dal lani?« »Nič, gospod dvorni pevec!« »Prav!« je odgovorjal pevec. »Pa naj ostane pri starem!« Z GARAŽO VRED Lastnik malega dvosede*-' nega avtomobila je pritekel neko jutro ve6 zasopi jen na postajo milice in javil, da mu' je bil ponoči ukraden avtomobil. »Ali so tatovi i v garažo skozi okno aii skozi vrata?« je izpraševal dežurni miličnik na postaji. »Ne vem,« je odgovoril ves obupan lastnik avtomobila. »Kako, ali niso pustili na oknih ali vratili nikakih sledov?« je izpraševal miličnik dalje. »Ne vem, ker so tatovi tudi garažo odnesli.« Nagradna uganka Na eni naslednjih strani je nekje nekaj kamenjano. Kdor ugane kje, kaj ln kako, naj sporoči na upravo »Totega lista« do 10. I. 1953. Tri pravilne odgovore bomo nagradili s knjižnimi nagradami. MARIBOR« *GONL$ROV TRfi« ctarstvo TR(SOV4KO GROSISTIČNO PODJETJE Q LAl/KJI «/TCL ŽELIJO VAM SREČNO NOVO če %l Tfl&rivLe. BRIVNICE MARIBOR- ^«OkA/0 ''‘■•TAKsrvo TRGOVSRO P0DJCTJ6 2 J IVI K/O * IKI M650A4# M«fNO ro»r*T*f POVRTNINA M. A * • • 0 ~ TR,OOV6tCO POOJCTJe A ^ • 8 O evotti&it^osfos^. SUROVIMA * i etu pjuw^^T£ tudi v v«w u«*T tiHunann Č»y^L k Kine jo oooritMieo Poojer&e A£*Cn/UO / SRtCNO NOVO UEfO n HA.Š* Vi t j-Jt00 Us' I f'OfV',’^*r l . TEMMtK tbsstSS?^ ^8AM/ *Aks©n papir*, o o ° • ° irojTKAM ® 1 )VOUETHI* g Fe,»R c> I o o ■• i:.š :-y- ‘■Ni^ mm i V — NI GOVORA, DA BI ŠEL Z VAMA! ODK-\R SEM VIDEL, KAKO AVTOBUSNI PROMET — MARIBOR HITRO IN SKRBNO PREVAŽA POTNIKE, ME NE SPRAVITA NA KAMELO NITI ZARADI LETEČIH KROŽNIKOV, KAJ ŠELE ZARADI REPATICE! /*>ZOR HuD Pes POSLUŽUJTE SE TUDI V NOVEM LETU — V KATEREM VAM ŽELIMO VSO SREČO — AVTOBUSOV PODJETJA AVTOBUSNI PROMET — MARIBOK NIKAR NE POZABI! DEDEK MRAZNA SEJEM V LJUBLJANO TE VABI! * * t * * i # #. £ MESN I NB1 '\TJW'U & *' ' v DA3-DAM Pbehr * SuCTUS’7 «>^SLOVENl c,i OVFNIJA VINO SWET SUM« UKlMESA hf & Resnično: ne pozabi, da dedek Mraz Te vabi na sejem t Ljubljano, kjer bo na kupa zbrano blafi najboljše vrsta, da M oblizneš prste! Na dedkovo parado uj pride staro, mladnl Parada se razvila podoli od Tivolija & Cankarjevi cesti, v pravipčni povesti Podjetja le priznana na sejma tem so zbrana Za fante in dekliče je tu izbor, ki mičej Mladenka bo knpfla Ja ljubega darila. Izbir* velemestna bogata j> — prelestnal Vse, kar srci ieli ti, ta možno ja kopiti Izvrstno vse: jedača odlična in pijača) EJ, vrveža predaj se, lcar kopiS, ne kesaj sel In bodi mi — presneto — vesel za Novo letol Prijatelj: ne pozabi, da dedek Mraz te vabi. To enkrat je na leto: zato kopaj res vneto) Mic posebne&a.^auo mei^j, \CA\l TE Bo tRAMlLO PRED ,—' v ATOMSkO BOMBO S 'OUVA, ZA TVOJ GOtH SEM Tl PRIPRAVIL )....... V pv^enbcende/gotovo —, r \ ktOBUK1 NO,K.AWO Tr\-.------- 3£ KA3 VŠEČU^EA^fl/N <^Lf?OBETDM M) poFA3! TAftl/NKER NAPC.AV130 PRIJAZEN SAMO TA VRATA KAO NIMAŠ IOOBUKA* FbTEM PA l^AR. $AM OSTAUl V/ TE.l UJ^Ml 1 iKK^n STO PA JE 2E svinjaki ja. f TE URE SO TOČNE \ TOREJ IMAM T0 mn za raunCHA. ooopooabska m run* X l*.a» t te {emu odrekamo zaradi naše nske ljudske armade, M I M Mta m ■ m «a«»k « ara* I ~Mk M«mu J(lCOtU>VAR- l*U IM* «M I UKA UVMM ARMAIM. «• k. tt ? **! I fT»r»w*r* u»" »«Mla«l**a en***- »«Mi ASfc , m * bMl «*»*» • I« dlrteU. *M mhH"« rr.nlr«. d. H »«» «1» IJud«*a *•>• I ” i «^2S£TAr2irs^NSS. k .w '.‘ » MA !»!•»•■> r.MU*m la U»un ‘l>>» •«'ss ». 7 J2r.x. .......'» r«*. - S~Lsrs «.iMr>t|r«a rrr* »/«*•**«»• bris«** ••*.•*• utntaUM ' 1 Mia *«• <•!•»»'•» iMtb “Tf IMimln IJudak« im»4* M I '*5 ••JTMn« Ja • »»fpif f **■ 1 «a «Tta- ^3* ir Vi. VCO W\WA .B0tE»ISKl UST. SSrrrsgSH rsa ek or*uiN* u malha - . ... M04vf|,,M J ^1- - *— ^u.» e«*la» »• »Irta yw ^^^NaiT- - Zsuesrss&^ssFs: »»tis. s ■‘sure’«— •i^.Tr. rrw.r:c “ ““ ' MR^Itmro » »" .A« m* - • •“* Ar-an« •* * , ■miM «p**»A k*a» )• o^a^ ****•• •«*«-*•" t****1* se NAool;I'iSsJJAf ¥M Srečno inn&peiposj pol .Oprema INDUSTRIJA LESNIH PROIZVODOV MARIBOR PARTIZANSKA C, 15 V stanovanju, opremljenem V NOVEM LETU VEČ LUČI!... x dvo- in trokrak.mi kovinskimi lestenci, svetilkami za fluorescentno razsvetljavo, svetlobnimi telesi za Sole in urade, za kleti in vse ostale prostore, za nočne omarice itd. itd. v ...IN VEČ DELOVNEGA USPEHA x elektromotorji za majhne obrate ter ostalim elektrotehničnim materialom, kar vse izdeluje E L E K T R O & O V I M A [WU»riI*or- S'eJE«ao l /1% 1 2 na*imi izdelki, vam bo bivanje v prihodnjem letu Se bolj prijetno! VINARSKA Trgovsko podjetje ZADRUGA MARIBOR Trg svobode 3 Industrija kovinskih STROJNA SLUŽBA Mr ZADRUŽNO PODJETJE OZZ MARiBOR-OKOLICA MAK,BOR RUSKA 63 Prevzemamo, negujemo in prodajamo prirodna štajerska vina doma . in\v inozemstv\i& izdelkov MARIBOR Cesta zmage 13 MARIBOR, Gorkega 3-1 Poleg ostalega , nudimo po konkurenčnih znižanih cenah tudi kurivo! PIAiiliiOitSK! DRŽAVNI OBRTNI MOJSTRI GAJŠEK JULIJ avtoservis UL. VITA GRAIGERJA 17 MERNIK JOŽE SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO STROSSMAYERTEVA 3 Klinar Stanko KLEPARSTVO INSTALACIJE VODOVODOV I N STRELOVODOV Prešernova ul. 3 I h Šnajder Stanko tapetništvo in dekoracija Krekova ul. 6 I Grgurevič Nikola čevljarstvo Trg Svobode 6 KOLMAN EDVARD strojno ključavničarstvo MLINSKA UL. 31 IZPRED KULIS a .-« «! »Torej, ti vzameš zgornje, jaz pa spodnje. Greva — dva, tri, Štiri...» n ^ n n Slabo čujeei igralec. PSEUDOAKTIVU IS CEIH01IC4 ' srgCa v nesreči Zgodila se je nesreča, da Je Stefan Sreča, osemdesetletni upokojenec v pokoja, zadnjič nevarno zbolel. Vsa družina se je zbrala okoli njegove postelje, pravnukinja mu je prižgala svečo ob zglavju In Stefan Sreča je že razločno čutil, kako sklepa smrt svoje koščene prste okoli njegovega vratu. V tem kritično nesrečnem trenutku pa si jc Stefan Sreča nekaj srečnega domislil. Poklical je smrt k sebi in ji šepnil na uho: — Cuj, tovarišica smrt, lamo eno prošnjo še imam. Ali mi jo boš uslišala? — Morda. Govori! — Vsaj tako dolgo me pusti še živeti, da bom prebral poslednji zvezek Mon-te Crista. Ker pa je bila smrt preprosta in neizkušena in ni poznala šeg naših knjižnih založb, je Stefanovi prošnji ugodila. In vidite, prijatelji, tako Je Stefan Sreča v sreči in zadovoljstvu dočakal sto let starosti in še vedno ni — umrl... SIVE OCI Lord Byron -je čutil neznanski odpor do sivih očL Ko so nekoč živahno razpravljali o fiziognomijah, je dejal: — Cujte, mladi ljudje, okoristite se z mojim izkustvom: nikoli ne zauoajte človeku, ki ima sive oči! — Toda, saj imate vendar tudi vi oči take barve?! — je začudeno ugotovil eden mladih mož. — Prav zato bi mnogi, ki Imajo opravka z menoj, dobro storili, ko bi se držali mojega navodila. PONOS Goethe je nekega dne pisal Gellertu: »Vi se med drugim pona-šate s tem, da je z vami govoril kralj. Meni pa je kralj dal zažgati hišo, knjige, rokopise in lasulje, kar je vsekakor precej več, a vendar ne govorim z nikomer o tem!