Poštnina plačana v gotovini
Maribor, sobota 19. junija 1937
Štev. 137. Leto XI. flCVIS!.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / TeL urctln. 2440, uprave 2453 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglate sprejema tud! oglasni oddelek »Jutra« t Ljubljani / Postni ček. rač. st. 11.409
JUTRA
uentške difitcMt-tim aktije
Pa riz, 19. junija.
Evropski položaj se v zvezi z nemško diplomatičiK) intenzivnostjo v zadnjem času značilno odraža v komentarjih pa-
Gamelln
riškega tiska. Tako pravi »Arni du Peu-
ple<: o položaju:	»Nemška	diplomatična
l^alM«?
Akcija USA radi kakovostne omejitve pomorskega obo«
rože vam'a
WASHINGTON, 19. junija. DNB poroča; V nekem poročilu zunanjega ministrstva se potrjuje, da je ameriška vlada stavila vsem pomorskim silam vprašanje glede topovskega kalibra na linijskih ladijah. V tej noti ameriške vlade se naglaša, da je vprašanje nujno, ker hoče ameriška vlada še v teku tega tedna Izvršiti naročilo za gradnjo novih linijskih ladij In mora radi tega pravočasno vedeti, ali naj opremi te nove ladje s topovi kalibra 14 ali pa 16. Obenem izraža ameriška vlada željo, da bi se vse pomorske sile zadovoljile s kalibrom 14. NOve ameriške linijske ladje bi bile opremljene z devetimi to-povi kalibra 16, ali pa z 12 topovi kalibra 14.
TOKIO, 19. junija. V zvezi z noto ameriške vlade opozarjajo japonski politični krooi. da Je japonska vlada v marcu t. 1. formalno sporočila britanski vladi, da ne more pristati na londonski dogovor, ki zahteva omejitev topovskega kalibra. Japonska zastopa mnenje, da se pomorske oborožitve ne morejo omejevati, če se te omejitve vršijo samo kvalitativno in ne kvantitativno.
Trenja v Francovi Španiji: 15 vodilnih falangistov obsojenih na smrt
ostali deportirani v Guinejo. Med onimi ki so bili na smrt obsojeni, se nahajajo tudi znani prvaki falangistov iz Salamance, Burgosa in Toleda. Zdi se pa, da ne bodo smrtne obsodbe izviršene, ampak da bodo po zavzetju Bilbaa, oziroma Madrida deležni splošne amnestije. Izid procesa kaže zmago desničarskih nacionalistov in trenja v vrstah Francove Španije.
Atentat na banovega namestnika
Včeraj ob 13.15, je prišel v kabinet namestnika bana dunavske banovine Sve-tislava Rajiča, vršilca dolžnosti 'bana du-navske banovine, bivši občinski tajnik iz Petrovega sela v Baranji Pavle Pavlovič. Kmalu zatem so odjeknili trije streli in so našli na tleh mrtvega Pavla Pavloviča, poleg njega pa Svetislava Rajiča, ranjenega z dvema streloma iz samokresa. Stanje banovega namestnika je zelo resno, ker ima poškodovana pljuča in ledvice. Pavlovič je streljal .a podbana in nato na sebe, ker je izgubil svoje dosedanje mesto občinskega tajnika. Pavlovič je bil v Bosni avstrijski intendantni častnik in je med vojno vstopil med do-brovoljce.
j SANT JEAN DE LUZ. 19. junija. Po I poročilih s francosko španske meje se je moral vrhovni poveljnik španskih falangistov Manuel Mediila zagovarjati pred vojaškim sodiščem radi zarote proti varnosti domovine in države. Sodišče ga je obsodilo v dvojno smrtno krffcen.
Skupno z njim se je moralo zagovarjati še 80 drugih vodilnih falangistov, od katerih je bilo 14 obsojenih na smrt, 20pa na dosmrtno prisilno delo, dočim 'bodo
Ircem je dosti vojskovanja na strani frankovcev
Čudni pojavi
Pod tem naslovom piše »Del. politika« z dne 16. t. m.: »Glasilo JRZ, beograjska »Samouprava« se zavzema za proslavo majske deklaracije v Sloveniji ter očita vsem onim, ki se te absolutno strankarske prireditve niso udeležili, nedržav-nost. Vsem nam je znano, kako je majska deklaracija nastala. Že povod sam ni simpatičen. Vrhu tega proslava ni bila kakšna državna manifestacija, marveč le pokrajinska, ki pa je imela isto-tako nejasen koncept kakor leta 1917. deklaracija sama. Prireditev je služila strankarskim namenom delu stranke JRZ v Sloveniji. Zato je razumljivo, da .^e državljani drugih ideologij prireditve niso udeležili.«
^ LIZBONA, 19. junija. Reuter poroča.
Semkaj je prispelo 633 vojakov irske pro stovoljske brigade, ki jo je organiziral general 0’Duffy, ki se je borila na strani frankovcev. Prostovoljci so sc vkrcali na portugalski parnik »Mocambique«, ki Jih bo prepeljal nazaj v Irsko. Proko-
Po »Nemškem božjem spoznanju" priznanje »Nemške narodne cerkve"
voljci kažejo silno utrujenost In so silno slabo oblečeni. Častniki so jim prepovedali, da bi se razgovarjali z novinarji. Navzlic temu so nekateri dejali pasan-tom, da so zelo zadovoljni, ker s« vračajo v domovino.
Neurath
:<Jra je te dni zelo intenzivna. Dr. Schacltt dela v Srednji Evropi, general
J^ck v Parizu, von Neurath v Londonu, ‘Dlomatična akcija Nemčije ima po na-
General Rock
BERLIN, 19. junija. Cerkveni minister Kevl je dovolil te dni. vernikom »Nemške narodne cerkve«, da sc smejo tudi v uradnih listinah vpisati pristaši tega na nekrščanski podlagi slonečega ver-
stva. Po priznanju Ludendorffovega »Netnškefea božjega spoznanja« je to že drugi primer uradnega priznanja verskega gibanja, ki zanika krščanska načela.
Smrt bivšega prezidenta francoske republike
Včeraj ob pol 10. uri je umrl v Aigues-Vivesu bivši prezident francoske republike Gas-ton Doumergue. Zadela ga je srčna kap. Velikega pokojnika bodo pokopali na državne stroške. Bil je zaslužen politiki in velik sin francoskega naroda. Spomin na odličnega francoskega državnika bo tudi v Jugoslaviji časten in trajen.
šem mnenju samo ta eilj, kako spraviti Evropo pod direktorij Štirih vetesil. Ponovno smo opozorili na nevarnosti, ki bi utegnile nastati za Francijo radi takšne politike. Takšna solucija bi morala dokončno odgnati od Francije vse dosedanje prijatelje, nc da bi Francija dobila nova prijateljstva. Ta nevarnost obstoja še naprej, vendar pa upamo, da bo zvestoba Velike Britanije v Društvu narodov zadoščala, da se ta nevarnost odstrani. Bomo jo pa še lažje izločili, če bomo tudi s svoje strani pokazali večjo odločno s*.«
Pvsem z druge strani komentira položaj v zvezi s temi nemškimi akcijami Bortinax v »Echu de Pariš« kjer pravi med drugim: »Ni nikakšnega dvoma, da se Chamberlain In Eden ne udajata ni-kakšnim iluzijam, da se jima bo s posredovanjem Nemčije posrečilo prisiliti Italijo k popustljivosti nn Sredozemskem morju. Ali more Velika Britanija, zaskrb Ijena radi italijanskega zadržanja, upati, da ji 1k) Nemčija napravila kaj brezplačno? Ali ne bo von Neurath v zameno za to uslugo zahteval kompenzacij? Morda bo smatral, da bo z umerjenim zadržanjem ohrabril vsfe britanske pristaše politike osamljenosti, tako da bo lahko Nemčija kasneje žela sadove take
vešče politike? Kaj moremo reči na vse te predpostavke? Moramo reči pač samo to, da ni Nemčija v zadnjem času dokazala tolike spretnosti in gibčnosti v diplomatičnem manevriranju.«
Značilna pa je tudi strupena gonja, ki so jo na predvečer Neurathovega potovanja v London sprožili nemški listi proti Češkoslovaški. Dve malenkostni zadevi, ki sta sc pripetili v ČSR, sta dali vsemu nemškemu tisku povod, da sproži pravi plaz očitkov in bruhajočega žvepla proti ČSR. V zvezi s tem izražajo nekateri francoski listi mnenje, da bo von Neurath v Londonu izrabil neznatna incidenta v tem smislu, da bo s prstom pokazal na ČSR, kjer naj dobi Nemčija svoj delež, če bi Angleži že a priori odbili razpravljanje o delni vrnitvi kolonij Nemčiji.
V zvezi z bivanjem šefa nemškega generalnega štaba generala Becka v Parizu se zatrjuje, da ni bilo ob priliki njegovega sestanka s šefom francoskega generajnega štaba Gamelma niti govora o kakšnih tehničnih razgovorih. Vsekakor pa je zanimivo, da bo general Beck sprejet tudi pri vojnem ministru Dala-dieru in nekaterih drugih francoskih vojnih osebnostih.
Kaj je bilo
»Del. politika« poroča: »Strahovit krik na pomoč sredi noči. Dne 11. junija, par minut pred 23. uro so čuli stanovalci v Tomšičevem drevoredu, v neposredni bližini dr. Ipavčeve ulice streljanje in takoj na to strahovit krik človeka: »Ljudje, kje ste? Umor! Na pomoč!« Vse se je odigralo v par minutah. Kaj se je zgodilo, do danes ni bilo mogoče ugotoviti.«
Wlndsorski vojvoda pride v Dalmacijo
Kakor poročajo bo 'vvindsofski vojvodski par v septembru poselil pariško svetovno razstavo. Ker je Caški grad pod Dobračem najet samo do konca septembra se bosta Windsorski vojvoda in vojvodinja podala na krožno pot vzdolž dalmatinske obale. Zimo bost;' najbrže prebila v Cannesu.
ATAR
je z užitkom presno meso
a mi naše
BONBONE Bilo kod && povsod!
SoMcol&ivo
sufm sokolski zlet je fmed dumi!
