Poštnina plačana v gotovini
Leto IX., št. 36 („jutro" xvmM št. 207 a) Ljubljana, ponedeljek 6. septembra 1937
ct«a»uii.uu L. j um jana, Knafljeva &
—	Telefon St. 3122, 8123, S124, 8125. 3126
-iseratni addeleK: Ljubljana Selen-DUTgova U1. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. U — 1'eiefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	.Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Prt kolodvoru
št. 100.
Podružnica Novo mesto; Ljubljanska
cesta št 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja.
Ponedeljska izdaja
»življenje in svet"
Cena ž Dir
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5, Telefon St. 3122, 3123. 8124, 3125 in 3128. Ponedeljska izdaja »Jutra« lzbaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno,
Maribor: Gosposka ulica 1L Telefon št. 2440.
Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
NA SREDOZEMSKEM MORJU
i sredozemskih držav bo odvisen od stališča, ki ga bo zavzela Italija
Pariz, 5. septembra. AA. Pozornost vse francoske politične javnosti je osredotočena na najnovejšo diplomatsko akcijo francoske vlade za ureditev sredozemskih vprašanj, predvsem pa za zavarovanje svobodne trgovske plovbe na zapaduem Sredozemskem morju. Merodajni krogi zatrjujejo. da bo>l>o vabila na sredozemsko konferenco še danes razposlana v glavna mesta vseh v poštev prihajajočih držav. Listi so tudi da neg objavili daljše članke o tej konferenci in njenem mednarodnem političnem pomenu.
Petit Parisien« piše med drugim: Francija in Anglija bosta povabili na diplomatsko konferenco, ki bo v okolici Ženeve, istočasno z zasedanjem sveta in skupščine Društva narodov, a vendar povsem neodvisno od njega, zastopnike Italije, Jugoslavije, Turčije, Grčije, Eg;pta in Albanije. Spočetka so nameravali kroo- sodelujočih sil razširiti, fla bi se konference udeležili tudi rumurski, bolgarski in ruski diplomat-je. .»»ig-Jija pa se je postavila na stališče, da ho mn^e na konferenci doseči tem več konkretnih rezultatov, čim bolj bo omejeno število povabljen;h držav in čim krajši ho nj^n program. Lahko se zffodi, da bodo r**zneje povahHi k sodelovanju tudi Rnsijo. Odprto je tudi še vprašanje, ali nai se na kon Ferenr>o povabijo tuli zastopnika valen-j*ke vlade. Za to se zavzema Dellhos, r}'en pa je v tej stvari zelo rezerviran, konferenca bo imela predvsem m'o?o har-nofnivjrafi napore nevtralnih, najbolj" priza-iehh držav za obnovo varnega pomorste-ra nrometa po Sredozemskem morju Na onf«rencJ bodo n-eriložen? predlog naj se lodmornice sodelujočih držav v bodoče pri-
drže v domačih teritorialnih vodah, če pa bi se že morale poslati na odprto morje, naj se poskrbi, da bodo plule izključno na vodi. Vojna brodovja na konferenci sodelujočih držav naj bi se vzajemno podpirala pri pobijanju piratstva, zasledovanju in potapljanju vojnih ladij, ki bi kakorkoli prekršile določbe mednarodnega prava. Na konferenci se bo proučila tudi možnost izvedbe določb, ki so bile sprejete na londonski konferenci o splošnem uporabljanju podmornic.
List poroča nadalje, da bo povabilo francoske in angleške vlade zahtevalo, naj se konferenca vsekakor prične že pred koncem tega tedna. Delegati posameznih držav naj bi se zasedaj sestali v Ženevi, kjer bo tačas zasedanje sveta Društva narodov, takoj po tem zasedanju pa naj bi se zbrali v kakem kraju v ženevski okolici, kjer naj bi se konferenca nadaljevala in zaključila.
»Ere Nouvelle« ugotavlja da je sredozemska konferenca postala že neobhodno potrebna. Francija in Anglija sta se odločili podvzeti pobudo v stvari, ki se tiče prav za prav vseh pomorskih držav in splošnega _ mednarodnega reda. Dogodki 6o dokazali, da predstavlja iskren sporazum med tema dvema 6ilama najboljše jamstvo za mir. »PopulaLre« ugotavlja, da še bo Italija izolirala, če ne bo hotela izvesti sVlepcv ki bodo sprejeti na tej konferenci. Da bi ta konferenca popolnoma uspela, je neobhodno potreben snorazum med Anglijo in Francijo o vseh glavnih in stranskih vprašanjih. V ostalem, meni list. je treba le pozorno motriti vse. kar se dodaja v Italiji. <la se brez težave dožene, zakaj je tak' preobrat y r^voj-u evropskega po'ožaja vznemiril italijanske odsrovorne politične krosre.
Skupna akcija proti piratskim podmornicam
London, 5. septembra, d. Francoski odpravnik poslov Cambon se je zglasil včeraj ponovno v zunanjem ministrstvu, kjer je razpravljal z merodajnimi o podrobnostih angleško-francoskega načrta za preprečevanje podmorniških napadov na Sredozemskem morju. Glavna točka tega načrta bo angleški predlog, da bi vse sredozemske države odtegnile svoje podmornice z odpitega morja ter jih zbrale v svojih lukah. če bi se potem še vedno pojavljale piratske podmornice na odprtem morju, bi se morala proti njim takoi podvzeti skupna akcija. More se smaitrati tudi kot gotovo, da bo Italija povabljena na sredozemsko konferenco in da >e bo, kakor kažejo dosedanja poročila, temu povabilu tudi odzvala. Vsekakor pa smatrajo kot gotovo, da bo Italija zahtevala, naj se konferenca priredi izven okvira Društva narodov in tudi ne v Ženevi. Kot •primerno r^esto 6e imenuje Lausanne Dočim smatrajo ko<t neverjetno, da bi bili povaljeni na konferenco obe španski strank', menijo, da bo Rusiia pritegnila k sodelovanju v noznejšem stadiju.
Končna odločitev še ni padla
Pariz, 5. septembra. AA. Po informacijah dobro infornxira.nl"h krogov je bil dosežen soorazum med francosko in angleško vlado flede povabila, ki bo pwlano prizadetim vladam na sredozemsko konferenco, sedaj pa .še ni definitivno določeno, kdo bo po-vablien. Ssznam povablienih držav bo objavljen šele v trenutku ko bodo vse priprave za konferenco že končane.
nska gre do skrajnosti
Bačunati je treba z dolgo vojno, dokler ne bo odnehala
Kitajska ali Japonska
Tokio, 5. septembra. AA. Ministrski
predsednik Koncje, zunanji minister Hirata, vojni minister general Sugijama, mnister za vojno mornarico admiral Jo-aai in finančni minister Kaja so imeli na .anašnji seji parlamenta daljše govore o sedanjem položaju na Daljnem vzhodu.
Princ Konoje je med drugim izjavil: Potika, ki jo izvaja japonska vlada napram Kitajski, se ni spremenila. Japonska -ahteva. naj Kitajska opusti svoje proti-'aponsko stališče. Japonska je bila prisilna nastopiti proti Kitajski z vojaškimi lami zgolj zaradi obrambe svojih lastnih interesov, čim bo vlada v Nankingu izjavila, da je pripravljena popolnoma spremeniti poIit;'ko, ki jo je doslej vodila nasproti Japonski, bo naša vojaška akcija prenehala. Kakor pa sedaj vse kaže, je f reba računati še z dolgo borbo, ki jo'bomo nadaljevali, dokler je Kitajcem ne bo dovolj.
Zunanji minister Hirota je dejal: Japonska je storila vse, kar ji je bilo mogoče, a bi lokalizirala spor, Kitajci pa niso moteli priznati japonskega načela, da morajo Japonci, Kitajci in Mandžurci so-d< iovati za obrambo skupnih interesov. Zato je bila Japonska prisiljena seči po drugih sredstvih.
General Sugijama je V svojem govoru naglasil, da je japonska vojska pripravljena premagati vse težave in doseči končno in odločilno zmago.
Admiral Jonaj je opozoril parlament na težave, ki so nastale zaradi pravic tujih sil na kitajskem ozemlju, zlasti okrog šanghaja in ki hudo ovirajo japonsko akcijo na morju, vendar pa razen nesrečnega napada na angleškega poslanika doslej ni bilo nobenih mednarodnih incidan-tov. japonska vlada bo podvzela v kratkem vse, da se likvidira tudi najnovejši japonsko-angleški spor. Japonska vlada je pripravljena jamčiti ladjam tujih sil svobodno plovbo v kitajskih vodah ne glede na blokado, ki se je tam pričela.
Finančni minister je govoril o računskih zadevah. Omenil je, da se je moral specialni proračun za vojsko in vojno mornarico dvigniti od prvotnih 42 na 200 milijonov jenov. Tem vojaškim potrebam se mora sedaj prilagoditi vss gospodarsko življenje v državi. Vlada bo zato v kratkem predložila parlamentu načrt zakona o investicijah kapitalov in še druge predloge. Skušala bo z njimi urediti uvozni in izvozni režim ter še razne druge probleme, ki so bistvenega pomena za nadaljnji razvoj japonskega narodnega gospodarstva.
Podvojitev japonskega
vojnega proračuna
že sedaj presegajo stroški vojne s Kitajsko izdatke, ki jih je imela Japonska v vojni z Rusijo
Proslava kraljevega rojstnega dne na Bledu
Bled, 5. septembra. AA. Generalni direktorji in direktorji evropskih tiskovnih agencij ter njihovo spremstvo so po konferenci z direktorjem agencije Avale dr. Svetislavom Petrovičem »ogiasno sklenili, da ostanejo še dva dneva na Bledu, čeprav se je Vili. oiboi zbor agencijske zveze zaključil že 4. t. m. Ta sklep je bii 6prejet zaradi rojstnega dneva Nj. Vel. kralja, ker so zvedeli, da boao ob tej priliki na Bledu velike svečanosti. Na Blejskem jezeru je bila nocoj slavnostna razsvetljava, ki so se je gosti udeležili v čolnih, okrašenih z jugoslovensikimi zastavami in lampioni. Predsedstvo in člani zveze so se zvečer odpeljali v dvorec Suvobor, kjer so se poklonili Nj. Ved. kralju Petru II. Jutri se bodo-predsedstvo zveze, vsi diiektorji in njih spremstvo udeležbi svečane službe božje, ki bo ob 10.30 v cerkvi na Bledu. Jutri zvečer bodo direktorji tujih agencij odpotovali z Bleda nazaj v domovino.
Jugoslovenski izseljenci kralju Petru n.
Beograd, 5. septembra. AA. Notranje ministrstvo je prejelo iz Cha/rleroija, v Belgijo naslednjo brzojavko:
Kolonija jugoslovenBkih delavcev v Char-leroiju v Belgiji, pošilja ob 14. rojstnem dnevu Nj. Vel. kralja Petra n. izraze svoje zvestobe in vdanosti ter mu kliče _ 2i-
vio! — Predsednik Marjanovič.
Tokio, 5. septembra, b. Japonskemu parlamentu, čegar zase tanje se je prišlo v petek, je bil predložen največji vojni proračun, kar ga Japonska pomni. Dodatni predlogi k rednemu vojaškemu proračunu znašajo nič manj kakor dve milijardi in 22 milijonov jenov. Od njih odpade na vojno ministrstvo ena milijarda 422, na mornarico 349, za rezervo pa je določenih 250 milijonov jenov. Z že izgla-sovanimi dodatki znaša sedaj celotni vojni proračun Japonske dve milijardi in 549
milijonov jenov. V primeri z rusko-japon-sko vojno pomeni to ogromne zneske, saj so vsi stroški navedene vojne znesli komaj eno milijardo 800 milijonov jenov. Spričo teh ogromnih zneskov zatrjujejo v japonskih vojaških krogih že sedaj, da bo Japonska le težko zmogla te izdatke, vendar se Japonci tolažijo s tem, da bodo lahko v kratkem slavili odločilne zmage nad Kit3 jci in da jim ne bo treba uporabiti vsega zneska za kritje vojne ekspe-dicije na Kitajskem.
nemški manevri
Letošnji jesenski manevri v Nemčiji bodo preizkušnja
nemške vojaške sile
Berlin, 5. septembra, b. Letošnji jesenski manevii, katerim bo prisostvoval tudi italijanski ministrski predsednik Mussolini, bodo izvedeni v zelo velikem obsegu, ker se jih bodo udeležile vse tri armade, suhozemska, zračna in pomorska. 2e sedaj jih v vojaških krogih označujejo kot »manevre nemške vojaške sile«. Nemški strokovnjaki žele preizkusiti enotno poveljstvo vseh treh armad. Posebna pozornost bo seveda posvečana letalskim manevrom. Temu primerno je bilo treba izbrati tudi ozemlje, kjer se bodo manevri vršili. Verjetno je, da se bodo vojaški strokovnjaki <
odločili za pokrajine ob Vzhodnem morju, morda Meklenburško in Pomorjansko. Vsa večja mesta, med njimi tudi Berlin, se bodo morala pripraviti na protiletalsko obrambo. Spričo obsežnosti in pomena manevrov bo letos prevzel vodstvo sam maršal Blomberg. Ker se bodo manevri vršili v severno-južni smeri in bo njih glavno bojišče v severni Nemčiji, ne bodo naperjeni proti nobenemu izmed sosedov, ki bi jih lahko napačno tolmačili, torej niti proti Poljski, niti proti Danski, švedski in Holandski. Rajhovsko časopisje to s posebnim poudarkom naglaša.
Krasna sokolska svečanost v Kranju
,r ,,	, Kranj, 5. septembra
Ves Kranj se je okras;l za današnjo so-ifi svečanost. k« je bil sokolski deci poklonjen prapor, nad katerim je kumstvo prevzela Nj. Vel. kraljica Marija. Čeprav so posamezna sokolska društva na Gorenjskem imela danes svoje domače svečanosti m nastope, je vendar bila udeležba poleg domačega sokolstva tudi od drugod častna; zlasti sta se izkazala Škofja Loka m Tržič.