« I — Oh, članarino sem prišla pobirat. Oh, to stalno tekanje po terenu, vedno sestanki in seje — to je strašno! Zmešalo se mi bo! In moj ubogi otrok! Naravnost zanemarjam ga! In statistiko moram še narediti, obrazcev pa od nikoder ni! Vepte — tovarišice, ki bi lahko delale na terenu, so v glavnem oportunistično nastrojene, ne pustijo se aktivizirati... — Tovarišica Mara, prav rada vam pomagam. Vsak popoldan sem prosta in tudi statistiko... — Oh, tovarišica Ljuba, nikar, nikar, bom že nekako sama uredila, čemu bi si še vi kradli čas, Res, hvala, bom že ... II Tovarišica Mara sedi v pisarni Rdečega križa. Zarita je v kopico papirjev. Sedla je v neposredno bližino okna in se jezi, ker je mimoidoča Jasna ni hotela opaziti. Pa zabrni telefon: (Zgodbica v treh prizorčkih) — Zdravo, tovarišica Mara! — Zdravo! Vi ste, Vera?! O, kako srečni ste, da vam ni treba zdoma! Toliko dela imam: direktive, naloge, seznami! Strašno je tol In še glavobol povrhu! Na zadnji seji sem. zaman poudarjala, da je problem organizacijskega dela napačno postavljen. — Prav to imam tudi sama v mislih. Sicer pa imam časa precej, odkar nisem več v službi. Mara, rada bi vam pomagala, saj pri administrativnem delu... — Oh, Vera, le kaj bi sl delali sive lase! Pa tudi funkcije so na našem terenu vse zasedene ... Res, hvala, bo že šlo nekako ... III Zakajeno ozračje v prostoru, kjer je seja odbora Fronte, hudo nervira tovarišico Maro. Jezi se: — Vse Mara! Sestanek — Mara! Propaganda — Maro/ Rdeči križ — Mara!... — Tovarišica Mara, ne jemlji ml besede! Tovariš Žarko se je pravkar rrnil is armade. Dober aktivist je in prav tebi naj pomaga. Razen tega pa je na terenu še neka) tovarišic, ki bi lahko in tudi rade delale ... — Tovariš sekretar, tega pa ne! Vsak fičfirič se pa ne bo vtikal v moje zadeve! Zanje se bo ie našla kakšna funkcija, toda jaz kar komurkoli ne predam stvari! Ne. nikakor ne! Najbolje obvladam vse komplikacije na terenu... Sicer pa — mar morda nisem do- TRDITEV — No, Frnikula, da ti ne bo dolgčas, pa mi sedaj dokaži, da je svet okrogel! — Oprostite, tovariš profesor, tega pa res nisem nikoli trdil! volj zgrajena?! Ne! Hvala! Če gre za koristi delovnih ljudi, se ne dam kar tako ugnati... Steve Bamboo: NI STONOGA Neki človek, kateremu Je avto poškodoval nogo, je zahteval 100.000 dinarjev odškodnine. — Ali mislite, da sem milionar? — se je upiral lastnik avta. — Kaj pa vi mislite, da sem stonoga? Revolucija v Ekvadorju ČUSTVA V PRAHU Nocoj sem ves mehak in sentimenti, a v srcu čustev mi vihar divja, v njem so se razbesneli elementi, da v sladki resonanci trepeta, ko šlagerje z dušilcem na trobenti sam mojster Non plus ultra — James igra. In v ritmu bobnov duša se naslaja, srce po taktu tolče: tam, ti tam, neslutenim slastem moj jaz se vdaja, s trobento z zemlje na nebo bezljam, tja, kjer se z zvezdnim prahom ton oplaja, kjer jazza Manitu igra tamtam. Trobenta joče, smrka, obupuje, odkriva čustev novih mi zaklad, neznana sla mi dušo napihuje, razganja me kot mačka na pomlad, da nehote me misel posiljuje: v ekstazi takšni — bi še crknil rad! ©dffBiev Na volitvah v Indiji s« vsakemu volivcu pomofUi kazalcc desne roke v posebna kemično črnilo. Volivec, ki je Imel črn kazalec, ut moge-l voliti ie e*kr*t. Slika pa kale, koko bi bilo v Trsta i nekaterimi volivci. fe bi la kontrolo uporabljali črnil«. — Dobro, da imam nekaj pntov tudi aa aogL SPRIČEVALO mo. > V »• mm ROKOPIS TAJNOP1S KLINOPIS Teorija in praksa Študent iironomiie Je V*ttel na neko kmetijo: — V»le metode niso ■nogo vredne! Stavim, da M dobili vsaj 50 kilogra- mov t*J sadežev a te hru-ike, 6e bi hoteli mene poslušati! — To bi pa res bil velik fadet, kajti to drevo je do sedaj vedno rodilo le Jabolka! POGLED NA SVET Peter ni prijatelj zgodnjega vstajanja in je že pricej *J»traj slabe volje; — Prokletstvo) Tak krasen dan in Jai moram vstati! fnua ČUDNO Moj oče Je tehtal ob rojstvu samo poidrug kilo- — Nemofočel Pa Je ostal pri življenju? LOGIČEN RAZLOG Dva dijaka pretepata iz •ole grede tretjega dijaka. Mimo pride neka ženska in M začudi: — Zakaj ga pa tako neusmiljeno pretepata?! — Zato, ker je napačno ■opravil šolsko matematično nalogo I — Kaj se pa to vaju ti-«e?! — se začudi ženska. — Kako da ne — se razburi eden od njiju — ko pa sva jo midva od njega Prepisala in dobila zaradi tega fajfo! UBOGLJIVI UČENCI Učiteljica reče otrokom: ^Otroci, tedaj pa bodite »ekaj časa tako tiho, da se ko slišalo, če bi padla Jl-vnnka na tla.« Ce* eno minuto se Pep-fak razburi: »Tovarišica. vrzite že vendar enkrat tisto šivanko M tla!« IZVIL SE JE Profesor: »Dokažite nam, ali sta ta dva trikotnika kongruentna?« Dijak: »Ce sta kongruent-»•, potem tega ni potrebno •e dokazovati, če pa nista, potem »e pa tako in tako ne da dokazati!« SKRBEN DIJACEK Ob koncu *o Iškega leta priskaklja Janezek vesel •omov. Ze od daleč z&kli-fa očetu: — Oče, Jeseni boi pa lahko popil nekaj četrtlnk v»č kot navadno! — Kako toT — vpraša ■ačudenl oče. — Ve*, oče, »olakih knjig M ne bo treba kupovati. Obsedel wm namreč ... PRI KOVAČU Kovač daje svojemu novemu učencu prve nauke: — Zdaj pazi, Tonček! Najprej bom podkev razžaril in jo položil na nakovalo. Kadar pokimam z glavo, udari s kladivom po njej. In Tonček je 6toril vse, kakor mu Je bilo naročeno. Pravijo pa, da je letel lz službe takoj, ko se je kovač zbudil iz nezavesti. TABULA RASA Ivanček stoji pred profesorjem, ki ga sprašuje slovenske pisatelje. Veste, že Je sicer prišel do osme, vendar Je gradiva veliko preveč za njegovo malo glavo. Zato pred profesorjem stoka ln se izvija, toda končno le uvidi, da v tem ni rešitve. Odločil se je, da odkrito pove, da enkrat hič ne zna, vendar hoče hkrati s tem na vsak način pokazati tudi znanje latinščine: — Tovariš profesor, oprostite, prosim, ampak danes sem popolnoma Tara* B u 1 b a. PRED TOŽBO JCurist (pred izpitom svojemu prijatelju): »Ce me danes vrže profesor na izpitu, ga bom tožil. Obstoji namreč zakon, ki pravi, da ae osebo, ki izkoristi nevednost druge osebe, da JI s tem Ucoduje, kaznuje z aaporom.« > ■ ■ r* O CENTAVRU »Očka, kaj pa je to centa ver T« »To Je takšna žival, ki Je na pol človek, na pol konj.« »Kje pa potem spi — v postelji ali v hlevu?« OTROŠKA USTA Meta prihaja redno h Korenovim na obisk. Meta zelo rada igra na klavir. Pri Korenovih ga imajo. Oziroma — vsaj Imeli so ga. Ko je Meta namreč nekega letošnjega dne spet prišla na obisk, klavirja ni bilo več. Pa vpraša Milančka, cvet družine: »Kam ste pa dali klavir?