Danes teden se bo naš obmejni Maribor odel v praznično obleko, da čim dostojneje in manifestantneje sprejme številne sokolske goste, ki bodo prihiteli v naš, obmejni, sokolski Maribor. Naša obmejna prestolnica je že tolikokrat izkazala svoje nacionalno lice in nepoko-lebljivo državotvorno miselnost, da prav nič ne dvomimo o tem, da bi Maribor tudi topot ne izpričal tega, kar mu je prešlo v meso in kri. Ves nacoinalni Maribor pričakuje z radostjo v srcu letošnje dneve, da skupno z brati Sokoli in sestrami Sokolicarni obnovi tu ob meji prisego zvestobe in neomejene udanosti
našemu mlademu kralju Nj. Vel. Petru II. Letošnji župni zlet mariborske sokolske župe bo prava revija sokdslcega telesno vzgojnega in kulturnega ter narodnoobrambnega dela. Vitežka organizacija, kateri načelu stoji naš mladi kralj, bo manifestirala nezlomljivo moč svojega duha in svojih mišic. Krepke in mišičaste roke naših obmejnih Sokolov bodo visoko dvignile jugoslovenski prapor v ponos Sokolstva in v čast domovine. Obmejna trdnjava, prežeta jugosloven-skega duha. pripravlja sokolski vojski dostojen in časten sprejem.
Telovadni nastop ljutomerskih Sokolov
Članstvo, naraščaj in številna deca se i.av pridno pripravila za društveni javni nastop, ki bo v nedeljo 20. t, m. na letnem telovadišču Sokola v Ljutomeru. Po telovadbi se vrši koncert naše priznane ljutomerske mestne godbe pod vodstvol br. Zacherla. Vsa sosednja društva in prijatelje vljudno vabimo, da se
prireditve udeleže v čini večjem številu! Zdravo! Sokol Ljutomer.
Razvitje liaraščajskega prapora v Studencih. Meddruštveni odbor mariborskih sokolskih društev poziva vse brate in sestre, da se polnoštevilno udeležijo raz vitja prapora. Pokažite, da vam je pri srcu sokolska mladina. Zbirališče je na Ruški cesti ob 14. uri, od koder je skupili odhod ob pol 15. uri. Zdravo! Odbor.
Desetletnica ljubljanske borze — oddelka za devize in valute
Te dni poteče deset let, ko jc bila ljubljanska borza za blago in vrednote izpopolnjena tako, da je dobila 24. junija leta 1927 še dovoljenje za poslovanje z devizami in valutami. S tem dovoljenjem, odnosno ustvaritvijo posebnega devizuo-valutnega oddelka, jc postala ljubljanska borza popolno gospodarsko središče, kakor so si ga želeli oni, ki so delovali na to, da je bila ista ustanovljena 1. 1924. Koncesijo za poslovanje v devizah iti valutah je izdal takratni minister trgovine in industrije dr. Mehmed Spal lo.
Priznati moramo, da so zasluge ljubljanske borze — posebno pa še devizno-valutnega oddelka, za naše gospodarstvo ogromne in da si ne moremo zamisliti sedanjega razvoja trgovine in gospodarstva brez teh dveh.
Razumljivo je, da je dobilo slovensko gospodarstvo po razpadu monarhije drugo obliko, večjo važnost in mnogo širši delokrog. V Avstriji slovensko gospodarstvo ni pomenilo mnogo, kajti bili smo ne samo politični nego tudi gospodarski sužnji. Nova država jc dala slovenskemu gospodarstvu novo obliko ter mr»o®o večji pomen, iz gospodarske pasivnosti je nastala gospodarska aktivnost. Naše domače gospodarstvo se je začelo uveljavljati, naši prirodni zakladi ter razvijajoča se industrija so postali važni elementi novega jugoslovcnskega gospodarstva. Slovenija, preje brezpomembna pokrajina, je postala važna tudi za mednarodno gospodarstvo in trgovino. Naravno je, da smo v tem novem položaju rabili tudi borzo. Le s pomočjo j n preko borze sc lahko tekmuje v mednarodnem gospodarstvu in trgovini. Borzo smo sicer dobili že 1934. leta — ali nepopolno,
trgovanje z devizami in valutami za enkrat ni bilo dopuščeno. Za razvoj mednarodne trgovine pa je ravno potrebno dobro urejeno devizno tržišče —, odnosno borza. Ko je bil ustanovljen junija meseca leta 1927 na ljubljanski borzi še devizno valutni oddelek, je bila s tem izpolnjena želja vseh gospodarskih slojev ter podana možnost uspešnega tekmovanja v zunanji trgovini. Naši izvozniki so nujno rabili tako devizno tržišče.
V dobi desetletnega poslovanja kaže devizno-valntni oddelek ljubljanske borze prav zanimivo sliko. Največji promet zabeležujemo leta 1929, ko je znašal isti okroglo 980 milijonov dinarjev, a najnižji promet je bil dosežen v letu 1933. z letnim prometom 126,000.000.— Din. V letu 1929 smo imeli veliki izvoz — in mnogo deviz. V posameznih letih jc bil promet sledeči 1927 — 393 milj. Din, 1928 - 953 milj. Din, 1929 — 980 milj. Din, 1930 — 957 milj. Din, 1931 — 852 milj. Din, 1932 — 148 milj. Din, 193,3 — 126 milj. Din, 19,34 -- 170 milj. Din, 1935 — 211 milj. Din ter leta 1936 — 240 milj. dinarjev. V teh desetih letih znaša celokupen promet 50.30 milijonov dinarjev in to dejstvo dokazuje izredno živahnost v prometu z devizami in valutami. Zadnja leta jc ta promet sicer močno nazadoval iz razloga deviznih omejitev in pa delne prepovedi trgovanja z devizami na borzah.
Vsekakor pa vidimo, da smo najnižji promet žc dosegli in da se gospodarsko stanje izboljšuje. Mislimo, da bo delovanje deviznega oddelka ljubljanske borze v novem deceriiju še uspešnejše, kar bo le v korist našega narodnega gospodarstva.	—df—
žvrgolela na malem, lepo okrašenem sokolskem odru. To je znak, da mladinsko petje gani še tako trdo srce, da žvrgo-lenje malčkov topi led, ki se oklepa src onih, katerih uho še ni slišalo milega zvoka naše slovenske pesmi.
To je naša obmejna mladina dosegla na svojem prvem koncertu ter zadivila naš trg. Ognjeni krst je srečno prestan, naši malčki so za trud želi krasen uspeh.
Dirigentu in očetu zbora šui. upravitelju g. T o m a ž i č u naše iskrene čestitke, saj je ta prvi nastop njegovih pevcev v Marenbergu poplačal njegov trud. ki ga je položil v ta novoustanovljeni zbor. Želimo mu, da bi bil njegov bodoči uspeli tolikšen, da bo Marenberg s svojimi »slavčki« lahko uspešno tekmoval / ostalimi mladinskimi zbori v Dravski !>;• novini.	Kolar Vilko.
5
Težnje diplomiranih ekonomistov
Potreba in razvoj sodobnega gospodarstva, njega važnost v družabnem in kulturnem življenju vobče, je povod izoblikovanju stanu, ki naj ima poleg vsestranske praktične podlage, tudi potrebno znanstveno in strokovno izobrazbo.
V	gospodarsko- posebno v industrijsko razvitejših državah, tam, kjer sta kriza in zamotanost problemov jačje dokazala nemoč in nezmogljivost poedincev-pod-jetnikov, da bi vodili in usmerjali gospodarstvo, tam je ta naraščajoči stan, kmalu našel polno razumevanje poedincev in skupnosti ter zavzel mesto, ki mu kot strokovno naobraženemu poznavalcu splošnih kakor tudi specifičnih gospodarskih problemov pripada. Vse kulturne in gospodarsko napredne države in imperiji, da celo mala naša bratska soseda Bolgarija, so znale in znajo ceniti potrebo diplomiranih ekonomistov, ter mu dajejo in nalagajo vse pravice in dolžnosti, ki mu kot takemu v gospodarstvu in v družbi ostalih starejših akademskih stanov gredo.
Leta 1920 je bila po prvenstveni zaslugi razumnih gospodarskih krogov z vso materialno in moralno podporo ustanovljena v Zagrebu Visoka šola za trgo-
prave. ki se bodo vršile v dneh 19.. 20. in 21. t. m. objavil v posebni »Spomenici«, tako, da bodo delo in izvajanja dipl. ekonomistov dostopna tudi naši najširši gospodarski javnosti.
Želimo, da kongres v svojih težnjah in svojem delu popolnoma uspe ter mu mariborski diplomirani ekonomisti iz Maribora pošiljajo tem potoni svoje iskrene pozdrave.
..KRIMINAL" gospe dr. Pivkove
Sokolsko društvo Maribor I. obvešča, da ima še nekaj izvodov omenjene knjige na razpolago. Interesenti naj se obrnejo na naslov: Uprava SOKOLA I. Maribor, Betnavska cesta št 35
Marenberšfei „9l<avčfcl“ ognjeni krst
Najmlajši mladinski pevski zbor v. naši banovini je v nedeljo popoldne v Maren-bergu ob nabito polni dvorani prestal svoj ognjeni krst. Naši mali pevci so pod veščim in vztrajnim vodstvom šolskega upravitelja g. Tomažiča priredili svoj prvi koncert pod okriljem občinskega odbora R.. K. ter pokazali, krilHco in kaj' so se naučBi v kratkem času petih mesecev. NajmaljSi 'mladinski zbor je to, a ni radi tega najslabši, ampak je na oni vrstni, kjer lahko z mirno vestjo rečemo, da je odličen. Kljub temu, da so ti kraji, kar se tiče fte^, ro$££j zad&j, je naša
so odlično prestali
mladina vzljubila našo lepo in milo slovensko pesem, ki tako mehko in rahlo boža naše srce. Te naše pesmi se je oklenila naša mladina tu ob meji ter našla v njej pravi narodni biser. Našla je tudi lepoto pesmi ter doživljala pravo vsebino.
