-
F:
■ £ i i slovenski dnevnik Združenih državah
4 VeU* za vse leto • • . $6 00 iS
i/s doI leta.....$300 0
Zs New York celo teto Za inozemstvo celo leto
liia
. Vi 00 S
- V 00 1 $7.00 i
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
)8 The largest Slovenian Daily » the United States.
j IswirH every day except Sundays r'	and legal Holidays. *
75,000 Reader*.
TELEFON: CORTLAND T 2876
NO. 62. — ŠTEV. 62.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congreae of March 3, 1879.

NEW YORK, TUESDAY, 1JIAR3H 16, 1926. — TOREK, 16 MA' OA 1926
__TELEFON: CORTLANDT 2876
VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV
SUHAČI HOČEJO "REŠITI" JUG
Suhači hočejo rešiti južne države nevarnosti, da se izvoli governerja Smitha predsednikom. — Wm. Vare, ki je odločen mekrač, se poteza za mesto v senatu. — Novi predlogi v Washington!!.
WASHINGTON, D. C, 15. marca. — V tukajšnji stan Antisalonske lige je dospelo poročilo, da je prodrl newyorski governer Al Smith v dose-Haj solidni jug in da se širi njegova kampanja kot prerijski požar. Posledica tega je bila, da so biii številni suhaški organizatorji in voditelji odposlani v I exas, Louisiano, Arkansas in Oklahomo.
To je prišlo na dan potem ko so dobili že itak vznemirjeni suhaški voditelji brzojavke, da je objavil William Vare iz Philadelphije, odločen mo-krač, svojo kandidaturo za mesto senatorja proti senatorju Pinchotu, ki je istotako objavil svojo kandidaturo ter rekel, da je za administracijo Coolidge in proti vsem "gangam".
Ker je pričakovati ostrega boja v Illinoisu med George Brenannom, mokrim demokratičnim bo-Fom in republikanskim kandidatom, in ker je treba ustaviti presenetljivi mokraški pogon v senatu in poslanski zbornici, se nahajajo suhaški voditelji v položaju gospodinje, ki ima toliko dela, da ne ve, kje naj prične.
Poleg tega pa se je zopet vmešal v vprašanje prohibicije temperenčni svet episkopalne cerkve z zahtvo, naj administracija odstrani vse uradnike, iz vseh uradov za uveljavljenje prohibicije, o katerih je znano, da so nasprotniki suše.
Razvoj Smithove kandidature pa je najbolj nepričakovan in vznemirjajoč. Neki odlični suhač je pred svojim odpotovanjem na jug izjavil, da j«.! položaj, soglasno z informacijami, katere je dobil, tako slab, da ne ve, če bo mogoče preprečiti demokratično nominacijo Smitha za mesto predsednika.
—	Seveda nas bo to prisililo, da stopimo v vrste predsednika Coolidge-a, o katerem pričakujemo, da bo zopet kandidiral* — je rekel.
Položaj v 1 exasu je za suhače najbolj vznemirljiv. Takoj za Texasom pa pride na vrsto Louisiana. Ta država je bila vedno najmanj suha med vsemi državami juga. Prijatelji newyorskega go-vernerja se vsled tega lahko polaste državne demokratične organizacije v boju, ki se je že unel. V Oklahomi in Arkensasu pa niso izgledi Smitha tako sijajni kot v Texasu in Lousiani, vendar pa taki, da /zbujajo strah v suhaških voditeljih.
—	Resnične zadrege povzroča prilika, da zmaga Smith na jugu, je rekel neki suhaški voditelj. — 1 am doli vedo demokratje povsem dobro, da je absurdno govoričenje, da bodo postale južne države republikanske, če bo demokratični kandidat mokraški katolik. Južne države bi kot ponavadi glasovale za demokratičnega kandidata. Ne de-lajfe nikakih napak glede tega. Ce bo Al Smith no-miniran, bo prišlo do resničnega boja.
Objava kandidature Vare-a za mesto senatorja •e sledila brezuspešnim pogajanjem, ki so vključevala najbolj odlične republikanske voditelje v Pennsylvaniji, z izjemo dveh zveznih senatorjev. Suhači so upali, da bo mogoče pregovoriti Vare-a, da umakne kandidaturo.
Stavka pletilcevv NOV JUNAŠKI ČIN MUSSOLINIJA državi New Jersey. Newyorski urednik je izgubil svoj dom kot na-
sprotnik režima Mussolinija. — Prejšnji posla-nec italijanskega parlamenta, Vincenzo Vacir-ca, je 'zrvi v Združenih državah, kojega lastnina je bila zaplenjena.
East Paterson je oboro-j žen, da prepreči nasilja vsled stavke. — Serif je naročil dvajsetim pomočnikom, naj £tražijo| naprave s puškami.
Newyorški generalni konzul Mussolinije, dr. Emilio Axlerio, je obvestil Vincenza Vacirca, soci-
Po invaziji Eašt~Patersona v J ^^ P^njega člana italijanskega parla-boto zjutraj so stavkajoči delavci) menta iZ cologne, da je storila italijanska "vlada"
v predilnicah P&«uica. clittonn korake, da zapleni njegovo lastnino ter ga progla-
i„ (iarffta pa.adiraii Pre<l, si izobčencem na temelju določb postave ki ie bi-
napravo National SiHv Dve 7	i- 1 -	,	1 -	. . , ,	J
Works, o se jim 1*> pobilo na A la uvelJavljena dne 2I. januarja m ki določa kazni jx>* j t i ve/* je število delavcev. <in 1 za Italijane, ki kritizirajo italijansko vlado. Vacir-zapustodelo. iMMlo-Mkusiili prodre-: ca je urednik italijanskega dnevnika "II Nuovo
' Mondo".
Na isti način so nastopili proti nadaljnim političnim beguncem, ki žive v inozemstvu, naprimer proti prejšnjemu ministrskemu predsedniku Nit-H-ju in drugim, ki se skrivajo v Londonu in Parizu. Mr Vacirca pa je desedaj edini italijanski prebivalec Združenih držav, ki je občutil na svojem lastnem telesu učinke Mussolinijeve postave.
Mr. Vacirci-ju so izročili obvestilo italijanskega konzulata v soboto, ravno kot je nameraval odpotovati v Pittsburgh, kjer je hotel govoriti na proti-fašistovskem zborovanju.
Vacirca se ni odločil, če naj nastopi proti tej akciji. Njegovi prijatelji mu svetujejo, naj stori to ter obračajo njegovo pozornost na dejstvo, da je njegova žena udeležena pri lastnini in da ni dose-daj obdolžena še nikakega "zločina". Mrs. Vacirca se nahaja s svojima dvema otrokoma pri prijateljih v Rochester.
Poročila, ki so dospela iz Italije, izjavljajo, da so obdolžitve dvignjene proti Vacirci dokumentarne. Objavil je med drugim razne članke v listu «1 Nuovo Mondo, v katerih je obdolžil Mussolinija, da je odredil umor socialističnega poslanca Mat-teotti-ja.
Članki Vecirce v tem listu, ki so izšli na prvi
strani, so vzbudili precej pozornosti med čitatelji
italijanskih listov, ker so dajali «raza trpkemu
sovraštvu do Mussolinija in njegovi administraciji.
Razven proti Vacirci-ju in prejšnjemu ministrskemu predsedniku Nitti-ju so nastopili na temelju nove italijanske "postave" tudi proti GiuseDpe ->onati-ju, odvetniku in prejšnjemu izdajatelju lista II Popolo v Rimu, ki je v italijanskem senatu o-zigosal nekega senatorja kot sokrivca pri umoru socialističnega poslanca Matteotti-ja.
Nadaljni, proti katerim je nastopil Mussolini, so bil, profesor Salvamini, prejšnji član poslanske zbornice; prejšnji poslanec Luigi Campolonghi, clan uredništva lista II Secolo; prejšnji poslanec Alceste de Ambris, tajnik reške vlade tekom okupacije D'Annunzija in prejšnji poslanec ToneHo, sedanji urednik socialističnega lista v Švici, La
ti v Pa te r s/h 1.
Sciit* Georjre Ni nuno r/. Rerrjen olcraja je dal dvajsetin svojim jtomoeiilkom naročilo, naj s*> na-danes zjut raj močno oboroženi ptivl napravo v Kast Paler-sonn.
— Informiral je .sitavkarje. da jim ne )h> -dovoljeno vmešavati se v nadeve onih, ki hočejo ostati na delu, — je rekel Nimmo. — Posvaril sem jih tudi, da se ne smejo jmlo obna.šati. Moji ljudje bodo aretirali vsakega, ki bo kršil ta povelja.
Cilj združene fronte komiteja, ki vodi stavko, je poklicati na stavko 11.000 barvileev svile, u-službenili v Lodi, Patersonu in drugih krajih, da izpopolnijo silo 13.000 tekstilnih delavcev iz sedmih naprav, ki so bile dosedaj prizadete v-le 1 stavke. Stavk a rji /.javljajo, da so sedaj prulo-. bili večino barvileev za stavko.
Albert Wci-ibrod, prla-vni nrs.i nizator tekstilnih delavcev, je imel I-red dnevi popovor /. načelnikom A .-o.-iat« 1 Si!k Workers. Ta on iranizacija ja baje objavila, da > mpatizira s stavkarja in da bo in< .»oče prešla v njih vrste. Dela v-ei. zapo Jeni v isvilamah. bodo meti ta. teden sestanek, na kateri 111 so ml ločilo vprašuje stavke.
Tekstilni delavr-i zahtevajo de--rrtod~itorn"o povLšaaije plae, pri .nanje nn'je. .štiri in »tirklesetiur-ni delavni teden ter sanitarne določbe v a tvorniee. PUav.karji izjavljajo. da dobiva večina tekstilnih delavcev na teden od $12 <lo $2-T kurjeni predilei, ki so saved a -v maii/.šini. zaslužijo po ij40 na t-e-1"U. kar pomen j a po mnenju voditeljev stavke najvišjo plačo, k: je --ploh mo-poča.
iiomkej, kateremu načeluje Fr. Wal-h. odvetnik iz New Yorka. br naprosil 7SL kongresno preiskavo tek-iti'.ne ij lil ustni je v Xew Jersey. S'ku'al bo dobiti podporo za .zvezni svet "73 irulustrijaLne odnoša-i<'", kojega naloga bo arbrt.raeij? vsake stavke, ki bi prizadela več je število delavcev. Komite j se namerava posvetovati s predsednikom ter s senatorji Borah oni TVheelerjeni in T.a Foil et te-o m.
Boj
za suso v nemški republiki.
Sedaj se je unel tudi v Nemčiji velik boj za prdiibicijo ali pravzaprav za lokalno opcijo, ki pomen ja prvi korak k popolni susi.
BERLIN, Nemčija, lo. marca. Propaganda v velikem obsegu, kot je niso .še nikdar poprej vprizori-li v Evropi, je bila započeta včeraj, da se uveljitri krajevna avtonomija v pivskem vprašanj«. Zagovorniki računajo s tem, da
glasov za predlogo, ki bo nato predložena nemškemu državnemu zboru.
Včeraj započeta kampanja je b la odrejena od narodnega odseka za krajevno O{>cijo. kojega ck-sekutlvi pripadajo številni člani državnega zbora.
Po včerajšnji izjavi naj bi dala peticija i/.raza zahtevi milijonov najboljših državljanov glede mucmo.-(ti. V objavi se je glasilo, da je <zavživao\je alkohola tekom vojnih let v Nemčiji splošno nazadovalo, da pa je izza konca vojne poskočilo tako, da izda sedaj /nesmški narod za alkoholičnc pijače tskoro tri tisoč milijonov Eii.tih mark, torej več kot mora bodo 1 Jako dobili ocse«n milijonov pJačati nemški narod v^jne od-
________:___^_____-__J______.__________1__________
Za pomoč ruskim sirotam.
Na jvečji ruski dnevnik v tej debeli. Rtbkv Go los, je sklenil u ve-t»i veliko kampanjo za pomoč r.u--k in sijvtam. Ko: ]>ravijo časnikarski poročevalci, ni ritska mladina še nikdar tako ti*p«la kot tr-pi,danes. Tozadevni pomožni sklad je že precej narasfc-1. Da pa tbo 11-speh 1 ozn večji, fc vr^i dne 3. ap-ri'a v ta namen velika prireditev, pri kateri bodo sodelovali ra^.ni ru^ki umetniki.
Prireditev bo v Webster Hall.
Ave., in Enajsta cesta v Nev/ Vorku.
Libera Stampa
Coolidge bo
obiskal očeta.
Zdravstveno stanje pred sednikovega c četa se je oslabšalo ter je priča-kovati skorajšnjega konca. —Predsednik se pripravlja na potovanje v Plymouth.
tkodnine na temelju D.nvesovega načrta.
Za gibanjem stoje gotovi delavski krogi, ženske in športne or-j— je dosegla štadij, ko podaljšu-ganizacije ter nemški Bdeči krii. je le izvanredna življenja sila
PLVMOrTir. Vt., 15. marca. Polkovnik John Coolidfire je po-atajal včeraj, vedno slabši. Poro-eila s farme javljajo, da njegova življen. ka sila počasi pojema. Nje gov zdra-.vnik. dr. Cram, ga je obiskal po]>old ne ter iztlal bule tin, ki vsebuje Je malo upanja.
— Dolga bolezen predsednikovega očeta. — je rekel zdravnik,
Veliko nesoglasje zaradi Kitajske.
Japonska zadržuje akcijo zavezniških konzulov glede Taku. — Izboljšanje ladijsk e g a prometa. — Tokio poroča, da so bile izgube večje kot izprva poro-čano.
T i EN SIX. Kitapska. l.">. marca. Zahteva različnih zunanjih sil, da -•e nevtralizira vstop v pristanišče Tiertsiu. je bila za<lržana vsled nepričakovanih komplikaeii, ki so se pojavile. Glasi se. da ne soglaša s tem jtaponki i>o-l:fiik v Pekingu in <da tinli ni v soglasju takim postopanjem angleški zunanji urad.
Po streljanju na dva japonska rušilca so se posvetovali ameriški angleški, j;ipon<ki. francoski in ■ talijatiski mornariški in konzularni '.ura. Iniki ter sklenili posvariti nasprotujoče si kitajske-stranke, naj ,ce ne vmešavajo v j>aro-brodstvo. Neki francoski kanonski čoln je dobil povelje, naj odpluje takoj v Taku, kjer naj iz-5'ili nevtralizacijo. Tozadevna navodila jia so b:la preklicana včeraj zjutraj, i:i inozemske bojne ladje so fltale v Tiensinu.
O1:asi se, da je jaipoa-ki j)Osla-n.k naprosil, naj se ur-itavi tozadevno postopanje, ker želi dobiti navoj la iz. To kija. Njegovi ugo-
Ženska umorila svojega svaka.
2enska je umorila svojega ?vaka v dvoboju. — Svak je bil oproščen v višji instanci v tožbi radi žaljenja časti.—Mra. M. Coleman je sedaj zaprta.
PIKE VILE, Kv., 15. marca. — Teik.) bolna le-ii v tukajšnji okr. bohiišniei Mrs. M. (olemaji ter bo tiajbrž še ju4ri predstavljena sodišču po j ob do babo utndra. V soboto je namreč ustrelila svojerga svaka Knu'.sta Colemana. Mi« /.«•-ne. M. (Ni'eman, m« nahaja ob bolniški postelji svoje žene, matere treh otrok.
l/.Vfnleio se je, da Erne.st Cole-tifan sporočil svojemu bratu v («re;h-.v Creek, ila se vlači njegova / 'im naokrog z nekim drugim m< "Kini. Po>le<lLca tega je bila. d t ^ta ivičela oba moška ;t'v!jalri drug na drugega, ne da bi bil kil > ranjen.
M rs. Colemam je vložila nato i>ri okrajnem sodišču tožbo proti svojemu svaku, in ko je moški, katerega je označil Erne><t Coleman ko; onega, ki se je spozabil s jvakin/o, pod prisego izjavil, da •ii imel z žensko nikakih opravkov. ie bil Ernest Coleman obsojen. V ponedeljek pretekega t«n|-' na se je vršila, obravnava, in pra-vorek je bil razveljavljen. Z istim vori so temeljili na dejstvi, da vlakom sta so vrnila Ernest Cole-niso bili japonski častniki navzo-jman in njegoVa svakinja v Greasy ei na konferenci v Tiensinu wi <la Creek. Ko s.ta dospela tja. je Mrs. mu manjka v.-led t«»ga navodil iz- Coleman petkrat ustrelila na svo-ve*len«ev.	. jega	Bil je lahko ranjen.
Poroča tuli. -<la ni bil an-' V soboto pa se je odpeljala Mre. glerki zunanji urad zadovoljen z Coleraaai v vas. <la nakiui)i par namerava.'to akeijo. ki naj bi bila stvari. Morala je jiriti mimo hiš,* le opravičena, če bi se skušalo po- Ernest a Colemaaia. Aretirana je tom nje zavarovati življenje in povedahr šerifu naslednje: lastnino inoze.meev.	| — Ko som prišla v bližino nje-
M od t eni pa se je p«>loižaj v Ta- go ve hiše, je <-H»5rel slednji v žep. ku tako izpreme.nil. da vhedajo potegnil iz njega pištolo ter od-tiint rarmere kot so prevladovale rial <1 >frola. ki pa sta za de: a !«• pre 1 obsfi-eljevaitjem. La lijski ^onja. '/. erio roko sem ukrotila
čil. kateira jo m velja vila Kuomrn-Oung stranka.