« »Po pošti smo ga poslali!« »Po pošti? Kam pa?« »Tega pa ne vem. Najprej je prišel mož, ki Je nanj pritisnil znamko, čez nekaj dni so ga pa štirje odnesli.« INSTRUKTORSKA Prvi: »Moj učenec mi dela sive lase!« Drugi: »Se bojiš, da ti ne bo plačal?« PREPOZNO , Jurček kot dobro vzgojen otrok ne sme pri kosilu govoriti. Zadnjič pa je le začel: — Mamica, ali lahko povem ... — Počakaj, da pojemo! — se Je razburil oče. Po končanem kosilu pa je oie dal Jurčku besedo: — No, raglja, zdaj pa povej, kar si mislil. — Je že prepozno! — Je pojasnil Jurček. — Spomnil sem se, da Je mama pozabila izklopiti likalnik, ki ga Je pustila na tvojih hlačah, da bi se hitreje posušile. SLABO OPRAVIČILO Mihec Je ostal sam doma, ker Je mamica odšla k teti, oče pa v službo. In ker bi sl rad privoščil dopust, Je stopil k telefonu ln zavrtel številko šole: — Tovariš direktor, moj sin Mihec Tintomaz ne more priti danes v Solo, ker Ima vročino! Direktorju pa se Je zdel drobni glasek le nekoliko sumljiv ln je -vprašal: — Kdo pa Je pri telefonu? — Moj oče! PRI PREDVOJASKI VZGOJI Predavatelj: »Kaj boste napravili, ko bom sredi korakanja ukazal: stoj!?« Mladinec: »Nogo, Id Jo Imam na tleh, bom priključil k drugi nogi ln obstal mimo na mestu 1* Anonimno pevmo Vsakemu zakonskemu možu bi bilo nerodno, če bi dobil pismo, podobno temule: »Spoštovani! »Pazite na svojo ženo! V soboto, 15. t. m. vam bo poskusila z nekim praznim izgovorom skočiti čez ojnice. Dogovorjena je s študentom Urbanom. Dobila se bosta na Saradanovem koncertu. Tam jo boste lahko videli. Prijatelj« Prizadeti zakonski mož Ocvirek je vrgel pismo v koš. Smečno! Njegova žena! Pri kosilu jo je kljub temu pazljivo gledal, ko je srebal juho, hkrati pa si jo zamišljal v družbi študenta Urbana na Saradanovem koncertu. Smešno, še enkrat smešno! Toda potem je iznenada srečal njen pogled, ki Je bil hudo čuden... Ce bi le to vražje pismo ne bilo tako natanko določilo časa in kraja! V petek zvečer je dejala ženica Mara svojemu možu: »Kaj pa nameravaš jutri?« »Delo imami« je odvrnil Ocvirek in postrani pogledal svojo boljšo polovico. »No, pa pojdem k Tončki. Ze tako dolgo nisem bila pri njej.« V resnici Mara že dolgo ni bila pri Tončki. Toda ta Iznenada Izkopana prijateljica ima vendar to prednost, da Jo je mogoče poklicati po telefonu! — si je dejal Ocvirek. Pohitel Je k najbližji oglasni deski in začel brati velik lepak: »Enkratno gostovanje brazilskega goslača Saradana.« Tam je zvedel, kje se dobe vstopnice. Ocvirek ni bil poseben prijatelj glasbe. Po poklicu je bil trgovec z deželnimi pridelki in jc poznal Saradana tako malo kakor Paganinija, čigar skladbe bo ta čudni Brazilijanec Igral. »Zal so že vse vstopnice razprodane!« je rekla blagajničarka. »Smola! Posebna smola!« je zagodel Ocvirek in sklenil, da si mora za vsako ceno vstopnico nabaviti. V soboto zvečer se mu je res pet minut pred začetkom koncerta posrečilo, da je od nekega prekupčevalca kupil vstopnico za sedemkratno ceno. Potem se je splazil ▼ razsvetljeno dvorano. Oblezel je vse vrste sedežev in preiskal vse kotičke, toda Mare ni bilo nikjer! Prav tedaj pa je začul iznenada za seboj znan glas: »Habakuk, koga pa iščeš?!« »Tebe!« Je dejal v zadregi Ocvirek.- Mara ga Je zlobno pogledala: »Mislila sem, da Imaš delo ...« »In jaz sem mislil, da si ti pri Tončki!« je odvrnil Ocvirek. »No, nikar 6e tako otročje ne izgovarjaj. Dobro vem, koga si iskal...« Nekoliko se je nagnila nazaj, kakor človek, ki se pripravlja, da izigra odločilno karto, potem pa je dejala: »Ali nisi morda iskal frizerke Katarine Korenine?« Ocvirek je začel jecljati: »Katarino Korenino?! Tega imena še nikoli v življenju nisem slišal...« »Nikar ne taji!« mu je segla ženica v besedo. Odprla J« torbico in mu pomolila pod nos — pismo, moj bog, enako pismo, kakor ga je bil on sprejel, le da ni bilo naslovljeno na spoštovanega, marveč na spoštovano, namesto študenta Urbana pa Je bila v njem imenovana zapeljiva blondinka Korenina ... Slabotno ploskanje, ki ga je razprodano gledališče podarilo prvič v mestu nastopajočemu tujemu umetniku Ricardu Femandu Saradanu, ki se Je v resnici pisal Anton Lepoglavec, goslača ni prav nič motilo. To se mu Je primerilo v vsakem mestu, kjer je doslej stopil na oder. Po koncertu pa Je vzel Saradan v roke svinčnik in začel računati: »Pet sto sedežev, povprečno po 50, da 25.000. Gledališka dvorana ln drugo me stane 8000. Ostane torej 1T.000, manj 3000, kolikor je veljala poštnina za 500 pisem...« *? — Dragcc, vidim, da imaš mnogo sreče s kartami, &1 si Jih dal sam Izdelati . . J KAKO DOLGO ŠE ? MOHORJEVA j N-T- KRONIK ■*> 'S? Mi1'!' sn-i ni % Curi Muri star falot, zdaj le zunaj, zdaj Je not. Nova firma, star napis, glavno da Je dober vtis. Nande Bula: lollekoe kompetence . Nedavno tega sem pri »Bierjeklu« v Celovcu naletel na ruskega revčka An-drejčka Haderhlapčiča in sem ga vprašal, če je že kaj videl Dolfeka in mu čestital k poroki. Dejal je, da se nič ne obiskujeta, ker sta tako in tako oba istih misli. Pohvalil se je tudi, da bo v januarju sklical neki sestanek in da računa s tem. da se ga bo udeležil tudi (Do-brets) Sowietsbergerjev zastopnik med koroškimi Slovenci, kar je prav koristno, ker pristašev nimata ne prvi ne drugi in jima bo manj dolgočasno, če bosta v dvoje. Je pa hkrati Izrazil mišljenje, da bi se pogodil z belogardistom Murijem In da bi skovali kako novo enotnost, ampak — čeprav je Muriju zelo za to — potem bodo samo trije, ker je še vedno premalo za kakšno opozicijo. Predlagal sem mu, da hi poslali kakšno depu-tacijo v Vatikan, pa me Je zavrnil, da ga že tako In tako Rusi sumijo, da ilegalno hodi v cerkev, česar jim ni priznal, sicer bi mu to na vsak način dovolili, on pa javno noče zahajati v sveti hram, ker bi to pomenilo nič več in nič manj kot poseganje v Dolfekove kompetence .., Blaž Mozol: EM I G R AN T (Prosto po Aškercu) »Kaj čakaš, butec, kaj stojiš? Domov podati se bojiš?* »Mat' kurja, kod so nas že gnali, po ječah, logorjih, po štali. Pokušali smo pendrek kruti, na mrazu stali kot rekruti, prejemali menaže redke, zapirali so nas v kletke« Tak bil je raj na zemlji tej, zato se vračam obsorej. Sicer bi moral na Korejo, gasiti tam krvavo žejo. — Viseli boste po drevesih, pol bo zaprtih, pol v nebesih — so govorili mi ustaši, okrutni, zli ječarji naši. Na konzulat grem po objavo, in brž podam na pot se — pravo? Nesrečnik jaz, gorje, gorje, naj nož zabodem si v srce? Ko prišel sem v domačo vas, sem videl, da bi butec jaz storiti moral to že preje, ne stradal bi, ne trpel žeje!