Obširen program, ki jc obsegal 17 pesmi, večinoma narodnih, so odpeli ljubko, nežno ter z globokim čustvom. Marsikatero pesem so morali ponavljati, ker je publika to z burnim aplavzom zahtevala, kar je znak, da so sc srca v dvorani spojila s srci dece, ki je pela in
vino h promet (s 6 semestri), ki je bila leta 1925 povišana na stopnjo fakultete (z % semestri) z naslovom: Ekonomsko-kotnercialna visoka šola, koje absolventi tvorijo skupno z absolventi istovrstnih in istovrednih inozemskih fakultctov stan diplomiranih ekonomistov, ki naj dokaže svojo vrednost in potrebo v gospodarstvu naše mlade države.
Borba diplomiranih ekonomistov za obstoj, napredek in uveljavljanje je pri nas precej otežkočena radi precejšnjega nerazumevanja in zapostavljanja, kar vsekakor ni v interesu splošnosti za ko-.iega cilje je ta stan prvenstveno vzra-stel. Potrebno je zato, da država uzakoni pravice in dolžnosti, delokrog in vsebino delovanja dipl. ekonomistov, da da prostopoklicnim ekonomistom legitimacijo in potrebno zaščito in, da osigura ostalim ekonomistom v državni, banovinski in samoupravni službi ona mesta, ki Jim po izobrazbi izključno pripadajo. Da sc vse upravičene zahteve čujejo in upoštevajo na merodajnih mestih, jc potreben primeren forum dipl. ekonomistov, ki bo znal varovati in izpopolnjevati vrzeli tako v smem staležu kot v gospodarstvu države.
Prvi kongres, ki se vrši v dneh 19., 20. in 21. v Zagrebu, na katerem bo tudi prvi ustanovni občni zbor Saveza dipl. ekonomistov, v katerem morajo biti organizirani vsi diplomirani ekonomisti brez razlike sedanjega društvenega udejstvovanja in položaja, bo prva javna manifestacija volje in upravičenih zahtev naših diplomiranih ekonomistov.
Poleg delovanja in manifestacije, ki se bo na kongresu jasno izrazila v konkretnih predlogih in resolucijah občega značaja, pa bo Kongres posvetil posebno pozornost tudi internemu delu, t. j. strokovnemu in znanstvenemu izpopolnjevanju vsega članstva, ki bo našlo posebne podpore v poedinih društvih ter s popolno pomočjo saveza in njega predstavništva. Mimo zaključkov in manifestacije, ki naj opozori javnost in merodajne či-nitctlje na delovanje diplomiranih ekonomistov, bo dal prvi kongres tudi smernice za bodoče javno in interno delo, ki bo predvsem našlo izraza v strokovnem in znanstvenem izpopolnjevanju članstva.*
Sicer pa bo o strokovno-znanstvenem delu pričal že prvi kongres, ki bo nadvse zanimive, stvarne in aktualne raz-
^osfuuiatsbe te&ežke
Državni dohodki od poslovnega prometa. Po statističnih podatkih so znašali dohodki od davka na poslovni promet v preteklem letu 599.8 milijona Din. to je za 127.5 milijona Din ali 27% več kakor v letu 1935. Od te vsote odpadejo na skupni davek pri uvozu 236 milijona Din (leta 1935 Din 191.8 milj.), na skupni davek, plačan pri davčnih upravah, pa 363.8 milijona Din) leta 1935 Din 2S0.5 milj.). Povečanje donosa skupnega davka pri uvozu znaša 23%, povečanje skup nega davka, plačanega pri davčnih upra vali v notranjosti države, pa skoro 30%. Pri davčnih upravah v dravski, savski, dunavski banovini ter Beogradu je bilo lani pobranih preko 300 milijonov Din ali 83% vsega donosa, pri davčnih upravah v moravski, vardarski, zetski vr-baski in primorski banovini pa le 72.8 milijona Din ali 17%. Dravska banovina je tudi v lanskem letu plačala relativno največ poslovnega davka, saj je bilo pri davčnih upravah v Sloveniji plačano /.a poslovni davek 87 milijonov Din (v prejšnjem letu 75.4). Teli 87 milijonov Din pa predstavlja 24% vsega donosa poslovnega davka v naši državi (po prebivalstvu predstavlja Slovenija le 8% skupnega prebivalstva Jugoslavije).
Velike težkoče za izvoz naše perutnine v Nemčijo. Izvoz žive in zaklane perutnino prinaša naši zemlji letno več sto milijonov dinarjev. Glavni kupec naše perutnine je Nemčija, toda, kakor sc zdi. bo sedaj izvoz naše perutnine v Nemčijo nemogoč in to radi tega, ker ne morejo Nemci za kg žive perutnine več plačati kakor 6 do 7 dinarjev. Za to cono pa naši producenti ne morejo perutnine prodati, kajti kilogram govedine stane pri nas 12 do 14 dinarjev, razen tega pa jc treba perutnino klati, pakovati, plačati prevoz do nemške meja itd. Razen lega so še drugi izdatki pri izvozu, in sicer okoli 3 dinarje pri kg. Iz tega jc razvidno, da dobiš za 1 kg prvovrstne perutnine pri izvozu v Nemčijo 30% manj, kakor se prodaja pri nas 1 kg govedine, ^adi tega so naši producenti perutnine v skrbeh, kam bodo letos prodali svojo perutnino, kajti po sedanjih cenah na nemškem trgu nam ni mogočo perutnine izvažati.
Na petkov svinjski sejem v Mariboru dne 18. t. m. je bilo pripeljanih 131 svinj-Povprečne cene so bile: 5—6 tednov 90 —MO Din, 7—9 tednov 120—130, 3—* mesečo 155—185, 5—7 mesecev 235--' 340, 8—10 mesecev 380—495, 1 leto stare 690—800 Din za komad. Mesne cene:
I kg žive teže 5—7, 1 kg mrtve teže (>
II Din. Prodanih jo bilo 61 rilcev.
Jljutametske uovite
Telovadni nastop ljutomerskega Sokola bo 20. t. m. na društvenem letnem telovadišču z začetkom ob 16. uri. Nastopili bodo vsi telovadni oddelki. Vstop ie prost.
Zaščita ijutomerčana. Za zaščito IjutO' merčana se jo sestavila komisija, k' *K' začela s svojim delom 23. t. m. Prijavljene vinograde bo pregledala na mesta in ugotovila lego nasada, pu»rcei^ in važne okolnosti. Izvršena bo tudi leto omejitev zaščitnega okoliša, vinogradniki, ki se še niso prijavili rad' rA ščite, naj to store čimprej.
V	Mar i b o r u. dne 19. VI. 1937.
v~’  ------ w	HimPI
Skditemah uecsiasvcjese6e/	OnDNT
iibadadi iaitc DDAv/n^ACKin I
UPORABLJAJTE PRAVOČASNO
PROTI ZOBNEMU KAMNU
HUteiSotski ih	Atsvia
Krik obupa iz Pesniške doline
Iz zahodnih Slovenskih goric prihajajo obupni kriki: Pesniško dolino je zadela letos že tretja, zdaj najbolj katastrofalna poplava! Trajni deževni nalivi, ki so v prejšnjem tednu le redkokateri dan izostali, so že v prejšnjem tednu prenapolnili pritoke Pesnice tako, da je voda prestopila potočna obrežja ter napolnila najprej velika najnižja mes+a v dolini. V tekočem tednu in sicer 14., 15. in 16. tm. in v noči na 17. tm. pa je deževno neurje, zlasti pa veliki nalivi v nočeh, prineslo take množine vode, da je tudi Pesnica sama na več mestih prestopila, deloma pa razdrla obrežne jezove, radi česar spet cela dolina sliči velikemu jezeru. Bolj usodepolnega časa si ta povodenj ni mogla izbrati! Zdaj ob času košnje sena je ta up živinorejca naravnost uničen. Že pokošeno seno prenaša in prepaja voda, nepokošeno pa gnije,
poblateno in izprano od umazane vode. Njive v dolini so preplavljene, setve zbite in pomandrane v zemljo, koreninski pridelki izročeni gnitju. Na zopetno po-sejanje ni več misliti.
V	pravem pomenu je ta težko prizadeta Pesniška dolina zdaj solzna doEna našega kmeta! Hudo oškodovano ljudstvo pričakuje tolažnika, ki bi si vsaj zdaj ob teh groznih dneh preiskušnje ogledal obupno situacijo našega kmeta-davko-plačevalca! Istotako se nadeja, da baš v tej situaciji vidijo to dolino pravi strokovnjaki, ki bi izzvali in strokovno dobro izvedli ureditev nerulirane. pesniške struge. Pač pa drugače, kt jim je to spod letelo z lanskimi preseki struge blizu mosta pri Partliče vi gostilni, kateri preseki tvorijo danes nove, vsevečje poplavne prilike.
Glasbeno društvo Tezno vabi člane in simpatizerje na občni zbor 20. junija pri Teliču na Teznem.
Sokol Maribor I. poziva svoje članstvo, da se udeleži v nedeljo, dne 20. junija razvitia prapora v Studencih. Zbi-■rališčc ob 14. uri pred ruško šolo. Bratje in sestre v krojih, ostali v civilu z znakom. Strogo obvezne za članstvo in naraščaj. Načelstvo!
Strelske družine! Originalne tarče ter lepke, dobite v trgovinah Pinter & Lc-nard, Aleksandrova c., ter Marija Čutič, Slovenska ulica.
Ne zamudite ugodne prilike! Šivalni ; voj za Din 2.59 lahko dobite jutri v nedeljo ob 14. uri na tomboli Prostovoljne gasilske čete v Studencih pri »Beli zastavi«. Po tomboli prosta zabava. Dru-; štvo toči lastno vino. Za slučaj slabega : vremena se tombola preloži na prihodnjo nedeljo.
I Gostilna Weber vrtna veselica. Igra železničarska godba (Schonberr).
Odprta noč in dan so groba vratta.