Svečanost se je pričela pred Narodnim domom, ko se je pripeljala zartopnica Nj. Vel. kraljice Mariie ga. dvorna daima Fra-nja Tavčarjeva. Prisrčno jo je pozdravil domači starešina Završnik rn ji je bilo po-klonjeno cvetje. Pri izročitvi krasnega mladinskega prapora deci v roke prapoitščaku Ekarju so po govoru starešine Završnik a izrekli prisrčne čestitke tudi po en Poljak, Rus m Čeh, ki so zaposleni v tukajšnji industriji. čestital je tudi župan Česen. Izpred Narodnega doma se je razvil slav-, nostni sprevod na letno telovadbe, kjer je sledil krasen nastop. Tako pred Narodnim domom kakor na telovadišču sta sodelovali škofjeloška vojaška godba in godba doma-iega Godbenega društva. Zvečer je bil ves Kranj razsvetljen in vse prebivalstvo se je zgrnilo h krasni bakladi na oast današnjemu prazniku in jutrišnjemu rojstnemu dnevu prvega sokolskega starešine kralja Petra.
Obisk angleSkega kraljevskega para v Belgiji
London, 5. septembra. AA. »Sundav Re-feree« poroča, da bosta kralj Jurij V. in kraljica Elizabeta spomladi službeno obiskala belgijskega vladarja. To bo prvo službeno potovanje angleškega vladarja v tujino.
Sokoli u zbor!
Današnji rojstni dan staroste saveza Sokola kraljevine Jugoslavije Nj. Vel. kralja Petra II. proslavi vse sokolstvo na področju Ljubljane na najbolj svečan način.
Dopoldne ob pol 12. je slavnostna seja vseh ljubljanskih sokolskih društev v telovadnici Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. Slavnostna seja bo ob vsakemu vremenu. Udeležba vseh pripadnikov — članstva, naraščaja in dece — v meščanski obleki z znakom.
Zvečer baklada in obhod po mestu. Pri bakladi in obhodu sodeluje članstvo in naraščaj obojega spola v kroju. Deca ne sodeluje. Kdor nima slavnostnega kroja, se mora udeležiti obvezno obhoda v meščanski obleki z znakom.
Zbor za članstvo in naraščaj je na letnem telovadišču na Taboru ob pol 19. Odhod povorke točno ob 19.
Značaj prireditve in položaj Sokolstva zahtevajo brezpogojno sodelovanje vseh, ki čutijo danes sokolsko.
V primeru slabega vremena baklada odpade.
Zdravo!
LJUBLJANSKA SOKOLSKA DRUŠTVA
Velesejmski artisfi pri Nj. Vel. kralju
Ljubljana, 5. septembra Velesejemska uprava, ki je letos angažirala za velesejemski variete zares prvovrstne artiste svetovnega slovesa, je denes pripravila Nj. Vel. kralju Petru II. za rojstni dan majhno presenečenje — varietetno predstavo v dvorcu Suvoboru. Že zgodaj zjutraj so se odpeljali v avtomobilih proti Bledu najboljši artisti z vele sejemske ga variete ja, in sicer »The Leygthons« akrobati, ekvilibristi in žonglerji, nadalje čudovita umetnica čarovnij in vragolij Margerita, dreser Fint pa je vzel s seboj na Bled oba svoja šimpanza lonnyja in Billo, ki sta tako dresirana, da sama brez nadzorstva izvajata celo vrsto čudovitih dresurnlh točk. Vojaška godba, ki sodeluje na velesejem-skem varieteju, se je pod vodstvom kapel-nika Živanoviča in v spremstvu pianista gosp. Danila Gruma odpeljala z vlakom do Lesc, od koder so godbenike odpeljali z avtomobili v dvorec Suvobor, kjer je godbo in skupino artistov ljubeznivo sprejel kraljičin adjutant polkovnik Pogačnik.
Kmalu po 10. uri je vstopil v dvorano Nj. Vel. kralj Peter II. z obema bratoma, kraljevičema Tomislavom in Andrejem. Godba triglavskega polka je najprej zaigrala nekaj komadov, ki si jih je kralj sam izbral. Godbo ie spremljal pianist Danilo Grum. Kralj, je v družbi svojih bratov z velikim zanimanjem sledil posameznim točkam. Pokazal je veliko razumevanje za lepo glasbo, kar so pričali komadi, ki si jih je
izbral za spored. Medtem sta prispela z Brda tudi kneževiča Aleksander in Nikolaj, sinova Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. Predstavi so dalje prisostvwali svak Nj. Vel. kraljice nadvojvoda Anton Habsburški z obema sinovoma in vojvodinja Meck-lenburška.
Velesejemski artisti so s\'oj spored izvajali s čudovito preciznostjo m so bili sila ponosni, da jim je bila dana prilika, pokazati svojo umetnost pred tako odlično družbo.
Predstava je vsem zelo ugajala. Vidno vzradoščen je kralj s kraljevičema in kne-ževičema zasledoval izvajanja artistov in jih je nagradil s priznanjem in ploskanjem. Vsa predstava je potekla res v najlepšem razpoloženju.
Po predstavi so artistično družbo na dvoru lepo pogostili. Kralj je še po predstavi z velikim zanimanjem ogledoval oba dresirana šimpanza, ki v s\'ojem vedenju in v vseh kretnjah tako imenitno oponašata ljudi. Okrog druge ure popoldne so se velesejemski artisti morali že vrniti v Ljubljano, ker so morali izvajati svoj program na velesejmu.
Vest, da so velesejemski artisti nastopili na dvoru pred kraljem, se je hitro raznesla po velesejmu. Pri popoldanski predstavi na prostem je bil zaradi tega ogromen naval občinstva, ki je artiste nagrajalo z navdušenim odobravanjem po vsaki točki.
Ogromen obisk na velesejmu
in na novinarski razstavi
Lepo vreme je danes privabilo na vele-sejem in na novinarsko razstavo ogromno število občinstva.. Navzlic vročini so bili zlasti popoldne vsi paviljoni nabito polni in so se ljudje komaj prerivali naprej. Posebno številni so bili danes zunanji po-setniki. S Koroške, zlasti iz Boiovelj in Boža, »o prispele močne skupine naših rojakov, pa tudi iz Goriške in Trsta je prispelo več avtobusov in avtomobilov. Ni treba še posebej omeniti, da je bilo danes tudi veliko število posetnikov iz vseh krajev Slovenije.
Kakor se je izkazalo že prve dni, je na velesejmu novinarska razstava največja privlačnost. Od vseh paviljonov, kjer je nameščena novinarska razstava je vedno najbolj posečen paviljon, kjer je postavljena velesejmska tiskarna in se urejuje, stavi in tiska velesejmski dnevnik »Ljubljanske novice«. Izkazalo se je, da je prostor za publiko v tem paviljonu mnogo premajhen. Zlasti danes je bila tako gneča, da si mnogi niso mogli prav ogledati tega najbolj zanimivega dela razstave. Po-setniki prav radi kupujejo velesejmski i
dnevnik ^Ljubljanske novice«, iko vidijo ves postanek lista in lahko dobe list takoj, ko pride iz stroja. Zaradi velikega zanimanja je bila prva izdaja kmalu razprodana in so popoldne pripravili, postavili in tiskali še drugo izdajo.
Tudi velesejmski kino je zabeležil včeraj izredno velik poset. Obiskovalci odlične novinarske razstave radi possčajo ta kino, ki prinaša poleg zanimivih novih zvočnih tednikov in poučnih kulturnih f-1-mov zlasti filme, ki ponazorujejo vso dolgo in čudovito pot postanka modernega dnevnika v pregledni in zgoščeni obliki. Od danes naprej so dnevne predstave ve-leSejmskega zvočnega kina ob pol 4. in pol 7. popoldne, ob nedeljah in praznikih pa vrhu tega še ob poj 11. dopoldne. Vstop ni na je enotna in znaša 2 din.
Tudi pričetek predstave velesejmskega varieteja je deloma preložen in se prične popojdanska predstava na prostem, ki je za obiskovalce velesejma brezplačna, ob 5. uri, večerna predstava pa se začne kakor doslej ob pol 9. Pri večerni predstavi se pobira zmerna vstopnina.
»JUTRO« ponedeljska Izdaja
Pone~delie£ S. IX. T937
Kam je izginila Lija Koganova
Skrivnosten nestanek mlade rumunske Židinje — Onkraj Postojne je skočila iz vlaka
9
Ljubljana, 5. septembra
Beograjski in zagrebški tisk se že nekaj dni sem na široko bavita z zagonetko mlade rumunske Židinje, 251etne juristke Lije Koganove iz Jassyja, ki je bila pred mesecem odpotovala iz svoje domovine, da obišče brata v Parizu, se mimogrede ustavila v Zagrebu, nato pa je onkraj Ljubljane izginila za njo sleherna sled. Nekatera poročila beograjskih listov so vedela navajati celo, da je Lija Koganova izginila iz vlaka prav med Ljubljano in Rakekom in da je po vsej priliki postala žrtev kakšnih sovražnikov svoje rodbine. Prvo vest o skrivnosti lepega rumunske-ga dekleta je prinesel »Pariš Soir«, po njem so jo povzeli razni drugi evropski listi in ves svet danes s slastjo prebira ugibanja o senzaciji, kakršno si Evropa lahko zamišlja pač samo na Balkanu. Prvi konkretnejši izsledki preiskave in dognanja poročevalcev pa že po malem kažejo, da se bo balkanska senzacija v kratkem razblinila v nič, čeprav bo na dnu ostala žalostna zgodba mlade rumunske študentke. Stvair je na kratko naslednja;
Zmedena neznanka v Zagrebu
Dne 5. avgusta je prišla v pisarno židovske verske občine v Zagrebu mlada neznanka in se predstavila tajniku občine Aleksandru Kleinu s potnim listom, izdanim od policijske uprave v Kišinjevu v Rumuniji. Povedala mu je, da potuje k svojemu bratu v Pariz, da pa si ne upa sama potovati po neznani deželi in zato prosi zagrebške rojake, naj ji oskrbe spremstvo do Ljubljtene. Prošnja se je tajniku zdela malo nenavadna, vendar pa ji je stavil za spremstvo na razpolago uradnika židovske dobrodelne ustanove »He-vra Hadiša« Oskarja Raussnitza. Koganova je govorila nekaj o tem, da ima v Zagrebu dobro znanko svoje rodbine, go. Stipetičevo v žerajnovičevi ulici, pri kateri je našla tudi gostoljubno streho, in je izrazila željo, da nadaljuje pot proti Ljubljani naslednji dan. Toda že čez kakšno uro se je vrnila v pisarno židovske ob-
čine in izjavila, da bi rada nadaljevala vožnjo še isti večer.
Na poti v Ljubljano
Tako sta se z Raussritzem še dne 5. avgusta odpeljala proti Ljubljani.
Toda spremljevalec je v vlaku kmalu opazil, da ima opravka z dekletom, ki mu v duši najbrž ni vse v redu. Vse vedenje Koganove je kazalo, da trpi od fiksne ideje, da jo preganjajo. Govorila je, da se bo morala pred preganjalci še nekajkrat skrivati in ne bo mogla naravnost potovati v Pariz, hkratu pa je tožila, da je utrujena. V Ljubljani sta izstopila okrog dveh ponoči in odšla v čakalnico, kjer je Koganova legla na klop in zaspala. Raus-snitz je na postaji poskrbel vse, kar je bilo treba, da bo zjutraj nadaljevala pot, in se je malo pred. njenim odhodom vrnil v Zagreb. Ustrežljivi železničarji, ki jih je Raussnitz naprosil za pomoč, so ji še pomagali v vagon in tako se je Lija Koganova odpeljala proti italijanski meji. Vodstvu židovske verske občine v Zagrebu pa skrb le ni dala miru in že čez nekaj dni je pismeno vprašala njenega brata "v Parizu, ali je Lija srečno dospela. Dne 15. avgusta je v Zagreb prišel odgovor, da dekleta od nikoder ni, in brat je zaprosil naša oblastva, naj se pozamm?jo za stvar. Zagrebška policija se je obrnila na policijsko upravo v Ljubljani, ki je od svoje strani takoj uvedla poizvedovanja, vendar je vse iskanje ostalo doslej brez uspeha. Zanimivo je, da železniška policija v Ljubljani doslej vobče še ni prejela kakšne formalne prijave o skrivnostnem nestanku Lije Koganove, in tako železniška uprava na svojem področju o stvari doslej še ni uvedla nobene preiskave.
Izginila je čez mejo pri Rakeku
Iskanje sledov za lepo, mlado Rumunko je od vsega početka naletelo na težko zapreko, ker dne 5. odnosno 6. avgusta v spisih naše obmejne policije na Rakeku ime skrivnostne potnice sploh ni bilo zabeleženo. Pozanimali smo se na Rakeku za nekatere podrobnosti in smo dognali nekaj zanimivih odkritij, ki spravljajo
senzacijo v precej določeno, jasno smer. Kakor kažejo vsa znamenja je namreč lepa Rumunka dne 6. avgusta vendarle prešla našo mejo pri Rakeku. V seznam obmejne policije organi sicer miso vpisali njenega imena, ker je navada, da zaradi naglice, ki jo zahteva posel na obmejni postaji, pogostokrat vpisujejo potnike v celih skupinah in zapisujejo pri tem samo ime prvega potnika. Nekateri funkcionarji obmejne policije pa se iz prvih dni avgusta vendarle spominjajo lepe, mlade potnice, ki je prišla z rumunskim potnim listom in je imela s seboj vozovnico III. razreda do Pariza, obenem pa še vstopnico za mednarodno razstavo. Istega dne je imel komisar obmejne policije g. Petre-tič opravka v Postojni in tedaj je v neki gostilni v neposredni bližini komisarijata obmejne policije videl nekega mladega zdravnika iz Postojne in komisarja italijanske obmejne policije, kako si dajeta opravka z mlado neznanko, ki je bila po vsej priliki identična s Koganovo, ki je kakor iz uma trgala neke papirje.