Japonce, ran jene ft kom obstreljevanja. so prevedli v bolnico v Port. Arthurju. Pozneje <losla ]io-ročila izjavljajo, da bil oštevilo ranjenih dosti večje kot iz[»t va poroča 110.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA •OLAS NARODA". NAJVEČJ7 SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
'jen takoj odpotovati. < četu obrnilo na slabše.
bi
konja. k;. se je J^la-šil, a z 0nii;o rnko >em potegnila revolver ter oddala pet strelov. Ernest je nato š<.» večkrat ustrelil, predno so ca od nesli t«-žko ranjenega v hišo. kjer je par minut pozneje umrl. V dimu smodnika ni-eni -ploh več vida!a Erne.st. Pcizneje sem izvedela, da je umrl in morala sem v posteljo, ker sem se pro-bind i Ja
M rž Mrs. Coleman je udužben kot preddelavec Consolkla.l ion — ; Coal Co. v Jemk n«, Kentuekv. o-1 Žeotvka je stara 35 , njen mož I pa 41.
njegovo življenje. Zavžiti more le malo tekoče hrane in slabost osem de .h? t let sitai^oga bolnika je velika. 'l)r. Cratn. ki je bil preje ze-•o rezerviran v svojih objavah, je -sedaj dvignil za.stor. in sosedje, ki fe 7b .rajo v veliki prodajalni kraja, so prišlo do prepričanja, da je konre ie še vprašanje kratkega čaa.
Cb devetih zvečer je dr. Cram telefoniral iz Brkigeaterja, da ne bo napravil ponoči nobenega ob-;>ka. raizven če bi se pojavilo kaj n pričakovanega.
Tzve<lelo ^e je tudi, da je pred- ( sodnik Coolidge odredil vse po-' t robno za nagel obisk v Ply-4 mouth u, če bi po<ta.lo adravst veno sstanje njegove^ga očeta vzne-1 mir'.jivo. Včerajšnji dan jc prežj-' vel predsednik na kro\-n jahte " Mayflowera bil v stalnem i telefon .kom stjk'i s tukajšnjim' krajem. Izjavili .so, da ne smatra' zaenkrat potrebno odpotovati v Plymouth, vendar je pa priprav-
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
D&ne« lo mi« cen« «!edeit;
JU0 OSLAVIJA : 1000 Din. — $18.70 2000 Din. —$37.20 6000 Din. — $92.50
Prt nakazilih, bi znmfojo manj kol en ftto« dinar)«* rafainam* pm 19 centov za poštnino hi dru-e strošk«.
Razpošilja na tadnje pošte in Izplatoj« ToMal Cckand viT.
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE
200 lir .......... $ 9 10	500 lir..........$21.75
300 lir .......... $13 35	1000 lir..........$42.50
Prt naročilih, ki rnaftajo nanj kol tM Ur. rmtuummo po IS tcatar ca poštnino in drneo ctroAke.
Razpošilja na tadnje pošte In tipiatoje Ljnhljmaek* kreditna kaaka f Trsta.
Z« poftUJatre. W prew^Jo PTrTTISlO^ DINARJEV alT pa DVATIBOC
LIR dovoljujemo po muiroČDOdtl Se poMiteo popu rt. Vrednost Dinarjem in Liram «edaj nI stalna, menja se večkrat ta neprt-eakovano; Iz tega rarioga nam ni mogoče podat! natančno cene vnaprej; računamo po erai tistega dne ko nam pride poslani denar r roka.
POŠIUATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TFR RAČUNAMO ZA 8TROŠKE ti.—
Denar nam je poalati naJhoU* po Domestic Postal Maser Ovdsr aB p* New York Bank Draft
FRANK SAKSER STATE BANK
B2 Cortlandt ftreot	Vow York,
1X«K>tHMio: OortkMtt

_____1______ ______... . .
■ -'.*■...... •_____
GLAS NAHODA, 16. MARCA 1926
GLAS NARODA
(KLOV2N1 PAILT);
P«Md and Published bf PMyiNIC PUBLISHING COMPANY fA Corporation)
Lonis B«n*dik, Irianrir
•f InuiiMa «f th« corporation and addreeee o t abov« officer«: 0S Cortland*	Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
11 Q L A fl N A B O D A " "VoUo Of tke PeopU"
leeuod Every Day Except Sundays and Holiday.
fa eeU Uta eel jo list s a Ameriko
f« Kanada_______$6.00
|U pal Uta_______$9.00
ta četrt Uta------$1.50
Za New Torb ea eeU Uta _ t7.00
Za pol Uta________$3.50
Za niozometva ea eaU Uta $7.00
Za pol Uta________$9JfO
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda*' Uhaja vsaki dan ieveemii nedelj in prasnSkoo.
Popisi brea podpisa in osebnosti se ne priobžujej^., Denar naj se Naffovoli poftiljati po Money Order. Pri spremembi kraj« naročni- j fctv, prosimo, da se nam tndi prejftnje bivalii&e nsmsni, da hifrsje
najdemo naslovnika.
ufl L A S N A B O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y.
TeUpkone: Cortlandt 2876.	_

REORGANIZACIJA ADMINSTRACIJE
Povratku ameriškega j>oslainka v Londonu, ki -se bo vrnil do-; mo v v par (Inth, i>nj»i-itj • i,r«H-«-| notranje-polkučnega ipomena.! I'redseduiK bi -»• r<i< 1 < nkrat razgovarjal ž njim glede najnovejših' dogodkov v Evrop; ter ga < bemin i li pridobil! kot naslednika do-J s'-d.injc^i, državn< ga. tajiika Kellogga. Vsk'd -tega vidijo v poslaniku Hotigtoiuu bodočega moža now administracije.
Poslanik piihaja ofieijelno semkaj, ker hočejo imeti v Wash-1 ingtonu natančnejša informacije »lede izgledov razo rože valile kon- : lerenee. ristuei p: m* nudi noben človek več na to, da se bo taka meduarodna krnil* i » n'-a kmalu vršila ali da bi imela kake bistvene us-pehe. An_'tt ški zunanji ura«!, s katerim j»* imel Houghton v zadnjem času dolge kont< r< nce, j<» prepričan. da se l>o vršila pač predkontrenea dn» 17. maja, tla pa ne 'bodo storili ni kakih obveznih oklepov glede razorožnja in d;i tudi n<* bodo določili splošne konference. Ce pa bi bila konferenca vendar sklicana, bi biili njeni .sklepi tako zelo omejeni, da b;. morali biti brez vsake resnične vrednosti.
Važnejši kot ti zunanji-politični razmisleki pa so pričakovanja, katera spajajo i/, razlogov notranje politike s povratkom lloughtona. Predalnik < ><»!idge bi namreč rad videl, da bi se izpolnila njegova najbolj iskri na želja, da instalira svojega intimnega svetovalca m prijat'-lja Hwiirht Morrowa. člana tvrdke Morgan & Co., kot iakladrfiškega tajnika. Ce bi -e to zgodilo. bi prevzel Houghton, ki tudi spada me*l intimne prijatelje Morrowa, mesto državnega tajnika, ki mu u- bilo že večkrat ponudeno. Že dolgo ni nobenu skrivnost, da ho Mellon \ |>,ir tednih vložil svojo reskgnaci-ja, ker ni dosegi svojh edj.-v. Enkrat ><• imu je posrečdo skrčiti davke za bocslin m nadalje j*' luiuliral vojne obveznosti zavetnikov. v kolikor je bdo mogoče, italijaiis-ko-aaneriski dogovor glede uravnave dol^a	j« t v viiutu. kljub številnim odločnim ugro-
Če ste se naveličali
navadnih...
XACILXO je, da .se je pojavilo v zadnjih dveh desetletjih na ducate raznih vrst cigaret. pa so vse , izginile, le Ileimar je povečala svoj oprijem na zvest o-bo izbirčnega kadilca.
Kajti niti čas niti nava la ne morete uničiti neprenosljive kakovosti te nenavadno fine cigarete.
Seznanite se s
H ELM AR
Kral jico izrednih cigaret.
ANGLEŠKI KRALJ IN KRALJICA
j
Danes se je začela druga obravnava proti morilcem italijanskega socijal i^tičnega poslanca Matteot-jtija. 'kateri je 'hotel razkrinkati j Mussolinijn ter ga pokazati sve-j t-u takega, kakoršen je. J < itateljeni je znano, da je bil j Matteotti nenadoma izginil ter da ( co po preteku enega imeseca našli , njegovo natpol segnito <truplo v pl tki jami na obronku malega <re"li~ka.
Najprej je bilo tpoklicanih pred sodišče petindvajset. obtožencev. Pri prvi obranavi jih je bilo dva j-|set oproščenih. Sedaj jih je še ,pet • na vrsti.
J Mussolini najbrž skuša na vsak način dognati, ikdo je pravzaprav j spravil Matteottija s sveta ter ga * tem rešil največjega nasprot-' nika.
Kakšno nagratlo bo dal Musso-
brot in raznih sadežev. Vse to mi-[ dobit*, zato bi rojakom svetoval ' ni	zaenkrat še ni znamo.
.MtNftV M.LLCR. WASH. O. C..
A:igle.ski .kralj in kraljica ter člani angleškega kabineta pred. otvoritvijo industrijalne razstave v Londonu.
ka svet. da gre v Kalifornijo, bodici da -i kupi zemljo, ali da je tam samo nekaj časa. Kdor zemlje ne pozna in obdelovati ne zna. jo zopet proda. Nekateri, 'ki imajo kaj denarja, gredo v Kalifornijo z namenom, da se tam zemlja
l:i ne hodijo c*mii z namenom, da' ^ v^akor bo ž njim boljše rav-dobijo delo. ker ga ni.	ravna z italijanskim ki-a-
Predno ])a zaključim moj dopis. ln o ram {>oročati, <da je Air. Luis	*
Žičkar hodil 8. marca z velikimi Toliko pregovarjanj je zastran smehom na ol)razu po Beech- ameriške suše in mokrote, da dr-wood St. Vzrok njegovego vese-' žavnHci in diplomatic ne vedo.
po ceni dobi in tudi splošno da sr-. Ija j<- bil, ker mu je arospa Štork- kje se jih glava drži.
hiši. namreč malega sinčka. I "estiramo!
Jaj.čik.
ceno živi. Tako pridejo v Kalifor- j IjH prinesla novega boadarja nrjo z avtomobilom, polni nacl. da bodo imeli Ie{>r> -in udobno življenje. toda mnogokrat so razočarani. Prodati morajo svoj avto in kar Še imajo in oditi, ravnajoč se po pregovoru: Povsod dobro, doma najbolje! Talko sem se srečal v bl?žim San Bernardina, Cal., -s par slovenskimi družinami, ki pa silijo nazaj na mrzli sever, čeprav so >i ram kupili zemljo.	da tukaj
zemlja lepo rodi in vsakovrstne
Iz Jugoslavije.
Požar v beograjski Centralni banki.
Zvečer je v beograjski Central j ni banki nastar požar, ki je po
k Nekateri časopisi so raaplsali | ja\uu» glasovanje, lioteč izvedeti, č > vo č i ta tel j i za. vino ali vo<k>.
Zagovorniki -niše pravijo, da so taka glasovanja brez ipomena. Sn-jhači moledujejo predsetlnika, naj j kaj ukrene. Kit mokraški val ne I ho preplavil dežele, j Končno je neki newvorški po-slajiec sklenil prenllagajt i slenlece: Predaio nastopi kak javni služabnik svojo službo — pa naj bo
Dopisi.
i i , , ,	, . , ;oanKi nastar pe.zar. ki je
dobrote, toda za začetek je treba	oca nno r •	i
. . ,	j zroeil JbO.OOO dinarjev vkr>de
denarja za orodje m sploh za vse.	.
i.,- „„ -» ,1,-	\/rok požara je neznan,
ktjti na malo obdelam zemlji m	„„ ..T ' .
Izvoru" izmišljen.
V zadnjem dopisu
S pota.
iz Karrell.
Pa., se mi je vrinila neljuba po-
do postavili na istem mestu, sem pa pozabil vprašati. S Public Square drže ulice na vse strani.
mota, kajti včasih zavzema pozab- in po vseh teh ulicah vozi poulič-
1 ji v ost pri THeni prvo mesto. Pozabil sem namreč jx»ročati, da so pred sejo delničarjev Slovenskega l>oina v malem Domu prodajali številke za iažrebanje nmzikaT-
vor-.rn ]v»s<iiueznih nat":\ie\. V -lu aju Francije pa nt za enkrat i nefra instmimenta večje vrednosti :n:-liti na lukako uravnavo, v^pričo nizkega stanja francoskega takozvane.o-a saksofona. In .sicer
franka. V -i drugi dol/.niki pa -o d(wg!i sporazum z Zilruženimi državami, sc posredovanjun Mellona.
Coolidge žtb, da bi v.- strnil Mellon v. admiuistracijske {>ozor2id-ce, ker ni noben drugi član kabineta taka izvrstna tarča za demo-lu*atič.ne in progresivne iui|Kide kot ta aluminijski milijonar in vele-bankir iz PitLsburglia.
Imamo pa nadaljni \rrok, radi kartereg-a j>o~jH-šuje predseifl-
vse to z namenom v večjo kori-t novega Slovenskega Doma. Ko sva dospela v dvorano v rojakom John Novakom, me je om .predstavil navzočim delničarjem kot zastopnika dnevnika Glas Naroda. Nekdo mi je takoj ponudil številko od
jo, je pet funtov.
nik vs. namene Mellona. da > d-w.: .. Ta \ z rok-je prohibicija. Mellon j omenjeneiga instrumenta v nakup. Skozi mesto teče Mahoning Rije za-luz J del svojih milijonov s proizvajanjem .špirita. Že iz K(.r preeej pf>znam ra>riie in- ver, ki j
na železnica. V mestu se nahajajo veletrgovine z vsakovrstnim blagom. Med temi so tudi velike buča rne, v katerih dela čez 60 ljudi. Ob sobotah baje 16 mož samo meso na 'tehtnico polaga. Ljudje hodijo ven in noter kot bučele v uljnalctt. Povedali so mi. da stehtajo ti ljudje v petkih in sobotah do dvajset -ton mesa. Obžalovati je, da v takih mesarijah, ki jih je v •Tohnstownu več. ne moreš kupiti funt mesa; najmanj, kar ti da-
, ,	i - .Požar na
mogoče ziveti. In tako v Kaliforniji če ni denarja, ni življenja. — Povsod je mnogo zemljiških pro-dajaleev. največ j h je pa v Kaliforniji. Ti izvablja jo ljudi s prosto vožnjo daleč na planjave, tam pa jim poni.ijajo zemljo, in sicer pri tem tako hvalijo, da jim res marsikdo na- de in kupi. Kes. t;i 1 ali oni ima pri tem srečo, ali največkrat pa je baš narobe.	c..,^,_____ .	. , .
,P ,	mcinor breznoselneofa brivca
la.ko -.em opazoval enake in po- j
dcshne ku]>':je. n čemur bom pi^iil š	.-.keira mostu p: i Zagrebu
čez <"a<». Pi-al pa ne bom zato. da! "	V S.iv,) neki moški,
bi "delal kakemu zemljiškemu a -; ^	>uknjo. skovil v reko
cestni pometa«, policist, poslanec. 1 -emitor ali predsednik — mora javno priseči, da izza n vel javi'je-nja prohibicije itorej zadnjih šest
tega razloga ne mor. biti nikak navdušen jrrohibicijoaiisJt. Se<laj j>a postaja prohibicija vedno bolj in bolj kampanjsko geslo. Napadi mokracev na prohibicijsko zakonodajo, ki jK>stajajo vedno močnej-Ki, so napravili velik vtis. .Javni razpoloženje se je izdatno iapreme-nilo na korist raokračev. Vsleil t<'na očitajo auhači predsedniku, da je le površno izvajaaije prohd'icije krivo prtH>brata v javnem mne-rju. < oolidge bo vsl- d te^ra. — ker si hoče zagotoviti }>odporo su-
je revež toliko nesrečen, strumente, .sem tudi jaz obrnil da se mora zadovoljiti z viso ne-
na boginjo sreče ter kupil nesrečno številko 16. Po končani delničarski seji se je vršilo žrebanje. Boginja -reče je podarila roko domačemu rojaku Matiji Lavriču in mu posadila v naročje krasni god-
•nago. ki se steka vanj. Materi-jala pride toliko, da ves- izmučen počasi priteče v Lovellville. V tem mestu živi menda tudi par slovenskih družin, katerih pa žr." nisem ofbi^'kal. Prosim tamošnje rojake, da mi blagovolijo to opro
ha. ev v karnjvanji leta 192S. — inštaliral izakladniškoga tajnika, ki beili in>lt,niment. AH ie bil rojak
^ bo llWhliiau zavzel za i/^ed-n.je prohibicije. Mnemija je, da ni|l avri- ^oimsDO bolj žalosten ali stiti.— Od LrOvellviUe " do John-za prihoiljiji .Ive leti m zvoni zakLulniški urad nobene nujnejse in ^alj veisel. to pa prepuščam našim
vaznej.se naloge kot <»iis,te\ Združenih držav. Dwight Morrow ^o-j cenjenim čitasteljem v rešitev _
gkUu gl, dr t, _ru z n j i m icr bo izkusil najboljše v tej .smeri, čeprav Po enourni vožnji z husOm se pri-bo moral v t in vprsi.sanju sevala prav tako podleči kot pa vs*i "Jo- J pelješ iz Sharona do mesta Jothn-
govi predniki.	stown, Ohio. Cesta se' vije večino-
Z Ilouulitoufim in Mormwom v kabinetu bi se politika Coolidga 1 ma tjj. cestni železnici. Svet še precej bistveno lzprttncnila. Oba -padata med pristaše "mile" var- j precej dobro izgleda, samo mali slvene carine. Po njih mnenju ne potrebuje ameriška industrija dan hribčki mu nagajajo da ni i
Splitski zastopnik parobroda:- let 111 olnisil nobene opojne pija-• ke^a trai'.soceanskega društva Ako i,na koraj«> ,kai takega •Ivo Račič" je prejel iz Trsta od	brez skrbi nastopi
•eatrale druTuva na-ledn.jo bi^n-	Ce-nima te korajže, naj se
javko: '-V.se vest? o požaru na'"a 'Cf>t pa rob rodu 'Izvor" -o izimš-ljene. rJač.ie Seveda je izmišljena tudi vest. da se je komandant "Izvo-' v olu;; -i .H-tre!iI.
kršilca 18. amendmenta lirimerno kaznuje.