Umrli so te dni: splošno priljubljeni vpok meščanskošolski učitelj Franjo Ehrlich. Bil je zaslužen mož, vzgojitelj in poštenjak. V splošni bolnišnici je preminila 36 letna Justina Trunk, žena poštnega slu-žitelja, v Mlinski 40 zasebnica Jerica Turnšek, stara 61 let. v splošni bolnišnici krojaški pomočnik Rudolf Gselman. Pokojnim časten spomin, žalujočim naše toplo sočutje!	________________
Višji tečajni izpit na klasični gimnaziji v Mariboru se je vršil: a) pismeni od 8. —10. junija, b) ustmeni pod predsedstvom ravnateljevim od 14.—18. junija. Izpit so uspešno dovršili naslednji pripravniki: Čretnik Ignacij (oproščen ustmenega izpita), Dornik Silvo, Drevenšek Anton, Duh Andrej, Flis Dušan (oproščen ustmenega izpita), Gorjan Mirko, Halas Stefan (oproščen ustmenega izpita), Herle Franc, Hudopisk Anton (oproščen ustmenega izpita), Junež Stanko, Kores Alojz, Kutin Danica, Lah Ivan, Lašič Anton, List Franc, Lovše Zdenko, Muhr Oton. Matek Jožef, Planinšič Jožef. Preis Franc, Simčič Mirko. Tepej Maks, Vidav Ivan, Vitez Karel, Volkova Irina, Žebot Ana, Jesenek Alojz (priva-tist), Podlesnik Viljem (privatist).
Sokolsko društvo Maribor Matica poziva vse svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži jutrišnjega razvitja natra-ščajskoga prapora Sokola Studenci. Zbirališče vseh društev, ki se bodo udeležila te proslave, je ob 14. uri pri deški osnovni šoli na Ruški cesti na dvorišču, odkoder krene povorka pod vodstvom načelnika Maribor I. br. Cilenška v Studence. Na meji bo povorko pričakalo domače društvo. Razvitje prapora bo ob 15. uri, nakar sledi javni nastop naraščaja in dece. Zdravo!
Gorelo je v četrtek zvečer pri mesarju Valentinu Smode na Aleksandrovi cesti na Pobrežju. Ogenj je izbruhnil radi nepazljivosti vajenca, ki je ponoči prekajeval svinjino in potem, ko je naložil Deč, zaspal. Med tem se je vnel kos
slanine in zatem še ostalo meso. O ognju so bili brž obveščeni pobrežki gasilci, katerim pa ni bilo treba stopiti v akcijo, ker so med tem domačini ogenj sami pogasili. Škoda je precej občutna, saj je zgorelo okoli 500 kg mesa. Mnogo mesa pa je poleg tega neuporabljivega.
Pevci Jadrana se vabijo, da se udeležijo jutrišnjega pogreba pokojne članice Jere Turnškove ob pol 3. uri na Pobrežju
Dom Jadranske straže v Bakru bo odprt tudi letos članstvu in podmladku in to v mesecih junij, julij in avgust. Cene so zelo zmerne. Za č instvo znaša penzija po Din 32 na dan. kolonisti plačajo za tritedensko bivanje Din 420. ckskurzisti pa dnevno po Din 15. V domu sta vodovod it. elektrika, takoj pod domom je kopališče z raznimi zabavnimi atrakcijami. — Hrana je domača, priznano dobra in obilna. Javiti se je čimprej, da bo mogoče ustreči vsem im vsakomur ter rezervirati prostor. Prijave sprejema Oblastni odbor Jadranske straže v Mariboru.
Strelska družina Hotinja vas priredi v nedeljo 20. t. m. nagradno strelsko tekmo na svojem strelišču. Tekme se vrše ves dan od 8. ure zjutraj. Po tekmi koncert v gostilni Primec (Cebe). Vabljeni vsi strelci in prijatelji strelskega športa!
Jutri velika vrtna veselica Jadranske straže. Ne pozabite priti po tomboli h Gambrinu. Vojaška godba, bogat program.
Zahvala. Vsem, ki. so pripomogli k naši tomboli, da je dobro uspela, izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Uprava Sokola Maribor I.
Cele plahte kože se Vam lupi j o na hrbta po solnčenju. Uporabljajte Tschamba-Fii pa si to prihranite. ^Glavno zastopstvo drogerija Gregorič, Ljubljana, iPrešernova ul. 5.
Kaj izgubljajo Mariborčani. Seznam v mesecu maju 1937 pri predstojništvu mestne policije v Mariboru oddanih in prijavljenih najdenih predmetov vsebuje. 1 moški telovnik, l listnica s 70 Din, 1 boa, 1 ženski dežnik. 1 cigaretna doza, 1 ovitek stare obleke, 1 čistilo. 1 denarnica s 5.50 Din, 3 zračne sesalke, 1 aktovka, 82 Din, 1 moška zlata verižica, 1 moški klobuk, 1 knjiga, 1 zlata ženska verižica z obeskom, I par ženskih rokavic, 1 ženska ročna torbica. 4 Din, 1 zapestna ura, 1 denarnica z 19.50 Din, l črn moški jopič, 1 verižica za psa, 1 zlata zapestna ura, 1 črna odeja za avtomobil, 1 denarnica z 28 Din. 1 mal otroški rjav čevelj, 1 par rjavih rokavic, 1 žepni nož, 1 pasji nagobčnik, 1 svilena bela bluza, 1 dvigalo, 1 zračna cev za avtomobil, 1 moški dežnik.
Knjiga Joinovoljci kladivatji Jugoslavije'* je
U in se dobi »tal-	pjgjgf	J	[^(1,	‘
rUpe*
no pri blagajr
naslonjače in vse tapetniške izdelke izdeluje solidno NO It ak, Koroška c. 8
Priporočljiva služkinja... V Zgornji Vižingi je posestniku Tomažu Erjavcu izginilo iz omare 110 dinarjev gotovine. Tatvino so osumili domačo služkinjo 21 letno Marijo Toplerjevo, ki je po daljšem oklevanju tudi priznala ter izpovedala, da si je z ukradenim denarjem kupila novo obleko.
Motoklub Maribor. V nedeljo dne 20. t. m. izlet k vrtni veselici motociklistične sekcije »Perun« v Pekre. Start ob 14. uri na vogalu Aleksandrove ceste m Tomšičevega drevoreda.
Gostilna Achtig koncert. Ocvrte pišee Din 16.—.
Hotel »Orel«. Dnevno nad vse zanimiv kabaretni program.
Gostilna Merdavs vsako nedeljo salonski koncert. Ocvrte piške 15.— s sa-lato. Vino 8.— do 12— Din.
Lovsko društvo Maribor naznanja svojim članom in prijateljem strelskega športa, da se odslej naprej lahko vsako nedeljo popoldan od 14,—18. ure vežba na vse lovske tarče na vojaškem strelišču v Razvanju. Municija za račun se dobi na strelišču. Strelski odsek.
Oficirji garnizije Maribor prirede 4. julija tl. ijudsko veselico v parku inženirske podoficirske šole (kadetnici), čisti dobiček je namenjen v dobrodelne svr-he. Program bo pester. Opozarjamo že danes na to prireditev ter prosimo c. dru štva, da ne delajo ta dan večjih veselic.
Na cesti. G. F. Pirc, znani borec brezdomcev, se je sam znašel na cesti, brez sredstev. Mariborčani dobrega srca naj bi ne pozabili nanj. Zadovoljen bi bil tudi s streho za silo.
Poceni meso. V ponedeljek, dne 21. 6. 1937 se bo prodalo od 7. ure naprej na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 400 kg telečjega mesa po Din 6, in sicer na osebo do 2 kg.
Borza dela ne sprejme več delavcev za Francijo in Nemčijo, ker so vsi transporti za letos zaključeni. Vsi oni, ki so se obrnili pismeno na ta urad, ostanejo v evidenci za prihodnje leto.
V	Martinščico gremo v sredo 30. t. m. ob 21.10 uri z brzovlakom. Vsi oni, ki gredo z nami, morajo biti na postaji najkasneje ob pol 21. uri. Vsak mora imeti s seboj: dve rjuhi, 1 koc, malo blazino, eno lahko in eno močnejšo obleko, sandale, močnejše čevlje, pripravo za umivanje, telesno perilo, pokrivalo za glavo, vazelino ali kremo ter dvoje kopalnih hlačk. Jedače pa naj dobi vsak s se-
E. L.
Koae
Tu se prepričuje in obljubuje, in vzdih za vzdihom se vali kakor snežni plaz s kopnečih Alp. Nekaj časa govori o svojem srcu, nato o svoji sreči, nato zopet o svoji nežnosti in kakšna podpora bi bil nežni šibkosti, pa spet o ljubezni, o lepem vremenu in tako dalje.
Lavrencija se nenadoma obrne proti nien,i, me pogleda in se nasmehne. Že zinem, da bi katero rekel, ko opazim strička, kako debelo me gleda.
Sosednja teta prične razgovor o nekakšnih škofih. »Pravi lopovi so tisti novi Židje,« mu reče. »ki bi Odrešenika znova križali, če bi mogli.« Iz tega izraza prave krščanske Ijubežni razberem, da mi citira ta članek nekega cerkvenega časopisa. Hitro sc naveličam poslu Sati to. Postane mi dolg čas; nisem zadovoljen niti s seboj, niti z drugimi. Kaj me je sploh treba tu pri mizi? Lavren-cije ne maram oženiti, to je gotovo; ta bizarna misel mi ni bila nikdar na umu; Pa vendar, odkod ta slaba volja? Ali ^eni ljubosumen na srečo drugega? Ali 'mam morda kako pravico do gospodične
Villebellove? Nimam, in vendar bi rad dal polovico svojega življenja za to, da pošlje Lavrencija k vragu tega doktorja z vsem njegovim odvratnim dvorjenjem.
»A vrtharjevo ščene, Ernest?« spregovori Lavrencija proti meni, »ali ne mislite več na to?«
»Čemu vam ta šala?« vzkliknem tako resno, da Lavrencija vsa zažari.