* Soe^H«llenl m lili » GOTTV/AID . , RODOLJUBU... (Posvečeno »strokovnjakom« za narodnostna vprašanja) ... sporočamo, da pes zacvili, ko mu stopiš na rep, da pa je nekaterim treba nanj stopiti dvakrat. Srečno novo leto! UPRAVNI ODBOR NEKJE V ST. VIDU PRI LJUBLJANI je na seji sprejel sklep, da bo 25. decembra zaprto. Kako je bilo, se še ne ve. Za tako reč Je baje sedaj, ko z Vatikanom nismo več v diplomatskih stikih, zelo naraslo število popolnih odpustkov in pridejo imetniki takšnega kapitala gorki v nebesa, povrh pa imajo ša rezerviran prostor čisto zraven trona. NEKOLIKO ODDIHA Na programu za opero »Fidelio« je med drugim natisnjeno tudi sledeče: »Med 3. in 4. sliko se bo IGRALA Leonora, velika uvertura št. 3 (C-dur)« Ce se bo Leonora res IGRALA, se bodo godbeniki lahko vsaj nekoliko odpočili. In tudi dotični tovariš, ki- jo pri SNG v Ljubljani odgovoren za - tiskanje programov, bo med tem časom lahko nekoliko prelistal Slovenski pravopisi IZ NOVEGA MESTA Nekdo je zaprosil, naj bi mu dali dovoljenje za točenje vina na novomeški gimnaziji. Zadevo je utemeljil takole: »Tam prodajajo dijakom precej zasoljene štruklje in miške in jih prav gotovo žeja po takšni jedači.« UNIVERZALNI SUPERLATIVI Roba, ki Jo prodajaš, j« lahko dobra, boljša ln naj-* boljša. Univerzalni komercialni v Mariboru pozna pa še četrto stopnjo: za vse, kar prodaja, pravi, da Je »olrajt špik ingliš«! Za predmet, izdelan nekje v Zgornjem Kašlju, pravi, da Je »olrajt špik ingliš«, za zobotrebce iz Ribnice — prav takol Pravijo, da Je simpatični komercialni zelo dober trgovec, takorekoč — »ol rajt špik 'ngliš«. PREPOZNO — VI ste prišli četrt ure prepozno I — Padel sem po stopnicah. | — In to Je trajalo četrt ure7 Za 140 denarjev mesečne naročnine vaš „Večer“ zavaruje proti nezgodam in poleg dnevnika nudi tedensko kot prilogi še družinski tednik „7 dni" in „Toti list"! F O K H II L A (Piše Ivan 2ebljiček) V neki deželi je bilo podjetje, v katerem je živel knjigovodja Kobilica. Nekega dne mu je rekel direktor: »Kobilica, pojdi v banko in preskrbi nam dvajset milijonov kredita, ki ga nujno rabimo!« Kobilica je ubogal, ker je kil že trideset let knjigovodja. Pobral je vse potrebne dokumente in odšel v banko. Ko je Kobilica razložil letu kreditnega oddelka v banki, kaj zahteva direktor, je šel dvignil desno obrv, se zagledal s enim očesom v strop in po kratkem mrmranju številk izjavil: »Deset milijonov dobite in ne dvajset!« »Kako to?« »Po formuli!« »Nemogoče, poglejte!« In Kobilica mu je razgrnil po bančnem pultu dokumente z nežnostjo tridesetletne knjigovodske prakse. &ef je pregledal dokumente, še enkrat dvignil desno obrv, se zagledal z enim očesom v strop in po še krajšem mrmranju številk ponovil: »Deset milijonov!« ter poudaril: »Po formuli!« Kobilica je od jeze poskočil — drugič v svoji tridesetletni praksi (prvič — ko mu je žena rodila punčko namesto fantka): »Kakšna formula vendar?« In je še zaklel: »Primojdunaj!« Sef mu je odvrnil (kot nekoč Arhimed rimskemu vojaku: »Noli tangere ...«): »Be, ki sc bo najbrž v najkrajšem času spremenil v ,Bo‘, ulomljeno s ,fi‘ krat ,ka‘!« Kobilica je odbrzel iz banke skozi mrzlo zimsko dopoldne proti podjetju in ponavljal: »,Bc‘ — ,Bo‘ ulomljeno s ,fi- krat ,ka‘!« Po poti ga sreča prijatelj Ficek in ga vpraša: »Kobilica! Ali misliš, da bo danes snežilo?« Kobilica ga pogleda: »Bo! Ulomljeno s ,fi‘ krat ,ka‘!« — in odbrzi dalje. V tovarni pove direktorju, da dobijo lahko samo deset milijonov kredita v banki. Direktor se je razburil nad Kobilico, češ da je neroda. Kobilica se je izgovarjal na formulo. »Kakšna formula?« — je zakričal direktor. »,Bo‘ ulomljeno...« Kobilica je pozabil formulo. Kakšna sramota! Direktor ga je še enkrat nahrulil. Kobilica tega ni mogel prenesti. Sel je domov in se ustrelil s pištolo, ki mu jo je zapustil stari oče, ki se jc boril še pod Radeckim. Drugi dan je podjetje dobilo dvajset milijonov kredita, ker je formula šla po gobe. Direktor je odredil, da se Kobilica pokoplje na račun podjetja. Novi knjigovodja je knjižil te stroške na režijo. KOČLJIVO VPRAŠANJE Arabec je šel h kadiju — muslimanskemu sodniku — Efcndi, v džamiji sem slišal Mohamedov izrek: »Blagoslov tistemu, ki zgodaj vstajal- Zato sem danes prav zgodaj vstal, pa sem padel roparjem v roke, ki so me do kože obrali. Kje je zdaj ostal blagoslov? Kadi je premišljal, kako bi se rešil iz te mučne godlje. Pa se jc domislil in pojasnil Arabcu: — Roparji so vstali še bolj zgodaj, zato je bil blagoslov z njimi! PREVIDNOST (Posvečeno »pravnikom«) »Torej s tem hočete reči, da sem navaden slepar?'« »Ne, tako grobo se nisem nameraval izraziti, vidim pa, da ste sposobni, uganiti moje misli.« RAZPRODANO — Ta sedež je preveč zadaj. Ali bi ne mogel dobiti sedež bolj spredaj? — To, žal, ni mogoče. Vstopnice so že razprodane. Toda če hočete potrpeti do konca prvega dejanja, boste lahko sedeli, kjer boste hoteli. PO OVINKIH »Mama, veš tista vaza, o kateri praviš, kako je stara, da gre od generacije do generacije...« »No, kaj pa je z njo?« »Hm, veš — najmlajša generacija jo je razbila.« ZVONEC Elektrotehnik: »Čudno, poklicali so me, da jim popravim zvonec, zdaj pa zvonim in zvonim, pa mi nihče ne odpre!« JAZ DAM VEC! Mr. Botton iz Škotske sedi v Londonu v kavarni in žuli pet ur čašico črne kave. Nenadoma pa nastane v kavami velik trušč. Neki Anglež stopi na mizo in zakliče: — Gospodje! Pravkar sem v tem lokalu izgubil denarnico, v kateri je bilo dve sto funtov. Tistemu, ki jo najde in mi jo vrne, dam petdeset funtov! Tedaj se je iz kota oglasil Mr. Botton: — Jaz jih pa dam šestdeset! TAROK — Ali ne bi hoteli z nama igrati tarok! Midva čakava na tretjega. — Jaz čakam pa na prvega. Sreča v nesreči ČE ŽE, POIEM DO KRAJA! Madžarski kmetič je prišel pred dnevi prvič po koncu vojne v Budimpešto. Obrnil se je na policista: »Ali mi lahko poveste, kje je Franc Jožefov bulVar?« Policist je moža mrko pogledal in ga nahrulil: »Kaj pa mislite? Sedaj ni več Franc Jožefovega bulvara, sedaj je to Stalinov bulvar!« Kmetič je šel dalje in vprašal drugega policista, kje je Petofijeva ulica. Toda policist ga je zopet grdo pogledal in nadrl: »Ali ne veste, da je Petdfijeva ulica sedaj Molotova cesta?!« Kmetič je šel še dalje in se ni upal vprašati ničesar več: sami Stalinovi trgi, bulvari Višinskega, Molotova in pouoono. Ves potrt je prišel na donavski most in se naslonil na ograjo. Kdo ve. kakšne misli 60 mu rojile po glavi, ko je pristopil nenadoma k njemu neki policist: »Hej vi, kaj pa delate tukaj? Vaše obnašanje se mi zdi sumljivo!« Toda kmetič je le pogledal valove Donave in dejal: »Nič, tovariš! Stojim tukaj in gledam lepe modro Volgo...