V tem slučaju bi morali javne urudnike pri 'belem thnevii i. lučjo isl^ri in je še vprašanje, če bi kn_'a dobili.
geutu škodo, pač pa bom poročal samo resnico in pravico, kajti le malo pohvale je črjfi danes od o. nih. ki so kiifj'Ii zemljo. Kajti če kupi človek zemljo, večinoma mol či. ker če bi pisal resnico, bi je sani ne mogel prodati. Res j«' tu-
er kmalu izginil v valovih. Identiteta se ni mogla dognati. Ko se ]e ve>t o tem sanioru razširila v Zagrebu, je prišla na polieijo Pav-a Omerza ter naznanila, da bi utegnil biti samomorilce njen jx>d
Iz južne države fieomgrje prihaja poročilo, da so tam zavladale redne razmere.
Neki zamorec «se je bil pregrešil na 1 belim dekletom.
Zamorca, so zaprli in oJ>sodili na smnr. Smrtna obsodba je bila v či t raj izvršena.
Dosedaj «so ponavadi vsakega
i a je mri'k Franjo Miše: .spotznala ta'kega zamorca linča 1 i
je tudi suknjo, ki jo je vlekel na
di mnogo ljudi, ki so zadovoljni i u<'1 <uI
na kmetijah, ali največ je takih, ,n0'tl1- kot njegovo lastnino. Prej
ki nis-o. Sedaj se mudim v Kali forniji in potujem mnogo po kmetijah in vinogradih.
-e je od najemnice stanovanja po-»vil z besedami: "Z l>ogom. nikdar več ...!*' Miše j«' bil že dalje
Matija Pogorele. | časa dela in ^olehen. Brez 1 voina je šel 'J7. obupa v -inrt.
Farrel!, Ps<
Pričakoval sem od severa do jn-gS, od vzhoda" do zahoda, 'da še
>towna, v razdalji 6 ali 7 milj. kdo dragi oglasi iz naše našel-bojijo ob reki razne tovarne. Ene bine, pa na« in nič. Zato šeiff se večje, druge manjše, toda vse se j jaz namenil, da malo opišem turned seboj kosajo, katera bo več, karjsnje raizmere.
NAZNANILO.
danes ve«* visokega carinskega varstva, katero ji nudi sedaj veljavni tarif: Vsi. d tega nahaja v odloutiem nasprotstvu z Mellonom in prav jn-M^hno liutlerjem, kamp&njskim vo<liteljem Coolidga. Se-
raven.
Cesta pelje sko»zi par vasi, .katerih imen pa ne morem navesti, ker
producirala. Bodi omenjeno, da tudi Carnegie ni pozabil tukaj pota vit i svojih velikanskih tovarn, v kater h dela veliko število ljudi.
pa še drage velike tovarne, v katerrh se izdeluje in uliva v>t.
>em j;h pozabil. Slodnjič se veliki i kar spada k železni industri j-i.. — nator l'.utl.-i bo novembra meseca poražon. Celo po tem porazu pa ' -hus" ustavi na Puhlic Square \7unaj mesta je kupilo lote več predstav:..,I s. vedno pni it'eno meč. kateri se m. sme brez kazni, v Johrwtownu, Ohio.	naših m;akov. Tega prodora si
-t .t vi j,i i,i :„!, pre,Is. dm k Združe.uh držav. Vsied tega« iraeflo ime- Na p„blic Square v John-1 radi slabega semena nisem mogel iiovanje Moii ii\. a m T..w!a.nka Iloug^itona za poledico boj v repti- i<townn pripeljejo busi skupaj od ogledati, dasi :bi bil rad to storil.
blikanski stianki, ki bi lahko postal nevaren Ka onega, ki bi se P«-1 ^h mogočih strani ter se vsi sku-tcia za tretjo predsedniško nominacijo.	'paj u<?tavijajo na enem in istem
mestu. AKo se hoče človek kam peljati, lahko tam izbere, na katero stran se bo peljal, samo da ima potrebne groše. Ti busi. ki so res lepi in udobni ter veliki kakor
Nasilja Mussolini je vih hlapcev.
FIRENCA, Italija, 15. marca. Zaporna kazen preti inozemcem, ki so toliko neprevidni, da javno grajajo Mussobrnija in njegovo admhiitit rac i jo.
Neki Anglež, William Ellison, je bil obtočen, «!a se je žaljivo ir,-ranil glede ministrskega predsednika. Strogi won!nik, pokorni suženj diktatorja, ga je obsodil na csom m«wc€T in sest dni eapora oa ir>60 lir denarne globe.
Velika povodenj v Ecua-doru.
GUAYAQUIL, Ecuador, 15.
marca. — Vsled velike povoidnji' .	, ,
. ^ .	„ . , . .vozovi pouuene zeleznice. so pa
v provinci Oro je dosedaj ntom-' , .	, . .	, .
, j	, . « , . . .tako trmasti, da noeejo premakni-
lo nad-petdeset oseb. »Povodenj je ' . ... , . , .. . ,
... ,	ti svojih koles, dokler ni dovolj
povzročila tudi vehko drage ma-
terijalne škode, Jki znaša približno dva milijona dolarjev. Dež je padal neprenehoma osemnajst ur. Vse re<ke so prestopile bregove.
ROJAKI, NAROČAJTE SE KA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
__' ______ _______ . __________i?
groše v od vsakega potnika. Puhlic Sqnare je dokaj obširen pro-stor, la ga obdajajo krasna poslopja. Na tem prostoru ne trpijo prebivalci tega mesita nobenih slabih in srtarih postopij. Bilo je sicer tako poslopje, toda se jim je tako zamerilo, da so ga celo v nedeljo podiraJLi. ijarš proč! Kaj bo-
Iz Johnstown a sem se z busom odpeljal v mer^o Girtard. Kjer sem prenočeval pri gostoljubnem rojaku Joe Cigoletu. drugi dan pa sem nadaljeval svojo pot proti Akronu in Barbertonn, Ohio.
John Žu,st. potovalni zastopnik za list "Glas Naroda".
S pota.
Californija je vedno cvetoča in -olnena. Po hrib:h je nekaj snega. Dežela je obda/rovana od narave z gozdovi, v katerih rastejo najdebelejša in najstarejša drevesa na svetu. C*b morskem Obrežju ima krasna mes^a in svetovno znana bogata prifrfanišca. Sploh je dežela bogata vseh svetovnih do-
Z delom kre tukaj Ivolj slabo Edina tovarna je American Sheet an Tin Plate Company, ki obratuje s pilno p*i.ro in tudi zasluž' -e dobro.
Dela v naši naselbini ni mogoč«
Rojakom >v Sheboygan, Wis., Kenosha. V>"i-;. in okolici nazna-
ljamo. da jih bo obiskal naš za- desetih.
To je vsekakor lep napredek.
Tudi v Nemčiji so začeli ajgrti-rati za proJiibicijo.
Najbrž so si ga pred ipustom m;i-lo preveč privoščili iai jih še sedaj glava boli.
Ce ne pride stvar prav po sedmih letih pride pa po prtinštiri-
stopnik
Mr. J. KOREN,
Ru-.ka vlada je dala devetim osebam, ki so bile leta 1881 zaple-
meseenega
caterega toplo priporočamo. On jejtene v umor ruskega carja Alek pooblaščen pobirati naročnino lnlsandra II.. po ^'120 naročila za razrne knjige, ki jih jpenajona. n»a "Glas Naroda" v iza3ogi, kakor tudi naročila za oglase.
Uprava "Glas Naroda".
P1RUHI za VAŠE v STAREM 1 KRAJU
Se vedno lahko razveselite svojce v domovini za Veliko Noč, ako jim nakažete darilo v denarju potom brzojavnega pisma. Izplačilo se izvrši tekom enega tedna, stroški pa znašajo samo $ 1.—
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Vprašanje:
Dragi Zgaga:
Nekaj te 'bom viprašal, pa mi odkritosrčno odgovori, kaj in kako. i Pred pust'om sem se mislil ženiti. 1 pa mi je znnanjKalo korajže. V naši hiši namreč stanuje lepa mla-' da dektica. ki se mi vselej nasme-! je. kadar sc srečava v veži ali na j Mtopnjieah. Govoril pa še Tiasem , žnjo. Kaj misli«. Zgaga, ali me ima rada, aH bi me vze4a? Pov»j !mi, kako naj se prepričam. Želj-^no pričakujem tvojega odgovora in te pozdravljam!
M. K., Buffalo, N. Y.
Odgovor:
To je kočljiva zadeva, pa bom kljub temu odgovoril. Ko jo boš .'»rečal. sto ni k nji "ter jo skušaj poljubiti. Če ti bo dala poljub, je znamenje, da te ima rada. Če ti bo dala klofuto, «i pa drug-je išči nevesto.
_
GLAS NARODA, 16. MARCA 192C
ZADRUGE V ZDRU ŽENIH DRŽAVAH.
Združeno države so bile ena iz-J Delavske banke (labor banks) meti prvih dežeil na svetu, ki so je zadnja uspešna novost na po-sled.ie vzgledu proslavljenih lju za d rudarstva med industrijal-* Rockdale pioneers*', osemindvaj- j nrrai delavci. Tekom leta 192.") setorige tkalcev iz Lancashire, ki - k o raj \\>.a.k mesec je bila ustanov-so lKa lr>44 ustanovili prvo an- ^ Ijena (kaka nova delavske banka, jrleško konsumno zadrugo in so Organizacija železniških strojevo-tako na Angleškem zaveli zadru- dij (Brotherhood of Locomotive gacstvo v obliki, ki se je potem Engineers), ki je napravila prvi razširila po vsem svatu. Medna- poskus te vrste izmed vseh delav-rodna zadružna zveza (Interna-j ^ih organizacij, danes kontrolira t k.rial Co-operative Alliance) je skupino bank m investicijskih bi.la oi-ganfztrana leta 1890. Dan- družb v 12državah. Koncem leta dane« so v isto včlanjene zadruž-1 192.1 je obstojalo 35 delavskih n" organrzaeije več kot trideseto- bank v vseh delih dežede. Skupna i-i<'<« dežel, všiev.ši Združene dr- glavnica teh delavskih bank je žave.	znašala preko $8.000,000: prebi-
N« j starejše ameriške zadruge tek (rese rv ni foml) je znašal čez >ta bile Ih-ortecti ve Fnion Assoeia-j-*3 000 000 in -skl,i>ni aiktivi so bitko« v Worchestcr, Ma«., in Cen- li l"ez *101,000.000. tral I'nion Association v New	"
Bedford, Masa. Organizirani sta; bili leta 1847 oziroma 1848.
Kmalu po letu 1870 je farmar ! •■iko društvo Patrons of Husbandry ustanovilo več zadružnih št a en n. o katerih imkatere še dames obsto-jijo. Od noioga -časa do Svetovne vojno je zadrugarstvo v Združc-n h državah razmoroma malo napredovalo. V zadnjih letih pa je v.a nima nje za za droga rstvo vsake vrsti nanotfo oživelo. Po vojni so m» zadruge ustanovile povsod in v 1. 1919 in lf>20 je piwlo do visokega razvoja zadružne organizacije.
Površno rečeno, imamo v te; deželi tri vrstfe zadrug: kreditne zadruge, konsumne zadrug«' in zadruge producenitov. katerih svr-ha je hod i-i producirati surovine ali prodajati surovi ire ali izgotov-ljene produkte na zadružni podlagi.
VELIKE SLEPARIE V MOSKVI
VILJEM IN DEMOKRACIJA
Osrednja zveza ameriških za-!
Cesarski prognanik v Doornu daje zopet opravka ameriškim listom. ki na dolgo in široko javljajo. <la je opustil vlogo siromaka, ker se- nadeja .bogastva iz Nemčije. Xa njegovem dvorcu v Doonnu ■ve množi razkošje; sprejemi, kobila in soareje baje prekašajo po >ijajar -lične prireditve r.a nekdanjem cesarskem dvoru v Berlinu. Viljem zopet obnavlja veliki im-peratorski stri. račune pa bo bržčas moral le sam plačati.
Značilno za Viljeinovo obnov-j lje*io nadn-tos-t pa je tudi »spominsko pi"»mo, ki ga pravkar objavili berlinski listi. Arhiv mestn MuchI'liaiiscn namreč premore več in kopisov srednjeveških cesarjev, pa je nedavno padlo v gla\x> neke-iim vt aro vernemu občanskemu oče-
drng (Central I'nion) of the Cooperative Societies of the United States adi skratka Co-operative League', je fine 1. januarja 1924 obstojala its 328 podružnih zadrug j s ^kupnim članstvom ml 9"»,000 Približno ena desetina vseh ameriških zadrug, ki se peča jo s razpečevanjem blaga, je bila včlanjena v isto.
Zadnigjirstvo je zibati napredovalo med ameriškim! farmer ji. T.eta 192T« je «koraj 11.000 farni erskih zadrug v>ake -vrste bilo prijavljenih poljedelskemu depart mentu. To je skoraj dvakrat toliko kot deset let poprej. Morda ti-toč njih pa sploh ni bilo prijavljenih. V ta Število so Vključene zadruge za skupno potovanje, za prodajo poljedelskih pridelkov, za nakun poljedelskih potrebščin Tnlwkar.sk« 'zadruge, .sirarske za-dnutge. zad ruge za k unserve, za moderne /.itn Lee f grain elevator), za klavnice. .skladišča ali kak
ti i. da <e je do Viljema obrnil s
prošnijo, naj tudi on napise par vrst za arhiv. Vil!jem je ustregel in potslal naslednje lastnoročno napl-sane Platonove besede:
— JVmofkracija se odlikuje z n?!ia*t.no pohlepnostjo jk> "bogastvu in po materijalnih .stvareh in zavoljo denarja zanemarja vse drugo. Plato. — Doo,rn. 17. januarja 1926. — Viljem I. R. —
Temu cesarskemu pozxlravu dostavljajo berlinski demokratski 1L—t i naslednji kommtar: — Ne vemo. čemu bi se človek bolj čudil : ali predrznosti, s katero so tu prebavljene Platonove netočno prestavljene in iz celote iztrgane besede, ali pa lastna ironiji, s katero Viljem v času nenasitne lastne in kneževske pohlepnosti po odpravninah izpada proti demokraciji? — Sedaj IkkIo mestni očetje v Mtiehlhausenu razpravljali, ali naj se Viljemov pozdrav uvr.stii v arhiv. Levičarji ^o ogorčeni in za-
,	htevajo, da se pismo vrne ce-
Irug poljedelski posel. Nuso pa j ^mmi Wimi v D^rmi. To Vl
bilo tudi edino na mestu.
V moskovskih komunistivuiii knogih je te dni zaviladaila prava postna ijKDiparjenost. V važnem oddelku sovjetskega komisarijaita za delo in obrambo so nadzoroval ne oblasti ugotovile, da so se že več let nepreitngoma vršle ogromne sleparije m da gre škoda, ki jo je utrpela ruska država, v milijone.
Že leta 1922 je sovjetska oblast sklenLa soeijallzrrati inseratno službo. V Moskvi se je ustanovil osrednji 'mseratna urad. ki je imei podružnice jx> vsej Rusiji in celo v inozemstvu, v Ber&imu. Parizu in Lvonvu. da zalaga <z ins«erati vse rusko časopisje. Ta socijabizirani inseratni urad se je priključil u pravništvu oficijelnega moskov-:skega organa "Pikonomičeskaja Ž i zn * \ I nse ra ttnemu odd elku so dali ime " Dviga tel j ".
Po štirih letih so se nadizome oblasti spomnile, da je dobro vsaj enkrat pregledati delovanje .iai pr»-s.lova!ije "Dvirgatelja". Roeultat pre'.-ikave in tega ipreigle<lia je bil {strašanski. Oblasti so ugotovile, da i«o prejemali uradniki, zlast I vodilni uradniki podjetja naravnost ogromne dolarske plače. — Deficit, ki je nanastel v podjetju gre v milijone. Podjetje se je popolnoma *krailviralo. Dogajale so se zlor-ajbe uradine oblasti, podjku I >o vam j a, (zapravljanje. Vodilne o-jSebe se niso u^rašile celo direktnega izsiljevanja. Tako n. pr. se je zastopnik 'Dvigate!ja' Porub j pojavil v Uralu in obšel taiuožnjo | tovarne. V velikem moutaJiskeni podjetju je naj prvo pregledal pod f'inmo. da je za^topiiik so\-jetskega komLsarijata dela. i>odjetje. nato pa se je raizgovarjal z vodilnima di rektorji o stainju in namignil, dž lahko ''posreduje'' v vsaki zadevi. ker <La ima zveze. Direktorji so takoj naročili ogromne inse rate ni možu izročali na roko ve likan-ko gotovino. I Vsi vodilni uradniki Dvigate-(lja" so obogateli in si nagrmadili velika premoženja. V bližini Moskve so si zgradili moderne vile. j Popar j urnost med sovjetskimi krogi je raizumljdvo veilika. Seda] i razmišljal jejo .sovjetske oblasti, da j likvidirajo "Dvigatclja" in da prepuste inseratno kupčijo privatni incajativi.