»Torej ste že pozabili na Villiers in tiste lepe čase? Kje so tisti krasni večeri, ko ste tako veseli in zadovoljni peli o vrtnarjevem ščenetu? A me, drobne deklice, smo plesale okrog vas.«
»Čuden čar imajo taki spomini. V hipu se spomnim pesmi in z njo vse preteklosti. Pred sabo gledam villierske livade, po travi skačejo deklice, med njimi naj-živahnejša in najdražostnejša Lola. Na prostem, na gričku pa leži bleda, bolna žena, ki se žalostna smehlja tej otroški slavnosti. To je moja druga mati. moja teta, ki sredi čredice teličkov, na pragu svojega življenja, občuti smrt v svojih prsih. Obrišem ji znoj s čela, podržim ji roke. ona pa mi pokaže svojo hčerko in šepne s prosečim glasom: Ernest, bodi ii zaščitnik, prijatelj — brat.
Besede, razpršene v vetru, spomini, v srcu zakopani — kaj vas vprav danes budi v življenje, zakaj se vračate vprav
sedaj? čemu ta odvišna mikavost? Preteklost, minila si in nikdo več te ne oživi. častna senca, ki sem te tako ljubil, vrni se mirno v svoj grob, nimam več pravice, da te objokujem.«
Zatopljen v teni žalostnem spominu začutim roko, ki obleži na moji. Sladka usta trepetaje zašepečejo:	Ernest, ali
tedi vi mislite na njo, niste je še pozabili?
»Lavrencija!« — vzkliknem tako glasno, da vsi vzdignejo glave.
»Ernest,« — se oglasi stric z gla9om namestnika državnega tožilstva, ki se mu nudi radosten slučaj, da od porotnikov zahteva obtoženčevo glavo, — »kakšen se ti zdi ta Porto iz leta 1812, ki so ti ga pravkar natočili?«
»Izvrsten, da ne more biti boljši!« — odvrnem, ko se zdTznem iz sna in zlijem kozarec pred seboj.
»Moj ljubeznivi nečak,« — prične zopet dostojanstveno stric. »Zdi se mi, da posvečaš več pozornosti svojemu naslonjaču kakor pa mojemu vinu.«
»Zakaj, striček?«
»Zato, ker nisi vina, ki se ti je zdelo izvrstno, da ne more biti boljše, niti pokusil. Tvoj kozarec je še poln.«
»Ah, da, jaz sem tačas pil...«
»Poln velik kozarec vode,« doda steic..
Vsi se glasno zasmejejo; zdi se, da se celo resnemu g. Villebellu ustnice malo širijo; Breau pa je srečen, ker se mu nudi prilika, da pokaže svojo bistroumnost in duhovitost, ter spregovori z laskavim glasom:
»Oprostiti morate mojemu prijatelju Ernestu. <3n je namreč znan odvetnik, ki ima toliko klientov in klientinj« — (ta izdajalec zadnjo besedo še posebno naglasi) — »da ni čudno, če je med tako dobrovoljnimi ljudmi, kakor smo mi, raztresen.«
Znova se zasmejejo. Niti prav ne vem čemu. Presrečen doktor obrne svoje velike okrutne oči proti gospodični Ville-bellovi, da bi ga morda nagradila z nasmehom; ona ga pa sprejme suho, s prezirom. Za tem pa umolknejo vsi okrog mize. Lavrencija pa ne da svojemu snubcu niti besede, tako da se spet ohladi.
Ko hočemo oditi od mize, se iz previdnosti pridružim neki stari sorodnici, kar me prime Lavrencija pod roko.
»Spremite me v salon,« zašepeče z drhtečim glasom. »Veste, Ernest, bolj sem razžaljena kakor vi; i*e morem trpeti, da smešijo moje prijatelje; nikdar, nikdar...«
(OoHe).
Grozna smrt dekleta pod kolesi tovornega avtomobila na Tržaški cesti
Zadnje irtefetucue vesti
Na Tržaški cesti se je danes dopoldne kmalu po 10. uri pripetila usodepolna prometna nesreča, ki je tokrat žalibog zahtevala človeško življenje. V omenjenem času se je privozil iz smeri Ptujske ceste po Tržaški cesti v mesto tovorni avto št. 3-808, last trgovca Ignacija La-kenbacherja iz Varaždina. Avto je bil visoko naložen z zaboji s perutnino, namenjen za tukajšnjega trgovca Viljema Abta. Ko je avto pripeljal do Žoharjeve gostilne na Tržaški cesti, ga je skušala z leve strani prehiteti ,neka kolesarka, ki se je vozila z moškim dvokolesom v mesto. Nekaj časa je kolesarka vozila zraven tovornega avta, pri poskusu prehitevanja pa je iz doslej neznanega
vzroka zavozila v levo predajo kolo avtomobila. V naslednjem trenotku je kolesarka padla, istočasno pa je šoier tovornega avta, 28-letni Peter Slodojevič potegnil zavore, toda bilo je že prepozno. Kolesa tovornega avta so šla preko kolsearke, ki se je dvakrat prekucnila, nato pa obležala negibna na tleh. Iz ust in nosa se ji je vlila kri, razen tega pa je imela obleko precej raztrgano. Takoj se je zbralo na kraju nesreče veliko ljudi. Privozil je tudi neki osebni avto, kamor so nezavestno kolesarko takoj naložili ter jo prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Tam so ugotovili, da je nesrečna kolesarka komaj 14 let stara posestniška hči Roza Veras iz
Požege pri Framu, ki se je pripeljala v Maribor, z namenom, da bi obiskala teto, ki stanuje na Aleksandrovi cesti. Zdravniki so ji nudili takojšnjo pomoč, toda vsa prizadevanja so bila zaman in je dekletce nekaj časa potem, ko so jo pripeljali v bolnišnico, izdihnila. Na kraj tragične nesreče se je takoj podala policijska komisija z nadkomisarjem g. Kosom na čelu, ki je ugotovila dejan ski stan. Komisija je zaslišala več prič, ki so opazovale potek nesreče. Nekateri so izpovedali, da je tovorni avto vozil počasi in.po pravilni strani ceste. Po ugotovitvi dejanskega stanja, je tovorni avto nadaljeval svojo vožnjo. Tragično smrt mladega dekleta vsi pomilujejo.
Vekov Mogeti Bfot stMeuskiU tttuev
u fkadiatu
Prt »Orlu« je sinoči zborovala Zveza ribiških društev dravske banovine ob lepi udeležbi zvezinih funkcijonarjev in delegatov v Zvezi včlanjenih društev. Po toplih pozdravnih besedah predsednika mariborske organizacije prof. dr. F 1 u -d e r n i k a je otvoril in vodil letošnji zbor zaslužni Zvezin predsednik g. š u 1-g a j A ? o j z i j iz Ljubljane. Iz njegovega skrbno sestavljenega predsedniškega poročila posnemamo, da je Zveza vznikla pred tremi leti iz potrebe po zaščiti in uveljavljenju pravic naših ribičev. Težnja po združitvi vseh ribičev naše banovine je zadobila končno obliko v današnjem združenju, ki si prizadeva ustanoviti vsedržavno zvezo ribiških društev v naši državi. Poslovni odbor je bil zlasti v preteklem letu pridno na delu, da bi čimprej uresničil sprejetje prepotrebnega ribiškega zakona in drugih perečih zadev ribištva (revirna razdelitev!). Upati je, da bo revirna razdelitev pri banovini še letos izvedena. Zveza je posvečala svojo pažnjo vsem perečim zadevam, predvsem zavarovanju ribištva proti onesnaženju vo dovja, ukrepom proti pižmovki, zahtevam ribičev proti zajezitvam rek in potokov itd.
Iz tajniškega poročila neumornega tajnika g. Bogomirja Malenška je razvidno živahno administrativno delo. Zveza šteje 550 članov in ima stalno v vidiku čimprejšnje oživotvorjenje državne ribiške zveze, nadalje urejeno nabavo iker, organiziran nakup rečnih rakov in skrb za zadosten zarod postrvi v naših vodah. Skrbna blagajničarka gospa Milka P e -h a n i j e v a je razgrnila blagajniške registre, ki izkazujejo 29.241.70 Din dohodkov in 11.086.70 Din izdatkov, medtem ko je društveno premoženje narastlo na 18.155 Din. Po soglasno sprejeti razreš-nici predlagani po pregledniku računov g. Josipu K o p a č u, se je določil kot kraj prihodnjega občnega zbora Ljubljana.
Ob samostojnih predlogih in slučajnostih se je razvifa živahna debata, v katero so posegli dr. S e n e k o v i č, prof. dr. F 1 u d e r n i k, W e i x 1 in G a j š e k. Ob zaključku je spregovoril še ban. referent za ribarstvo g. inž. J o š t, ki je obrazložil navzočim današnje stanje vseh vlog in zadev na banovini. Po njegovem referatu je Zvezin predsednik zaključil lepo uspeli zbor. Volitev letos ni bilo.
Nič sprememb. V smislu dunajske vre menske napovedi za danes bo v južnih Alpah najbrže še po večini oblačno, ponekod deževno.
Jakob Stanoga 80 letnik. Te dni je
obhajal 80 letnico rojstva eden najsta-rejših Tezenčanov žel. staroupokojenec in posestnik g. Jakob Stanoga. Kdo ga ne pozna, ko koraka tako mladostno čil, rdečeličen, raven in prožen po Ptujski cesti. Še sedaj marljiv kakor mravlja opravlja najtežja dela in mu je najbolj pri srcu vodoravno pristrižena živa meja. V tem je strokovnjak! Jubilant je vedno dobre volje in zna povedati marsikatero zabavno iz tezenske preteklosti, Pri južni železnici je služil polnih 42 let in je bil leta 1916 upokojen po lastni želji in se je uprl celo c. kr. žandarmeriji, ki ga je hotela zopet pripeljati v kurilnico. G. Stanogu želimo, da še učaka nrnO' go let v isti svežosti in veselju, kakor je bilo v sredo ob 801etnici rojstva.
boj le toliko, kolikor bo tisti dan pojedel ua vožnji. Prosil bi stairše, da ničesar ne pošiljajo, ker imajo spodaj vsega dosti. Javiti Se morajo v šolski polikliniki v Koroščevi ulici ali pa na postaji vodji skupine Iv. Lavrenčiču, pred odhodom.