Očitno je bilo, da je mlada potnica umo bolna in da je nepričakovano dobila napad. Zdravnik in komisar sta jo mirila, kakor sta vedela in znala, mlada Rumunka pa je v čisti francoščini kričala, da hoče umreti in naj ji dajo strupa, da ga popije. Komisar je za šalo naročil čašo piva in ji ga ponudil:
—	Tu imate strup, popijte ga, pa boste umrli.
Mlada Rumunka je na dušek izpraznila čašo in zamižala, kakor da čaka smrti, čez nekaj minut pa je spet planila pokonci in očitala komisarju:
—	Ogoljufali ste me, to ni bil strup, saj ni smrti od nikoder.
Bila je tako iz sebe, da sta jo zdravnik in komisar s težavo zadrževala.
Kakor nam poročajo z Rakeka, se je stvar nazadnje končala tako, da je Lija Koganova z vlakom odpotovala dalje proti Trstu, iz Postojne pa so obenem telefo-nično zaprosili tržaško reševalno postajo, naj jo z bolniškim avtomobilom pričaka na kolodvoru. Reševalni avto je v resnici čakal pri vlaku, a Koganova je zaslutila zasedo, ki so ji jo pripravili, skočila je skozi okno vagona in izginila brez sledu.
Maribor preko nedelje
Poslednji dan kongresa kirurgov
Jugoslovansko ginekološko društvo ustanovljeno
Ljubljana, 5. septembra Ob živahnem zanimanju strokovne javnosti je bil danes popoldne zaključen II. kongres Jugoslovenskega kirurškega društva, ki je od petka zasedal v zbornični dvorani univerze kralja Aleksandra. Poročilo v nedeljskem »Jutru« naj izpopolnimo še z dostavkom, da so imeli v soboto popoldne tudi jugoslovenski ginekologi svoje posebno zborovanje. Najprej so se zbrali pri Slamiču k skupnemu obedu, nato pa so obiskali žensko bolnišnico. Upravnik prof. dr. Zalokar je gostom razkazal prostore in jim pojasnil težko gospodarsko stanje, v katerem se zavod nahaja, nakar je sledil kratek sestanek pod vodstvom univ. prof. dr. Dursta iz Zagreba. Pri tej priliki je bilo soglasno sklenjeno, da se ustanovi posebno Jugoslovensko ginekološko društvo, ki Se bo priključilo vseslovanski ginekološki organizaciji. Priprave za konstituiranje bo vodil univ. prof. dr. Durst skupno z zagrebškimi ginekologi. Kljub temu sklepu, ki so ga narekovali specialni interesi ginekološke-stroke, pa ostanejo ginekologi še nadalje tudi člani Jugoslovenskega kirurškega društva. Ob 17.30 so bili udeleženci kongresa
povabljeni k banu na čajanko.	.
Davi so kirurgi nadaljevali v zbornični dvorani univerze svoje strokovno delo. S sobotnega sporeda so danes predavali še dr. Slobodan Kostič, dr. Nedeljkovic, dr. Spiridonovič in dr. Alfandari iz Beograda in pa dr. Bučičevič iz Sarajeva, nato pa so govorili še dr. Mikula iz Bratislave, dr.Flor-sehiitz iz Zagreba, dr. Stojanovič in dr. Si-movič iz Beograda, primarij dr. Černič iz Maribora, dr. Lušicky iz Zagreba, dr. He-bein iz Ljubljane, dr. Nižetic, dr. Nirjano-vič, dr. Krstič, dr. Miljanič iz Beograda, dr. Vidakovič, dr. Smokvina, dr. Zanela iz Zagreba, dr .Zukurov iz Beograda, dr. Šertič iz Zagreba, dr. Jiano iz Bukarešte, dr. Oe-tanovič iz Sarajeva in dr. Borisavljevič iz Beograda. Predavanju je sledila živahna debata.
Napovedani izlet na Bled |e izostal. Na Bled so odpotovali samo predsednik kongresa primarij dr. Božidar Lavrič, univ. prof. dr. Leon Koje-i h Beograda !n univ. prof. dr. Jian Jiano iz Bukarešte, da se v avdienci poklonijo Nj. Vel. kraljici Mariji. Kongresisti so si ogietali velesejem in se zvečer večji del vrn v svoja mesta.
Rakek brez odkritja spomenika Bled brez posebnega vlaka Ljubljančanov
čeprav je bil velesejem ves dan natrpano poln, pa je vendarle šel velik del Ljubljane iz mesta, da se na Gorenjskem in drugod naužije dobrega zraka in solnca, ki nam ga je nebo začelo sipati šele zdaj, ko po malem prehajamo v jesen. Največ sveta je bilo danes kajpak namenjenega na P^akek k odkritju spomenika blagopo-ikojnega viteškega kralja, saj so se razen vseh nacionalnih organizacij pripravljale na udeležbo tudi množice širokega občinstva, številni izletniki pa so hoteli to priliko porabiti mimogrede za kratek skok čez mejo in za obisk Postojnske jame. Posebno skupino je za potovanje na Rakek in v Postojno pripravljal tudi »Putnik« in pod njegovim okriljem se je davi kljub preložitvi spominske svečanosti odpeljalo v Postojno nad .100 izletnikov, posebno skupino pa so vnovič organizirali naši železničarji. Poseben avtobus »Putnika« je včeraj odpeljal posebno družbo izletnikov v Benetke.
žalostno pa se je izjalovil poizkus zbrati večje število Ljubljančanov, ki bi se jim hotelo za izredno majhen denar (s kosilom in večerjo v dveh renomiranih blejskih restavracijah bi vsi stroški znašali komaj 56 din) prebiti en dan na Bledu in prisostvovati krasotam beneške noči na jezeru. »Putnik« je pričakoval kolikor toliko zadovoljivega obiska, v resnici pa se je med vsem našim občinstvom našlo komaj pet interesentov za izlet. Tolikšno ne-zanimanje za tako ceneno potovanje na Bled pač nazorno izpričuje razmerje, ki vlada med Bledom in načim domačim občinstvom. Po čigavi krivdi, bo treba cb priliki spregovoriti odkrito besedo. Edina olajšilna okoliščina je izredno uspela jesenska prireditev na velesejmu. V ostalem pa je Bled bil danes od drugih izletnikov zelo dobro obiskan. Prišla je večja skupina Angležev, od domačinov pa je zlasti iz Maribora pripeljal brzovlak lepo število izletnikov.
Kongres zveze lekarniških sotrudnikov
Zahteva po novem lekarniškem zakonu — Nevzdržno stanje v lekarniških zbornicah
Ljubljana, 5. septembra.
Danes so se zbrali v Ljubljani lekarniški sotrudniki iz vseh delov države na svoj XIV. kongres, ki je razpravljal o važnih stanovskih vprašanjih in problemih občega interesa, ter je bil glede na važni položaj lekarniških sotrudnikov v našem zdravstvu ael(«žen obče pozornosti.
Kongres, ki je zasedal v beli dvorani hotela Un'ona, je otvoril zvezni predsednik g. Ni kola Kekič iz Zagreba.^ Po pozdravu, ki ga je izrekel vsem udeležencem in zastopnikom oblastev in sorodnih organizacij, so bile odposlane brzojavke Nj. Vel. kralju, knezu namestniku Pavlu in ministru za socialno politiko in narodno zdravje. V imenu ministra in bana je pozdravil zboro-valce dr. Avramovič, Ljubljano je zastopal mestni fizik dr. Rus, OUZD g. Bučar, Pokojninski zavod ravnatelj dr. Vrančič Na-vzočni so bili tudi delegati Trgovskega bolniškega in podpornega društva ter Delavskih zbornic iz Ljubljane, Zagreba in Beograda. Kongres je prejel tudi številne pozdravne brzojavke sorodnih organizacij iz inozemstva.
Po jedrnatih pozdravnih besedah predsednika ljubljanske sekcije Saveza g. dr.
Krauta je sledilo tajniško poročilo, ki ga je podal g. mr. Depeder. Poročilo navaja veliko delo, ki ga je izvršila savezna uprava v minulem letu v interesu splošnega dviga lekarniške stroke v naši državi in posebej še za zboljšanj" gmotnega položaja vseh lekarniških sotrudnikov. V ta namen bi_ bil nujno potreben nov lekarniški zakon, ki bi moral biti v skladu s splošnim zdravstvenim zakonom, ki se zdaj pripravlja. Po starem zakonu je zelo otežkočeno ustanavljanje novih lekarn, ki so mnogokje nujno potrebne, saj so v naši državi še zdaj naselja, ki imajo do najbližje apoteke 50 km daleč.
Referati drugih članov zvezne uprave so zlasti poudarjali nevzdržno stanje v lekarniških zbornicah, kjer so si lastniki lekarn osvojili absolutno oblast, kar glede na to, da so zbornice organizacije lekarnarjev in sotrudnikov hkrati, nikakor ni v interesu napredka našega lekarnistva.
Sledila so strokovna poročila, h katerim so prispevali predsednik g. Kekič s svojim pregledom o trenutnem stanju v lekarniški stroki in mr. Grozdanovič iz Beograda z zgodovinskim razvojem današnje organizacije.
Velike pozornosti je bil deležen referat
mr. Hočevarja o socialnem, zlasti pokojninskem zavarovanju sotrudnikov, ki je zdaj zanje obvezno pri ljubljanskem Pokojninskem zavodu. Zal da pokojninsko zavarovanje kakor v drugih, tako tudi v lekarniški stroki v mnogih delih države ne najde pravega umevanja s strani delodajalcev, katerim dostikrat olajšujejo njihovo nesocialno izmikanje od dolžnosti plačevanja premij celo sama oblastva s svojim v nebo vpijoče okornim in zavarovanju nenaklonjenim poslovanjem, kakor je navajal ravnatelj PZ dr. Vrančič, v debati o pokojninskem zavarovanju. Zanimivo je, da so lekarniški sotrudniki glede na povprečno višino zavarovanih prejemkov globoko pod nivojem vseh ostalih zavarovancev PZ, dasi sicer niso med najslabše plačanimi zasebnimi nameščencu.
V izčrpnem predavanju o lekarniškem zadružništvu je dr. Smodlaka v izčrpni analizi prikazal možnosti gospodarske osamosvojitve posameznih strok na zadrunži podlagi, ki bi nedvomno koristila tudi našemu lekarništvu, katerega čedalje bolj ubijajo proslule »specialitete«, zaščitena zdravila, ki jih k nam uvaža inozemska industrija. Govoreč o zadružništvu na splošno, je predavatelj navajal za zgled Slovenijo, ki se ima bas svojemu razvitemu zadru-garstvu zahvaliti za sorazmerno velik gospodarski polet in s tem zvezano nacionalno osamosvojitev. Po zanimivem strokovnem predavanju dr. I. Ruždiča o kemiji živil v dietični prehrani je podal nadzorstveni odbor zvezni upravi razrešnico. Za novega predsednika je bil iznova soglasno izvoljen dosedanji dolgoletni predsednik mr. Nikola Kekič, ki si je za razvoj stanovske organizacije lekarniških sotrudnikov pridobil neprecenljivih zaslug; v novi nadzorstveni odbor pa pridejo gg. mr. Hočevar Tone, Ljubljana, Geza Kon, Novi Sad in Branko Miljevič iz Beograda-Kongres je nato sprejel 8 točk obsegajočo resolucijo, ki vsebuje vse glavne pobude in predloge, ki smo jih že omenili v referatih posameznih članov uprave. Prihodnji kongres bo v Novem Sadu.
Zvečer je priredila ljubljanska sekcija svojim gostom v unionski restavraciji intimno večerjo. Del udeležencev se odpelje zjutraj na Bled, da ee v prekrasnem gorenjskem svetu malce odpočije od brig odgovornega lekarniškega poklica.
Likvidacija okrožnega odbora obrtniških združenj
Celje, 5. septembra.
Danes je bila v Obrtnem domu v Celju izredna skupščina Okrožnega odbora obrtniških združenj. Izmed 40 združenj, ki so včlanjena v celjskem okrožnem odboru, je poslalo svoje delegate 34 združenj. Glasovalno pravico je imelo 46 delegatov. Izredno skupščino je vodil predsednik okrožnega odbora g. Stojan Holobar^
še pred glasovanjem o razidu okrožnega odbora sta se na zborovanju jasno pokazala dva tabora. Eden je bil za nadaljnji obstoj, drugi pa za ukinitev okrožnega odbora. Oba tabora sta bila enako močna, zato se je pričakovala ostra borba pri glasovanju.
Za likvidacijo okrožnega odbora v Celju je glasovalo 22, za nadaljnji obstoj pa 20 delegatov, štirje delegati so se zaradi pritiska z obeh strani vzdržali glasovanja in so zapustili dvorano.
S tem je torej izglasovana likvidacija te institucije v Celju. Iz glasovanja pa je razvidno, da med obrtništvom vendar še ni zamrl čut za skupno zvezno organizacijo, čeprav je bilo zadnji čas mnogo žon-gliranja z vprašanjem okrožnih odborov, ki obrtništvu ni bilo v korist.
Celje izgublja s tem eminentno obrtniško organizacijo, ki je predstavljala 4000 obrtnikov. Zaradi tega se bo pokazala huda vrzel, ki jo bo treba na vsak način izpol niti. Zbornica za TOI bo morala misliti na ustanovitev nečesa, kar bi nadomestilo okrožni odbor. Veliko Celje nujno potrebuje tak urad. Najumestnejše bi bilo, da bi Zbornica za TOI v Celju osnovala poslovalnico svojega urada za pospeševanje obrti.
Maribor, 5. septembra.
Današnjo krasno septembrsko nedeljo so številni Mariborčani izkoristili za izlete v bližnjo in daljno okolico, predvsem na Pohorje in na Kozjak. V Mariboru so tudi danes prišli številni avtobusi iz sosednje Avstrije, ki so pripeljali več sto avstrijskih izletnikov, ki so se preko dneva porazgubili v znane okoliške vinotoče in gostilne. Tudi na Mariborskem otoku je bilo danes živahno vrvenje.