UZMOVIČEV HUMOR
vključene farmerske zadružne banke, kreditne m zavavovalne d nržhe.
Največje število poljedelskih z:ulrug«se nahaja v Minneaoti, potem v državah Iowa, Wisconsin in Illinois.
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČ JI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
ROOSEVELTOVA SINOVA
Na urad beognadske policije jc te dni skoro brez sape prihitel Stanko Belič, uradnik ministrstva financ, in prijavil, da ga je v njegovi odsotnosti od doma posetil nepovabljen gost in mu odnesel frak, f=mokrng, cilinder in lakaste čevlje v vrednosti 8000 dinarjev. Zanimivo pa je, da se tat ni dotaknil blagajne, v kateri je bilo 30.000 dinarjev. Pustil pa je presenečenemu Beliču originalno, humorja polno pifmio siedeče vsebine:
— Kolega!
Takoj uvodoma moram poudarjati. da moj pOkKc ni ropanje tujih stanovanj! Nikakor ne! .Taz

Pravilna hrana bo ščitila vaše zdravje.
Brez zadostne in pravilne hrane ne morete postati močni in zdravi. Zgraditi si morate tako zdravje, da boste lahko kljubovali bolezni. Začnite uživati vsak dan Star ali Magnolia Mleko. Te vrste mleka ne vsebujejo ničesar drugega kot sladkor in mleko. Vi veste, kako zdravo je mleko in kako okusen je sladkor. Ako zmešate o-boje, dobite popolno hrano, ki ima vse sestavine za zgradbo vaše moči. Zdravniki so pronašli, da je kondenzirano mleko izboraa hrana , za ustvarjenje dobrega zdravja.
CM
Naučite se uporabljati Star ali Magnolia Mleko v kuhinji. Naprimer, kadar delate pudinge, polivke, ketoe, custarde, kendi itd., ali kako jed po navodilu, katero zahteva mleko in sladkor. Poslužujte sa ga pri čokoladi ali kakavu. Dalo bo vaši kavi iz-boren okus in ne boste rotrebovali sir 'korja. Dajte ga otrokom na kruhu ali krekerjih namesto ce-nega sladkorja.
BREZPLAČNO
Polegtega, da vam da okusno hrano, so tudi labelni s kan dragoceni. Vsaka gospodinja se lahko poslu-ži dragocenih daril s tem, da jih .hrani Gotovo bi potrebovali nekaj čaš in krožnikov kot jih vidite tukaj naslikane. Eno čašo in krožnik lahko dobite za 40 labelnov. Začnite hraniti labelne in jih odnesite v bližnjo premijsko prodajalno, ki so označene spodaj ter izberite, kar hočete. Vse te darove dobite brezplačno.


Hranite labelne za dragocena darila.
PREMIJSKE TRGOVINE
NEW YOKK CI I Y, N. Y. 44 Hudson Street, near Ouane Street 426 West 42nd Street, Near Ninth Ave
1427 Third Avenue, near 80th Street 61 East 125th Street, near Madison Ave
BRONX, N. Y. 578 Courtlandt Avenue, near 150th Street
BROOKLYN, N. Y. 570 Atlantic Avenue, near 4th Avenuo 2 Sumner Avenue, near Broadway
LONG ISLAND CITY 44 Jackson Avenue, near 4th Street JERSEY CITY, N. J. 350 Grove Street, near Newark Avenue 584 Summit Avenue, near Newark Avenue

NAVODILO ŠTV. 9'-\ Navodilo za kuho.	Navodila za dom.
Jugoslavia irredenta.
v Grebinju
pomaga tudi cenkvena oblast potu jče vat i slovenske otroke. Vero-sem v vrstah"ibeogradskih intelek- ltk v *oli	zupnifc ^ p-ebinj-
tualcev. vendar sem prisiljen, da izvršim to tatvino. Razlogi za to so popolnoma .sentimentalno idealistične narave. Ljubim bogato mladenko. Pred dnevi me je pozvala na pdeis, "kjer je predpisan frak. .Jaz ubogi uradnik ne mo- jeziku- S**5^ ie Prava 1>otuj re m vreči pet ali šest tisoe dinar-1 hvalnica. Avstrijska oblast pa ti-
ke ga klocštra ali ker ni odobraval nasilnih po neon če v al nih metod v šoli, je moral napraviti prostor nemškemu kaplanu, ki se sedaj, t rudi z v>o močjo, da odtujil je slovensko deeo njenemu rodnemu
morala uravnati tudi svojo ne politiko do južnih Tirol-
milita. * '^f^fe^jh
IV<*1 par trdni *e vrnila iz Azuj^ Rooselveltova sinova Theodore m Ker m .t. Vprizoiila .-»ta ekspedicijo v nepreiskatie kraje Ti-Iw-Ca. l»Of*trejiU »ta dosti redkih živali, katere bodo nagaeili t.4 r razstavila v rauuiih ameriških muzejih. V sredini na levi je TlitOdorjeva žena, }fa fleaii pa Kermitova.
je^- za en sani frank! V kavarni '■(ZagrciV sem vas Čuil. kako ste se hvalili, da imate tri frake in 7 smokinga. In ker vem, da bi mi sami ine brli posodili fraka, sem ga odnesel sam, stavljajoč pri tem na kocko svojo ča»t in -svdbodo. Xikar se ne jozite in tolažite se z izrekom Krista: — Če Trna« dve skrbnik Reina v Trstu, ki je
di dalje, da »se ne godi koroškim Slovencem nikaka krivica in da uživajo vse pravice.
Sekcijo fašistovske učiteljske organizacije
j*« dobil tudi Trbiž. Poročila o ustanovitvi je bil zelo vesel šol-
srajei, daj eno svojemu bližnjemu. — n>og duše\-ni delavec. —
odgovoril, da je šola najučinkovitejše sredstvo, s katerim se navežejo. novi sinovi na mater Italijo . . . Iz Postojne.
Neti uradnik s tukajšnje po-! & Stresemannovega govora . . .
staje jo premeščen, powem nepričakovano v Sardinijo. Bil je član dramatičnega in tamburaškega društva. Čhije se, da bodo prem^«
" Ttalija se je morala pečati z vprašanjem narodnih manjšin, kajti tudi ona ima italijanske manjšine v drugih državah in de-
č«ni še vsi oret&li slovenski uradni- želalu Itaiija je na primer pttla-ki iz Postojne.	gala veliko važnost na to, da je
•Jugoslavija z odlokom 24. decembra 1923 rešila vprašanje svojih manj&im. Jugoslavija je dala Italijanom pravico, da gojijo svoj jezik, d?i se shajajo in ustanavljajo društva. Tako politiko je Italija /a»Jevala za italijansko manjšino v Jugoslaviji in na 1st i podlagi bi b ' lav
it\ " — in do Ju/gO-iiovanov v Pri-morju a* prvi vrsti, dostavljamo mi.
O proslv.lem Pisentiju
navaja "Goriška Straža'' zanimive pod ait ke. Piše nit i je fašisto\"!Mki poslanec. To je slabo vzgojeni*in površne izobražen mlad človek, ki j*3 mogel samo v zmešanih fašiste v?kih časih priti fto mesta pre-feikta in voditelja furlamt-kega fašizma. Oblast mu je šla v glavo, smatral se je za velikega moža in tako se je pričel izkazovati s svojo močjo slasti nad 'dnugoroder. Pisenti je po .s\-oji naravi nasilen človek in pristopen je vplivu premožnejših elamr-ntov. Vdal se je kapitalistom v Vidmu in jim ho-tel
pomagatfi pri njihovem stremljenju po zavladanju <nad goriško deželo. Sovražil je ta elovek iz
Solato kut dnevna lira na jo jakn priiioro'ljiva. I'ijVtiki pravijo, da t>i morali vsak dan uživati solato, napravljeno iz kakoga sji«lja. ne samo ziito. ker so solate jako o-kusno. j.a»" jui tudi zastranteira. kot imajo v«liko re<lilno vro«1nosr. Solate jako okti<ne. Je se jih primerim zabeli. Napravite zaliolo Hi slwIeiVm nar-in i prepričali s«' boste, kako d«»hra 1m» solata.
ZABELA ZA SOT.ATO
1 žlioica gorčice
fti^* eva|»oiiranopa mleka, ruzredfcnesa s r-aše vcxle 1 žlieii-a soli Malo Cayenne t1.- žli< o moke '_* /.li<-i stopljenega masla '4 r-a.še jesilia 1! nto|icna rmenjaka
Mešajte suhe sestavine v dvojnem grelen. Pridenite rmenjaka. mašoolMi in mleko ter neprestano luesjijte. Kuhajte nad vrelo vodo deset minut, odstranite z. ojjnja, «»-hladite ter <lodajte jesili.
Nasveti za kuhinjo.
Vroeih ik>so<1 ne jemljite « peči s pomočjo kuhinjskih brisač, kajti brisače se vam bo«lo	V ta
namen se poslužito železnega držaja. ki stane samo f»et eeutov.
re hočete »nlpraviti s pouve duh po ribi ali čebuli, vlijte vanjo malo jesilia in malo £orči«*e ter prekuhajte.
(V imate kaj več čaja v hiši. «ra imejte na temnem prostoru in dobro zaprtejsi. Tsiko bo ohranil svoj duh in svojo moč.
Kadar ločujete beljak od rmenjaka. razbite jajce v lij. l$eljak bo stekel skozi, rmenjak ho pa o-stal v liju.
Blatne madeže lahko odstranite 7. obleko ako obleko temeljito skr-tačite ter jHilijt-io madež z corko vodo. kateri sto pridejali malo amonije.
t"e ImmIo kozarei vs!ed trde vixle umazani, jih lahko »či-tite s jiast««. katero ste napravili s pomočjo soli in jesilia.
Zamenja prstov lahko opravite z vrat ali lesa s pomočjo tople vode in amonije. Nato pa umite z mrzlo vodo ter pustite dobro posumiti.
Nasveti za lepoto.
Nohtom morate ]>osvečati m»-prestano pažnjo. Vsakdo bi moral imeti pripravo za čiščenje nohtov: zavojček oranžnih evekov, vt»šči-lo. pilo. male zakrivljene škarji«-e ter mast za nohte. C'o nočete ni»-htov vcmIuo »brezovati, jih morate vs:ik dan opiliti. Namažite jih z ma.Vobo ter jih temeljito zdrknite. re vam nohti pokajo, jih namažite vsak večer s t'old creainom. To jih bo jako omehčalo.
Osebno zdravje.
Marsikateri otroci imajo mrzel zajtrk, namreč sadje, mleko in pre-prečeneo. Dobro pa jo. tla imajo že vsaj eno Rorko jed. naprimer rolled oats, jajce ali košček š[>eha. To jih bo utrdilo ter bodo lahko vztrajali do poldneva. Že vsaj ena gorka jod je mogoča v vsaki šoli. ttnla stari-ši in učitelji bi morali skupno dehv vati. da dokažejo to uhlu>>tiiu. «'e jo mogoče samo eno stvar pripraviti. bi bilo dobro, da bi učiteljh-e prej obvestile sta riše. tla bo hrana, prinesena z doma. pravilno razdeljena. '"'o v šoli no kuhajo jedil, naj ima vsak učenec t hormon stoklo-/ nleo vroče juhe, kakava, molka ali mlečnega riža.
.J
vsega srca Slovence in se drl na vse g. lo, da so sovražniki Italije in da jih je treba z vso silo ukrotiti. Strela na Kmu mu je dala povod za -surovo divjanje prorti Sloven-eem. Gorici je naprat\"il ogromno škodo. Precej njegove zasluge Je, da je danes ta^ko ohčutno ponižana pred Vidmom. Ta človek ima na \esti tudi nasilje, izvršeno pri zadnjih volitvah nad Slovencem Antonom Stancarjem. Pomagal mu je takrat pod'prcfekt Nicolot-ti. Pisenti je tudi osnoval slovenske fašiste Ln so ž njinni grozovito blamirai . . . To človek je sedaj vržen v stran od fašistov samih. Njegova doba pomeni najhujše preganjanje slovenskega življa na Goriškem.
"Podešate" iščejo.
Nekaj časa se je zatrjevalo, da bodo "podešati" po slovenskih občinah samo Italija, kdo ve odkod. Pozneje se je culo od mero-dajnih oseb. da se bo vlada ozirala Uuli na domačine in iz izvajanja notranjega ministra v parlamentu je sledilo, da bodo prihajali na o prvo v vpoštev občina rji in ako med njimi ne 'bo .za to sposobnih mož. bo imenovan kdo dm. gi. Gotovega pa ni nič. Sedaj sečnje rz dežele neverjetnosti to za-ni-movoKt. da hodijo po slovenskih občinah orožniki okoli in izprašu-jejo, kdo (bi bil mož na nie-itu. da previzarae fuokcijo 11 podeštata*'? Baje jo <lobila oblast že več pro-
f.šenj .s strani oseb. ki iščejo v 4' poti ostat o vi "' službi bas to, kar hoče vlada ipo svojean zntonu iztočiti iz nje. To Ikx'o kolobocije s "pc-de^tati'\ Kaan bo zabredlo občinsko gospodarstvo?
Doprsni kip
so odkrili sloveeemu zdra\tiiku di*. Juriju Ni koli ču (Nicodich) v veži bolnice kraljice Helme v Trstu, kjer je deloval uispešno dolgo časa. Pro slavnosti jc visela velika italijanska zastava, mnogo je je bilo italijanskih frakov in župan dr. Pitacco je proslavljal Nikoli-ča kot velikega Italijana.
S poitalijančevanjem goriške okolice
so se bavili v zadnji seji fašistov-ske organizacijo v Gorici. Navzoč je bil tudi šolski nadzornik Rubbia. Kašistovski tajnik Capra-ra je dal na.vodila proti morebitnim poskusom, da bi se ustavljalo in uničevalo poitalijančevanje poruške cene . . . Ali nima ta gospoda malo preveč skrbi za <;dru-gorodce'*? Skoro bi bilo boljše, da bi se brigala za usodo in bodoč-n ost gorišftega mesta, kateremu se napovedujejo v gospodarskem pogledi u vedno slabši časi I
Izginila je
iz Črnega kala v Istri Marija Sever in sicer že pred tremi mescci. Doslej ni o njej Še nobenega obvestila.
POZOR!
Z ozirom na številna vprašanja, ki jih prejemamo glede pošiljanja denarja, smatramo u-mestno naglašati, da izvršujemo denarna nakazi-, la ne samo v stari kraj, ampak tudi iz starega kraja sem. S pomočjo svojih zvez lahko vnovčimo hranilne knjižice, dobroimetja pri bankah in zasebnikih ter razne terjatve, ki jih imate v starem kraju v tamošnjem denarju ali v dolarjih. Vnov-čenje in prenos denarja traja približno en mesec.
Kakor v vseh ostalih poslih obrnite se tudi tozadevno na zanesljivo —
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CO RT LAX DT ST.,
NEW YORK. N. F.

GLAS NARODA, lfi. MARCA 192(5
NOVICE IZ SLOVENIJE Knjigarna "Glas Naroda"
Prihod novega konzula čehoslova-ške republike v Ljubljano.
27. fW»rwrja se je pripeljal v
LjtiMjsTU) s pntskim braovh»k<xm novi kon^nil vchoedo vaške republike dr. R«nI. N« kolodvoru *ra je sprejel generalni konzul dr. Oto-kar fl«'neš z ONdbjpm konzulata. <ieneri*lni konzul dr. Beneš jo za-|mi«!:I Ljubljano <ltie 3. marca / opoldanskim bmdikkoni in odpotoval v Prago mi svoje novo meno v zunanjem ministrstvu.
Zopet samomor pred mrtvašnico pri Sv. Krištofu.
26. februarja mi opazili poset-niki starega p kopališka pri. Sv. Krištofu tried grobonri >ieer preprost«, u vendar redno obleeeno žensko. Vzbudila je talcoj njihovo jxi/orno^t. k»r je hodila močno zamišljena naokrog. Vendar se zanjo niso zanimati dalje dokier jih ni okroff 13. »tre opoziril klic. ki je prihajal izpred mrtvašnice.
1*1 <*»rtniki |x»!:oj»al ii";i o.1 hiteli takoj pnoiti mrtvašniei. kjer se jim je midil ruden przor. Ne-jrnairka je ležala na lleJj in se z.vi-jala v krčevitih ^tresljajih. Poleg nje je ležala steklenica, iz katere je mdarjal <iilli )>o l.izolu. V>nn je hilo takoj jasno, da je nesemmica prav/kar izvršila v obupu snmo-mor. Eden izm«nl navzočih je takoj rtbve.>tirl o df><rodku na ee*ti (f>atrwlir;tjoeega višjega stražnika Hlebca, ki je telefoniral s postaje po rešilni avto. Avto je pridrvel že v nekaj minutah, naložil v silnih krvih zvijajoro >e žensko ter jo odpeljal ./. v-o brzino v splošno b«!lii<*o.
Tamkaj nesre'-niei sicer takoj izprali zelodee. vendar je bila pomoT- že prepozna. Prevelika •kol i«" i na z!>vžite,<r;l strupa je nature«'- /e opravila -fvoje delo. Okoli 1 "i. ure je nesrečna ženska, ne dn l)i prišla k zavesti, podlegla težkim notranjim jmškodham.
Iz dokumentov, ki so jih na&i v ro-ni torbici, ležeči j*)leir nje na pokopališču, -o ugotovili kasneje, da je samomorilka 38-letna soprogi kola rja Jtxripa Pirša, stanujo-eejra v Tnvov-ki uliei šr. 28. Da mu je žena nmnla. je zaznal Pirš šele, ko je prihitel ves obupan v 5x>lnioo.