Šahovski turnir v Rogaški Slatin; se je včeraj nadaljeval s 6. kolom. Rezultati so bili: FoItys:Prrc remis, Broder: Trifunovič remis, TomovičrKalabar 1:0, Neudorfer:Matvejev 1:0, Samrsch: Schreiber remis, Gereben:Vukovič 1:0, Kostič:Konig remis, NedeIjkovič:Drezga 1:0. Stanje po 6. kolu: Neudorf, Samisch 4 im pol, FoItys\ Tomovič, Trifunovič 4, Broder 3 in pol, Vukovič 3 (1), Pirc 3, Drezga, Gereben 2 in pol (l), Konig, Schreiber 2 in pol, Kostič, Matvejev 2, Nedeljkovi 1 in pol (1), dr. Kalabar 0.
Žganjekuha s smrtnim izidom. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je danes obravnaval žalostni slučaj krvoprelitja, ki se je pripetil dne 3. nprMa t. 1. v Partinjir. Pred sodniki se je moral zagovarjati letni hlapec Milan Vidovič iz Sv. Jakoba v Slov. goricah, ki ga je difeavni tožilec obtožil, da je zakrivil smrt posestniškega sina Franca Senckovičit. Kakor povzamemo iz obtožnice, so je krvavi dogodek vršil ob priliki žganjekuhe pri posestniku Francu Klemenčiču v Par trnju, ko je Vidovič zgrabil za bat in udaril Senekoviča s tako sito po glavi, da je obležal v mlaki krvi s strto lobanjo. Težko ranjenega Senekoviča so takoj odpremili v bolnišnico, kjer pa je naslednji dan podlegel smrtno nosnim poškodbam. Vidoviča so orožniki aretirali ter je pri zaslišanju delal, da je ravnal v silobranu. Milan Vidovič je bil obsojen na 3 lota strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. Senatu je pred sedoval s. o. s. dr. Turato, prisednika sta bila sos Kolšek in Lečnik, obtožbo pa je zastopal državni tožilec dr. Dev.
Mestno poglavarstvo opozarja vse trgovce in obrtnike, da se točno dri e na-
redbe kraljevske banske uprave dravske banovino o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic, ki je stopila v veljavo dne 16. maja 1937. — Glede na številne prijavljene kršitve na-redbe se predvsem pozivajo pekovski mojstri, mesarji, in prodajalci mesnih izdelkov ter brivski in frizerski mojstri, da se točno ravnajo po veljavni naredbi. Izgovori sc ne bodo upoštevali ter bo mestno poglavarstvo zoper kršilce strogo kazensko postopalo.
Nočno lekarniško službo imata od danes naprej Vidmarjeva lekarna na Glavnem trgu in Savostova lekarna na Kralja Petra trgu.
UuUiilUiU6 unuiro
Na praznik 29. junija s Puitnikovimi modernimi avtokari: na Vrbsko jezero Din 150, v Logarsko dolino Din 120. In formacije in prijave:	Putnik Maribor-
Celjc.
Ogled nepopisnih pokrajinskih lepot
vam je omogočen ob priliki izleta Putni ka Maribor z modernim avtokarom od 4, do 10. julija v Dolomite in na GroBglock ner. Popolen aranžma za 10 dnevno potovanje le Din 1.800. Takojšne prijave pri Putniku Maribor - Celje.
GroI5gk>ckner - Zeli am See - Salzburg - St. WoIfgang je spored Putnikovega izleta z luksuznim avtokarom od 26. do 29. junija. Popolen aranžman le Din 1.000 Prijave: Putnik Maribor - Celje.
d&tskc frftiff
mifui iiiHMiim m—
Studenška NO se toplo zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k lepemu uspehu gozdne veselice 6. t. m.
MUSSOLINI POJDE MED 20. in 23. t. m-
V	NEMČIJO.
LONDON, 19. junija. »Daily Telegraph« doznava, da bo Mussolini, med 20. in 23. junijem dejansko posetil Nemčijo, da se udeleži razstave nemške umetnosti. Odletel bo z letalom v Monakovo, odtod pa v Berchtesgaden, kjer bo s Hitlerjem razpravljal o vseh aktualnih vprašanjih. Odtod pojdeta v Berlin, kjer bodo velike sprejemne slovesnosti ter vojaške počasti-
tvg,
LAŠKA ŠESTLETKA — 12 MILIJARD LIR.
RIM, 19. junija, šestletni načrt za izgradnjo laškega imperija je končan in pride v ponedeljek pred ministrski svet. Navedena šestletka predvideva izgradnjo modernega cestnega omrežja, napravo vo dovodov, ureditev obsežnega telefonične-ga in telegrafskega omrežja, razne melioracije, utrdbe itd. Skupni stroški za izvedbo šestletke se računajo na 12 milijard lir.
BLUMOVA GROŽNJA Z ODSTOPOM JE ZALEGLA.
PARIz, 19. junija. Predsednik vlade Leon B 1 u m se je udeležil senatnih sej o finančnih pooblastilih in je grozil z odstopom, če ne bo senat do ponedeljka odobril zahtevanega pooblastila v obrambo financ in franka. Senat je delal vso noč in danes dopoldne ter so se prvotni vladni predlogi zelo spremenili. Zatem pojdejo predlogi zopet v parlament, da dobijo tamkaj svojo naknadno odobritev.
RUSKA LETALCA NAD SEVERNIM TEČAJEM.
SAN FRANCISCO, 19. junija. Ruski eno motorni enokrikiik z letalcema Bulakovom in Beljakovom je preko Severnega tečaja odletel v San Francisco.
SARAJEVO, 19. julija. Angleško vseučilišče v Cambridgeu je sklenilo, da vpostavi prihodnje leto v Sarajevo izpitno komisijo za angleščino in to za dijake iz vse Jugoslavije. Kandidati, ki bodo položili ta izpit, bodo dobili spričevalo s potrdilom angleškega prosvetnega ministrstva, da kandidat more poučevati angleščino.______________________
SPLIT, 19. junija. V Trogiru bi se morala vršiti dražba nepremičnin trogir-ske občine radi dolga pri Ljubljanski mestni hranilnici, ki ji dolguje trogirska občina 2,135.000 dinarjev. Na dražbo so prišle vse nepremičnine v vrednosti preko 10 milijonov dinarejv. Med nepremičninami se nahaja tudi zgodovinska palača trogirske občine. Ni pa bilo na dražbi nobenega interesenta, radi česar delegat Mestne hranilnice v Ljubljani, ki je pirisostvoval neuspeli dražbi, pristal na svoječasni predlog, da so parcelirajo nekatera občinska zemljišča in da se £ njih izkupičkom krijejo dolgovi pri ljubljanski Mestni hranilnici._______________
Dekliški zavod »Vesna« v Mariboru
sprejema v internat tudi učenke srednjih šol. Nudi dobro oskrbo, vestno nadzorstvo in skrbno pomoč pri učenju. Informacije daje ravnateljstvo zavoda.
at suita
S sili eksplozijo v stratosferi - okno v vsemirje
Zanimiv predlog, spominjajoč na prvi pogled na drzne fantazije Julesa Vernea, je sprožil v ruski akademiji znanosti zvezdoslovec prof. D. L. Eropkin. Učenjak predlaga, naj bi s silno eksplozijo v stratosferi odprli okno v vsemirje, da bi se prodrla plast ozona, ki prestreza ultraviolično izžarevanje stalnic. Tako bi mogli zvezdoslovci končno dognati, kaj se prav za prav dogaja v tekoči odnosno plinasti notranjosti zvezd. V utemeljitvi svojega predloga pravi prof. Erop-kin, da ni mogoče spoznati notranje izgradnje žarkov, izvirajoč iz stalnic. Dokler učenjaki ne bodo mogli pioučiti teh žarkov in sicer neposredno, ne bo mogoče poznati nekaterih zakonov, ki oči-vidno odločajo o starosti in bodočnosti sonca. Toda zemlja je pogreznjena v
raj popolnoma absorbirajo ultravijoli-časte žarke. Zato gledamo v vsemirje samo kakor skozi motno steklo.
Seveda lahko pošiljamo nad to višino stratosferične balone in balončke, toda ta metoda je draga, ne moremo je posplošiti in njeni uspehi ne morejo nadomestili neposrednega pogleda v vsemirje. Preostaja nam torej edina pot odpreti okno v vsemirje skozi plast ozona, da bi mogli zvezdoslovci neposredno fotografirati ultravijoličasto izžarevanje. To sicer iti lahko, ni pa nedosegljivo. Gre zato, da se napravi v plasti ozona odprtina s premerom okrog 40 km, da bi mojdo opazovati nebesna telesa skozi njo več znanstvenih ekspedicij. Res je sicer, da bi utegnila imeti čeprav samo začasna odstranitev zaščitne plasti ne
oceanu ozračja,
zgornje plasti, i prijetne posledice za življenje v krajih.
ultravijoličasti žarki. Toda ta nevarno^* bi se dala odstraniti s tem, da bi okno ^ vsemirje odprli nekje nad puščavo. Pr°f' Eropkin predlaga Kara-Kuni ali turke-stansko puščavo.
Zdaj gre samo še za eksplozijo kot tako. Ce bi hoteli raztrgati plast ozona, zadostovala po mnenju prof. Eropki11** eksplozija razstrelilnih plinov recin* zmes vodika in amonijaka, ki bi cksp'0' dirala, Čim bi prišla v dotik z °;ion,0!.1g Ker je ta zmes lažja od zraka, bi laM* napolnili z njo balon, narejen tak°. ‘ bi se razpočil baš v pravi višini. bi bil seveda zelo drag. Prof. E rop K' trdi, da bi stal približno toliko, kohK izda Rusija na leto za astronomska zovanja sploh. Toda astronomija je ga veda,
Kotovo tako važni, da
„ dra-
a uspehi tega poskusa bi ^
sc
zlasti plast ozona v višini 20.000 m. sko-1 kamor bi neposredno padali pogubni ustaviti pred stroški.