Krst prvega mariborskega visoko-
zmožnega jadralnega letala se je vršil danes popoldne pri Mariborski koči na Pohorju. Mariborski letalci so s tem letalom, katerega so gradili popolnoma sami z lastnimi močmi, zopet pomnožili svoj jadralni park ter dokazali, da gredo kljub vsem oviram krepko naprej. Krstu visokozmožnega jadralnega letala so prisostvovali tudi nekateri odličniki ter je letalo po izvršenem krstu startalo na svoj krstni polet s Pohorja v dolino ter srečno pristalo ob vznožju Pohorja v bližini tezenskega letališča.
Branibor zboruje.
V spodnjih prostorih Narodnega doma je bil danes dopoldne redni občni zbor Brani-bora, ki ga je otvoril in vodil v imenu pripravljalnega odbora za obnovitev društva g. Bratuš, ki je v uvodu obrazložil namen in pomen zborovanja. Dejal je, da je v Bra niboru vladalo doslej mrtvilo in se zaradi tega skupina idealnih ljudi prizadeva, da poživi narodno obrambno delo v našem ob mejnem ozemlju. Glavni referat je imel tajnik ljubljanske uprave Branibora g. Iskra, ki je poudarjal, da je Maribor poklican v to, da rešuje narodno obrambni problem v Pomurju in Podravju in da mora postati Branibor v bodoče nosilec vsega narodno-obrambnega dela. Dotaknil se je v svojem referatu tudi koroškega in primorskega vprašanja in da mora društvo pridobiti in vzgojiti za to delo predvsem mladino, ki naj čimveč potuje, da spozna naš živelj tudi izven meja naše domovine in da skuša temu nuditi tudi gospodarske podpore. Sledile so volitve in je bila izvoljena naslednja uprava: France Avse-njak predsednik, J. Hochmiiller podpredsednik, J. Bratuš blagajnik, Zorko tajnik;
odborniki: Fran jo Zaje, Mirko Novak, gdč. Cerinškova, namestnika: Nada Dobravče-va in Mirko Štancer. Nadzorni odbor: prof. Bizjak, J. Mohorko in L. Doležal. Ob zaključku zborovanja je spregovorila še gdč. Cerinškova o nalogi in vlogi žene v narodno obrambnem udejstvovanju.
Velike tatvine na tezenskem kolodvoru
so odkrili tezenski orožniki. Skupina dobro organiziranih tatov je v nočnih urah demontirala razne železne dele z vagonov
in lokomotiv ter jih kar z vozovi odvažala. Orožniki so aretirali 5 oseb, večinoma brezposelnih, ki so pri zaslišanju svoje grehe priznali. Škoda znaša več tisoč dinarjev. Epilog te zadeve bo pred sodniki.
Požarna nevarnost na Aleksandrovi cesti.
V	soboto popoldne je izvošček Jernej Hojnik na dvorišču hiše na Aleksandrovi cesti 12 kuhal v velikem kotlu katran. Nenadoma se je tekočina vnela ter so ognjeni zublji ogrožali bližnjo drvarnico. Hojnik pa je imel še toliko prisotnosti duha. da je' ogenj še pravočasno pogasil, sicer bi lahko požar zavzel katastrofalne oblike.
Vlomilci v žagi.
V	parno žago industrijca Bogdana Kopača v Slovenski Bistrici so se splazili tatovi, ki so odnesli 4000 dinarjev vreden gonilni jermen. V zvezi s tatvino so orožniki aretirali dve osebi ter jih prepeljali v zapore mariborskega okrožnega sodišča.
Sreča v nesreči.
Na cesti pri Mežici sta se radi ropota nekega tovornega avtomobila splašila konja, ki sta bila vprežena v kočijo generalnega ravnat, svinčenih rudnikov v Mežici. Ko-čijaž ni mogel konja ustaviti in sta drvela po cesti, dokler se kočija, v kateri sta se peljali soproga generalnega ravnat. Bar-gatejeva in njena spremljevalka ni znašla s konji vred v obcestnem jarku. Le srečnemu slučaju je pripisati, da nesreča ni zahtevala človeških žrtev. Pač pa se je kočija skoro popolnoma razbila, dočim so ko-čijaž in obe ženski zadobili le manjša praske.
Ljubljana: Zagreb §11J6
v Rogaški Slatini je včeraj ljubljanska plavalna reprezentanca zmagala nad zagrebško in osvojila v trajno last zdraviliški pokal — Nova jugoslovestska rekorda
Rogaška Slatina, 5. septembra.
Plavalni dvoboj med Zagrebom in Ljubljano za pokal zdravilišča v Rogaški Slatini se je letos vršil tretjič in je tudi tokrat v tej konkurenci bila Ljubljana velik favorit, tem bolj, ker je Zagreb moral nastopiti brez svojega najboljšega plavača Defilipisa, ki je žel velike uspehe v Pesaru in Dubrovniku. Letošnje tekmovanje je imelo še čisto poseben značaj zaradi tega, ker je imelo pokazati, kakšna je moč pla-vačev Ilirije, ki so sestavljali vso reprezentanco Ljubljane, v primeri s predstavniki četrtega najmočnejšega plavalnega centra v državi, hrvatskega Zagreba. Ljubljana je tudi to pot pokazala absolutno premoč in zabeležila tretjo zasluženo in dokončno zmago v tej konkurenci.
Plavališče, ki je eno najlepših v državi, je danes podsavezna komisija verificirala tudi za rušenje rekordov. Zdraviliška uprava je storila vse, da so bili plavalci kar najudobneje nastanjeni in so se sploh počutili tamkaj kakor redkokje. Tekmovanje je poteklo v krasnem solnčnem vremenu, kar je treba omeniti posebej zato, ker je obe prejšnji leti na ta dan vztrajno deževalo. Tekmo je vodil kot vrhovni sodnik g. Kramaršič, kot starter pa je posloval g. Prezelj, oba iz Ljubljane.
Dopoldanski spored je obsegal dve točki za dvoboj, ki sta dali naslednje rezultate:
3X100 mešano, ženske: 1. Ljubljana (Fine II., Werner, Groschel) 4:36, 2. Zagreb (Gabrič, Matota, Dragič) 5:04.8. — Ze Fin-čeva II, ki je plavala do obrata 1:34, je bila ves čas v vodstvu, Wernerjeva pa je v borbi z Matotovo še povečala naskok, tako da je Groschleva z lahkoto prišla prva v cilj.
Točke 10:6 za L.
4X100 prosto, moški: 1. Ljubljana (Fritsch, Ziherl, Cerer, Wilfan) 4:19. (nov jugoslovenski rekord), 2. Zagreb (Stigler, Klein II., Ivkovič, Belan) 4:40.4. — Ekipa Ilirije je šla na start z namenom, da bi zboljšala državni rekord v tej disciplini, kar ji je tudi uspelo, in sicer za celih 7 sekund od zadnjega, ki ga je sama dosegla avgusta t. 1. v Radovljici. Zagreb, ki je plaval brez Defilipisa in Saše Kleina, ni imel v tej točki nobenih izgledov.
Dopoldanski spored so izpopolnili še propagandni skoki Ziherla, Pribovška in Vidmarja, po končanih skokih pa je bila propagandna tekma v waterpolu med dvema kombiniranima moštvoma.
POPOLDANSKI SPORED se je začel s točko 200 m prosto za moške, ki pa je bila na protest Zagreba šele potem ko so jo plavalci odplavali do kraja, razveljavljena. Disciplino so ponovili po končanem sporedu in je dala naslednje rezultate- 1. Mihalek (L) 2:29.4, 2. Fritsch (L) 2:44.2, 3. Klein II. (Z) 2:47.8, 4. Stigler (Z) 2:49.4. _ Vsi plavalci so bili močno utrujeni in je vzdržal napor samo Mihalek, ki je na dolge proge treniran.
100 m prsno, ženske: 1. Werner (L) 1:37.4 2. Fine I. (L) 1:41.2, 3. Matota (Z) 1:43.4, 4. Gabrič (Z) 1:49.2. — Sigurna zmaga Wernerjeve, medtem ko si je morala Fin-čeva drugo mesto priboriti šele na koncu.
Točke 28:15 za L.
100 m hrbtno, moški: 1. Belan (Z) 1:17.8, 2. Wilfan (L) 1:21.6, 3. Drobnič (Z) 1:22.2, 4. Milavec (L) 1:31. — Ta točka se je končala z velikim presenečenjem, ker je Belan »snedel« prvo mesto Wilfanu. Slednji ga je dolgo podcenjeval; nato pa mu je v spurtu Belan res tudi ušel.
Točke 32:22 za L.
100 m prosto, ženske: 1. Dragič (Z) 1:21, 2. Groschel (L) 1:22.4, 3. Radoševič (Z) 1:24.2, 4. Keržan (L) 1:26.8.
Točke 36:29 za L.
200 m prsno, moški: 1. Cerer (L) 3:03.4, 2. Laskarin (Z) 3:03.8, 3. Binder (L) 3:13.8, 1 4. Rgiser (Z) 3:17, Tudi y tej točki jg
Cerer »gibal« le toliko, da je dobil prvo mesto.
Zaključno stanje točk je bilo: Ljubljana 51, Zagreb 36.
Po končanem sporedu v konkurenci je šla Ilirijanka Wernerjeva še enkrat v vodo, da bi zrušila državni rekord za 400 m prsno. Plavala je 7:33.4 in zboljšala obstoječi rekord za celih 16 sekund, dozdaj ga je branila osebno navzoča Matotova iz Zagreba.
Za zaključek je bila še tekma v vaterpolu, ki je dala naslednji rezultat:
Ljubljana : Zagreb 9:1 (2:1).
Igra je bila zlasti v prvem polčasu precej ostra, pozneje pa se je obema moštvoma poznala močna utrujenost. Ljubljana je zaradi tega potem tudi delala z Zagrebom, kakor ji je prijalo.
Gole so zabili za L.: Fux 5, ter Lenart in Fritsch po 2, za Z. pa Tomič.
Zvečer je bila v Zdraviliškem domu proslava rojstnega dneva Nj. Vel. kralja Petra II., pri kateri priliki je bil Iliriji kot končnemu zmagovalcu tega triletnega plavalnega tekmovanja izročen krasen pokal zdraviliške uprave.
Ilirijani ostanejo tukaj še jutri ves dan ter bodo skušali vreči še nekaj jugoslo-venskih plavalnih rekordov.
Čehi v Trstu
Češkoslovaška državna plavalna reprezentanca, ki je, kakor znano, v Dubrovniku izgubila meddržavno tekmo z Jugoslavijo z 58 : 62 točkam, se je morala na pritisk plavalnega naveza ogniti naših največjih plavalnih si.^išč v Splitu, na Sušaku in v Ljubljani ter se vrača v domovino preko Italije in Avstrije. Na tej poti se je v petek zvečer ustavila v Trstu, kjer je imela s tamkajšnjo Triestino plavalni dvoboj. Prireditelji in občinstvo je bilo z gosti zelo zadovoljno, saj je bilo med drugim doseženih na tej tekmi 6 novih rekordov, in sicer 4 italijanski in 2 češkoslovaška.
Podrobni tehnični rezultati so bili na-^ednji
400 m prosto, moški: 1. Schipizza (STN) 5:10.8, 2. Frucht (CSR) 5:19.8, 3. Landkam-mer (CSR) 5:41.3, 4. Jurčev (STN) 5:49.2.
100 m prosto, ženske 1. Sramekova (CSR) 1:11.8 (nov čsl. rekord) 2. Lokar (STN) 1-14 (nov ital. rekord), 3. Feldma-nova (CSR) 1:14.5, 4. Radivo (STN) 1:17.8.
100 m hrbtno, moški: 1. Baderle (ČSR) 1:13.8, 2. Costantini (STN) 1:16, 3. Angeli (STN) 1:18.8, 4. Beran (CSR) 1:27.1.
100 m prosto, moški: 1. Foldes (CSR) 1-03.1, 2. Luciani (STN) 1:04.9, 3. Land-kammer (CSR) 1:07.3, 4. Monai (STN) 1:07.
100 m hrbtno, ženske: 1. Šrigova (CSR) 1:28, 2. Skerl (STN) 1:29.2. (nov ital. rekord), 3. Zisca (STN) 1:34.8, 4. Klatovska (CSR).
200 m prsno, moški: 1. Erber (CSR) 2:55, 2. Abeles (CSR) 2:56, 3. Bertetti (STN) 2:58, 4. Gozzo (STN) 3:07.
100 m prsno, ženske: 1. Singerova (CSR) 1:33, 2. Kraoelsova (ČSR) 1:38, 3. Prekop Mafalda (STN) 1:38.2, 4. Okretič (STNV 1:50
V	vmesni točki je domači junior Bocche-zi zboljšal italijanski juniorski rekord na 50 m prsno z znamko 32.4.
Štafeta 4X50 m, ženske: 1. STN 2:16, (nov ital. rekord), 2. CSR 2:17.2 (nov čsL rekord).
Štafeta 5X50 m moški: 1. STN 2:20.7, (nov ital. rekord), 2. ČSR 2:22.8.
Štafeta 3X100 m moški: 1. CSR 3:38.3, 2. STN 3:38.8.
V	waterpolu: je CSR zmagala nad Triestino s pičlim rezultatom 3:2.
Postani in ostani član Vodnikove družb®!
»JUTRO« gcmedeUrt« fedajt :
PoneMleE. 8. IX. 1937
n " Otvoritev vm. balkanlade
* Včeraj Je bil v Bukarešti prvi dan balkanskih iger, po katerem vodijo Rumuni, Jugosloveni pa so na tretjem mestu
(IPrvenstvena nedelja
V območju LNP so se v vseh razredih in skupinah začete jesenske prvenstvene tekme
Z današnjo nedeljo je bila na območju LNP otvorjena jesenska prvenstvena sezona. Kandidatov je mno&o več kakor jih je bilo lani in zato so tudi prizorišča današnjih tekem precej raztresena po vsej Sloveniji. Tablica ie zdaj šele v prvih početkih in jo bomo objavili. ko bo dobila jasnejšo obliko. V naslednjem so naša poročila:
Reka: Slovan
2:1 (1:0)
Ljubljana, 5. septembra.