« — Veš, dragec, ker so sobe v tem bloku nekam nizke, sem pač morala dati tvojo sliko malo skrajšati. Slepa miš: »To je pa očka!« Iz dunajskega predmestja »Vod, glej kapitalista in buržuja! Iz take ure bi jih pri nas naredili trideset!« MARSA I N BLIŽE IZ BUDIMPEŠTE ^A&ys,. »Brzovlak?« »Ne, čim počasnejšega .. .« »Kam?« »V Moskvo.* RUSKI ŠNOPSL »Flrclg in as!« Med egipiovsLinni kartaš! M »Mojster Sherlock, ali mislite, da je tale res pijan?« »Seveda je, Watson, saj je ženi doma Cisto jasno in točno povedal, da pelje sinčka v slaščičarno.« VELIKO PRESENEČENJE /3 L I k G — Kaj boš prevzemal » kraljem, ko pa nič več ne veljal Vzhodnonemški zaupni uradnik: »Za boi jo voljo! Rezultati na&ih jutriinjih volitev io ukradeni!« DVE REDKI SUM! Priloga Totega lisfa k diskusiji: Ali zajci ali jabolka. <3® \U/* Leta 1952 Leta 19G2 KJER SE PREPIRATA DVA .. {Piše Zlajfarjev Tine) Veste, dragi sosedje, žlajfarstvo ni kar tjavendan poklic. Prav nad glavo mi visita dve redki sliki, ja* pa sem nedavno tega pozno ponoči doživel grozne reči. Vračal sem se domov zatopljen v globoke in tehtne misli o tem, kako bi izboljšal naše sadjarstvo, pa se mi je nenadoma zazdelp, da me nekdo kliče. »Kdo je?« sem vprašal s plašnim glasom. Verjemite mi, nič prijetno mi ni bilo pri srcu, kajti noč je bila tako črna kot slike v časopisu, v katerega sem imel zaviti dve klobasi. »Jaz sem!« se je naposled glasil' Odgovor in pred seboj sem zagledal nekakšno čudno živalsko bitje z izbuljenimi očmi in kosmatimi tipalkami. Toda rečem vam, to čudno bitje je bilo tako elegantno zrihtano, da bi se še mestne frajlicc skrile pred njim. »Vi ste Zlajfarjev Tine, izkušen in daleč naokrog poznan sadjar, kajne?« je vprašala žival. »Doslej sem bil o tem prepričan in tudi v osebni izkaznici piše, da sem to jaz. S kom imam čast govoriti?« »Moje -'me je Ameriški Kapar!« se je •drezala žival. »Ameriški Kapar? Ilm, res se ne spominjam, da bi še kdaj kaj slišal o vas. Ali imate morda osebno izkaznico?« »Mislim, hm, mislim ...« »Torej je nimate. Ali imate morda kak drug dokument, recimo izvleček iz matične knjige, s katerim bi lahko dokazali, da ste res Ameriški Kapar? Ali pa potni list za Ameriko?« , »Mislim, da ga nimam... Prišel sem namreč samo zato, da bi vas opozoril...« »Opozorili me boste pozneje. Ce mi hočete kaj konkretnega povedati, bodite na vsak način kratki in jedrnati. Cas je zlato. Jaz sem 'namreč sadjar in moja dolžnost je, da skrbim za izboljšanje-sadjarstva. Sicer pa družina Kaparjev, za katero niti ne vem, če je res iz Amerike, ne spada v moj delokrog!« »Res mi je žal, da ste tako zaposleni, toda opozoril bi vas rad na nevarnost...« »Rekel sem vam že, da me boste pozneje opozarjali. Ce pa gre za nevarnost, ki preti našemu sadjarstvu, potem vam moram na žalost povedati, da sem o tem le obveščen.« »Hm, na kakšno nevarnost pa mislite?« »Eh, na zajce vendar! Zajci nam pijejo kri! Vsako noč nam obglodajo sto in tisoč dreves in jih povrhu še lovski zakon ščiti! Zato sc jih še kuga in revmatizem izogibata.« »Toda, ali sc vi ne norčujete?« »Da se norčujem!? Samo poglejte, tovariš Kapar, pride nekaj teh krokodilov v sadovnjak, pa ti brez diskusije pože-rejo vse! Rečem vam, to so državi silno škodljivi elementi, ki bi jih bilo t#eba brezpogojno' uničiti! Razumete,, brezpogojno! Zato bom predlagal višjim forumom, da naj nemudoma spremenijo lovski zakon, hkrati s tem pa vso delovno silo reorganizirajo za borbo proti zajcem.« »Toda, tovariš Zlajfarjev Tine, saj utegnejo uničiti vaše sadovnjake tudi drugi škodljivci! Na primer...« »Kaj! Drugih škodljivcev sploh ni! Sicer pa — mi smo načelno proti zajcem, ki so ljudski sovražnik številka 1!« Tedaj pa se je Kapar vzravnal in tako divje pogledal, da bi še zajci utegnili pred njim zbežati. In z jeznim glasom je dejal: »Ce je tako, pa dovolite, da v imenu svoje številne družine, ki si je izbrala vaše sadovnjake za prehranjevalno bazo. najodločneje protestiram!« »Protestirate?! Hm! Vi, petelin brez osebne izkaznice in potnega lista, bi radi protestirali!? Zakaj pa?« »Zato, ker se čutimo zapostavljene, ker nas žalite, ker...« »Dovolj besedičenja! Moja sveta naloga je, da skrbim za izboljšanje sadjarstva, da torej preganjam zajce, ne pa da rešujem pritožbe užaljenih Kaparjev! Zaradi tega mislim, da sem z vami opravil!« »Jaz z vami tudi! V imenu armade svobodnih članov družine Ameriškega Kaparja vam napovedujem vojno na življenje in smrt!« »Vam bodo pomagali zajci?« »Ne, sami se bomo borili!« »Ce je tako, ni nevarnosti.« »Motite se. Mi imamo atomske bombe, s katerimi bomo vaše sadovnjake odpihnili z zemlje na luno!« »To se me ne tiče. Dokazano je, da na luni ni zajcev!« »Vi se norčujete! Se enkrat vas vprašam: ali sprejmete vojno napoved?« »Ne!« »Tedaj vam poslednjič pravim: gorje vašim sadovnjakom!« »Jaz pa vam: gorje zajcem!« Pa še recite, dragi sosedje, da nimam prav. KUPEC ALI PRODAJALEC — Teh nogavic ne raztrgate nikoli! Takoj vam to dokažem! Nato pokliče nameščenko: — Poskusite jih raztrgati! Nameščenka tiho trgovcu: -— Je ta kupec ali prodajalec? VLOMILČEVA ŽENA — Ti, kje si sc pa nocoj vso noč potepal? V časopisih ni omenjen noben vlom! PRVA POMOČ — Zadnje čase te zelo redko vidim. — Veš, obiskoval sem tečaj za prvo pomoč. — Sijajno! Ali mi lahko posodiš pet sto dinarjev? SE NE DA POMAGATI! Gospodinja je bila jezna na svojo hišno pomočnico, ker je dala v perilo sedem svojih bluz. Dekle je molčalo, kajti čutilo se je prizadeto. Gospodinja pa ni odnehala in godrnjala je dalje: »Moja hči ne daje toliko bluz v pranje v enem mesecu kolikor vi y enem tednu!« »Verjamem,« se je tiho branila pomočnica, »pomislite pa, da njen fant ni dimnikar.« PREPRIČLJIV DOKAZ Stane je zatrjeval Olgi: — Zate bi šel tudi v ogenj! — Ne verjamem! Dva dni pozneje je Stane prišel na sestanek v gasilski uniformi. SUNKA — Tega ne razumem! Kako je to mogoče: ja* imam žolčne kamne in ti imaš žolčne kamne; jaz se zdravim pri doktorju Skoku in ti se zdraviš pri doktorju Skoku; jaz ne smem šunke niti pokusiti, ti se pa bašeš z njo, kakor da je to zate zdravilo! Kaj ti tega zdravnik ni prepovedal? — Ne, ni mi prepovedal, jaz pa ga tudi nisem vprašal ... IZPRED SODIŠČA ali Sodnik: »Obtoženec, poznate ta samokres?« Obtoženec: »Ne!« Sodnik: »Odvedite ga!« Teden dni pozneje: Sodnik: »Obtoženec, ali poznate ta samokres?« Obtoženec: »Seveda.« Sodnik: »Veseli me, da ste končno priznali. Odkod ga pa poznate?« Obtoženec: »Prejšnji teden ste mi ga pokazali.