Ptujske občinske zadeve
V	četrtek, 17. t. m., se je vršila javna seja ptujskega mestnega sveta. G. župan ie otvoril sejo ob 18. liri in podal svoje Poročilo. Spomnil se je nedavno umrlega Martina Zelenka, ki je bil po svoji upokojitvi v državni službi tudi 7 let tajnik mestne občine ptujske. Prva etapa
regulaciji Dravske ulice s stroški ca. -5.000 Din se izvrši takoj in sicer tako, da so bo razširila ulica v ravni črti od ogla hiše Kropi do ogla mestnega stolpa. ~~ Prošnji združenja gostilničarjev v Ptuju za znižanje obč. trošarine na vino od Din 1.50 do 1.25 po litru se iz finančnih razlogov ne more ugotoviti. — Za letovanje otrok se v proračunu predvideni znesek Din 2000 razdeli v zneskih Po Din 500 na podmladek Jadranske Straže, na meščansko šolo, deško osnovno šolo in dekliško osnovno šolo. Enak znesek sc dodeli tudi Rdečemu križu. — Sokolskemu društvu v Ptuju se tudi za tekoče leto dovoli brezplačna cazsvetlja-va v telovadnici in v prosvetni dvorani
iz postavke za brezposelne delavce iz Ptuja, da se jim je omogočilo potovanje v Nemčijo na sezonsko delo. —- V domovinsko zvezo mesta Ptuja se soglasno s-prejme Marinič Ignac. Dogovor med ptujsko občino in društvom za vzdrževanje cerkve sv. Roka se spremeni v toli ko, da odpade jamstvo društvenih funk-cijonarjev, dragocenosti pa se hranijo pri občini in se iste izročajo v uporabo le v slučajih potrebe. Popravila na cerkvi pre vzame občina. Pri slučajnostih je župan na tozadevno vprašanje obč. svetnika dr. 'Kuharja obljubil izvršiti revizijo vseh obratov, kjer sc hrani bencin, da se preprečijo kake nesreče.
Živinska sejma v Ptuju. Na živinski sejem dne 15. 6. t. 1. je bilo prignanih volov 3S, krav 399, bikov 16, juncev 45, telic 97, telet 6, konjev 73, žrebet 11, skupaj 685 glav živine. Prodanih je bilo volov 22, krav 143, bikov 10. Skupaj 251 glav. Cene pa so bile sledeče: Pri volih 4. do 5.— Din, pri kravah 2.50 do 4.80 Din,
V Mladiki do 300 kv. ur. Odobri se pod- pri bikih 4,— do 4.50 Din, pri juncih 3.40 Pora, ki je bila izplačana v obliki posojila I do 4, pri telicah 3.50 do 4.20 Din. pri
Mali oglasi
Razno
KOLESA
Sijria Ipag-izdel. Puch, Prc ntier Lcgnauo, Volsit, Perla so kolesa, odgovarjajoč Vašim potrebam. Dobite jili jj; ugodni ceni pri Justin Gustinčiču, Maribor, Tattenba-diova ul. 14. Mehanična dc-ivnica zaloga rabljenih strojev, železa itd. 2767
JEDILNE l.N SPALNE SOBE sperane, politlrane, pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48
JOS. TICHY IN DRUG
Konees. elektrotehnično do-dietie, Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 27—56, Izpeljuje slektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga do kon-Kurečnih cenah
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po
skrajno zmernih cenah Zalo-
sa pohištva združenih mizar-iev. Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t.
VINOTOČ
Orovie - Pošinger, Razvanje, (Pohorje) otvorjen. Sprejmejo so tudi LETOVIŠČARJI.
gostilna »grič«. oset
•'tošpoh vabi! Najboljša jc-in pijače. Tel. 28-07.
3272
Novost v trajnem
kodranju
"rcz tokii zajamčeno prijetno oovodobno ravnanje z oljem "! kremo, specijalno barvale las in beljenje, absolutno solidna postrežba v sa-
1,>« „Eva-, Prešernova 2. _	-	>1391_________
^čein dobro vpeljano | PEKARNO
K)evkoli. Hadner, Pesnica.
  .wns______________________
Nv' Marjeta ob Pesnici
bo
VRTNA VESELICA
... v nedeljo v gostilni Part* Za dobra jedila lu prvovrstna vina bi> preskrbljeno, ©strežba točna.	3300
SVARILO!
Svarim osebe, ki črez mene in mojo družino razširjajo neresnične vesti, da bom primoran proti njim sodno postopati. Ignacii Zalokar, Delavska 12.	3307
VZAMEM NA DOMAČO
HRANO
gospode ali gospodične. Jože-Vošnjakova 19-IJ.	3314
VINOTOČ
Puh, Meljski hrib ob Dravi, liter Din 7.—.	.»17
Kdo mi poišče proti nagradi ENO ALI DVOSOBNO
STANOVANJE? Ponudbe proSitn oddali v upravi »Večernika'i pod -Blizu parku«.	3351
GOSTILNA KREN
(KLEMENŠAK)
Pobrežje, izvrstna domača vina od Din 8.— naprej. Vsak čas ocvrte piške. Postrežba točna- Se priporoča gostilničar Klemenšak.	3352
Posest
UPOKOJENCI IN DRUGI!
Ako želite poceni kupiti, novo stanovanjsko vilo z večjim vrtom na sončnem in mir nem, prahu prostem kraju pri Mariboru, 5 minut do postaje Tezno, prodani tudi parcele. Več pri Špesu Francu, Maribor Linhartova 18.	3274
KOLONIJSKO HIŠICO
z vrtom prodam takoj. Mag-dalenska 7<).	3277
STAVBENA PARCELA
po Din 12.— in2 na prodaj. Grein, Sokolska ul. 34, Studenci.	3282
HIŠICA
z vrtom in njivo naprodaj za Din 13-000, tudi na obroke. Sinič Zg. Radvanje 104, posredovalci izključeni. -i288
Dvostanovanjska novozgrad-ba Studenci, vrt 50.000. — Tristanovanjska novozgradba Pobrežje, vrt 39.000. — Lepo vinogradno posestvo. 20 oralov 82.000. — Posredovalnica „Rapid«, Gosposka 28. 3312
DRUŽINSKA HIŠA
v mestu ugodna na prodaj. Naslov v upravi.	3345
Štiridružinska hiša. vrt Koroška cesta 150.000. — Vila blizu glavnega kolodvora 120-000. — Enodružinska hiša Studenci 36.000. Posestva pri Mariboru od 20.0-00 dinarjev naprej. Gostilne, obresto-nosne hiše prodaja Posredovalnica Maribor. Aleksandrova cesta 33.	.$319
NOVA TRISTANOVANJSKA HIŠA
na prodaj v Studencih. Vprašati v gostilni Klobasa. 3321
PRODAM PARCELO
pri treh ribnikih. Naslov v upravi lista.	3333
ENONADSTROPNA HIŠA
v	Mariboru ugodno na prodaj. Informacije v pisarni Maribor, Tomšičeva ul. 2S. 3338
Kupim
IŠČEM POMIJE
plačam dobro. Naslov v upra-
vi	„Večernika«.	3266
KUPIM HRANILNO
KNJIŽICO
mariborske Mestne, hranilnice, svota Din 10.000, plačljivo polno v 3 mesecih. Ponudbe na upravo lista pod »Plačam v gotovini«. 31279
RABLJENE ŠOLSKE KNJIGE
kupi knjigarna V. Heinz, Gosposka til. 26.	3296
PULT IN STELAŽE
rabljene, kupim. Novak. Koroška 8.	3341'
Prodam
APNO IN CEMENT
dobite najcenejše in dostavijo no v lesni trg. Albin Ceh, Ma ribor, Bctnavska c. 4.	3230
VEČ TISOČ KOMADOV
ZIDNE OPEKE
ugodno na prodaj. Naslov v upravi.	.3252
PIANINO
krasen zvok, naprodaj. Češki magacin, Ulica 10. oktobra-3290
NOVO DIRKALNO KOLO
naprodaj poccni. Frankopano va 30-1.	3297
RADI SELITVE
na prodaj kompletni trgovski inventar za trgovino z mešanim blagom^ po nizki ceni-Naslov v upravi.	3299
ELI DA
MILA
do>Me9a v°n/o
E U D A MILO
Že deset let ljubljenec vsake lepe žene
teletih 4.50 do 5 Din, vse za kg žive teže. Konji so se prodajali po 850 do 5000 Din, žrebeta pa po 1.200 Din do 2000 Din. Na Svinjski sejem dne 16. t. tn. je bilo prignanih svinj 1, prascev 17, skupaj torej le 17 ščetinarjev, prodali pa so jili 10. Cene so bile: prasci od 6 do 12 tednov stari po 60 do 90 Din eden, pršu-tarji 6 Din za kg žive teže.
Ne pozabi naročnine
i
Jo pozna.
Neža: »Moj ženin in jaz štejeva skupai natančno 50 let.«
Jera (zlobno): »Kaj, takega smrkavca bos vzela?«
Kašelj.
A: »Snoči sem videl tvojo ženo v gledališču. Sirota je tako kašljala, da so jo vsi gledali. Ali je bolna?«
B: »Kaj še! Novo obleko je imela rta sebi pa je hotela zbuditi pozornost!«
Prodam novo ali staro, dobro ohranjeno
SPALNICO.
Salon »Olga«. Kopališka 2. 3300
Globok
OTROŠKI VOZIČEK
prodani. Studenci, Gregorčičeva 22.	3302
NOVA KOLESA!
Ženska od Din 590—, moška od Din 550,— naprej, po-niklana in pokromana z garancijo proda Draksler, mehanična delavnica. Maribor, Vetrinjska ul. tl.	3336
NOVA OFICIRSKA
POLETNA BLUZA
poceni ua prodaj. Gregorčičeva ul. ti-Il levo. 334?
V nalem
FRIZERJI!