Kaj je pognalo poš-teno in marljivo zetwko v prihrani grob. še ni to«"no ugotovljeno. Njen imož je navedel nekaj vzrokov, med dragim tsidi njen obup radi bližajoče 8e prodaje dorn-nve hoš-e in skrbi Ra bodrx'e stanovanje.
Pokojniea je zapustila polen moža še dva ottv*ka. Njeno truplo ^o prepeljali nazaj v mrtvašnic k Sv. Krištofu, odkoder se je vr-Arl pogreb.
Štorklja na cesti.
24-letna delavka Emilija TTri-heršek. doma i/. Rajhenburga oh Savi, je prišla obiskat v Ljubljano svojega zaročenca, ki je usluž-ben v 1'monski pivovarni. Ko je hodila popoldne po Ižanski cesti, 'kjer je pomotoma i<vkarta pivovarno, je nenadoma začutila porodne holes* i ne. Z zadnjim naporom je prišla do bl:žnje Kapeževe šupe. kjer je |X>r<v<lila zdravo deite ženskega *pola. Na njeno vpitje in klicanje je prišlo k njej neikaj ljudi iz okolice. ki ->o ji za silo pomajrali. nato pa iz bližnje stražnice telefonirali po reš-ilni voz. ki je mater ter do/te odjieljal v javno lw>lnico.
Žalosten slučaj.
Ponoči je detektiv srečal na ee-sti mlado )H^tepaj<«če «e dekle, ki mu je odkritosrčno izpovedma, »la nima nikjer prenočišča. Izgubljenka je t»orala Mveda odirti z detektivom na policijsko ravnateljstvo. kjer je izjovedala. da se piše Justina K., rojena v MiHwarfcr-ju v Ameriki. Stara je šele 17 let ter je bil« vea>rh trgovka vajeti-ka. Njrna m»#i. ki jc se je tudi >*-selila v "stari kraj", živi sedaj nekje pri Novem mestu, d očim se dekle klati po svetu ter se preživlja « tajno proKtirtueajo. Zdravniška preiskava je dognala, da jc izgubljeno dekle okuženo s »ifili-do. Pred aretacijo je preživela are fovanka nekaj dni v neki vojaS-
MOUTVENIKI:
Duša popolna ................... 1.—
Marija Varhinja:
v platno vezano...............80
v fino platno ................ 1!00
v usnje vezano .............. 1.50
v fino usnje vezano............1.70
Bajski glasovi:
v platno vezano ..............1.00
v fino platno vezano..........1.10
v usnje vezano .............. 1.50
v fino usnje vezano ........... 1.70
Skrbi za dušo:
v platno vezano...............80
v usnje vezano ..............1.65
v fino usnje vezano .......... 1.80
Sveta Ura z debelimi črkami:
v platno vezano...............90
v fino platno vez..............1.50
v fino usnje vez..............1.60
Nebesa Naš Dom:
v usnje vezano................1.50
v fino usnje vezano .......... 180
Kvišku srca, mala:
v l ino usnje vez...............1.20
Oče naš, slonokost hela .......... 1.20
Oče naš, slonokost rjava .......... 1.20
ANGLEŠKI MOLITVENIH: (ZA MLADINO.)
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano	.30
Child's Prayerbook:
v belo kost vezano............1.10
Key of Heaven:
v usnje vezano .............. .70
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano____1.20
(ZA ODRASLE.)
Key of Heaven:
v fino usnje vezano..........1.50
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano..........1.30
Ave Maria:
v fino usnje vezano..........1.40
POUČNE KNJIGE:
Angel j ska služba ali nauk kako se
naj streže k sv. maši...........10
Angleško slovenski in slovensko angleški slovar.....................00
Dva sestavljena plesa: četvorka in beseda spisano in narisano ....
Domači vrt, trdo vez.............
Domači živinozdravnik ...........
Domači zdravnik po Knajpu .....
Govedoreja
Gospodinjstvo ..................
Jugoslavija. Melik 1 zvezek ......
2. zvezek 1—2 snopič Kubična računica, — po meterski
meri........................
Katekizem, vezan ................
Kratka srbska gramatika ........
Knjiga o lepem vedenja,
Trdo vezano ................
Kako se postane ameriški državljan
Knjiga o destojnem vedenju.......
Ljubavna in snubilna pisma ......
Mlekarstvo s črticami za živinorejo
Nemško - angleški tolmač ......
Največji spisovnik ljubavnih pisem
Nauk pomagati živini ............
Najboljša slov. kuharica, 668 str. .. Naše gobe, s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strupenih gob ....................
Nasveti za hišo in dom; trdo vezana
broširano ....................
Naša zdravila....................
Nemška slovnica ..............
Nemščina brez učitelja —
1. del ......................
2 del ........................
Pravila za oliko....................
Psihične motnje na alkoholski podlagi .........................
Praktični računar.................
Praktični sadjar trd. vez.........
Farni kotel; pouk za rabo pare .... Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v ponk ..................
Računar v kronski in dinarski veljavi ........................
Ročni slov.-nemški in nemško-slov.
slovar ....................
Sadno vino ......................
Srbska začetnica ................
Slike iz živalstva, trdo vezana____
Slovenska narodna mladina, obse-
era 452 str................. 1.50
.35 1.— 1.25 1.25 .75 1.— 1.50 1.60
.75
JiO .:{()
1.00 .15 .50 .50 .75 1.20 .80 .60 5.00
1.40
3.— .75
.50
.60
Veliki slovenski spisovnik raznih pisem, trdo vez................ 1.80
Vinarstvo...................... 2.00
Veliki Vsevedež...................80
Zdravilna zelišča .................40
Zbirka lepih zgledov, duhovnikom v porabo v cerkvi in šoli, 11 zvezkov skupaj ..................2.50
Zgodovina S. H. S., Melik
1.	zvezek .....................45
2.	zvezek 1. in 2. snopič.........70
RAZNE POVESTI IN ROMANI:
Aškerčevi zbrani spisi:
Akropolis in piramide.............80
Balade in romance trd. vez........1.25
broš..........................80
Četrti zbornik trd. v.............1.—
Peti zbornik, broš..................90
Primož Trubar trd. v.............1.—
Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.00 Andersonove pripovedke trda vez. .75
Agitator (Kersnik) trdo vez.......1.—
Azazel trda vez.................. 1.—
Andrej Hofer ....................50
Beneška vedeževalka.............35
Belgrajski biser ...................35
Beli rojaki, trdo vezano .......... 1.00
Bisernice 2 knjigi ...............80
Brez zarje trda vez...............90
Brez zarje, broširana .............80
Bele noči (Dostojevski) t. v........75
Balkanska Turška voiska...........80
Balkanska vojska s slikami.........25
Božja pot na Šmarno goro.........20
Božja pot na Bledu ...............20
Burska vojska ....................40
Ljudska knjižnica:
I.	in 2. zvez. Znamenje štirih trdo vezana..................1.00!
z\. Darovana. Zgodovinka povest........................50 j
3.	zv. Jernae Zmagovae. — Med plazovi .......................50 j
4.	zv. Malo življenje...........65
5.	zv. Zadnja kmeč_ka vojska ... .75 7. zv. Prihajač................60
9.	zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60
10.	z v. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ...................60
II.	zv. Kako sem se jaz likal,
(Brencelj) ................... .60
12. z v. Iz dnevnika malega pored-neneža, trdo vezano ...........60
14.	zv. Ljubljanske slike. — (Brencelj) ...................60
15.	zv. Juan Miseria. Povest iz
španskega življenja...........60
IG. z v. Ne v Ameriko. Po resnič-kih dogodkih .................60
MilČinskijevi spisi:
Igračke, trda vez.................1.—
broš..........................80
Tolvaj Mata j, trd. v..............90
Mali lord, trdo vezan .............80
Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti.
Trdo vezano ................ 1.00
Mimo življenja, broširana.........80
Mimo ciljev, tr. vez...............60
Mladih zanikernežov lastni životopia .75
Mrtvo mesto ......................70
Mrtvi Gostač .....................35
Materina žrtev .60 Bilke (Marija Kmetova) ............25 Musolino .........................40
n .	, .	Mali Klatež ......................70
Cankarjeva dela:	, Mesija ............................30
Grešnik Lenard t. v............90; "^irko Poštenjakovič...............30
Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) .................. 1.—
Malenkosti (Ivan Albrecht)........25
Mladim srcem. Zbirka povesti za slo-
Spake, humoreske, trda vei . .......90
Strahote vojne ................... ,50
Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 Strup 12 Judeje...................75
Spomini jugoslov. dobrovoljca —
1914—1918 ................ l,—
Stritarjeva Anthologija trda vez .. .9C Sisto Šesto, povest iz Abracev......30
Svitanje (Govekar), vez...........1.20
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80
Sv. Genovefa.....................50
Sveta Notburga...................85
Sredozimci, trd. vez................60
broš........................40
Shakespeareve dela: Machbet, trdo vez. .
SPISI KRIŠTOFA 6 MID A:
1. zv. Poznava Boga
7. zv. Jagnje ......
.8. zv. Pirhi ........
13.	zv. Sveti večer ..
14.	zv. Povodenj____
17. zv. Brata ......
.90
.30 .30 .30 .30 .30 30
Hlapec Jernej ...............50
Podobe iz sanj t. v................1.—
broširano ...................75
Romantične duše trda vez.....90
Zbornik trd. v............... 1.20
Mimo življenja t. v.
broširano ........
1.— .80
vensko mladino...............25
Notarjev nos, humoreska..........35
Narod ki izmira...................40
Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90
II....................30 Naša Vas, II. del, 9 pov...........90
Nova Erotika, trd. vez..............70
Naša leta, trda vez ........*.......80
Naša leta, broširano...............60
.25
Cesar Jožef
Cvetke ...................
Cerkniško jezero in okolica, s slikami, trdo vezana .............. 1.40
Ciganova osveta ..................35 Na Indijskih otokih ...........50
Čas je zlato ....................... 30 ^ Preriji
Cvetina Borograjska
.30 .40 .40
.50 Nihilist .......................
Četrtek Uv.~ ....................90 Narodne pripovedke za mladino
60 Na krvavih poljanah. Trpljenje in
AO strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.50
.60
Dolenec, izbrani spisi ............
Doli z orožjem...................
Dve sliki — Njiva, Starka — (Mea-
ko) ........................
Dolga roka ......................
Devica Orleanska..................50
60 Narodna biblioteka:
.30 .30 .65
.75 .75 3.00
1.—
.35 .75
.no .30 .40 .90
Duhovni boj ....................
Dedek je pravil. Marinka in škra
teljčki........................40
,50 Kranjska-čebelica.................90
V gorskem zakotju...............35
Za kruhom .....................35
Elizabeta .........................35 Črtice iz življenja na kmetih
Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45 Babica ...................
... .35 ... 1.—
Fran Baron Trenk................Berač ...........................35
Filozofska zgodba .................60 Elizabeta, angleška kraljica.......35
Fra Diavolo ......................50 I Amerika, povsod dobro, doma naj-
Gozdarjev sin ...................30 j bolje •.......................35
Gozdovnik (2 zvezka) ............ 1.20 Boj s prirodo, Treskova Urška.....35
Godčevski katekizem ..............25 Zaroka o polnoči .................35
Gruda umira, trda vez........... 1.20 Emanuel, lovčev sin...............35
Gusarji .............
Hadži Murat, trda vez.
Hedvika .............
Helena (Kmetova) Humoreske, Groteske in
.90 Spisje gQlBeatin dnevnik
.3e' .40
Satire, vez. .80
..................35
..................60
Grška Mytologija ................ 1.00
Svitoslav .......................35
Z ognjem in mečem ..............3.00
broširano .....................60,Nekaj iz ruske zgodovine .........35
Is dobe punta in bojev.............50 , B°žja kazen .....................3b
Iz modernega sveta, trda vez.....1.40 j Napoleon 1......................75
Jutri (Strug) trd. v................75 Zaroka v polnoči..................35
Jurčičevi spisi;
Popolna izdaja vseh 10 zvez-
Emanuel, lovčen sin..............
Obiski. (Cankar). Trdo vezano Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka
kov, lepo vezanih............ 10.0 J Ogenj tr. v. .
Slovensko-italjanski in Italj.-slov.
slovar ...................... 1.00
Slovensko-nemški in nemško-sloven-
ski slovar.....................50
Spolna nevarnost .................25
Spretna kuharica; trdo vezana____1 4f>
broširana ..................
Sveto Pismo stare in nove zavez*, lepo
trdo vezana .................... 3.00
Umni čebelar ................... 1.—
Umni kmetovalec ali splošni poduk kako obdelovati in izboljšati polje ...........................30
Voš&lna knjižica..................50
Sosedov sin, broa..................40
5.	zvezek; Sosedov sin — Sin kmet-
skega cesarja — Med dvema stoloma trd. v................. 1.—
6.	zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20
broširano ...................75
Karmen, trdo vez..................40
broširano .....................30
Kazaki, povest iz Ruskega.........70
Kralj zlate reke in črna brata.....45
Križev pot, trdo vezan............1.—
Kuhinja pri kraljici g. nožici, francoski roman ...................40
Ludovika Beozija ................ 25
Levstikovi zbrani spisi:
1.	z v. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač..............70
2.	zv. Otročje igre v pes ene ah — Različne poezije — Zabavijice in pušice — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski roko-
.35
1.40 .25 1.30 .70 1.00 .25
Pesmi v prozi, trdo ve*. Prigodbe čebelice Maje trda ve*...
Pabirki iz Roža (Albrecht) ......
Pariški zlatar ......................35
Pingvinski otok tr. v..............90
Pod svobodnim solncem 1. zv.....1.00
Plebanuš Joanes tr. vez...........1.—
Pod krivo jelko. Povest i* časov Ro-
kovnjačev na Kranjskem......60
Poslednji Mehikanec ..............30
pLs
Pravljice H. Maj ar................30
Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Soku .35
Po strani klobuk, trdo vez..........90
Požigalec ....................... .25
Praprečanove zgodbe ............. .25
Patria, povesti is irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu............. .25
Ptice selivke, trda ves..............75
Pikova dama (Puškin) ...........30
Pred nevihto .................... .35
Pravljice in pripovedke (Košutnik)
1.	zvezek .....................40
2.	zvezek .....................40
Rabi ji, trda ves....................75
Tolmač. . .V.......70 Robinzon .........................60
SPLOŠNA KNJIŽNICA:
St. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 it. 2. Rado Mufnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50
St. 3. Ivan Rozman; Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105
str..........................35
št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., brol .50 Št. 5. Fran Milčisai: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, ▼eselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str.,
broš......................... .25
Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva,
111 str., broš................. 35
Št. 8. Akt št. 113.................70
Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije,
347 str., broš..................70
Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25
Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4.
slikah, 84 str., broa............35
Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja
njih, 91 str., broš..............30
Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U.
Žun, 112 str., broš..............30
Št. 14. Dr. Kari Englis: Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje,
pesmi, 112 str., broš.,...........45
Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko
Pretnar, 80 str.................30
Št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil
dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25
Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramaiska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Funtek, 124 str., broš..........50
Št. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz češeine prevel dr. Fran Bradač,
154 str., broš..................45
Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str.,
broš..........................25
Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str.,
broš...........................80
Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja .. .80 Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. -35 Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva sa bres-
.75 .60
.25
1.00 .30
.25 2 — .60 .60 .75 .50 .70 .00 .65 .35 .35 .30 1.—
.35 .90 .25 .25
.50
Umni kmetovalec ali splošni poduk,
kako obdelovati in izboljšati polje .30 Vošilna knjižica...................50
4.	zv. Kritike in znanstvene razprave........................70
5.	zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ....................70
Zbrani spisi trd. vez...............90
Poezije trd. vez...................90
Razkrinkani Habsburžani (Larish) .. .35
Revolucija na Portugalskem .........30
Rinaldo Rinaldini ......... ...... .50
Slovenski šaljivec .................40
Slovenski Robinzon, trdo vezan.....70
Suneški invalid....................35
Skozi širno Indijo.................50
Sanjska knjiga Arabska ........ 1.50
Sanjska knjiga, nova velika........90
Sanjska knjiga, mala .............60
poselne, 80 str., broš.........
Št. 29. Tarzan, sin opice..........
Št. 31. Roka roko ................
Št. 32. Živeti ....................
Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna s Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123
str., broš.....................
Št. 36. Ksaver Meško: Listki,
144 str.......................65
Št. 37. Domače živali .............30
Št. 38. Tarzan in svet.............90
Št. 39. La Boheme................1.—
Št. 46. Magola ...................40
Št. 47. Misterij duše..............1.—
Št. 48.Tarzanove živali.............90
Št. 49. Tarzanov sin...............90
Št. 50. Slika De Graye............1,20
Št. 51. Slov. balade in romance.....80
Št. 52. Sanin .................... 1.5(
Št. 54. V metežu ................1—
št. 55. Namišljeni bolnik...........50
Št. 56. To in onkraj Sotle........ 30
Št. 57. Tarzanova mladost.........90
Spilmanove pripovedke:
2.	zv. Maron, krčanski deček iz Li-
banona .......................25
3.	zv. Marijina otroka, povtost iz kar-
kaških gora.................. 35
4.	zv. Praški judek.................25
8. zv. Tri Indijaoske povesti....... .30
9.	zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska
povest iz Japnskega ... .m.. .... .30
10.	zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25
11.	zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30
12.	zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji...............30
13.	zv. Boj in zmaga, povest........30
14.	zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30
15.	zv. Angel j snžnj?f. Brazil jska povest ........................ .25
16.	zv Zlatokopi. Povest...........30
17.	zv. Prvič" med Indijanci ali voš-nja v Nikaraguo..............30
18.	zv. Preganjanje Indijskih mišjo, narjev........................30
19.	zv. Mlada mornarja. Povest	.30
Tisoč in ena noč, trdo vezana.......90
TatiČ, Bevk, trd. vez...............75
Tri povesti (Flaubert), trd. vez. .. .75
Tri povesti grofa Tolstoja.........50
Tri novele, tr. v..................90
broa..........................70
Turki pred Dunajem .............. .60
rrenutki oddiha...................40
Vera (Waldova) broš......... .35
Višnjeva repatica '{Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagor*
1rdo vezano................
broš........