« UPRAVIČENO — Zakaj si pravzaprav jezen Dame? — To sem pozabil, ampak odpustil ti ne bom nikoli! DNEVNI RED — Ne bomo se dolgo zadrževali, ampak preidimo takoj na dnevni red. Natakar, liter vina, prosim! SLUČAJNO — Ali nisi bil včeraj slučajno pijan? ’ ■ — Pijan že, ampak ne eltičajno. ZDRAVNIK IN KROJAČ Zdravnik: »No, kako je, doma vsi zdravi?« Krojač: »Hvala! In vaši vsi oblečeni?« Se ni za med staro šaro ! — Kaj pa vi želite? — Rad bi govoril s tovarišem predsednikom. — Ilm, potem je pa bolje, da se obrnete na kak višji forum, tam boste hitreje sprejeti. Izdaja Novinarsko društvo Slovenije, Poverj. Maribor — Ureja uredniški odbor, odgovoren Ciril Kavčič — Uredništvo in uprava Maribor, Kopališka ulica 2 — Telefon štev. 28-76 — Čekovni račun Narodne banke štev. 6401-90-332-51 — Poštni predal 52 — Rokopisov in risb ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna 7 Ari . 5 POR.T S 196. desetletje Je desetletje Športa. Kako je šport preobrazil človeka! V srednjem veku je trubadur vrgel ljubljeni ženi na balkon roio i listkom: »Vidiva se zopet jutri ob mesečini!« Danes pa pride mladenič k svoji znanki opoldan, ko je vsa družina zbrana pri mizi, dvigne en prst k širokemu krajcu klobuka In ji reče: »Metka, tu imaš vstopnico za popoldansko tekmo! Počakaj me pred vbodom! Servus!« In pri tem zopet dvigne en prst k širokemu krajcu klobuka ter odide. Družina se spogleda in nato opazuje oddaljujoče se makaronske hlače, zebraste nogavice in kovbojski klobuk. Pa tudi posamezni športi so preobrazili današnjega človeka in to ■ lokalnimi specialitetami. Zakonski mož, ki hodi stalno na Bra-nikove nogometne tekme, vzroji že, če -ga iena vpraša, kam gre po večerji. Včasih pa ji zopet pravi: »Srček, na važno sejo grem. Srečna si lahko, da ostaneš doma!« Postal je neobjektiven kolerik. | Zaradi Odredovega nogometa in izjav Odredovega upravnega odbora bo pa ljubljanski nogometni kibic v takt- dani situaciji odgovoril ženi: »Ne morem ti še reči, kje bom čez pet minut!« Postal je opreznjakar. Ce vprašaš kakega mariborskega plavalca: »Kakšen se ti zdi mariborski kolodvor?« — ti bo odgovoril: »Krasno napredujejo dela!« Postal Je fantast, ker si mora pozimi v leseni domači kadi domišljati, da plava v zimskem bazena. Njegov ljubljanski kolega pa bo na isto vprašanje odgovoril: »Ljubljanski kolodvor je ■icer boljši od mariborskega, vendar pa slabši od splitskega in v zadnjem času od beograjskegal« Revež venomer sanja • modernih zimskih bazenih, ki so jih zgradili sedaj v Splitu in Beogradu. Pred kratkim sem srečal ▼ Ljubljani nekega svojega prijatelja, ki je tudi vnet plavalec. Glavo je imel popolnoma deformirano od samih bul. »Glej ga. glej!« — sem mu dejal. — »Ali sl se sedaj lotil boksa namesto plavanja?« »Ne!« — mi je odvrnil — »včeraj sem treniral plavanje v našem prekratkem bazenu.« Zaradi mariborskega Jahalnega športa se iz dneva v dah bolj motoriziramo, ker nam je šele ta šport pokazal, kakšne težave imamo s konjskim fondom. Ce udariš vaterpolista ■ kolom po glavi, te bo pogledal, se ti pomilovalno nasmehnil in takoj odpustil. V krivici so ga utrdili sodniki vaterpola. V tem primeru so sodniki vaterpola subjekti preobrazbe človeka. Nogometni sodniki so pa objekti preobrazbe človeka s strani športa. Silno se Jim je zaostril sluh in instinkt. Takoj namreč zaslutijo igralca, ki se jim bliža od zadaj in ki jim namerava poriniti pest med rebra. Zaradi tega vpliva nogometnega sojenja na poostritev sluha in Instinkta so nogometni kibici, ki pravijo zvečer — kot smo omenili zgoraj — svojim ženam, da gredo na sejo, silno zadovoljni, da ženske običajno ne vršijo poslov nogometnega sodnika. Ko sem to napisal, hb opazil, da gledam ■ črnimi očali skozi mikroskop. Snet sem očala in odrinil od sebe mikroskop. Pred man« m jo pojavil olimpijski nogometni stadion: naši nogometaši so ravnokar pričeli s tekmo proti reprezentanci Sovjetske zveze. Poleg mcat sedi vnet informbirojevakl navijač. Poslušam ga in sem žalosten, ker pravi svojem« spremljevalcu: »Eh, Grigorij, te bo ulitek, ko jih bodo naši namazali 1 Eno leto so skupaj trenirali!« , Nekaj minut pozneje* Rusi zabijejo gol! Vasilij ia Grigorij se tolčeta po kolonih, jaz si pa grizem ustni o« in nohte. Se nekaj minot pozneje: Bobek je izenačiL Vsi trije molčimo. Nekolik* pozneje: Jugoslavija vodi 2:1. Jaz se smehljam, ona dva pa pravita, da imajo oni slabo taktiko. Proti kono« tekme: Jugoslavija vodi a 3:1. Jas se tolčem po kolenih, Vasilij in Grigorij si p* grizeta ustnice in nohte. Kako rad bi vedel, kde sta bila Vasilij in Grigorij! Ce bi namreč vedel, da sta bila trenerja ruskega nogometnega moštva, bi jima poslal novoletno voščilo ▼ Sibirijo. Ko takole premišljujem brez črnih očal in mikroskopa, se mi zopet prikažete olimpijska vaterpolo tekma s Italijo in nato še lahkoatletski dvoboj ■ Italijo. ▼ obeh tekmah je zmagala Jugoslavija. Sele ob t«J predstavi razumem, zakaj De Gasperi in papei nista športnika. V športu se no da lagati in zasaditi nasprotniku nož med rebra, ne da bi tega nihče ne videL Pa bo kljub temu priM čas, ko bosta morala oba T političnem oziru tekati pred publiko v športnih hlaft-kah... Zajemam zrak ▼ »vaja kljusovska pljuča in « navijaškim glasom kličem: Sreft-no in uspešno športno leto 19531 vf <3 ionusi Te štiri strani vesele reklame smo natisnili ob priliki otvoritve nove prodajalnice srečk državne loterije FLRJ. — V tem »Totem listu« boste našli nekaj veselih besed o loteriji. Dobite ga samo v naši prodajalni številka 28 v Mariboru, Jurčičeva ulica. Maribor — zaenkrat sladko mesto! Bo li sčasoma postalo srečno mesto? " ir*** t » < *. iv # »k & Srečno mesto je sedaj Spilit. Večina glavnih zadetkov državne loterije je doslej romalo tja. Ni znano, ali slana voda privlačuje Srečo ali ji je tako všeč Dioklecijanova palača. No, ko si bo Sreča enkrat ogledala lepote mariborskega muzeja in se prijetno okopala v sladki dravski vodi na Mariborskem otoku, ni izključeno, da se odloči stalno naseliti se v Mariboru ali njega okolici. Trenutno je pa Maribor sladko mesto: vsaka ulica ima namreč že svojo slaščičarno. Se slajšil pa utegne postati, če bodo cene tortam padle tako kot so padle sladkorju. Pa pustimo sladkasti Maribora in poglejmo, kako bi Srečo priklicali v Maribor. Zelo preprosto: v Jurčičevi ulici je pričela poslovati nova prodaj alnica srečk državne loterije. Prodaj alnica številka 28. Čim več Mariborčanov in okoličanov bo obiskalo ta lokal in si kupilo srečke, tem več možnosti bo, da jo Sreča primaha v Maribor. Prepričani smo, da se bo Sreča dobro počutila med nami. Neprijetno nemškutarjenje na kakšnem vogalu je menda ne bo preveč motilo, saj ga je vedno manj in bo prav