V najem vzamem brivsko fri-serski salon. Ponudbe na upravo „Večcrtiika« pod »Takoj«.	3349
lokal
ODDAM DELAVNICO
Jugoslovanski trg, takoj. Din 250.—. Vprašajte društvo hišnih posestnikov.	3318
Sobo odda
Lepo opremljeno ali prazno SOBO
s posebnim vhodom oddam-Maistrova ul. 18-11. vrata 6. ______________3273_____________
Prazno ali opremljeno SOBO
takoj oddam v centru. Vprašati FaBwad. Aleksandrova cesta 12-11.	3275
LEPO OPREMLJENO SOBO
z uporabo kopalnice oddam v najem. Vprašati Radvanjska c. 45-1, levo, od 3-—G. ure. v bližitu kadetnice. 3276
Oddam lepo, solnčno SOBO
boljši gospodični takoj aii s 1. julijem. Loška št. 5, II-nadstropje.	3289
LEPO SOBO
z eno ali dvema posteljama oddam. Sodna ul. 26, vrata 2-.«120
SOBO
s posebnim vhodom in hrano oddam. Vrbanova ul. 28. pritličje, desno.	.>.343
SOBO IN KABINET
s souporabo kuhinje in kopalnice oddam samskemu uradniku ali upokojencu odn. zakoncema brez otrok. Marijina 27-1.	3347
Separirano, sončno SOBO
oddam. Vrazova ul. 0-Jll, desno.	3350
Sobo išče
VDOVA
brez otrok išče prazno sobo v bližini kolodvora, Naslov v upravi lista.	3295
Stanovanie
LEPO STANOVANJE
dvosobno, parketirano, oddam s 1. julijem. Studenci, Ciril-Metodova 17. nasproti pošte.	3262
SOBO IN KUHINJO
oddam. Studenci, Stritarjeva ul. 30.	3286
MLADA ZAKONCA
brez otrok iščeta hrano in stanovanje. Ponudbe pod Čisto« na upravo lista.	3292
DVOSOBNO STANOVANJE
kuhinja, pritikline in sobo s štedilnikom oddam. Betnav-ska c. 39.	33931
LEPO STANOVANJE
trisobno, oddam s 1. avgustom boljši stranki. Gregorčičeva ul- 24-111, levo. 3311
SOSTANOVALCA
sprejmem. Vprašati Koroščeva 4, pritličje, od' 11.—15. nre 3316
SOBO IN KUHINJO
lakoj oddani. Zrkovska ce-s*a 37. _______________330>
DVOSOBNO STANOVANJE
sončno in suho, oddam mirni stranki. Ogledati od 13.--15. ure dnevno. Naslov v upravi »Večernika?.	3332
MANJŠE STANOVANJE
oddani s 1. julijem. Nasipna ul. 80 Pobrežje, nasproti tovarne-	33.34
ODDAM STANOVANJE
Karla Marksa 22. Studenci. 33135
DVE SOBI IN KUHINJO
oddam stranki. Einspielerjeva ul. 26.	3337
GOSPODA
sprejmem na stanovanjc. Vrbanova 6-1, desno. 3.344
STANOVANJE
oddam v najem. Lorbcko.va ul. 3. Nova vas.	3346
Službo dobi
VAJENCA
za krznarstvo sprejmem. Valentin Železnik. Maribor. Kopališka ul.	3287
KROJAŠKEGA POMOČNIKA
za delo po meri takoj sprejmem. Istotam naprodaj skoraj novo moško kolo znamke »Wanderer<- Krojaški atelje Henrik Kodrič, Koroška c. 47 ___________3(301	______
UČENCA
za špecerijsko trgovino sprej meni. Krčevina Aleksandro-va c. 7. Maribor._______33)5
UČENKO
sprejme takoj modisiinja Dravska 10.	,3322
Samostojnega in treznega SOBOSLIKARSSKEGA IN PLESKARSKEGA POMOČ NIKA
sprejmem v stalno službo. Tvrdka Vojska Drago, Karo s ka c. S.______________3330
MIZARSKI IN PLESKARSKI MOJSTER
za pohištvo se sprejme. Pismene ponudbe na upravo lista z navedbo prakse pod »Vesten«.	3339
ŠIVILJO
za šivanje odej sprejmem ta koj. Naslov v upravi lista. .3340
Službe Ule
MESTO HIŠNIKA
išče mlad zakonski par brez otrok- Mož ima prakso v ekonomiji. Naslov v upravi lista.	3284
GOSPODIČNA
išče službo h gospodu ali gospe, Naslov v upravi lista. .3(298
Sodoma in Gomora
24
Ko sta prispela Angelik in Adelgunda v »T^kcl«, je bila dvorana že precej pol-!’a- Harmonika .ie že hreščala in klarinet J.y Piskal, da je bilo veselje. Na gornjem *o»cu dvorane, pa so se dvomljive žen-s*e v divjem plesu vrtele z vojaki.
% vstopu sta Adelgunda in Angelik a*oj zapazila, da je zbudil njun prihod , D'°šno pozornost. Od nekod se je začu-0 glasno hi-hitanje. Angeliku je postalo ‘ckuin nerodno in tesno pri srcu; dočim ‘-15 l>iiu breskrbua Adelgunda vsa srečna zadovoljna, da so se vsi nanjo ozirali. "Čelik pa je postal takoj maiodušen.
»Kaj naju neki tako gledajo? Aii se nama mar pozna ali natna je morda na nosu zapisano, da sva ušla iz kloštra? Ježeš, ježeš, če bi naju prijeli...«
Tako je jel vzdihovati Angelik, dočim je postala Adelgunda korajžnejša.
»Ti si pravi strahopetec in bojazljivec« ga je Adelgunda ogorčeno zavrnila. Mislila sem, da bom imela v tebi hrabrega, neustrašnega zaščitnika, pa sem našla šlcvo in bom morala nazadnje še jaz tebe varovati. Daj, daj kapucinarček. primi sc me za krilo, da se ne izgubiš. He, lic ...«
»Spelica«... je zastokal Angelik in ni
mogel nadaljevati.
»Kar je res, je res!« je energično nadaljevala Adelgunda. »Če si že imel pogum, da si iz starih, škrbavih 'babnic hudiča izganjal, potem sc tudi ni treba bati že vsakega policaja. Zdi se mi nekam, da si hraber in korajžen samo tedaj, kadar si pijan. Sicer pa si velika mevža.«
Angelika je ta ploha očitkov in lekcij tako razorožila in potrla, da je ostal brez besed.
Tiho se jo vsodel poleg Adelgunde ter samo jedel in pil, kakor bi se bil že štirinajst dni postil.
Adelgunda pa je posvečala manj pozornosti jedi in pijači, tem bolj pa početju drugih gostov, ki jih je bilo vedno več in ki jih je Adelgunda očividno zelo zanimala.
Adelgundi se je vsebolj dozdevalo, da je najČednejša in najmičiicjša ženska 'v »Peklu«. Zakaj bi jo sicer tako opazuvali in motrili od vseli strani? Nič ni bila v dvomit, da veljajo topli pogledi mladih in starih njeni lepoti. To ji je 'bilo prav všeč.
Medtem, ko je Adelgunda švigala s svojimi pogledi na vse strani ter z vsemi 'koketirala, pa je Angelik pil in pil. Kozarec za kozarcem je vlival vase.
Pil je najpreje, da potolaži svojo žalost, potem pa tudi radi tega, ker mu je pijača zelo dišala in prijala.
Kmalu pa se je pričel ozirati proti plesišču, kjer so se pari vsebolj divje sukali in vrteli, da so krilca' kar frčala na vse strani-_____________________________(Dalje.)
Darujte za azilni sklad PTLI
ffl NIVEA i il CPEHE J
Stanje hranilnih vlog nad 55 milijonov Din - Rezervni sklad nad 11 milijonov Din
Fotografirajte samo na zanesljiv fotomaterijal, zato Vam nudimo
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od 3 do 5°/0
in dobre ortokromatične PLOŠČE ! — Pri < j nas prvovrstna izdelava !	<	i
Fototrgovina Ivan Pečar, Gosposka ulica 11. < >
MARIBOR, NARODNI DOM
USTANOVLJENA LETA 1882
Velika prodaja konfekcije
Pozori
Graščinska vina od 5 litrov
i iakkc MtitM. tila!
Dr. Kokosctiineiil
Počehova št. 91
Ženitve
prinaša
tkodM suite Utaiue suite Ostanki
vse vrste: strešne, zidne itd* iz Opekarne Gornja Radgona
dobite pri tvrdki
Koža je odporna, če jo krepi NIVEA. Samo N1VEA Vam omogoča, da Vam koža enakomerno porjavi in da lahko uživate kopanje na soncu. — Ob deževnem in vetrovnem vremenu ste odpornejši proti prehladu. Zato si še danes kupite NIVEA, ki je vendar tako poceni! Ne pozabite: Samo originalna NIVEA vsebnje Eacerit, ki krepi kožo
Modna manufaktura
KOMAUER
Ulica 10. oktobra 5
Nizke cene ! Solidna postrežba ! Prvovrstno blago!
' Umrl nam je v petek 18. junija 1937 po dolgi, mučni bolezni naš preljubljeni
soprog, oče, stari oče, stric, gospod
Daneu 18. junija t. I. je umrla po dolgi mučni bolezni, gospodično
učitelj meščanske šole v pok. in posestnik
Zemski ostanki predragega pokojnika bodo v ponedeljek, dne 21. junija 1937 ob 14. uri blagoslovljeni v hiši žalosti Št. Ilj št. 43 nakar bo pogreb na tamkajšnje pokopališče
Št. Ilj, Košaki, Sv. Krii pii Ljutomeiu, Neunkirchen, dne 19. junija 1937.
ŽALUJOČI OSTALI.
Jerica Turnšek
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 20. junija 1937 ob pol 15. uri iz mrtvašnice na pobrežko pokopališče.
Sv. maša zadušnim sc bo darovala v ponedeljek, dne 21 junija 1937 ob pol 9. uri v frančiškanski cerkvi
Maribor, dne 18. junija 1937.
ANTON GRACER
1+ Kupuj svoje potrebščine pri naših inserentih! B#
SPOMNITE SE CMD!
v testni novi palail na ogiu floiportt - Slovanska ulltm
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
Centrala: MARIBOR
Podružnica: CELJE
wof« in knllilta na takoil ratun po nalujodnalšem obrestovan/u
Izdaja konzorcij »J-utra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN Za inseratni del odjrovatja SLAV|KO BPJA. Tiska Mariborska tiskarna
oredstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru
HefoUamzot
Prej nego kupite blago za obleko, plašč in kostum, obiščite
629
in se prepričajte o ceni in kvaliteti! Krojaške potrebščinei H Si DROBNO! 1A VELIKO!