Bitko so Rečani po nekem srečnem naključju odločili že v prvi minuti. V prvem reškem naletu je nastal majhen nesporazum med Slovanovim branilcem in vratarjem, pa se je vrnil vmes Aljančič ter potisnil žogo preko nezavarovane črte: nesreča je že bila tu, za Slovana. Do polčasa ni potem rezultat utrpel nobene spremembe, dasi so imeli Slovanovci mnogo priložnosti za zravnan je; ena je bila prav kapitalna, ko je Keravec sunil enajstko mimo podboja.
Tako so torej šli domačini v odmor majhnim naskokom, ki ga
niso bili vredni.
Do tedaj je namreč bil Slovan ne samo mnogo boljši v polju, temveč je tudi pretežni del krepko pritiskal, valil napad za napadom proti reškemu golu, ustvarjal čuda zrelih stvari pred golom, ali vanj ni našla nobena žoga; prav kakor da bi bilo zakleto. Zlasti se je izkazal vodja Slovano-vega napada Tuma, ki je že upropastil nekaj takih reči, za katere skoraj ni bilo drugega izhoda kot potresti mrežo. Seveda so tudi Rečani krepko reagirali. Čeprav niso v igri prišli do take veljave kot njihov nasprotnik, so se vendar uspešno, do neke meje tudi srečno upirali Slovano-vemu pritisku. Proti koncu polčasa je Slo-vanova moč začela pojenjavati, odslej so dobili domačini prvo besedo in so uprizorili nekaj prav nevarnih napadov.
Po odmoru se je šele pokazala razlika v kondiciji. Slovanovci so postavili v polje
precej pomlajeno moštvo. Poleg nekaj krepkih fantov so skoro prevladovali še nezreli mladiči, ki niso bili kos 90 minutam igre. Tembolj ]e prišla do izraza enakomerna krepka razvitost reških fantov, ki so proti koncu igre Slo-vanovce potisnili povsem v obrambo Mnogo obetajoči so bili napadi v teku pol ure, prišlo je tudi do zelo kočljivih situacij pred Slovanovim golom, toda zelo trda Slo-vanova obramba ni dala reškemu napadu, da bi zabijal gole. Sicer je Aljančič, zopet po nesporazumu v Slovanovi obrambi, pri tel v vodstvo 2:0, toda ostalo je samo pri tem. Z enajstko je Martinčič znižal na 2.1 in na koncu so mogli biti Rečani še srečni, da se je končalo tako.
Igra kljub prvorazrednosti obeh klubov ni bila niti od daleč prvorazredna. Do polčasa je bil Slovan kombinatorno poveza-nejši, toda tehnike ni bilo ne na eni ne na drugi strani kaj prida. Zato sta pa obe moštvi pokazali prav dober start, veliko požrtvovalnost in voljo do stvari kar so tudi pozitivne vrline. Obrambo je imel Slovan boljšo, v njej se je odražal zlasti mali vratar Makovec, tudi branilca sta bila stabilna. Zato so bili Rečani boljši v srednji vrsti, kjer je prevladoval mogočni Kokalj, dočim je bil Slovanov srednji krilec Jova-novič obupno slab in gre neuspeh moštva precej na njegov rovaš. V napadih so bile moči dokaj zenačene, le da so Rečani pokazali več odločnosti.
V 15. min. prvega polčasa je odredil sod-r '-: enominuten molk v počastitev spomi-'h pokojnega predsednika SK Reke g. Za-okerja in sta se njegovemu vzkliku »Slava« odzvali obe moštvi ter občinstvo.
Sodil je g. Betetto dobro.
Svoboda: Kranj
1:1 (0:0)
Obe moštvi sta nastopili z običajnimi močni, ki so nam znane še izza zadnjih tekem. Igralo se je na igrišču Ljubljana-Pri-morje pred maloštevilno publiko. Tekma je bila do odmora zelo mlačna in je ostala neodločena.
Do večje razgibanosti je prišlo šele v teku drugega polčasa, zlasti po zgoditku, s katerim je po uspešni enajstki prišla Svoboda v vodstvo. Tudi Kranj je zabil svoj gol iz prostega strela, ki ga je bil desni krilec.
Najslabše moči so imeli eni kot drugi v napadalnih petoricah. Kar sta ti dve napadalni vrsti zaigrali sigurnih pozicij, to se že skoro ne more več dogoditi. Svoboda bi bila prišla mnogo več do izraza, če bi bila imela na zelo izpostavljenem mestu srednjega krilca človeka vsaj povprečnih nogometnih kakovosti. Ta krilec pa, ki razen nabijanja ne razume mnogo nogometa, ne sodi na tako mesto. Sinkule je tokrat igral branilca, dasi mu je najbolj prikladno mesto med krilci. Sicer je bila Svobodina obramba zelo požrtvovalna, v njej se je precej odražal stari rutiner Zemljak. Na desnem krilu se je poskušal Slamberger, ki se pa ni znašel. Pozna se mu dolg odmor.
Tudi Kranjčani so imeli dobre moči predvsem v obrambi, kjer si je desni branilec privoščil sicer nekoliko »kikserjev«, v splošnem pa je šlo vse po sreči. Toda najboljši del moštva je bila srednja vrsta, v kateri je neumorno delal Baumkirchner. O napadu smo že povedali, da ni bil prenevaren, najslabši v njem pa je bil nekdaj mnogo boljši Golob. Sodil je g. Macoratti dobro.
Hermes: Mars 3:1 (3:0)
Marsovci so šli v prvo bitko na šišensko igrišče in so pustili obe točki v Šiški. Za gmago njihove moči niso zadostovale in
je rezultat prilično stvaren prikaz igre.
Hermežani so nastopili s svojimi starimi, znanimi kanoni. Njihov uspeh proti še včeraj drugorazrednemu Marsu ni mnogo podoben lavorikam. Igra, M so jo pred-vedli, je bila do gotove meje celo zelo šibka. To je prihajalo od neučinkovitosti srednje vrste, ki ni bila svoji nalogi kos. Zelo slabo partijo je dal Košenina. Slabo je bilo tudi zasedeno mesto srednjega napadalca, kajti Svetic je bil poleg Košeni-ne gotovo najšibkejši. Mrežar na levem krilu je za take tekme premehak. Ni čuda, če je ob takih okolnostih vsa napadalna vrata ostala brez pravega efekta. V obrambi je bil Košmrl boljši branilec, toda v celoti je ta del moštva napravil vtis, da se razume na »plavanje«.
Marsovci so vrgli na tehtnico vso svojo požrtvovalnost in ambicijo, svojega nasprotnika niso nameravali niti najmanj poštediti. Toda pripetila se jim je nezgoda, da so se morali skozi dve tretjini igre prebiti samo z desetimi možmi, ker jim je bil najmlajši, Trček izključen. Odslej je okrnjeni napad igral samo na prodore, dočim je prej poskušal tudi s kombinacijami in nekaj časa celo nevarno napadal. Dobrega človeka so imeli Poljanci v Zu-pancu kot srednjem krilcu, v obrambi pa je bil branilec Dolinar prej slab kot dober; drugi gol je njegov. Vratar je v splošnem zadovoljil.
Igra je bila sicer živahna in precej ostra Začel je Mars, ki je kakih deset minut kar prevladoval, po Trčkovi izključitvi pa mu je upadel pogum in je prepustil prvo besedo šiškarjem. V drugem polčasu pa je skoro ves čas prevladoval Hermes, dasi brezplodno. Gole so zabili: Ferjan v 20. min., isti v 29. min., Derenda v 38. min. S tem je bila vrsta Hermesovih uspehov na koncu. Za Marsovce je po odmoru po-tresel mrežo najstarejši Trček v 29. min. iz enajstke.
Sodil je g. Vrhovnik dobro.
Železničar: Rapid 4:1 (2:1)
Maribor, 5. septembra. Nad 700 gledalcev je izkoristilo lep jesenski solnčni popoldan, da bi prisostvovalo otvoritvi prvenstvenega tekmovanja v Mariboru in spremljalo še precej živahno potek igre. Gotovo marsikomu ni bilo žal, da se je potrudil na igrišče. Tekmovanje se je pričelo točno ob napovedanem času in moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Železničar: Svajghofer — Frangeš, An-toličič — Eferl, Frangeš II, Kardinar — Krasnič, Lešnik, Golinar, Pavlin, Pezdiček, Rapid: Celcer — Antoličič, Vidovič — Fučkar, Čamer, Filipec — Jaki, Lado, Pe-tak, Ellendorfer, Krajner.
Igra je bila v začetku precej raztrgana in medla, sčasoma pa je pridobila na živahnosti in se je proti koncu prvega polčas razvila v pravo borbo. V prvem polčasu je bilo opaziti lepe kombinacije, smiselne poteze in živahne napadalne akcije. Pred vrati je bilo na obeh straneh več živahnih situacij, ki sta jih pa oba napada izpustila ali pa pokvarila. Rezultat prvega polčasa je bil namreč postavljen že v prvih 20 minutah. V 4. min. je Pezdiček dosegel vodstvo za 2. v 10. je pa Krajner iz enačii V 18. je Pavlin po enajstmetrovki zopet dosegel vodstvo za 2.
Drugi polčas je potekel v stalni premoči 2. ki pa pri svoji nadmočni igri v polju ni mogel uspeti v borbi z žilavo obrambo Rapida in kljub premoči ni dosegel posebne koristi. V 5. min. je sicer zvišal Golinar na 3:1, v 27. min. pa Pavlin na 4:1. Toda napadalna vrsta 2. bi ob preciznejši igri lahko dosegla rezultat, ki bi bil res v skladu s potekom igre.
Rapid je sicer sem in tja za spremembo prenesel po krilih igro na polje 2. in ustvaril nekaj kočljivih situacij, boril se je pa z izrazito začetniškimi težavami in tako je bil pokvarjen vsak uspeh.
V	ostalem sta obe moštvi predvedli precej revno in pohlevno igro. Na momente je bilo sicer opažati širokopoteznost in živahnost, pa tudi precejšen temperament v igri, mestoma je bila pa popolnoma raztrgana in brez smisla. 2elezničar je imel močno zaslombo v ožji obrambi, ki je z žilavim razbijanjem onemogočila nasprotnikovemu napadu vsako akcijo. V krilcih je bil najsigurnejši stari Frangeš, stranska krilca sta bila pa preveč defenzivna. Napad je bil precej prodoren, manjkalo je pa zlasti strelcev, ki bi številne zrele prilike realizirali. Sicer je bila lepo povezana linija, v kateri se je samo desno krilo odražalo s šibko igro.
Rapid se danes ni mogel uveljaviti. Moštvo je vse premalo vigrano, razen tega so-bili igralci prepočasni, napad pa je trpel zaradi pomanjkanja podpore od zadaj. Kn pa je prišel v zalet, si je vsako priliko sproti pokvaril. Edini gol, ki so ga Rapi-dovci dosegli, gre na račun vratarja Železničarjev.
Sodil je dobro in objektivno g. Veble iz Celja.	»sj
V	predtekmi je rezerva Rapida v prvenstveni borbi porazila rezervo Železničarja s 3:2 (2:1).
Dopoldne se je vršila na igrišču Železničarja prijateljska tekma med celjsko Jugoslavijo in pobreško Slavijo. Zmagala je Slavija s 5:2 (3:1). Sodil je g. Jančič.
Mura: Mari&or 3:2 (3:1)
Murska Sobota, 5. septembra
V	tipični prvenstveni tekmi, ki je bila sicer ostra, pa vendar fair, je domača Mura popolnoma zasluženo zmagala nad enajstorico Maribora. Mura je bila do polčasa precej v premoči, pozneje pa si je tudi Maribor nekoliko opomogel. Prvi gol je dosegla Mura v 12. min., ki ga je v 33. min. Maribor izenačil, toda Mura je bila še dalje v večjem poletu in je do od-
mora povijala na 3:1.
Po odmoru se je domača enaijstorlca potegnila precej v obrambo, kar je imelo za posledico, da so gostje v 30. min. dosegli svoj drugi gol, pozneje pa se rezultat ni več menjal.
Pred tekmo Je bil hud naliv, kar je deloma prestrašilo gledalce, pa se jih je pozneje vendar »bralo okoli 300.
Tekmo je sodil g. Nemec iz Maribora dobro in objektivno.
Cel]e:01imp4:3(3:3)
Celje, 5. septembra V okviru športnega dne Olimpa je bila danes na igrišču Olimpa pred 300 gledalci podsavezna prvenstvena tekma med Celjem in Olimpom. Celje je tesno, toda zasluženo zmagalo. Tekma je bila zelo živahna in ostra ter je imela tipično prvenstveno obeiežje. Celje je nastop;lo v oslabljeni postavi in je igralo brez sistema. Kril-ska vrsta je bila sicer dobra, napad pa raztrgan. Vratar je bil nesiguren in nosi krivdo za vse tri gole. Olimp je imel dobro obrambo in kriško vrsto, napad je pa igral preveč raztrgano. Olimp, ki je v začetku krepko pritisnil, je bil ves prvi polčas v lahki premoči. V 6. minuti je Petek lepo centriral, Gobec je prijel volej in pognal v mrežo. 1:0 za Celje. Olimp prit:ska dalje. V 9. minuti Flis izenači, v 16. minuti Zupane poda vratarju, ki žogo izpusti in je 2:1, v 22. pa postavi Flis na 3:1 za Olimpa. V 27. minut! zniža Dobrajc na 3:2, v 39. minuti pa Ahtik izenači.