Vojska na Balkanu, s slikami ____
Volk spokornik in druge povesti sa
mladino .....................
Valentin Vodnika izbrani Bpiii
Vodnik svojemu narodu ........i!
Zgodba Napol, huzarja rez.......
Zmisel smrti .............
Zadnji dnevi nesrečnega kralja Zadnja pravda, trdo vezana
Zadna pravda ...................
Zmaj iz Bosne..................
Zlatarjevo zlato .................
Za miljoni,
Ženini naše Koprnele .............
Zmote in konec gospodične Pavle Zgodovinske anekdoti Zločin v Orsevalu 2lC str.........
Zbirka »lovenskih povesti:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo......35
2.	z v. Hudo brezdno................35
3.	zv. Vesele povesti................35
4.	zv. Povesti in slike ............ 35
5.	zv. J&tudent naj bo. Naš vsakdanji
kruh .........................05
Zbrani spisi za mladino (Gangl):
1.	zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove-
sti .............................
2.	zv. trdo vezano. Pripovedke in pes-
mi ...........................50
3.	zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove-
sti ...........................50
4.	zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove-
sti .............................
5.	zv., trdo vezano. Vinski brat.....50
6.	z v. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50
Umetniške knjige s slikami za mladino:
Pepelka; pravljica s slikami......1.60
Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00
Sneguljčica; pravljica s slikami____1.00
Trnoljčica, pravljica n slikami.....1.00
Knjige za slikanje:
Mladi slikar ..................... .75
Slike iz pravljic ..................75
Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom:
Mlada greda ....................
Mladi umetnik .................. 1.20
Otroški vrtec ................... 1.20
Za kratek čas ................... 1.20
Zaklad za otroka .................ijjo
IGRE :
Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj .60 Burke in šaljivi prizori, eno in
več dejank ...................8f
Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščina. Trpini........1.00
Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Divji lovec. Narodni igrokas s petjem
v 4 dejanjih.................50
Eda, drama v štirih dejanjih........30
Hlapec Jernej, v 9 clikah...........50
Mati, Meško, tri dejanja...........70
Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ............................
Starinarica, Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokas v štirih slikah.. .30
Sovražnik žensk, enodejanka,.......35
Tončkove sanje na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60 R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) voz..............45
Revizor, 5 dejanj trda vezana..... .75
Ujetnik careviue, veseloigra ▼ 2
janjih ........................80
Veronika Deseniška, trda ves.....1.60
Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih ........................ M
Naročilom je priložiti demar, bodisi ^ gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, re-komandirajte pismo-
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniktL Knjige pošiljamo pošto in o prosto.
"GLAS NARODA"
SLOVENIC PUBLISHING OO
!
1 82 Cortl&ndt St.,
1 >•• -C-	' : T J: ..
j	'v
GLAS NARODA, IG. MARCA 192G
I
Henry Morg«;
LA BOHEME
Slike iz življenja, ciganov.
(Nadaljevanje.)
—	K »in grewte, gospod? — ga
je vprašal vrajtar in u*u nastavil
—	KM. U. . . je odgovoril u-
metnik,
—	(ja ni dom
ci, ki so bile videti, da vedno nekaj i.šeejo, je dajad njegovi fiz-io-nogmiji značaj blažene mirnosti, kot jo opaeujemo pri seminaristih. Njegov obraz je imel baarvo stare slonovme, ra^en lic. po katerih so bile posejane pike z barvo ometa-ne opeke. Njegova usta so bila videti, kot bi jih narisal učenec os-
—	Pa gospa ?
—	.le tiuli ni: naročila ?«ta mi, novnfh pojmov slikarstva, ki «*> ga
naj re«*em enemu njunih prijate-
1 jev, >ki ima priti zvečer k njim, da *ta sla na obed v mesto. Ce čakata vas, — je nadaljeval vratar, — je tn naslov, ki sta ga pu-
dreigali pri delu v komolec.
Ustnice, malo prirvihane -kot pri zamorcih, so puščate prost pogled v zobe. kot jih ima lovski pes, in podbhadek se mu je zadeval ob
stila; — in pomolil je Schaunar-' dve gubi bele zavratnice, Iri je si-: i ko .Vk ivapirja, na 'katerega je lila z enim koncem v zvezde, medtem ko se je drugi sikoraj zarpicil
brl napi%al njegov prijatelj U.:
—	Šla sva obedovat k Sckaa-nar«lu, ulica. . . štev. . . pridi tja!
—	lmeuiitno. — .pravi ta, odha-jaje, — če se vmešava slučaj, igra »"•ifcd'ne »burke
^•htMinaxd we je tedao opomnil, da se nahaja pre.v blizu male go-Ktikiice. kjer je jedel dvakrat ali trikrat za ne prevelik denar; obrni! se je pnoti temu poslopju, stojiš" emu na chassee du Maine in znanemu pri nižjem cigaiwtvu pod imenom "Mati Cade*'\ To je bila kuhinja, kjer so bili gostje vozniki * ce »te v Orleans, pevke iz Mont-parna^sea in mladi začetniki iz gledališča Bobino. SHkaraki številnih ai«telj«*jev iz bližine L/uxen-bonrga, avtmrji ne'HTiilanrh del. ma-7j\r i in Hi er i jo zn iti ea-aopisov prihajajo ob lepem letnem času v oboril obedovat k Mamici Cadet 'znameniti po svoji aaijeji sr<eklja»i«ni, po svotjem avtentičnem ki lem zeljaj -in po nekem *la-bem v an, ki diši po k rešilnem kamnu.
Sehaunard je sedel v "gozdič'*: tako imeuujejo pri Mamici Cadet redke li-?tovje dveh ali treh rahitičnih dreves, ki se dotikajo s svojim boleh ni m zelenjem st ropa v lopi.
Pri moji veri. tem slabše, — je rekel Schamiard sam pri sebi. — I-všteno >e lwm nabasal in dobro napil.
In ne da bi se dalje obotavljal, je naročil juho, pol poreije kisloga oeija ifli dvakrat po pol poreije zajčje sesi-kljanine; zapazil je bil namreč, da pridobi pri vsej por-oiji vsaj četrtino, ce jo naroči v dveh delih.
Pri tem naročilu se je obrnil nanj j>ogl«vl mlade že-irske, belo oblečene, s pomarančnimi cvetovi v laseh m plesnimi čevlji na nogah ; im i tiran čifikast pajeolan se ji je v M |»o rama-h. za katere bi bilo bolje, da so ostale v ineognitu. Bila je pevka z gledališča Mont-pama>se. ki si izza njegovih kulis prišel t ako rekoč v kuhinjo Ma mice Cadet. Prišla je bila v pav-zi "Lucije" na obed m je v tem tronotku dokončarvala s polovico čaiie .kave *voj diner, sestavi jen Mključno iz me »rtičoke z oljem šn je*ihocn.
—	Dve porciji zajčje sesekljali Lne. pasja vera, — je tiho rekla deklici. ki je služila za natakarico, — ta mladi mož pa se dobro hrani! Koliko sem dolina. Adela?
—	S tiri jjroše artičoka, štiri pol eaie kave in en jbtoš kruh. To je skupaj devet groSev.
—- Nate, — je rekla pevka in je *ro«4ole odšla iz sobe: O ljuba v vroča. Bog mi jo je -vdihnil.
—	Glejte, ta ubira visoki a, — je rekla nato skrivnostno oseba, sedeča pri i>.ti mizi ko Schaugnard rwipol skrita za nasipom starih knji*.
—	Ubira ? — je rekel Sehaunard — jez mislim, de ji bolj zaostaja. Tudi je prav eirdno, — je pristavil m s pnstom pokazal na krožnik iz katerega je bile Tin« je de Lam-mermoor jedle svojo erticoko, — da konservira svoj felset z jeeri-hom.
—	To je teres hude kisline, — je pristavila oseba, ki je bile začela pogovor. — Mento Orleans proezveja tako, de nžive po pravici velik jšavm.
Sehaunard m je pedljivo 'ogledal tega čudeke. ki ge tako spravljal v razgovor. Nepremični
h »( okih HHKirih o-
v zemljo. Lapod ogoljene Wobučine s čudovito širokimi krajci sc se nut ucipali lasje v modrih slapovih. Iz zevajočih žepov površnika so gledali zavoji papirja in brašur. Ne da bi se zmenil za o-pazovanje, čigar predmet je bil je zeužival zelje in pogosto' dajal na glas znamenja zadovoljstva. Pri jedi je čital staro knjigo, k» je ležala pred njim. m jc delal v njej tu pa tami opombe s svinčni-kom. ki ga je nosil za ušesom.
—	Slišite, — je nenadoma vzkliknil iSehaunard in potrkal z nožem ob <"'&so, — in prazen zajec f
- Gospod, — je odgovorila deklica, prišedši s krožnikom v roki, — ga ni več; to je zadn ji in naročil ga je ta gospod, — je pristavila in položila krožnik pred človeka s knjigami.
—	Vraga! — je vzkliknil it-metnik.
In bilo je> toliko melanholičnega čustva prevare v tem "vragu" da je bil mož s knjigami globoke ganjen. Porinil je vstran nasrp knjig, ki se je dvigal med njim in Schaunardom ; postavil je krožnik med oba m dejal z najlepšimi strunami svojega glasu:
—	Gospod, vas smem prositi, da bi delili to jed z menoj?
—	Gospod, — je dejal Schau na rti, — nočem vas oropati.
—	Or.opaii me boste torej ve selja. da vam ustrežem?
—	Ce je stvar taka. gospod. . Tn Sehaunard je porinil preden; svoj krožnik.
—	Dovolite mi, da vam ne po nudim glave! — pravi tujec.
—	O, tega pa ne tnplm, gospod'
—	je vzkliknil Sehaunard.
Ko pa je potegnil k sebi svoj krožnik, je opazil, da mu je postregel tujec .uprav z onim kosom ki je reke4, da ga hoče obdržat* zase.
—	No, kaj mi potem gode r vljudnosti? — je godrnjal Schau nard sam za.se.
—	Če je glava najinienftnejš del pri č-loveku. — je rekel tujec
—	pri izajcu pa je najzanikamej ši. Tudi imamo veliko ljiidi. ki je ne morejo trpeti. Pri meni je pa stvar drugačna; jaz jo obožujem
—	Potem mi je zelo žal, da str se je oropali zame, — je reke* Sehaunard.
—	Kaj? — oprostite, — je rekel mož s 'knjigarni. — *giavo sen1 obdržal jaz. Imed sem celo čast. vam pripomniti, da. . .
—	l>ovolite, — pravi Sehaunard moleč mu pod nos svoj krožnik
—	kaj pa je ta-le kost
—	Božja pravica, kaj vidim'
0	Bog! Še ena glava! To je bice-falen zajec! — je vzkliknil tujec
—	Bice. . . je rekel Sehaunard
—	... falen. To je iz grškega Gospod de Buffon, ki je nosi1 manšete. zares navaja primere za to posebno?*. No, pri moji v err aejevoijpn nisem, da sean po jede1 fenomen.
Radi tega ipripotljaja se je razgovor def initivn'o raizvozljal. — Sehaunard, ki ni hotel zaostajati v uljudnosti. je naročil še en li ter. Mož s knjigami je dal prinesti drugega. .Sehaunard je ponudil solato. Mož s knjigami je naroči deeert. Ob osmih zr^čer je bik) 6 pnucnih litrov na mizi. Pri razgo voni ju je pripravile odkritosrč noKt, obilno namočena t vinom, do tega. da sta si posedala svoj živ
1	jenjepts, in poeneie ste ee še te
ko dobro, kot bi se ne bila nikdar ločila. Ko je bil slišal Schaunar-dovo izpoved, je mož s knjigarni povedal, da se imenuje Gustave Colli ne; bil je po poklicu filozof in je živel s tem, da je dajal lekcije iz matemaltike, sholastike, botanike in več drugih ved na 'ike'.
Malo denarja, ki ga je tako zasluzil s poučevanjem po hišah, y, porabil za to, da je kupoval stare knjige. Njegov oreharqt površnik 40 poznali vsi starinarji na obrežju od mosta de la Concorde do mostu Sv. Mihaela. Kaj je delal s vsemi temi 'knjigami, ki jih je bilo toliko, da bi življenje enega čk>vfkyr komaj /zadostovalo, da jih prečita, tega ni nihče veden in on sam je najmanj vedeL A ta -mesna navada se je raosvila pr' njem v pravo strast. In če je prišel zvečer domov in ni prinese1 kake nove knjige, je prikrojil nase Titove besede in rekel: — Dan •cm izgubil. — Njegovo prikup-ljivo vedenje in njegov jezik, k', je bil mozaik vseh slogov, strahovite besedne igre, k katerimi je -repletal razgovor, .so zapeljale Schaunarda, da je takoj prosil "ollinea za dovoljenje, da sme pride jat i njegovo ime onim, ki so 'bi-i v tistem znamenitem seznamu i katerem smo že govorili.
Ob devetih zvečer sta šla od lxamiee Cadet, oba precej natr-kana, s korakom ljudi, ki prihaja-o z razgovora s steklenicami.
< lotline je ipovabil Sehannarcla na kavo. in ta je sprejel ponudbo "•od ipogojem, da bo on plačal pi
POROKA CONSTANCE TALMADGE
—	Ouj, Klim, zakaj tako goniš konja
—	Saj ga ne gonim ; sam je začel teči, >ga ni mogoče ustaviti. . . Žival ima pač veselje, da ima take noge.
—	Lažeš, ljubi prijatelj, lažeš, a resno ti svetujem, vozi počasneje ! Pritegni konja! Ali slišiš? — Pritegiii ga!
—	Zakaj?
Išče. se JASEfZ, TROILA ki je bil pred par leti v državi Michigan. Pri nas je zanj pismo od njegove ?»stre Marija Troha, Pod-pleče štv. 14, Circhina, Friuli, Italy.	(i?x 16.17)
je jKioblaščen pobirati naroč-ijno, kakor tudi naročila za o-
Tch težkoč se sedaj lahko hitro znebite s pomočjo novega zdravila.
("e vam vnš idravnik 5e zdravila, kar pojdite

i'ii m 1 ImiSŠS&ži
UHOCRWOOD A UNOSBWOOO. _X._V.'
Žiiana kinematografska igralka Constance Talmadge -se je poročila z uglednim Škotom A. W. ilclntoshem.
A. P. Čehov:
Bo jazi jivec.
jemljemerec Gljet Gavrilovič si po»kn^il zakriti ušesa .s plaščem. Smirnov je dospel do železniške — Nikjer človeškega stanovanja! - —	. . ( postaje Guilu.šlki. l)o posestva, ka- Ce tu človeka napadejo in oropa-
ačo. Stopila sta v-kavarno na rue mor ja bi .poklican, da bi nekaj jo. ne more zvedeti o irjem nihče. Naint Germain 1'Auxerrois. ki je izmeril, se je moral peljati z vo-' pa če bi streljal s topovi. Tudi voz-mela za zjnamenje Monmsi, bo- /om š<- .trideset do š-tirideset vrst.jnik ni vid«ti prav zanesljiv. Ka--a	^ui^ha.	(Če ni voznik pijan in če niso ko-1 ko orjaški hrbet ima! Če takle ju-
V trenotku ko sta stopila v ka-(rlji taka kljuseta, ni do tam niti j nak le s prstom poti pije kartere-varno, se je bil uprav razvil živa- trideset vrst: če pa je voznik v ga izmed nas, je že izgubljen! In hen razgovor med dvema stalni- (rožicah in so mrhe trudne, potem kako divji obraz ima!
ma gOs-toma lokala. Eden izmed pa je seveda celih petdeset vrst.) j __j^j prijatelj. _ je
Tjiju je bil mlad človek, ki se mil' — Povejte mi, prosim, ali je ' vprašal zemljemerec. _ kako ti
e popolnoma izgnrbljal obraz v mogoče dobiti tukaj poštne kon-' je jia jrae >
velikansko grmičevje mnogobarv- j(> ? — je vprašal zemljemerec že-' ne brade. Kot. antiteza 'k tej obil- lezni'kega čuvaja, nosti las na bradi, mu je bila pre-' — Kakšne konje? Poštne kon-?god<nja pleša razgalila čelo. ki je jc ? V okolici sto vrst ni mogoče >ik> podobno kolenu in na kate- dobiti niti psa. kaj šele poštne -em je skupina lais, tako redkrh konje. . . Kam pa sc hočete pel jala si jih mogel prešteti, zaman 'i?
poskušala, pokriti ?0.]-0fo. -\a sebi — V Djcvkino. na posestvo ge-e imel črno obleko z ogoljenimi nerala Kohotova. comolci; če je dvignil roko previ-' — A tako! — jc menil čuvaj in ^vko. si videl vetrila na rokavih zazdehal. — Potem pojdite vendar H>d pazduho. Njegove hlače bi bi- tja za poMtajo: na dvorišču se do-e mogle biti črne, a njegovi cev- stškrat "ustavljajo kmetje. ki ji, ki niso bili nikdar novi, so na- sprejemajo potnike, nravili — tako jo bilo videti —1 Zemljemerec j«* vzdihnil in i>o-*e večkrat pe« pot Večnega po-, časi odšel za. poslnqije. Po dolgem potnika oiko4i zemlje.	ji-kanju je našel kmeta, ki je bil
Sehaunard jc opazil, da sta se 1"° dolgem pregovarjanju in o-oozdravila njegov prijatelj Col- m »ho vanju pripravljen, vzeti ga ine in ta mladi mož z veliko bra- na VOi:- Je krepak človek, mra-lo.	tčen, osepničasit v rjiztr^rani ■suknji
—	AH poznate tega gospoda f in v	iz ličja.