gotovo prej ali slej docela izumrlo. Tudi to bo sreča. Da le enkrat dobimo našo Srečo sem, pa ne bo šla več od tod. Slika nad temi vrsticami vam kaže šest bobnov, šest nosilcev sreče. Elektrika jih poganja; ko se ustavijo, pokažejo številke — številke, ki zadenejo. Dovolite nekaj malega o sistemu žrebanja državne loterije FLRJ. Najprej zavrte zadnji boben (tu gre nekako po svetem pismu, ki pravi, da bodo zadnji prvi). Od 0 do 9 ima številke ta boben in ena od teh mora priti na plan; tista, ki pride, zadene 200 dinarjev. Tako je na en mah izžrebanih 70.000 dobitkov po 200 dinarjev. Če si kupil serijo desetih srečk, ki itmajo zadnjo številko od 0 do 9, si zanesljivo zadel 200 dinarjev. Nato zavrte dva bobna: zadnjega in predzadnjega, sedaj; gre za dobitek 1000 dinarjev. Teh je 7000. Čim večji dobitki so, tem več bobnov vrte; za premije stopijo v akcijo vsi bobni. Teoretično lahko zadeneš na eno srečko celo večkrat. Recimo, da imaš zadnji dve številki na srečki 64 in da je zadnji boben pokazal številko 4. Dobil si 2i00 dinarjev. Če sta se potem pri drugem vrte- nju ustavila bobna tako, da je predzadnji pokazal številko 6, zadnji pa 4, torej skupno številko 64, si dobil 1000 dinarjev in še dve sto zraven, to jie dobitek, ki ti ga je prinesel zadnji boben itd. Žrebanje je vsakega 10. in 15. v mesecu. Tako lahko na vsako srečko, ki si dal zanjo 100, odnosno za polovično 50 dinarjev, dvakrat igraš. V naši prodajalni srečk v Jurčičevi ulici ti ves potek ob nakupu srečk natančno obrazložimo. Le pridi k nam, saj smo v centru mesta Maribora. Žrebanje 24. kola bo 10. in 15. novembra. Poizkusi srečo! Pridi k nam! Gostinski sektor bo morda jezen na nas, vendar kljub temu objavljamo besede nekega Mariborčana, ki nam je zadnjič takole dejal: En literček manj ga na mesec pop’jem, in srečko za sto din nabavit si grem. Naš lokal v Jurčičevi ulici je odprt vsak dan od 8.30 do 12. in od 16. do 19. ure. Pridite k nam najprej po srečke, nato pa z nasmejanim obrazom po zadetke in postali boste eden izmed srečnih prebivalcev srečnega mesta Maribora. Takole naredi: V Jurčičevo ulico se nemudoma podaj, tam za sto din srečko kupi, kar vložiš, dobiš nazaj! Če Ti bo pa sreča mila boš zadel kar cel milijon, (za sto din milijon dobiti, to je malone zastonj!) Žreba se dvakrat na mesec, enkrat tukaj, enkrat tam, po zadetek pa potrudi lahkega srca se k nam. Brez odbitkov bo izplačan ves zadetek na roko, manjši znesek v trgovini, jurčke v banko iskat gremo. Torej: hitro v Jurčičevi gasi — dokler čas je — se oglasi! Ob javni uri la favnem žrebanju »Če zadenem na državni loteriji — kar pa ne bo težko, saj sem si kupil srečko v Jurčičevi ulici — bom tejle uri takoj kupil kazalce, da bodo tudi široke ljudske množice v Mariboru deležne nekaj procentov mojega dobitka.« Ob pocenitvi tobaka Bcgme, to se pa izplača! Cigarete dva kovača te dni so se pocenile, (saj so res predrage bile!) Kaj s prihrankom zdaj storiti? Dobro daj ga obrniti! V Jurčičevo ulico ti prihranki naj gredo! Kupi srečko loterije, pa te precej sreča obsije. Saj s tobačnimi prihranki dvignil boš milijonček v banki. Nam pa, ko dobiš trofejo, reci: hvala za idejo! Sigurno |e sigurno So vprašali farovško kuharico: »Ali vaš gospod župnik tudi kaj igrajo na loterijo?« Pa jim je odgovorila: »Nak! Oni gredo pa bolj »na ziher« — rajši prispevke pobirajo.« Pametnjakovič A t e k : No, Pepček, kaj bi imel ti rajši: eno celo srečko ali dve polovični? Pepček: Če že lahko izbiram, potem bi imel najrajši dve celi. Zadnjič čez most se v deročo je Dravo neka obupanka vrgla na glavo. Če pri nas kupljeno srečko bi imela, najbrž zadela bi — in še živela! Mariborski psički V mestu psički so se zbrali, »Živjo, Kramar!« so klicali. In ljudje so spraševali: so v kavami kost jim dali, da dvigujejo repke ino Kramarja slave? Pa sem čul mimogrede: psički Kramarja slave, ker jim je sred mesta dal v uporabo — nov vogal! Bogme, to je gužva! je nekdo v množici zarentačil. Fu,rt a furt me sekiraju! je pripomnili drugi. Arduš, kaj me pa suvate! se je spet tretji jezil. Kaj hočete, bilo je precej ljudi, in kjer je dosti mase, se ljudje pač prerivajo. Vse je čakalo z nestrpnostjo in gledalo številke na svojih srečkah. Prišel je tisti trenutek, ko je šlo za glavno premijo. Napovedovalec je zaklical: »Glavno premijo je zadela srečka ta in ta.« »Jedetana,« se je tedaj oglasil rezek ženski glas, glas starejše goispe. Vse jo je pogledalo. Napovedovalec je javil: »Kaže, da je glavno premijo zadela gospa med množico, klil je pravkar glasno vzkliknila »jedetana«. Pa se je izkazalo, da ni bilo tako. Jedetana je gospa vzkliknila zato, ker ji je soised preveč krepko stopil na kurje oko. Žrebanj e 24. kola državne loterije FLRJ bo 10. in 15. novembra 10. nov. So izžreSaniH 8956 dobitkov in 5 premij 15. nov. So izžreSanifi 73169 doSitkov in 4 premije Najmanjši dobitek je 200 dinarjev naj višji pa 1 milijon dinarjev Vsaka srečka 24. kola igra dvakrat in je lahko izžrebana večkrat SREČKE DOBITE V novi pKoAajahii it 28 v yuh£icma uOca Odprto od 8‘30 do 12. in od 16. do 19. ure Cela srečka stane 100, polovična 50 dinarjev Zgodba o slabem srcu Loterija in srce nista v nikakršni zvezi, to sicer drži, a vendar ... Imel je slabo srce, takorekoč zgolj na nitki se je še držalo. Pa če bi bila nit vsaj nylon! Pa nii bila! Ku.pil si je srečko, jo dal shraniti ženi in pozabil na ta, da lahko zadene na državni loteriji cel, neokrnjen milijon. Slabo srce in loterija nisrta sicer v nikakršni zvezi, "vendar je njegova srečka zadela. Cel ■milijon je zadela. On pa o tem ni vedel. Jej, če bi vedel! Srčna nit bi se odtrgala od nenadnega razburjenja. Žena je sklicala širni krog rodbinskih članov. Imeli so posvet. Sklenili so, da pošljejo srečnega dobitnika k zdravniku, ki naj ga s primernim, previdnim uvodom pripravi na veselo novico. Poučili) so zdravnika o zadevi. Obljubil je, storiti vse, da bo presenečenje čim bolj počasi nastopalo. Smo že v ordinaciji. Srečni dobitnik stoji pred doktorjem do popka dekolti-ran. Diagnoza: skrajno slabo srce, takorekoč na nitki. »No,« je povzel doktor, »izogibati se morate slehernih razburjenj. Verjetno tudi vi — kot vsi pametni ljudje — igrate na državno loterijo? Igrate torej? Da. No, saj sem si mislil. Sedaj pa, dragi mož, mi povejte, kaj bi storili, če bi zadeli, recimo, tisoč dinarjev?« Pacient slabega terca ni dosti pomišljal. »Kupil bi si nekaj škatel cigaret, ko so slučajno bolj poceni.« »Kaj pa bi storili, če bi zadeli 10.000 din,« je doktor previdno dvigal višino dobitka. Slabo srce ni nič kaj premišljevalo: »Kupil bi si par čevljev in teden dni bi se hranil v restavraciji.