Po odmoru se slika menja tn je Celje v premoči. Olimp začne popuščati V 20. minuti poda Donajc Žogo Gobcu, ki spet pošlj« volej v mrežo in postavi končnš rezultat. Nekaj minut pred koncem je imel Olimp pril?ko za izenačenje, pe ni znal tega izkoristiti. Sodil je g. Mrdjen točno in objektivno. Danes bi se morale prčeti tudi tekme II. razreda, vendar pa LašJco in Rudar iz Hrasitnika nista nastopila.
Amater: Trbovlje
11:0 (6:0)
Trbovlje, 5. septembra Danes se je v Trbovljah odigrala tekma za prvenstvo I. razreda med Amaterjem ?n Trbovljami. 2e sam rezultat zgovorno pove o poteku igre. Amater je prevladoval ves čas in je že v prvem polčasu zabil 6 golov in sicer v 3., 10., 12., 18., 25. in 38. minuti, v drugem polčasu pa v 5., 15., 17., 30. in 43. minuti. Amaterci so vzeli tekmo zelo resno in so igral?, prav požrtvovalno. Trbovlje je nastopilo v prvem polčasu z 10, v drugem pa celo samo z 9 igralci. V vratih Trbovlja se je izkazal juniorski vratar, ki je držal, kar se je pač držati dalo. Sodil je dobro g. Dorčec iz Ljubljane.
Danes bi se morale odigrati tudi drugorazredne tekme, ki so pa odpadle, ker Za-gorjani niso nastopili. Čudimo se LNP-u, da je Za^orjane spravil pod trboveljsko skupino, ko vse kaže, da letos Zagorjani ne mislijo igrati prvenstva. Kazalo bi, da-bi LNP pregiupiral II. razred.
Jadran: Bratstvo f
2:1 (1:0)
Jesenice, 5. septembra. Danes je bila tekma med Jadranom in Bratstvom, pri kateri sta se oba kluba močno prizadevala za čim lepši uspeh, ven-; dar svojih prizadevanj nista mogla realizirati. Izprva je tekma bila dostojna, po malem pa so igralci na obeh straneh postajali nemirni in so zašli v surovost. Sodnik g. Pečar ni mogel uveljaviti avtoritete, bil pa je objektiven.
ČSK : Gradjanski 3 * 2
čakovec, 5. septembra. Danes bi se morala odigrati prvenstvena tekma med Gradjanskim in CSK. Ker pa delegiranega g. Berganta iz Maribora ni bilo, sta se kluba sporazumela za prijateljsko tekmo, v kateri je Cakovec zmagal z gornjim rezultatom.
Ostale nogometne tekme
Zagreb: Gradjanski : Vojvodina 2 : 0. Sisak: Hašk : Slavija (Sisak) 2 ; 2. Rlm: Roma : Hajduk 4 : 3 (2 : 1)1 Odlična igra Hajdukovcev, ki so izgubili šele v zadnji minuti. 10.000 gledalcev.
Dunaj: Prvenstvo: Austria : Admira 3 : 1, Sportklub : Rapid 2 : 1, FC Wien : Wacker 1 : 0, FAC : Floridsdorfer AC
3	: 2, Vienna : Semmering 2 : 0. Praga: Prvenstvo; Slavija : Nachod
4	: 1, Plzen : Viktorija Plzen 3 : 2, Par-dubice : Viktorija 2ižkov 1:1, 2idenice : Prostjejov 5 : 0, Kladno : šleska Ostrava 3 : 0, Bratislava : Sparta 1:1.
Budimpešta: Prvenstvo : Ujpest : Buda-fok 5 :0, FTC : Kispest 4 :3, Nemzeti : Bocskay 1:0, Phobus : »11« 3:0, Torek-ves : Raab 3 :0, Elektromos : Sceged 2 :1.
Ljubljana bo trenirala
Po dveh neuspehih v Zagrebu, ki jih je zakrivila v prvi vrsti &ibka napadalna vrsta, je treba pred igro z močno sarajevsko Slavijo poskusiti novo kombinacijo v napadalni petorici. Za kaj takega bo tak tre* nlng kot nalašč. — Vabljeni na igrišče so vsi, ki se zanimajo za usodo »LJubljane«. Začetek Ob 16.S0, vstopnine nI J
V Roini dolini bo danes tekma med »Katrico« i.n »Jerico«. Namreč: balincarjiee spopadejo. Ob štirih pri Jeločniku!
Mandiurska divizija prešla na kitajsko stran
Šanghaj ,5. septembra. AA. Vbs druga divizija mandžureke vojske, ki ee nahaja v severnem Čaharju, je izjavila svojo zve6to-to nankišk; vladi in se bo preuredila v del kitajske armade, kakor trdi kitajska uradna agencija.
Bukarešta, 5. septembra.
Pred 10.000 gledalci in v navzočnosti kralja Karola in prestolonaslednika Mihaela so bile danes v Bukarešti svečano otvor-jene VIII. balkanske igre. Prireditev je bila na krasnem stadionu »Onef«, ki pa je vse dopoldne trpelo zaradi dežja, popoldne pa se je tik pred tekmovanjem vreme le obrnilo na bolje.
Današnji spored je obsegal naslednje točke:
Tek na 800 m: 1. Gorlek (J) 1:57.4 (nov balkanski in jugoslovenski rekord!), 2. Ge-orgakopulos (G) 1:58.3, 3. Deme (R) 1:58,4 Lapusan (R), 5. Velkopulos (G).
tlet kopja: 1. Papageorgiu (G) 58.25, 2. Vamanu (R) 56.29, 3. H«tzl (R) 54.69.4, 4. Markušič (J) 54.29, 5. Mantzavas (G) 53.93. Jufrosloven cMiloš v tej konkurenci ni prišel v finale:
Tek 100 m: 1. Gipescu (R) 10.9, 2. List
(R) 10.9, 3. Bauer (J) 11.1 4.Katalinlč (J)" 11.2. Tekači so petkrat startali napačno.
Skok v daljino: Lambrakis (G) 7.05, 2, Stoicescu (R) 6:85, 8. Elesteriadis (G) 6.75 4. Zaklani (R) 6.70, 5, Mikič (J) 6.53.
Največji uspeh je Jugoslavija dosegla v štafeti 4x400 m z novim balkanskim in ju« goslovenskim rekordom. V tej točki je bil najboljši tekač Banščak, ki je z odličnim taktičnim tekom pustil za seboj oba nevarna tekmeca, Grka in Rumuna. Podrobni rezultati so bili:
Jugoslavija (Despot. Banščafe, Gaberšek, Pleteršek 3:27 (nov balkanski in jugoslo-venski rekord!) 2. Grčija 3:30.4, 3. Rumu-nija 3:32.4 in 5. Turčija i« Bolgarija.
Stanje točk je po današnjem prvem dnevu naslednje: Rumunija 30, Grfija 23, Jugoslavija 18, Turčija 8 in Bolgarija 1.
Tekme se nadaljujejo na praznik v sredo 8. t. m.
Plavanje
(Glej tudi poročilo na 2. strani!)
Plavalne tekme naših najmlajših
Nastopilo je 60 udeležencev I. jugoslovanske plavalne šole
Naši najmlajši plavači so imeli včeraj dopoldne v ilirijanskem kopališču svoj veliki dan. Prva jug. plavalna šola je priredila kot zaključek mladinskega plavalnega tečaja tekmo, na kateri so nastopili otroci od 6. leta do deklic in dečkov s 17 let. Seveda so bili porazdeljeni v starostne skupine, prav tako tudi po sposobnostih. V 18 startov razdeljenem sporedu so nastopali tudi »neplavači«, to so bili tisti, ki se plavanja še niso dosti priučili ali pa niso bili toliko sigurni, da bi mogli plavati v globoki vodi.
Na kopališču »Ilirije« se je zbralo precej ! gledalcev, posebno roditeljev nastopajočih, ki so komaj pričakovali prvih športnih uspehov svojih miljencev. Višjo oblast je zastopal dr. Mayer, tekmo pa je brez zadržkov vodil dr. Frane Bradač. V pičli poldrugi uri je bil »veliki« spored končan, nakar je sledilo najvažnejše, razdelitev nagrad, športna literatura in s sladkorjem nabasane papirnate vrečice. Prav primerna darila, ki bodo mlade junake vzpodbudila k nadaljnim uspehom.
Podrobni izidi te naše največje otroške in mladinske plavalne tekme so bili:
50 m prosto, dečki po 16 in 17 let: 1. Ahčin 35:02, 2. Kogej 36:02, 3. Lah 47:04. Odličen je čas prvih dveh, ki obetata do-rasti v sposobna sprinterja.
50 m prosto, dekleta od 14 do 17 let: 1. Slapar 48 (!!), 2. Wabra 53:08, 3. Kogej 1:00.2.
50 m prosto fantje, od 13 do 15 let: 1.
Stefanac 1:00, 2. Tone 1:00.8, 3. Cebular 1:01.2.
50 m prsno fantje, od 16 do 18 let: 1.
Hladnik 44, 2. Resman 47, 3. Ivanuš Mili-voj 47:2.
50 m prosto fantje, od 13 do 15 let: 1.
Košir 41 (!!), 2. Fritsch 44, 3. Goldmajer 48.
50 m dekleta, od 14 do 17 let: 1. Wabra 55 (!!), 2. Kogej 58:04, 3. Slapar 1:01.
50 m fantje od 13 do 15 let: 1. Košir 50.2 (!!), 2. Golmajer 59.9.
50 m fantje, od 16 do 18 let: 1. Ahčin 52.1, 2. Lah 52.9, 3. Kogej 57.1.
50 m hrbtno, dekleta: 1. Wabra 1:01.4 (!), 2. Slapar 1:02, 3. Bonač 1:12.2.
Tudi v kategoriji »neplavačev« so bili na 33 m progi doseženi nekateri dobri uspehi, mnogo boljše pa so se na isti progi odrezala; »plavači«, med katerima sta bili najboljši šestletna Nežika Samec in Breda Vodušek, ki sta plavali 48.2 oz. 48.7 v stilu kakor pravi odrasli piavači. Obe sta se izkazali tudi pri zaključni točki pri skokih s 3 m deske. Lepo sta skočili v vodo — na noge.
Za sedemletna Viktorja Dolžana in Fr. Aljaža so sodniki obema prisodili prvo mesto na 33 m prosto. Oba sta z enako rutino in vztrajnostjo »prepešačila« progo. Pa drugič boljše!
Zaključni skoki niso pokazali posebnih uspehov šole; to tudi ni bil njen namen. Kljub temu so tudi tu določili vrstni red, če ne za drugo, vsaj zato, da niso imeli sitnosti pri razdeljevanju tolikih daril.
Prva jugoslovenska splošna plavalna šola je za naše najmlajše, za deklice in dečke storila svoje. 360 tečajnikov so naučili plavanja, 60 jih je nastopilo na današnji tekmi. Ni šlo tokrat za rekorde, toda bili so doseženi nekateri prav lepi časi in ni dvoma, da bodo ti plavači v naši »plavalni Iliriji« v nekaj letih zavzemali pomembna mesta.
Motodkllstične dirke v Zagrebu
Slovencev ni na prvih mestih
Zagreb, 5. septembra
Danes popoldne so se na dirkališču na Miramarski cesti vršile dobro obiskane mo-tociklifitične dirke, ki so se jih razen domačih dirkačev udeležili tudi številni vozači iz Ljubljane. Na dirkališču se je zbralo najmanj 5.000 gledalcev.
V	dirki športnih motorjev Je bil prvi Uroič (Z) p časom 8:36 in tri petinfce.
Zanimiva je bila dirka novincev, v kateri je zmagal Zagrebčan Masne« s 3;44. tretje mesto pa je zasedel Hermežan Kavčič v času 3:59.
V	dirki turističnih motorjev do 300 crm je bil prvi Maikovč (Z) s 3:54 in ena petin-ka. drugi Skaberoe (Hermes) s 3:57.
V	dirki športnih motorjev s 500 ccm je bil zmagovalec Zagrebčan Uroič s časom 3:20, tretje mesto pa je zasedel član MK Piriije iz Ljubljane Šiška, ki je v krasnem finishu pustii naslednjega tekmeca za seboj.
V	dirki motorjev s prikolico Je rasedel prvo mesto Zagrel>čan Tkalec s ča-som 3:39 in dve petinki, tretji pa je bil Hobaoher iz Maribora g 4:20.
V	dirki športnih voz do 300 ccm je zmagal Zagrebčan Schildhabel s časom 3:50 in dve petinki, tretje mesto pa je ostalo članu Hermesa šušteršiču e časom 4:13 in ena petinka.
V	dirki turističnih motorjev do 1.200 ccm je zmag-al Zagrebčan Šostarko { 3:49 in ena petinka. drugo mesto pa Je zasedel Hermežan Kavčič 6 3;56 in eno petinkOj
Točka za športne motorje do 1.000 ccm
Je prinesla še eno zmago domačem« junaku Uroiču s časom 3:09 in eno petinko. dnugo in tretje mesto pa sta zasedla s 3:23 odn. 3:40 in dve petinki. Penešič in Kova-čič. »Leteči Kranjec« in član Hermesa Lud-» vik Starič, ki je v tej točki start al s svojim novim motorjem, je imej tik pred koncem smolo, da mu je odpovedal motor in je izstopil iz tekmovanja.
ČSR: Jugoslavija 2:2
Teniški dvoboj za srednjeevropski pokal je še neodločen
Zagreb, 5. septembra.
Na Igrišču ATK na &alati se je danes nadaljeval teniški dvoboj za srednje-evrop-ski pokal med Češkoslovaško in Jugoslavijo.
Pred otvoritvijo rednega sporeda za danes je bil odigran do konca včeraj prekinjeni single med Pallado in Časko. Palla-da je zmagal skupno s 2:6, 6:1, 4:6, 6 :1, in 6 : 2 .
Stanje je bilo s tem Izenačeno.
V prvem doublu sta nato nastopila Če-hoslovaka Drobny in Vodička proti naši dvojici Palladi in Punčecu. Čehoslovaka sta proti pričakovanju zmagala s precejšnjo lahkoto v štirih setih, in sicer 6:4, 2:6, 6:4 in 6:3.