—	je vprašal filozofa.	' ~ Vra- vedi- kak<> nerodno te-
„:x	^	., . lego imaš! — je zbadljivo rekel
—	Frav nic; — je odgovoril ta ; .
—	.samo včasih ga srečam vknjiž-'"	kf> J>	na voz"
uici. Mislim, da je književnik. f~ ^ ni rao^'e niti ra/'1^'itK Tr . ^ . , , , . ——— kje je zadnji konec in kje je spred
—	Vsaj tako obleko ima, — je
odvrnil Sehaunard.
Oseba, s katero je govoril mla
li mož. je bil človek kakih štiri-1
lesetih let, ki mu je bilo usojeno.
la luure od srčne kapi. kot je ka-
'.ala debela glava, pogreznjena ' ,J,
neposredno me dobe rami. Čirtal V . ^ .	,
. , , ....	mi luseM. Ko se je vzravnal voz-
il mu v velikih črkah idijotstvo'	, . - . ..
.	, ,	jink na svojem sedežu in udaril z
ia potisnjenenn čelu, pokritem z ,--	i • • .	i.
1	i lue.em po konju, je ta samo ne.ko-
uajnno črno čepico. Ime mu je bi- hjj^ stresel
o gospod Moutoi^ in je bil urad-' ____,-	,
....	' ,	. 2anerjati in mu je dal se en uda-
nk pri zupan^t\-u IV. okrožja.
i preti pisal lekarno in kupite steklenico Zove s»- N"ucr;i.-T<>n«'. •• prijetno za vživati in celo mesečna vas stane okrog $1.00. t"*e trpite a slahi prebavi, ste zaprti, vas nape-ja po ol>eclu, imate glavobol, l«-na jetra 1: s*al» dtih, vam je jezik umazan, li če se slabo poOutite, ste utrujeni in izčrpani ^jutro. poskusite Nuga-Tone. sto bo hitro učinkovalo. Nufra-Tone vam
nji. . .
— Kaj ])a jc treba še razločevati.' Kjer ima konj rep, tam je spredaj, in kjer sedi vaša milost, je zadaj.
i Konjič je bil mlad. a suh. z raz-
mi u.'»g£ rti i in raz«*r:zeni-
ni
cjer je vodil imenik umrlih.
—	Gospod Rudoilf, — je kričal ' gla-om .skopljenca in stresal mladega moža, ki ga je pograbil •a gumb na njegovi suknji. — ho-•ete, da vam povem svoje mnenje? No, vsi ča^opi« niso vredni poče nega grosa. G-lejte, snipozicija : — sem družinski oče, kaj ne? — — Dobro. Hodim v kavarrao. da igram domino. Sledite dobro mojim *zva janjem!
—	Dalje, dalje. — je rekel Ru-lolf.
—	Torej, — je nadaljeval očka Mouton, poudarjajoč vsak stavek z udarcem s pestjo, ki je stre-tal vrčke in čase na mizi, — pride mi v roke časopis, dobro. . . Kai *idim? Eden reče belo, drugi črno, in podobe« miš maš. Čemu m? :e to? Sean dober družinski oče. ki hodi v kavarno. . .
—	... da igra domino. — je na-laljeval Rudolf.
(Dalje prihodnjič.)
rec, je vors zaškripal m začel tre-peitati kakor v mrzlici. Po tretjem udarcu se je pričel voz majati; po četrtem se je premaknil z mesta.
—	Ali se bomo peljali tako ves dan? — je vprašal zemljemerec, ki je čutil, kako strašno t res oz in se jc čudil ruskim voznikom, ki ->e vozijo tako polževo počasi in pri tem puste, da se voz tako trese. da se obrača duša v telesu.
—	Bomo že prišli! — je pomirljivo d go v or i I voznik. — To je mlada, vztrajna žival. . . Le počakajte, da pride prav v tek; potem je -skoro ni mogoče ustaviti. No. no, hej. hi!
Ko .se je odpefljal voz s postaje, se je že pričelo mračiti. Na zem-Ijemerčevi desnici se je razprostirala temna, zamrzla ravnina, kakor daleč je bilo mogoče videti. . . Kdor se je vozil po njej, se je prav gotovo izgubil bogve kam. Bilo je brez ve tm®, a mrzlo, zelo mrzlo vreme.
—	Moj Bog, kakšna pustinja je tu! — je pomislil zemljemerec in
—	Meni ? Klim !
—	No. torej. Klim. kakšne razmere p^i. vladajo tukaj pri vas? Ali je nevarno? Ali je tukaj kaj roparjev ?
—	Nobenega, s tem nam je Bog prizanesel. Kdo pa naj tu vendar ropa ?
—	No. to je seveda lepo. da n; tu roparjev. . . Vendar sem vzel s seboj za vsak slučaj tri samokrese, — je lagal zemljemerec. — In proti samokresom se braniti z us-j>ehom, ni mogoče, veš. Dvanajst roparjev se ne bojim.
Temnilo .se je bolj in bolj. Naenkrat je zaškripal voz Ln zacvilil. se s+tresel in zavil kakor proti la>.tni volji na levo!
—	Kam me neki pelje ? — je pomislil zemljemerec. — Vedno je vozil naravnost, in sedaj naenkrat na levo. Končno me zapelje, lump, v kako goščavo Ln . . . Kaj takega se ne zgodi redko.
—	Čuj, — je rekel vozniku. — torej ti praviš, da tukaj ni nevarno ? Zelo žal mi je. Zelo rad se namreč tepem z roparji. Sicer sem videti suh in slaboten, vendar i-inani medvedjo moč. . . Nekoč so nic napadli trije roparji. No. in kaj meniš? Enega sem vrgel tako. da je izdihnil svojo dušo. ali raz urneš; in druga dva sta bila poslana radi napada v »Sibirijo na prisilno delo. Kje dobivam tako moč. sam ne vem; z roko primem tako postavnega človeka kakor si ti in ga zaženem ob tla.
Klim >*e je ozrl na zemljemerca. se odkašljal in udaril konja.
—	Da, moj dragi, — je nada* ljeval zemljemerec. — Vsakdo naj se boji spoprijeti se z menoj. Nc le. da ne ontane roparjeva noga ali roka cela. vrhutega se mora zagovarjati tudi pred sodiščem. Kajti dobro sem znan s sodniki in policijskimi uradniki. Jaz sem državni uradnik, in država skrbi, da mi nes tor kdo kaj žalega. —£toj! Stoj! — je zakričal zemljemerec nenadoma. — kam me pa pelješ? Kam, kam?
—	Ali ne vidite? V gozd vas peljem.
—	Saj me pelje resnično v gozd — je pomislil, zemljemerec. — Kako sem se prestrašil! Toda nc smem kazati vznemirjenja. Ne sme opaziti, da se bojim. A zakaj se r/sre tol'kokrat k meni? Gotovo namerava kaj slabega. Prej je vo zil čisto počasi, korak za kora kom, sedeti pa tako podi.
NAZNANILO.
; Rojakom v Chicago, III., nazna-injamo, da jih bo obiskal naš za-topnik
^	. .. .	,	Mr. .T. FABIAN,
—	Ker se pripeljejo od postaje , .
še š*tirje tovariši, naj nas dojde-
jo. Obljubili so, da me bodo do-, . .... ...
-v . ^ , ........igla-e m knjig«.', ki jih ima "Glas
sli v tem gozdu. Vožnja z npnn "	.
, _- - . .v „ .	, " . i Naroda" v zalogi.
bo prijetnejša. Vsi so mladi m i _ . ,	,
-	• , .., .	Rojakom ga tolklo priporočamo,
krepki, vsak izmed njih ima samo.	_	' .
L-»-at* V lo- 7 i » - Uprava "Glas Naroda". K.res. . . Zakaj pa se vedno obračaš,_________
ii sediš nemirno kakor na iglah ? j Zdravniki pravijo, da slaba pre-Samokresi. . . Če hočeš, jih vza-! bava in zaprtje povzročajo mem ven in ti jih pokažem. Ce!	mnoge bolezni,
hočeš. . .
Zemljemerec se je hlinil kako -Vi iskal po žepih. Toda v tem t.re-nrtku -e je zgodilo nekaj, česar v svojem strahu ni mogel razumeti. Klim je skočil nenadoma /. voza in bežal, kolikor je mogel v goščavo.
Pomoč! — je kričal, pomoč!. 4	.. . , , ...
J	. | ..... . aj,. novo življenje ln voljo, čudovito i»o-
zemi konja in voz. ti prokleti va?-° mo<k in vstrajnost. i>aj«> trdno.
li.,.	.	, ožjvijajtH-e spanje, dober tek. stimulira
nudoljnez, samo ne umori mene! j-tra in regulira Obisti. želodec ill C-reva. Ilitri koraki, ki so se oddal jeva- I osVnslt*- sumo Par ^ se ne
.	; oste počutili l>oljši in zgleda 1 i loljsi. »«•-
ti, lomastenje po suhih vejah —1 it. ostanek zavitka lekarnarju in on
in nato je bilo vse tiho. Zemljemerec, ki ni pričakoval tega. je predvsem ustavil konja in .pričel oremišljevati.
—	Zbežal je. . . Tudi on se je prestrašil. ne:imnež! Na. kaj pa
naj sedaj storim* Dalje peljati se' P 0 Z 0 T Čit&tčIlL ne morem, ker ne vem poti: tudi;	*
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda*.
■viiri »m,vrne vaš denar. Izdelovalci Nu-jr.i-Tone tako dobro vedo, kaj Ista stori takih slučajih, da pr! moril jo vse lekar-arjo jamčiti isto ln povrniti -vaš denar, e ni^te zadovoljni. Prioropoano in napro-aj v vseh dobrih lekarnah. —Adv't.
(Nadaljevanje na 0. strani.)
ALI VESTE —
da si je jugoslovanski kralj pred kratkim ogledal novo poslopje Narodne Banke ter se jako laskavo izrazil o ujm ? Ali veste, da .naprav lja čisrti turški to'-ak, ki je finega duha in okusa ter prepeljan iz razdalje 3000 milj [rtr suhem in vodi, Ilelmar najbolj vredne ameriške cigarete?
PRVO
SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO
s parnikom "PARIS" 10. aprila 1926.
DRUGO SKUPNO POTOVANJE
s parnikom "PARIS"
22. maja 1926.
Potnike bo spremljal naš uradnik prav do Ljubljane. Pazil l>o na prtljage in slinhil posebno na to, da b«*lo vsi potniki udobno in brez-skrhuo potovali.
Na razpolago Imamo posebni oddelek za naše potnike, najboljše kabine v sredini parnika z 4. in C. posteljnini.
Vozni list stane do Ljubljane $110.77 z vojnim davkom in železnico vred, za tja in nazaj pa samo §200.00 in $5.00 vojni davek.
Vsi potniki, ki so se kednj vozili s tem parnikom, so bili zadovoljni t vožnjo, kabinami, brano. |»ostrežbo, sploh z vsem tako, da so ta par-nlk tudi drugim priporočali.
Kdor želi potovati, naj se obrne za pojasnila čimprej na:
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street
STATE BANK
New York. N. Y.
Slovensko - Amerikanski Koledar
za leto 1926.
je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili.
Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen.
Cena mu je 50c.
Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order.
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00*
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street	Hew York, H. T.

• '


C LAS NARODA. 10. MARCA 192G
BELE ROŽE
ftOKAN V DVEH DELIH.
Za m01u Naroda" priredil 0. P.

(Nadaljevanje.)
Na k<ij takega ni mislila dotedaj, ne. Kako, da ji je prišlo to naenkrat na mlsiil? Kiako prdo, kako «tra»io je imeti take misli! Ali je ti^,<> učiti, da ne d<>la le dejanje, temveč že nii-sel sama morilca? Seveda, pri tem ji <ni prišlo na tuUel, da je t-udi njena, bolestna želja. na iknjea avojo s^-,tro, proti zapovedi? Ne ubijaj! Želeti vmrt Iris, njrme m »tre! O, če bi bila lr!s mrtva!
l>a. če bi bila! Potem bi bilo konec vsega njenega jada. Potem .•i <»«• zavzela Sigrid za mailega Erika iter n*u .stire-gla noč in dan. Mar-
pričel občudovali njeno požrtvovalnost im koneono bi jo celo j i el Ijirbiti koi ni nvkdar ljubil lrLs in zavtzeia bi .svoje mesto ob m ugovi strani, kaie.ro je ona le onečavtila s (svojim skrivnostnim iz-v«»tow in izposojenka imenom.
Ne, ir.> -j»!oh ni bila njena >e^tra. Pol^.stra mogoče. pi*itepen-
-pnjeia iz WHm.iljenKaj jo je torej Iris brigala 1 Važno raz-iw.ije Španija j«- poikniko ta pomislek C-jMo v ozadje m če bi bila h - m.tva . .. K.Jco pa bi mogla irk umreti tako mlada, polna živ-lj"tij*Ke sile, 4ako »trava na teieMi >n duJiu*
>M( da. nrsreča bi s? lahko pripetila, kajti človeško življenje je <• Iv.sn«- ( d različnih stvawi. Vsled tega ni bila tudi Irrs varna pred tako n< rtvo, — a kijub temu bi mogla na drugi strani umreti kot .»ikd. Nc, o takem slueaju se laiiko razmišlja, a ie ne sme računati n j'm. « iovenko zivlj»nje je v ožj-ih rokaii in če bi hotel človek nepr. Maiio misliti na to. kaj v>e bi liani lahko vzel svet, bi postali kmalu v-š blazni.
Po par muiutah popoJne ohromelosti je skočila, na <noge, z razgaljenimi tiči.
Kuj. kako grdo. — »i je rekla, — kot da se Jioee namah kz-m uiai teli misli, (irdo in nevredno. In jaz Nem Vitbska! Res se ji je ]>'. j'erilo obvladati svoje milili in j>a>talo ji je lažje krog srca kot ;i je h Jo /ie več mewecev. Z globokim vzdihom se je ozrla naokrog ^ ; ..•!<• Kdaj j<- zapaizLIa, kako lepo je pod temi visufcimi drevesi, v t »mi ozra«"'ju, poltaem cvetličnega vonja.
A mesta, kjer je stala, se ji je razkrival pogled na grajsko te-irfs«. Ta pogled j»a na vzbudil v srcu Sigrid nikake zavisti. Ni bila NebK-ua in pohlepna j>o posvethem blagu, kojega ]K>manjkaiije bi vzbudilo v njem .srcu i.eplememta čustva. Njeno srce je gorelo za lastnika tega i>oiK>sn.*ga, starega posestva, ne za 'njegovo lastnino.
0.	I k.o- je ol -odila samo sebe, je past a ho v njej naenkrat čisto tiho in mimo in to jo je zavedlo k domnevi, da je premagala .samo «ebe in ■ i.i je s pr«*stano sknšnjaivo vrgla od sebe vse, kar jo je kedaj tla-«■•»". To ji je dalo doibrodejen občutek miru, tišine pred viharjem.
Blagodejna svežo** jutra je pričela šele tedaj delovati na njene / ve« ter s« ni brigala zato, če je to pomirjevalno sredstvo zdravilna studeučniea ali omamljajoč morfij.
•Sedla je v senco hia.sta na kaanenito klop ter pričela razmi.šlja-
ii	P ud v on je morala razvezah nevredne spone s Spanijem ter mu <U>ka..-.ati. da je bila pustolovska pcv. st onega postopača v Rimu iz-
iii	d jotina in nič drugega. Skoro smejati <se je morala, ko je raz migljala o tem. <La ji je zaljubljeni Spini v prvi uri \se iizdal, kar je i 'ela v t asa izvtdtti od njega. Seveda v povsem drugačni obli-•i'. S. «laj je imela ona orožje v roki in služilo naj bi ji :za to, da dobi /ofH-t prostost. OxH) \lrugo, osveta, del uničevanja, jc ležai-o za njo, — za vedno.
Vračala je pioti gra.hu Ko je zavila v neko raajlwvo alejo, ji .ie prišel na>pix>:i par: zdelo -e ji je, da sta Puk*ij-. in Boris. Ker b ia razo lože mi za kramljanje je stuplla Sigrid za grmičevje, da spusti par mimo. Ni pa bil Bork. ki je spremljal svojo ženo na ju-:»auji promenadi, — kajti zanj bi bilo to nemogoče, — temveč oper-:i: p« vee. Ranio l>nxl skrivališčem Sigrid je oibstata ruk.sija ter '/.kliknida energično:
Velika strast! Kaj je to? Zdi se mi, da jo vzeli v najem 1 umetniki m pesniki ali pa je le izmišljotina, ena onih laži, katere se |*>n»vljA ck! ust do ust.
Ne lairginja, — to je velika resnica, — se je gladil odgo-\ "i\ — Resnic*, iki os\etli marsikaj, kar bi bilo drugače grdo.
—	Torej vi vrjaniete v to *
—	I,i zaikaj ne? Moj poklic je predstavljati to veliko strast človečki in umetondu.
-- In ladilega . . .
IVavi umetnik n.ora predvsem vrjeti v svoj poklic, knegbija. Mene m bed., dovedia do trga da se poslužim otetoječega daru. da služim v ak da n ji kridi, pač pa peklie in prepričanje.