« »Pa, če bi zadeli, no, reciimo, kar oelih 100.000, kaj pa potem,« je že nekoliko razburjeno nadaljeval doktor. »S 100.000 dinarji bi si kupil novo spalnico in malo bi odšel na dopust.« »Ljubi mož,« je že globoko dihal doktor, »kaj ,pa, če bi se slučajno pripetilo, da bi, bog obvaruj! — zadeli kar na lepem glavni zadetek — milijon?« Srce je močno bilo doktorju ob tem vprašanju. Kako tudi ne! Pacient je imel srce takorekoč na nitki. »Veste, gospod doktor,« je smehljaje dejal sla-bosrčnež, »če pa zadenem milijon, odstopim takoj 500.000 vam.« Tedaj je nastopila katastrofa. Na pod se je zgrudil doktor. Diagnoza: kap ga je zadela. To je bila doslej prva in edina žrtev državne loterije FLRJ, ki ima v Mariboru prodajalnico številka 28 v Jurči- čevi ulici med cvetličarno in železnino, tako nekako v sredini med nežnimi rožicami in ostrimi žeblji. Ena o tomboli A: Ali ste vi na tomboli že kdaj kaj dobili? B: O, že! A: Kaj pa? B: »Platfus«, ker sem moral toliko časa stati. REKRUT? Je vesel rekrut le-ta, ki široko se smehlja? V kovčeg je pobasal kramo in nadel si ga na ramo? Ni rekrut ta fant vesel, le milijonček je zadel, v kovčku nese ga na rami svoji dragi, ljubi mami. Sto dinarčkov je riskiral in milijonček profitiral. V Jurčičevi ulici se lahko ti pripeti — če se pravo srečko vzame — da milijonček daš na rame! Zal mu ie bilo! »Žal mi je,« mi je zadnjič tožil znanec na cesti, »da sem piri- tebi kupil srečko. Tako mi je žal, kolikor imam las na glavi.« Poslovila sva se in drug drugemu vljudno odkrila; tedaj sem opazil, da je popolnoma plešast. Torej mu ni bilo prav nič žal! Vesela Pepca Pepca je vesela, novce je zadela. Pametna je bila, srečko si kupila fe pri nas in pravi, da si dom postavi, kupi nekaj gvanfa in - registrira fanta. IDILA Sedela sta v panku. On in ona. Noč. Lima. Miličnika nikjer. Skratka — idila. Gledala sta se in sanjarila. »Mafalda,« je rekel on, »kar želiš, vse storim.« »Kupi mi srečko državne loterije,« je dejala ona, »za vsako srečko dobiš poljub.« Obljubil ji je serijo srečk. Dobili je serijo poljubov. Kupil ji je srečke. Zadela sta 200.000. Poročila sta se. Od tedaj on preklinja. Jezi se na loterijo in serijo srečk. In kadarkoli bere: ta in ta je zadel, vzklikne: nesrečnež. Ali so srečke krive? Ne! Pač pa noč, luna in to, da miličnika ni biilo nikjer... In sploh: mož je bil polnoleten, lahko bi pametno obrnil zadetek! Odkritfotrčnež A: Kaj bi ti naredil, če bi zadel na loteriji milijon? B: Dva meseca čisto nič! O srečni ženi leLaj o smoli »Vidite,« mi je pravil v oktobru znanec v Ljubljani, ko sva se srečala nekaj dni po javnem žrebanju 22. kola državne loterije na Kongresnem trgu, »moja žena ima pač neverjetno srečo.« Sam nisem rojen pod srečno zvezdo, imam pa na srečo to prirojeno lastnost, da nisem nevoščljiv in rad prisluhnem zgodbam o srečnih ljudeh. Zato sem napel ušesa in poslušal znanca. »Moja žena, veste,« je nadaljeval, »je kupila srečko državne loterije za 22. kolo, ker je hotela aktivno sodelovati pri javnem žrebanju. Vzela jih je iz gospodinjskega fonda; en brezmesni dan več je priredila rodbini, pa je — kot bi se ne smelo reči — sto dinarjev »noter prinesla«. Dvaindvajsetega oktobra, na dan javnega žrebanja na Kongresnem trgu, je zgodaj vstala — in to z obema nogama hkrati! — Kajti vstati z levo nogo naprej pomenil smolo. Tako baje poročajo stare znanstvene preroške bukve. Kadar je ta dan zagledala mačko, je trikrat pljunila in rekla trikrat »fuj«, (moram povedati, da se ne reče »trikrat fuj«, ampak se mora reči trikrat »fuj, fuj, fuj«, drugače vse skupaj nič ne pomaga!). Če ji je ta dan stekla mačka čez cesto, se je obrnila in naredila ovinek. Ker se ji je to večkrat pripetilo, smo imeli tega dne kosilo šele ob petih popoldne. Kadar je zagledala dimnikarja, se je takoj prijela za gumb. Jaz bi se težko, saj mi do zadnjega že manjkajo na suknji. Skratka — žena je naredila vse, kar je potrebno, da se ti sreča ne izneveri. Rodila se je moja žena tako ali tako pod srečno zvezdo — to je spoznati že po tem, da je mene dobila za moža — in nestrpno smo čakali na zadetek. Popoldne se je na Kongresnem trgu postavila precej v ospredje. Pričeli so z žrebanjem. Ko se je odločalo o dobitku 100.000 dinarjev, je žena rekla: zdaj pa bo nekaj; zdaj sem jaz na vnsti, sreča me bo doletela! Javili so številko z zadetkom 100.000 dinarjev in — pomislite to srečo — moja žena je imela samo eno številko manj kakor izklicana srečka, a tik zadaj za mojo ženo je zavpila neka ženska: Jaz sem zadela 100.000! Vidite to srečo! Skoraj je moja žena imela pravo številko in skoraj točno na pravo mesto se je postavila. Od tega dne ima moja zakonska družica sicer nekoliko daljši obraz, a je to ne kazi, saj prav lepa tudi že prej ni bila.« Tisk Mariborske tiskarne Obiskal sem prijatelja v bolnišnici, kajti zvedel sem, da se je ponesrečil. Našel sem ga v strašnem stanju, lahko-bi rekel demoliranega! Glava razbita, noge polomljene, rake zvite. Na vprašanje, kaj da se mu je pripetilo, mi je povedal: »Včeraj,« je pričel, »sem bil popoldne doma v drugem nadstropju in po dolgem času malo pofizkulturil. Odprl sem okno na cesto, da bi imel sveži zrak pri roki, skočil na zofo in pljunil skozi okno na cesto, pa spet skočil na zofo in pljunil skozi okno na cesto in še enkrat skočil na zofo in pljunil skozi okno na cesto; četrtič sem se pa zmotil: pljunil sem na zofo in skočil skozi okno na cesto. Zdaj sem pa v bolnišnici.« Ko sem mu ponudil kot dobremu znancu že peto srečko za loterijo, je malo manjkalo, da ni ponovno skočil skozi okno na cesto. NOVI RINGA RAJA (Otroška igrica. Kot pri ringa, raja, strnejo otroci krog, plešejo in pojo): Ranga, ranga, rija, živijo loterija. Kupi hitro srečke, j da dobiš izvlečke. ; Kdor jih ne kupuje, ta se pa huduje in debelo gleda srečnega soseda. Muca maca mala tudi bo igrala in, če bo dobila, miško bo kupila, pa bo vsa vesela na ves glas zapela: Ranga, ranga, rija, živijo loterija! Zelje ljubke Merice Merica sicer ni Amerikanka, a merilo-za vse dobro je njej Amerika, Živi blizu Ljubljane. Ko si je kupila srečko državne loterije, jo je prijateljica ogovorila.. In med njima je pogovor takole potekal: — Kaj bi storila, Merica, če zadeneš 1000 dinarjev? — Takoj si kupim par nylon nogavic?' — In če zadeneš 10.000 dinarjev? — Si kupim deset parov nylonk. — Kaj bi pa počela, če dobiš 100.000' dinarjev? — Sto nylonk si nakupim. — Za milijon dinarjev pa tisoč ny-lonk, kajne? — Ne! — Kaj pa, Merica? — Če dobim milijon, mi jih bodo že tisti kupovali, ki se bodo hoteli poročiti z menoj.