Drugi double, v katerem sla nastopila Kukuljevič in Mitič proti Čehoslovaškemu paru Časki in Cejnarju nam je prinesel zopet odrešilno drugo točko. Naša dvojica je v treh setiih i lahkoto zmagala s 6:3, 6:4, 6:2.
Stanje točk Je do jutri, ko se bo tekmovanje nadaljevalo, še enkrat izenačeno 2 : 2.
Koncert v proslavo današnjega praznika
Danes priredi Podmladek Rdečega križa na osnovni šoli Viteškega kralja. Uediaite-Ija za Bežigradom koncert v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Pestri spored obsega Ipavčevo »Jutro«, Prelovče-vo »Sedem si rož ...« in Jerebovo »O kresu«, katere odpoje priznani sekstet »Madotst«. £etostet tvorijo <rg. Jurjevčič, Svetek, Gre-gorin, Lovše. Prek in Pliberšek. Dalje je na programu Leonardova »Romanca«, ki jo bo oMfi-gral violinist solist g. Papler s spremljevanjem gvič. Pehamijeve in Dvofa-kova arija iz opere »Rusalka« ter Fleiscb-mannov »Metuljček«; Oi'>e skladbi bo zapela konservatoristka gdč. Polajnarjeva. Po odmoru zapoje baritonist g. Gregorin pesem »Res deklica ti me ljubiš«: mrlashii jo je nag nadarjeni muzik g. Stanko Prek, ki se poslednje čase prav lepo uveljavlja v našem glasbenem življenju; dalje bo g. Ore-gorin zapel Schumannova »Dva grenadirja^. Izmeti narodnih so na izbranem sporedu >V £mihel' pa eno kajžico imam«, »Teče mi vodica«, »Juhe. pojdemo v Skufče«, ki jih bo odpel zopet sekstet. »Mladost«. Pri vsemi tem res skrbno izbranem sporedu in priznanih izvajalcih ne smemo prezreti nastopa godalnega kvarteta učiteljskih abituri-entov, ki ga tvorijo gg. Krča (viola). Dorer (Čelo), Mizerit (violina) in Prek (violina). Izvajali bo(lo Mozartova. Havdnova in Schu-bertova dela. ki spadajo med bisere svetovne kvartetne literature. Nedvomno ho današnji koncert, v proslavo našega mladega kralja privabil mnogo namera glasbenega občini-tva. Začetek ob 20.30.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Visok pritisk g pretežno vedrim vremenom vlada nad vsem evropskim kontinentom. Ozračje je nekoliko vlažno le nad širokim pasom od Baltskega morja do Balkanskega polotoka. V severnovzhodnih predelih Jugosht-yi:je se je zaradi tega nebo pooblačilo in je nekod tir ti že deževalo. V Jugoslaviji je vedro v Primorju in v severozapadnih krajih. oblačno v sredi in na vzholdu države, kjer je bilo tudi nekaj nalivov. Temperatura je neznatno padla v severovzhodnih predelih, dvignila pa se v ostalih krajih države. Minimalna je bila v Užicah 11, maksimalna v Mostam 27 C.
Zemunska vremenska napoved: V glavnem lepo vreme, nekoliko oblačno v severovzhodnih krajih, po vsej državi pa je računati s kratkimi krajevnimi nevihtami.
Nase gledališče
PoneHieljek, 6. septembra. Zaprto. Torek. 7. septembra. Ob 19. uri. Cavalleria rusticana. Predstava pred poslopjem Glasbene Matice. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Sreda, 8. septembra. Sveti Anton, vseh za-
ljubljenih patron. Izven. Znižane cene. Četrtek, 9. septembra. La Boheme. Izven.
Znižane cene. Petek. 10. septembra. Zaprto. Sobota. 11. septembra. Caričine Amacon-
ke. Premiera, Izven.
*
Pevski zbor Glasbene Matice. V torek 7. t. m. mešani zbor za »Cavallerijo ru-sticano« ob 19., ves ostali zbor ob 20.15 v Hubadovi dvorani.
Uprava Narodnega gledališča opozarja p. n. občinstvo na izredne ugodnosti, ki jih nudi z razpisanim abonmanom. Veliko število predstav in lahki plačilni pogoji so vsakomur dosegljivi. Podrobne Informacije dnevno razen ob nedeljah ln praznikih v Drami, kjer se sprejemajo prigla« si aa abonma!
»JUTR O« ponedeljska izdaji
Ponedeljek. 6. IX. 1937
TEDEN DNU FILMA
Tri od sedmih je že dobil.... Wffly Fritsch in Oskar Sima s lilmn
»Sedem zaušnic« _ ,	« »» .
mm
Senzacija v Baden-Badiut
Je bila oprava, v kateri se je pojavila elegantna, mladostna Hansi Knoteek. Potrdilo se je že precej uveljavljeno pravilo, da filmske zvezde ustvarjajo modo

r:p. Rokk in Karola Hohn sta najbolj navdušeni kopalki in plavalki pri Ufi
Viktor Staal se kot ljubimec dobro uveljavlja v nemških filmih
Nekaj dobrih filmov nove sezije
Nova sezija, ki se že pričenja, nam bo dala lepo število res prvovrstnih filmov. Vse filmske družbe se trudijo, da bi postregle gledalcem čim najbolje. Prav dobre filme bo imela letos družba »Tesla«. Med njimi naj omenimo samo tri najpomembnejše.
V produkciji »Tobisa« bo prinesla film »Varšavska, čitadela«, ki nam bo kazal junaške boje Poljakov v letu 1906. in njihovo vero, da se bodo osamosvojili in si ustanovili svobodno domovino. V tem filmu imajo glavne vloge izbrani nemški filmski umetniki. Najboljši bo nedvomno Paul Hartman, razen njega pa nastopajo še Lucie Hoflich, Weraer Hinz in Marija Sazarina.
Film »Transatlantik« bo zanimiva zgodba človeka, ki potuje čez morje brez voznega listka. Glavno vlogo bo imel priljubljeni Viktor de Kowa, poleg njega bodo pa še sodelovali Alfred Abel, Jakob Tieat-ke, Carsta Lock in drugi. Film je bil posnet na oceanskem parniku »Bremen«.
Film »Laila«, ki ga je izdelala švedska družba »Nordisk«, nam kaže življenje Eskimov in njihove odnose do Evropcev. Film veže prelepa zgodba ljubezni med Eskimko Lailo in mladim Švedom. Lailo igra resnična Eskimka ,njen partner pa
je mladi švedski igralec Ake Ohlberg. Film bo za Se tako razvajene gledalce pomenil resničen umetniški užitek, ki ga bodo še povečale prelepe slike severne pri-rode.
Drobne novice
Lepa Jeannetta Macdonaldova, ki je pri nas nedvomno med najbolj priljubljenimi zvezdnicami, bo igrala letos z Nelsonom Eddyjem v novem fi]mu »Valček strasti«. Razen njiju bo igral v istem filmu tudi slavni karaktemi igralec John Barrymore.
Film bo prliel takoj po izidu k nam ta bo
lepo izpopolnilo zadnjih filmov Jeanoette — »Rosemarije« in »Sam FTancisca«.
Letos so si ameriške filmske družbe spet izposodile nekaj evropskih filmskih veličin. Poleg drugih je odpotovala v Hol-lywood tudi lepa Dunajčaška Luiza Rai-nerjeva. Kakor poročajo iz Amerike se je onstran velike luže zelo uveljavila in je že odigrala več velikih vlog v novih ameriških filmih.
Znani nemški karaktemi igralec Hein-rich George, poleg Janningsa nedvomno največja nemška filmska veličina, je bil odlikovan z velikim redom za umetniške zasluge. Za odlikovanje ga je predlagala nemška akademija za gledališko in filmsko umetnost.
Naša žena in
Ko stopil v novinsko razstavo, zagledaš
najprej dve Sternenovi sliki, kn ti kažeta sintetično poddbo našega kulturnega življenja, predstavnike prvih početkov slovenskega tiskanja, v sosedni dvorani pa srečal v Pirnatovih in Kraljevih kipih može, ki so s tiskano besedo dajali našemu narodu prve vodilne smernice.
V zavesti, da je tudi žena sestavna Slanica onega naroda, kateremu eo govorili ti možje, se vprašujem: kaj je povedal ta in ta vodnik meni, moji prednici, slovenski ženi? Kako jo j3 gledal, kam jo je hotel postaviti, kaj ji dati v roko? A odgovora ne dobiš, kajti naši politični in javni delavci se dolgo niso zavedali pomena žene v narodu in v dolgih desetletjih slovenska publicistike zaman iščemo sledu, da tvorijo slovenski narod tudi žene. Pač pa je že pred 400 leti videl našo ženo stari Trubar, kateremu eo dali prireditelji razstave častno mesto sredi onih mož, ki so s tiskano besedo vzgajali naše ljudstvo. V Trutarjevi dobi je vsekakor bil najmočnejši izraz kulturnega ovedanja verska zavest, zanimanje za reformacijski pokret, za tiskano knjigo in tudi za socialne potrebe. Protestantski reformatorji so v svoji gorečnosti pritegnili k de-ln tudi ženo. Da so takrat naše prednice živele z duhom časa, da so dejansko in tudi uspešno posegale v kulturni boj ter so se pri tem zavedale tudi humanitarnega poslanstva nam priča Trubar sam. L. 1567 ie dal Slovencem poslovenjena >Svetiga Pavla listuve« in jih posvetil »Svojim v Kristusu dragim ženam, sestram, hčeram in vsem bogoljubreim pripadnikom našega slovenskega jezika. . .< V posvetilu utemeljuje Trubar, zakaj je posvetil to knjigo bas ženam, vdovam in mladenkam, ki prebivajo v kneževinah Kranjski, Spodnještajerski, Koroški, grofiji Goriški itd.: >ker sem občutil in zvedel, da imate po vseh gradovih, dvorih in hišah svetopisemske in druge pobožne knjige v nemškem in slovenskem jeziku, ki jih ne puščate, kakor nekateri, da se neprebrane praše po klopeh, marveč ste iz njih čitajoč in pojoč pripravlja svoje ljube otroke, družino in mnoee Dodložnike k stari zveličavni veri ... in k pravem razumevanju katekizma. Tudi so se nekatere (izmed Vas, doma z Avstrijskega, Zgornje-štajerskega in Tirolskega, iz njih naučile slovenščine in navadile druge branja v trni jeziku«. Dalje priznava Trubar v posvetilu ženam zasiugo pri njegovi vrnitvi v domovino in za uvedbo protestantske službe božje, >ki ste jo pridne, z navdušenjem in veseljem, celo preganjane, obiskovale od daleč in ob velikih stroških, zapuščale veliko gospodinjstvo in morale skrbeti za prenočišče«. Dalje hvali Trubar v posvetilu slovenske žene, da 3«te se krščansko izkazale ne samo do nas cerkvenih služabnikov ob naših stiskah in preganjanjih, marveč ste tudi uredile in vzdrževale z zvesto pomočjo in denarjem podporne blagajne in skrinje, tako da so se poleg siromakov naše cerkve in vera preskrbovali in vzdrževali v težavah, starosti in boleznih in umiranju tudi tuji preganjani kristjani in pridigarji celo tisti, ki so zoper našo vero«.
Ali niso te besede jasna slika široko raz-mahnjenega duhovnega in socialnega dela naše žene v 16. stoletju! Da je imel ta ženski pokret mnogo nasprotnikov že takrat in da so imeli težko stališča tudi njegovi zagovorniki, pričajo naslednje besede Trubarjeve: »Obrekovavci pa in brezbožni, lažnivi kričači bodo zopet znova ob vinu in na svojih prižnicah zagnali krik in vik, ker v tem pisanju tako javno hvalim darove božje v Vas, drugim v zgled in posnemanje... in ker posvečam to knjigo ženam«. Nič čudnega; nasprotniki protestantskega pokreta so bili pač predstavniki tiste oblasti in du-ševnosti, ki je videla v vsaki samostojno misleči ali po udejstvovanju stremeči ženi ča-
i tiskovne kulture
ravnico in zaveznico hudobnega duha. Kadarkoli mislimo na književne zasluge Trubarja, se ga moramo — da govorim z današnjim izrazom — s priznanjem in hvaležnostjo spominjati tudi kot prvega našega feminista, kot prvega in dolgo, dolgo edinega, ki ji s tiskano besedo javno priznal že- | nine zasluge pri kulturnem in socialnem i delu. Prekmalu je nastopil drugi čas, drugi •
Čez drn in strn
Panika na Španskem
Španski nacionalisti poročajo, da je v Santandru zavladala nepopisna panika . . . General Uriburi je pobegnil v vas T urijo. (»Slovenec*, 26. VIII.)
Če prav uganemo, utegne biti neznana vas Turija v Asturiji.
Od zgoraj navzdol
Jugoslovanska knjigarna bo tudi imela poseben oddelek v paviljonu. Predstavljal bo velik razmah te največje slovenske založnice od leta 1976. do 1936. (»Slovenec«, 29. VIII.)
Demilitarizacija na vojaški način
Edino jamstvo, da se taki incidenti v bodoče ne bodo več pripetili, bi bila izvedba angleške pobude za demilitarizacijo Šanghaja, ki naj bi prišel pod upravo in kontrolo vojaških čet (»Jutto«, ponedeljska izdaja 30. VIII., AA.)
Siromaki delničarji
Agencija »Jugoslovanski kurir* sporoča, da se v finančnem ministrstvu pripravlja uredba o zvišanju uradniških plač in dra-ginjskih doklad... Povišanje bodo dobili uradniki le do vključno 4. grupe II. stopanje, dočim se v višjih skupinah plače ne bodo zviševale. Nadalje se ne bodo zvišale nagrade delničarjev, niti dodatki za ženo. (»Slovenec*, 1. IX.)