—	Kako čudovito, — je rekla Fuksdja naivno. _ Jaz sem mi-.ia, da moj poklic pridobiti si visok naslov. Vrjela nisem nikdar v vrednost tega naslova.
To > ravno, kneginj«. Jaz verujem z dušo in telesom v to veliko strast, katero zanikuje<e .
—	Torej Me jo spoznali?	_
—	V teoriji da. /A\ pa se mi. da tudi v praksi.
—	Vi se šalite.
—	-ala in resn-ica sta sorodniei, kneginja.
—	Neumnost.
Par je odšel naprej.
Ko sta zavila Fuksija in pevec krog vogala aleje, je hotela Si-sr.d nadaljevali svojo pot, a ie sta se Mižala dva dnuga, katerih ni »."tela Sigrid vreča t i na noben način: knez Višjegradski s svojo že-io. — m z ledenim občutkom v .-reu je stopila Sigrid .zopet za grm
Knez jc držal tsvojo desno roko krog nežne postave Iris in tako ra sla po aleji navzdol, niti ma;lo sloteč, da ju opazuje dvoje mr-lih. modrih oči tz Učnim izrazom volka, ki preži na svoj plen. Radi ra zdaj j« ni mogla Sigrid sliiati, kaj sta go voiila, a lahko je bilo liga liki na temelju bhvtočega pogleda, s katerim je zrla navzgor proti močnemu možu. katerega je sreča tako čudovito pomladila. Iz-
1.u	glcJwke melanholije na njeigovem lepem obrazu Je ixipolnoma i. J*ini| in vrn^ se mu je ona soLnčna narava, ki ne pozna nobene -ahrbmosti ter je tudi ne išče pri drugih. In tedaj se je sklonil navzdol ter poljubil Gladka usta. Kot blagoslavljajc je poglailil nato svetle lase glavice, ki se je naslanjala na njegova .prsa.^Nato sta pi ikorakaLa vedno bližje in bližje, v živahnem pogovoru, dokler ni -krita po^kiialka rasun^a bosed.
—	Sigrid je bila včeraj zvečer tem bolj ljubeznjiva. Marcel, — > slikala reči lri*.
—	To d< !a tvoj upliv, draga, _ se je glasil prija»zni odgovor.
—	Preje, ko je mama še živela, je bila Sigrid vedno tako ijuba ji <lobra, — jc nadal^evaka Iris. Nikdar ni govorila tako, kaj jo je izprcraemlo in |az n»em hotela izailrti njenega zaupanja. Želela ,«a bi, eia bi našla Sigrid taiko srečo kot jaz. Bojim se pa, da je slika
SAMO SEST DNI PREKO
z ogromnimi pašniki na 0lj2
FRANCE 3. APRILA
PARIS 10. aprila.	FRANCE 24. aprila.
MAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin* tretjega razreda z umivalniki in tekočo vod« za 2, 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pija£a.
19 STATE STREET
NEW YORK
ALI LOKALNI AGENTJe
El
Hretanje parnikov - Shipping New*
HPS*
—	Xo, mogoče bo vendar š<> prišel kak PigmaCion, ki 1k> oživil ro GaJate.jo ter ji vrnil izgubljeno. — je rekel knez smehljaje. — Zaenkrat pa se vendar ne bo mogla upirati tvojemu vzgledu.
—	Mojemu vzgledu. Marcel! Ne delaj me nivimurno, — se je smejala Ir.s, vsa sr«čna. — Kaj najdeš na meni? Nisem mogla do-se<laj dognati tega.
—	Na tebi najdem .v>e. kar lahko ljubim in moram ljubiti, draga. To je najbolj priprosto in naravno pojasnilo.
—	Natančno kot .pri moni, — je vzkliknila Iris s takim navdušenim presenečenjem, kot da je ravnokar napravila veliko iznajdbo.
Sigrid ni cula ničesar več. Bilo pa je tudi dosti, da se prepodi meglo samoprevare ter vzbudi v njeni duši vse demone, ki >o zapi-iili svoje ostre kremplje v njeno srce ter vir-i novega i?truj>a v odprto rano. Ob tej uri pa je dobri angehj Sigrid jokaje pokril svoj »braz ter se umaknil siLi. kateri je dosedaj zapiral pot k temu mla-lemu t^rcu, ki jc podleglo.
^
Zivij« nje na g:-adn je bilo v iirihodnjih par dneh vese'o in zabavno. Krasno vreme je omogočalo izlete na vodi in na kopnem. Profesor, ki je 0>tal iui gradu je brskal po arhivu gradu ter spravi! na dan mar>Lkateri vain i dokument. Izprovl si ^ tudi pravico, da me obelodaniti te zaklade. Po-gosto je naš/l pri tem Spinija kot sodelavca. kajti Sigrid se je slednjemu izogibala bolj kot je smatra Spini za potrebno.
Previdnost v obče\anjn v navzočnosti drugih je bila na mestu — a lahko bi se domenila, da se bo>ta "slučajno'" sestala v parku ali v knjižnici gradut. V tem se mu je zdela STgrid preveč boj<N-a. Njegovo Jiczautpanje ni bdo še vzbujeno, a da ni razumela njegovih napol izgovorjenih'besed in njegovih migljajev ga je pogosto "t a ko ozlovol j j lo. da se je rajše umaknil in da bi gotovo odpotoval, če bi ga ne zadrževala njegova slepa .strast do Sigrid. Poleg tega pa je zasledoval še druge cilje. Prepričal se je. da je bil osnimi služabnik kneza Isti, ki mu je služil pred več kot dvarjsetimi leti kot vojaški sluga. Spini je vedel, da ni mogoče ničesar zvabiti j/ tako zvestega in dolgoielmga -služabniki!, a vedel je tudi, da ima značaj vsakega človeka svoje slabosti, posdino če ni dosti izabraizbe, da ,se pokrije slabosti. Slabo>t tega služabnika pa >o tile dobre smodke. Spi.ni ga je videl pogo.Mto kaditi, ko je sedel služabnik ob oknu svoje majhne podstrešne -sobe. Pod to ?ili 0110 pretvezo ga je povabil Spi. .li v svojo sobo ter mu dal par najfinejših smodk.
—	\ 1 radi kadite / — je vprašal -markij smehljaje.
—	Z<lo rad. — je odvrnil služabnik. — Jaz ne p jem. ne potrebujem ničesar, nimam družine, - u kadim, kadim zelo rad. dobro robo.
—	— j<* rekel Spini dobrodušno, — to ra-aimem, In vaša l>lača vam pač dovoljuje to razkošje. Ali ste že dolgo časa pri knezu ?
—	Štiri in dvajset let, gospo«;I.
—	Kako dolgo časa! Ali vam ni nikdar prišla misel, da bi Lz-premcnili službo? _ je vprašal Spini motreče.
—	O, ne. — j,« odvrnil .služabnik prepričevalno.
—	No. knez bo znal ceniti tako zvestega služabnika, — je dostavil Spini, pri čemur se je obraz služabnika razsvetlil. — No, — je dostavil, ko je hotel služabnik oditi. _ ali «se mogoče spominjate, aa se je nahajal nekoč v službi kneza neki človek po imenu Klose? Skušal se je mi je vsiliti v Runu kot konjaki hlajx-c brez službe. Postavljal se jr. da je služil pri knezu, ko je bil sbslnji še poročnik. Knez se gotovo ne bo več spominjal tega. a mogoče vi.
Služabnik se-je zamislil
—	K!o>c. Kioso. — je ponovil. — Gotovo, gospod. Bil je velik iopov. ki je o kradel knevuj. Ne vem, kam je prišel.
, ~ T° h° pa<" Klo<e- — pri pom ml .Spina. — Torej propadel človek. Sem si midil. Dečko y.:i ni bil razventega čolnoma trezen ter je govoril neprestano o nekem velikem zaboju, kojega vsebino pozna. Knez mu mora rad.tega pomagati.	T
17.	marca:
La Savole, Harr«.
18.	marca: Cleveland. Hamburg
20. marca:
Leviathan, Cherbourg; Aqultanl* Cherbourg: Pittsburgh. Cherbourg
Veendam, Rotterdam; Berlin, Bremet 22. marca:
O« Gram«, Htvr*.
23.. marca:
Marion w'aahlngton, Trat.
24. marca:
Irea. Harding. Cherbout-g. RremtD
S5. marca:
Columbua, Bremen; Weatphalla
Hamburg.
\
27. marca:
Olympic. Cherbourg; bourg.
Ohio. Char
31. marca:
Beren^arla, Cherbourg; Suffran Havre; Arabic. Hamburg; Republic Bremen.
3. aprila:
Majestic, Cherbourg; France, Havre; Volendam, Rotterdam; Muen-chi-n, liremen; Or<lun:L, ILimlurg.
7.	aprila:
Mauretan'a, CherlK>urp; Pies. Harding, Cherbourg, Ilremen
8.	apri'a: Thuringia, Hamburg.
10. aprila:
PAHIS. HAVRE; SKUPNI JZI.ET.
Leviathan. Cherbourg: Homeric, Cherbourg; Be'genland, Cherbourg.
14.	aprila:
Aquitana Cherbourg: Ceorge
Washington, Cherbuorg. Bremen.
15.	aprila:
De Grasae, Havre; Yourck, Bremen. 17. aprila:
Olympic. Cherbourg: And.lTila. Hamburg, New Amsterdam, Rotterdam.
20.	aprila:
Columbus, Dremen.
21.	apri'a:
Kfrengaria, Cherhniirp: I^i Ravole. Havre; Pres. Hard ng, Bremen
22.	aprila:
Ilremen. Premen.
24. aprila:
Majestic. Cherbniire; France, Havre.
aprila:
Mauretania, Bremen.
29.	aprila:
lierlin, Bremen.
30.	aprila: l.evilathan,
Cherbourg.
22. maja:
PARIS, HAVRE, DI1UGI IZI.ET.
22. junija:
MARTHA WASHINGTON, SKUPNI IZLET.
6. julija:
PRESIDENTE "WILSON, DRUGI SKUPNI IZLET.
Cherbourg; America,
Cherbourg; Homeric,
SKUPNI
T11ST;
TUST;
NARAVNOST V JUGOSLAVIJO
MARTHA WASHINGTON
23. marca — 7. maja
fenn dr> Trum ali Dubrovnika v tret-Jem razredu $100, vključno vojni davek COSULICH LINE of TRIESTE
Co. 2 Wnt St., N. V.
Bo jazi jivec.
(Nadaljevanje s 5. strani.-)
fDalje prihod nji
ANGLEŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK
bi sumili, da sm ukradel konja Kaj naj storim? Klim! Klrm !
V mislih, da bo mora.! v-o noč sedoti v mralau v temnem gvjzdai in poslušati volkove, odmev in roz-getanje suhega konja, je zaeuti1 zemljemeree, kako ga spreletdje ,mraz.
—	Ljubi Klim! — je zaklieal — Dragi prijatelj! Kje pa si. ljubi Klim?
Sko»*o dve nri dolgo je kričal zemlje mereč in ko se jo že sprijaznil z misli-jo. da bo moral prenočevati v gozdu, je prinesel do njep-a Lahen dih vetra človeški stokanje.
—	Klim. aLi si ti. dragi prijatelj ? Peljiva se dalje!
—	Vi me hočete nmo-nmorrti!
—	Saj sem se le šalil, moj dragi ! Saj nimam samokresov, balial pem se le iz strahu! Stori mi po volji, peljiva se dalje, mene zebe.
Klim. ki je gotovo sponnal. da bi bil izginil retsničen ropar s konjem in vozom y.e davno, je stopil iz gozda in se neodločno bližal sopotniku.
—	Xo. zakaj si se pa zbal, ne-joimne«! Jaz sem se le šalil, ti s^
pa takoj abojiš! Vse<li se!
—	Bog vam odpusti, milostni go. ijixk1. — je mrmral Klim. ko je stopal na voz. — Če bi bil vedel, za, t-^to rttbljev vas ne bi bil vzel na voz. Toliko da nisem umrl od strahu !
Klim je udaril z bičem po ko-nju; voz se je sftre^iel. Klim je n-daril še enkrat, voz se je pričel maiati. Po eetrtem ndareu se je premaknil iiz mesta; zemljeme.ree si je zavrl s pla_'-čem 'ušesa in se vdal sanjarenju. Pot in Klim nvn nista bila več opasna.
ZDRAVNIK PRAVI PLJUČNICA
To Je prišlo od prehlada, ki gn Je za- j nemar.l. — Pomnite. —
Zdravniki priporočajo vroč Bolgarski za hitro o.lpravo prehlada. Po'Rarski Žei:»čni Caj |>oniaKti. pri rev-maO'zmu, zaprtju, bolezni jeter, ledic, in želodca ter obogati in oja^i kri. ■
Z-i gotovo vprašajte lekarnarja za pristni Bolgarski Žetišni Caj v rdeči in rrneni Skat'ji 7. mojiin imenom na nji: C5c, 75c In 11.25.
Opomb«: Velike družine naj bi naročile mojo veliko družinsko akatljo, ki | traja 5 mesecev. I'oš'jite tni 11.25 in Jaz j jo vam bom takoj poslal. Naslovite name: H. H. von Schlick, S24 locust St., . Pittsburgh. Pa	—AdVt

>a sliki v \viua.
idite angleškega ministrskega predse<lnika Stamleya Bald-ki je velik ljubitelj lova in lovskih psov.
rojaki, naročajte se na "glas naroda", največji slovenski dnevnik v zdr 1ržavah.
naznanilo.
Rojakom naznanjamo, da je po >tal naš zastopnik za Cleveland in okolico
Mr. LOUIS RUDMAN, ki je v Indianapolis, Ind., zastopal naš list nad dvajset let. Pred kratkim si je ustanovil stalno bi vališče v Clevelandu ter nam spo ročil, da namerava tudi v Cleve 'andu vršiti isto delo za naš list ki ga je tako uspešno ifiil v Tndianapolisu.
Mr. Rudmasn je mož poštenjak od nog do glave ter mu v vseh ozirih lahko zaupate. Pravico ima pobirati naročnino za naš list sprejemati denar za oglase in na roeila za knjige, ki jih ima Gla* Naroda v zalogi.
Rojakom ga topfo priporočam«-ter želimo, da mu gTedo na roko Uprava "Glasa Naroda".
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko
Kdor j« a&ji«n]«o potovati «tari kraj, J« potrebno, da J« aa canfino poučen o potnih Hrtih, prt Uagl In drugta stvareh.
Pojaanila, ki vam JU» aamot*m dati valed naAe dolgoletne UknAuj* Vam bodo gotovo v korlpt; tudi prt poročamo vedno le prvovrstne par-nlka, ki hnajo kafcln« tudi v ELL raareda.
Glaesei mt* unIiIIIi« pnton
ki ■ topila v veljavo • 1. julije« 1824, aamorejo tudi nedriavljaii dobiti dovoljenje oatatl r doaovlm eno leto ln ako potrebno tudi delj: toaaderna dovoljenja ladaja gen« ralni naaelnlikl komisar v W«cb-lngton, D. O. ProSnjo aa tako rlo 70ljenje *e lahko napravi tudi New Torku pred od potovanjem t* n poOJe prosilcu * stari kraj al« ■at nanovejis odredba.
KAKO DOBITI SVOJCU IZ STAREGA KRAJA
Kdor BelS deblo sorodnika al svojca ls starega kraja, naj asa prej plie aa pojasnila. Ia Jugoala »tja bo prlpuSČenlb v prlbodnjll treh letih, od 1. julija 1924 nape« vsako leto po §71 priseljencev
Amerlikl drfavljani na aamam dobiti Mm lene ln otroke do lk. la
to brea, da bi bili fte^r kvoto T rojene oaebe se tudi^ue Btejej« ftvoto. 8tarifi ln otroci od IV. a SI. lato amerl&lh drtavljanov 9 toMja prednost v kvotL pint# m pojasnila.
Prodajam voaas Usta sa vat |«t
ge; tudi preko Trsta samoreje Ja. goaiovanl sedaj potovati
Frank Sakser State Bank
Slovensko
Amerikanski
Koledar
za leto 1926
ima sledečo vsebino:
Pesem
Koledarski del.
83 Cortland* SI.

Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj proda-ia; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v "Glas Naroda",

tCOJAKI, NAROČAJTE SE SA •GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK » 7J3EU2ENIH DRŽAVAH
Poglavje o praznikih, letnih časih in mrkih.
Premogovne industrijm v Ameriki.
Detektivska zgodba.
Svetovna mesta. Dipji konji v Montani.
Inženirska čuda preteklosti.
Oumij — novo zlato svetovne finance.
Strašna bolezen — rak.
Doživljaji lačnega v New Yorku.
Tam za brezami.
Sibirske slike.
Abdel Krim.
Dogodek na ladji.
Angleški državnik Lord Cur-zon.
Pleme t« pol na Norfolk otoku. 8 trup v kriminalist iki.
Izgubljeni kontinent. Življenje v morskih globočinak.
Prodiranje v polurno ozemlje.
Amudsen o svojem polarnem poletu.
Hjalmar B ranting.
Kitajska.
Sunjatsen.
Koliko se popije na svetu. Ustroj telesa in enačaj. Načrt novega koledarja.
Pavel Hindenburg.
Smrt Roberta La Folletta. Doživljaji v džunglji.
Vpliv nikotina.
Židovska univerza .
Uporaba nekaterih zdravilnih rastlin.
Vpliv podnebja na duševne bolezni.
Raznoterosti.
S mesnice.
KOLEDAR KRASI OBILO BAZNIH 8LIK.
Cena 50c
Naročite ga takoj, ker smo ga tiskali le o-mejeno število.
'GLAS NARODA'
82 CORTLANDT STREH
NEW YORK OH