Precizen čas
Arhangelska odprava znanstvene akademije je odkrila na Donu v pokrajini Bo-roneji naselbino ljudi iz ledene dobe, staro 30 do 35 let pred Kristusom. Našli so tudi mnogo orodja in raznih drugih predmetov. (»Jutro*, 1. IX. AA.)
Tempo
Če ne veš, zdaj izveš: ...da leži Adela Sandrockova, znana nemSka gledališka umetnica, na smrtni postelji. (»Jutro*, 1. IX.)
Dan poprej je »Slovenski narod* prinesel vest: Adela Sandrockova, umrla.
duh, ki je saduSil tudi prebujeno slovensko ženo in ni rodil Slovencem moža, ki bi bil kakor Trubar »občutil in zvedel«, da tvori slovenski narod tudi žena, ter bi jo bil v važnih trenutkih pozval kot svojo sodelavko ter ji dal besedo v svoji javni govorilnici. Da, Prešern se je pač z bolestjo spomnil slovenske žene, ko je pošiljal v svet svoja pesmi, saj je videl v nemško usmerjeni Juliji tipično predstavnico izobraženega slovenskega ženstva, ki nima smisla za slovenski jezik in knjigo. Toda ob tej bridki Prešernovi ugotovitvi; se ni nihče ustavil in zamisliL, ostala je le v literaturi kot abstrakten, zgolj poetičen izliv pesnikovega osebnega doživetja. Bleivveis, Levstik, Jurčič, Vilhar in še drugi novinarski in kulturni delavci, pionirji našega narodnega prebujenja in novinstva. niso videli žene nikjer. Na tabore, v čitalnice so jih postavljali le kot dekorativne glasnice nacionalnega zavedanja. Kako daleč so bili v tem pogledu od svojih srbskih, hrvatskih, čeških tovarišev, ki so v istem času klicali ženo h kulturnemu delu in ji dajali besedo v časopisju ter priznali pomen njenega javnega sodelovanja. Šele modemi duh. duh realističnega gledanja demokracije in socializma je rodil može, ki po vzbujali v slovenski ženi tvorne sile in ji priznavali pravico do tiskane besede.
Pavla Hočevarjeva.
Elektrika
Delavci so popravljali telefonske napeljave, kc je nenadoma in iz doslej še neznanega vzroka v žice šinil električni tok in jih začel metati. Prisotni delavci so jim priskočili na pomoč, vendar sta bila dva že mrtva, druga dva pa sta se premetavala po tleh. (»Slovenski dom«. 2. IX.)
Težek je zemljepis
V Stuttgartu zaseda V. kongres narodno-socialistične organizacije Nemcev v tujini. (»Slovenski narod«, 2. IX.)
Vest, datirana iz Londona, je imela naslov: Odmev niimberškega kongresa.
Ladje tonejo
Neznana podmornica je na pamik izstrelila torpedo, ki je ubil drugega krmarja in ranil 6 mornarjev Tri ure nato je parnik utonil (»Slovenec«, 3. IX.)
Kapitan je takoj visoko dvignil sovjetsko zastavo, posadki pa je naročil, da naj se takoj izkrca na splav za reševanje. Ta-koi nato pa je podmornica oddala drug torpedo na parnik in nato izobesila špansko nacionalistično zastavo, nakar je izginila. Parnik je utonil v nekaj minutah. (»Slovenec«, 4. IX.)
Skrivnost iz gozda
Nekega dne je neki neznanec v gozdu ustrelil lovskega čuvaja Stjepana Virovca. Ranjeni čuvaj je ostal še pri življenju in sam povedal, da sta ga ubila brata Horvata. (»Slo^nski dom«, 3. IX.)
Sedanji in prihodnji čas
Železnica Priština — Kuršumlija. ki jo gradi francosko podjetje Batignolles, se bo začela kmalu graditi. (»Slovenec«, 4. IX.)
Konjači za gonjače
Iz Sanskega mosta v Bosni poročajo, da so se v ondotnih gozdovih pojavili medvedje in povzročili precej škode po njivah in sadovnjakih ... Naposled je banska uprava le dovolila pogon. Udeležilo se ga je dvajset lovcev in nad 200 konjačev. (»Jutro«, 4. IX.)	—Kra—

Najin dobri, ljubi oče
Danilo šaplja
MESTNI URADNIK
je včeraj umrl.
Dragega pokojnika položimo tiho na pokopališču pri Sv. Križu v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
V	smislu izrecne želje najinega očeta se za morebitno poklonitev cvetja in za udeležbo pri pogrebu zahvaljujeva.
V	Ljubljani, dne 5. septembra 1937.
ŽALUJOČI HČERKI


3 A
Trcd kratkim jc izšel Michelov katalog enarr.k za leto 1938 v dveh izdajah, posebej 'a hvropo in posebej za prekomorje. Ev-N psk: del obsega 945 strani, prekomorski pa 1138 strani. Cena za vsak del znaš-a 45 dinarjev. Katalog se dobi v vseh knjigarnah.
Po kratkem pregledu kataloga lahko rečemo samo to. da kaže v primeri s prejšnjimi leti lep napredek. Tisk je zelo dober, reprodukcije znamk odlične, samo o njihovi razporeditvi in preglednost'- bi mor-da lahko napisali nekaj kritičnih besed, zlasti pri nekaterih državah, ki so v teku lanskega in letošnjega leta izdale večje število znamk. Tu se v d i naglica pri delu, kar zatalogu samo škoduje. V pni vrsti bi tu ugotovili nedostatek pri registraciji španskih znamk, ki so i-zšle od Francovega upora do zadnjega meseca. Tu bi bil pač potreben kratek uvod. ki bi v glavnem or-s-al razvoj vojnih operacij in hkratu omenjal katere znamke so izšle v tej ali oni dobi. Tako pa imamo znamke samo registrirane po abecednem redu in po krajih, in ne vemo niti tega, katere znamke je dala uporniška stranka in katere vladna. Uredniki kataloga tudi najbrž niso preveč sledili tujim filatelist i en i m listom, k', so bih bolje informirani od njih V pregledu manjka namreč cela vrsta znamk, zlasti z vladne strani, o katerih so na primer fran-cosk' strokovni listi obširno pisali in prinašali njihove siike. tu pa jih sploh ni omenjenih. Glede ocenjevanja španskih znamk dela Michel precej na slepo. das; to ne bi bilo potrebno. Cene znamk so vselej odvisne od višine naklade in prav te
naklade so francoski list' v večji meri že objavili, tako da bi bilo le malo težav z ugotavljanjem prave vrednosti te ali one znamke. Očitno določa Michel cene samo za one znamke, ki jih ima sam na zalogi, za druge, ki se mu jih ni posreč:lo dobiti, pa pušča zbiralec v dilemi glede vrednosti. Ker Michel ni samo cenik za znamke, ki jih ima izdajateljska firma na zalogi, ampak tudi orientacijski katalog za znamke, ki so sploh izšle, se mi zdi, da ta taktika ni pravilna in poštena. In ko smo že pri Španiji, bi omenil še nekaj. Ves svet ve, da so prišli klišej' španskih znamk raznih priložnostnih izdaj iz let 1929. in 1930. v privatne roke v inozemstvu (zlasti velja to za Goyevo spominsko serijo) in se te znamke še zdaj na debelo tiskajo in prodajajo, pa vendar o tem Michel ne nap'še niti črke, čeprav omenja pri nekaterih drugih državah tudi najneznatnejše malenkosti o posameznih znamkah. In take reči srečujemo tudi marsikje drugje.
Najvažnejše je seveda za filateliste poglavje cen posameznih znamk. Glede teh moramo reči, da ni vse v taksnem redu kakor b; moralo biti. Redne izdaje, ki so prav za prav edino upravičene znamke, no-tirajo dosti prenizko, med tem ko so razne spekulativne izdaje ocenjene previsoko. To vidimo zlasti pri filatelističnih blokih, ki so č;sta špekulacija. S takim ocenjevanjem se filatelisti ne pridob;vajo, ampak odbijajo. Upajmo, da bo odpor filatelistov proti lega! izirani špekulaciji z znamkami kmalu že tako močan, da bodo cene teh spe-kulativnih znamk padle na nivo, ki j'm pristaja.
Precejšen porast cen se opaža pri starih klasičnih znamkah. Teh znamk je čedalje manj, oziroma so vse v trdnih rokah, in zato je ta porast upravičen. Zdi se nam samo, da je porast cen po nepotrebnem pri raznih izdajah nemških državic v primeri z drugimi prevelik.
Sploh glede nemških znamk! Michel m vsi nemški katalogi postavljajo za vse nemške znamke dosti previsoke cene, ki so časih naravnost smešne v primeri s cenami znamk drugih držav. Nemške znamke, ki so izšle v milijonskih nakladah in se še danes dobe na poštah, so ocenjene časih trikrat čez nominalo, med tem ko pri tujih znamkah pogosto za nerabljene vrednote niti nominala ni dosežena. Tudi tega bi se lahko Michel, pa tudi druge firme, ki izdajajo kataloge, odvadili. Favoriziranje domačih znamk ne bo pripomoglo k razširjenju katalogov v inozemstvu.
Cene naših znamk eo še zmerom dosti prenizke, čeprav so se nekatere dvignile. Dobimo pa nezmiselnosti v katalogu več kakor dovolj. Smejati se bo moral vsak fi-laitelisit, ki bo na primer videl, da stane 25 parska znamka londonske izdaje iz leta 1924, kar 35 pfen'gov, 30 dinarska znamka iste serije pa 12 pfenigov. Takšno ocenjevanje izpričuje samo neresnost izdajatelja kataloga.
Nekatere države, kakor n. pr. Rusija, so zelo slabo in neizčrpno obdelane. To je bilo upravičeno takrat, ko iz Rusije skoraj ni bilo mogoče dobiti točnih podatkov, zdaj, ko je v Rusiji filatelija vsaj toliko razvita kaikor v Nemčiji, pa to ne bi bilo več potrebno in na mestu. Ali pa ima tudi tu vmes prste poPtkka? Najbolj pade razlika med ocenjevanjem m obdelovanjem Rusije v primeri z drugimi državami v Oči, če primerjamo obdelovanje ruskih in italijanskih znamk, njih cene in število slik posameznih znamk.
Katalog ima zdaj tudi seznam vseh priložnostnih blokov, ki so izšli v zadnjem času. Izdaja, ki jo imamo mi v rokah, ima
tudi že prvi dodatek za znamke, k:, so izšle med tiskom kataloga do 1. avgusta t. 1.
B. R.
Beograjska razstava znamk
Kakor smo že poročali, bo od 12. do 19. septembra v Beogradu prva državna razstava znamk pod pokroviteljstvom Nj. Vis. princa Tomislava. Prired:tveni odbor je razposlal te dni drugi prospekt za razstavo, ki je zelo okusno opremljen in prinaša vsa potrebna navodila za udeležence.
Razstava sama se vrši v prostorih pravne fakultete beograjskega vseučilišča na Kraljevem trgu št. 3. Odprli jo bodo 12. septembra ob pol 11 dopoldne. Vstopnina za obisk bo znašala 10 dinarjev :n s to vstopnico dobi vsakdo pravico do nakupa petih razstavnih blokov po nominalni ceni, 15 dinarjev za blok.
Za razstavo je dovoljena polovična vožnja. Vsak obiskovalec naj si kupi na od-hodni postaji železn'ško legitimacijo O. K. 13 in cel vozni listek. Na postaji v Beogradu listka ne sme oddati. Listek mu bo veljal za brezplačno povratno vožnjo, če bo hnel potrdilo o udeležbi na razstavi, ki ga bo izdajala razstavna pisarna. Popust velja za prihod od 10. do 19. septembra m za odhod od 12. do 21. septembra. Obiskovalci, ki žele priti pred 10. septembrom v Beograd, a vendar uživati polovično vožnjo, naj se obrnejo vsaj štiri dni pred odhodom od doma na razstavni odbor (Fi-latelistični savez v Beogradu, Poštni predal 23) pa bodo dobili legitimacije, s katero bodo imeli v obeh smereh polovično vožnjo. Razen tega 6e lahko vsi obiskovalci posluž'jo polovične vožnje, ki velja za beograjski, velesejem. Tuji obiskovalci razstave so oproščeni vseh taks za vizum. Dr- i žavni uradniki lahko dobe za udeležbo na '
razstavi dopust, ki se jim ne šteje v redni dopust, v kolikor to dovoljujejo interesi službe. Raz-stavni odbor je pripravil s »Put-n'kom« dva izleta, ki bosta trajala po 9 dni, in sicer prvo potovanje skozi Južno Srbijo, Črno goro. Dalmacijo in Hrvatsko, drugo pa čez Bosno, Dalmacijo in Hrvatsko do Zagreba. Razstavni odbor na zahtevo tudi rezervira sobe za goste po umerjenih cenah.
Med razstavo bo aranžiranih tudi več zabavnih prired;tev in krajših izletov.
Razstavni bloki, ki jih je za razstavo ostalo 40.000, se bodo prodajali po nominalni ceni 15 dinarjev samo na pošti na razstavišču, in sicer bo dobil vsak udeleženec samo največ 5 blokov. Pravijo, da je blok dosti dobro uspel in da se ga mar-karnici ni treba sramovati. Na razstavni posti ga bodo po želji žigosali tudi s posebnim priložnostnim žigom. Vsem udeležencem razstave pa svetujemo, da se razstave udeleže čim prej, če hočejo priti do blokov, ker je zelo verjetno, da bodo bloki že prve dni pošli zaradi velikega števila udeležencev, ki so se napovedali.
Dne 19. septembra bo glavna skupščina Jug. fil. zveze ob 10. dopoldne. Kraj. kjer se bo skupščina vršila, še ni določen. Prejšnji dan bo ob isti uri sestanek zastopnikov vseh v zvezi včlanjenih društev.
Kakor kažejo vse priprave, bo kongres izpadel zelo reprezentativno, saj je prireditveni odbor storil vse, kar je bilo mogoče, da ne bo nikjer nikakšnih pomanjkljivosti.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Pran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Aloj* Novak. — Vsi * Ljubljani.