SEPTEMBER 1992, ŠT. 7 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI LIT L] A OSNUTKI PROSTORSKIH DOKUMENTOV Naslednja številka Glasila občanov bo izšla 19. oktobra 1992. Prispevke oddajte do srede, 10. oktobra 1992. Uredništvu VPIS V ZLATO KNJIGO IN KNJIGO DOSEŽKOV NA GRADU BOGENŠPERK ZA UREJANJA MESTA LITIJA V ENOMESEČNI JAVNI RAZPRAVI 21. junija 1992 je na gradu Bogenšperk že tri¬ najstič po vrsti potekala slovesnost ob vpisu v ZLATO KNJIGO naj- w i.*- ¥ . _ ... .. boljših učencev osnov- Skupščina občine Litija je na zadnjih zasedanjih zborov obravnavala in sprejela osnutka dveh prostorskih nih šol izLitiie Šmartna lokumentov, ki bosta imela velik pomen pri nadaljnem urejanju ožjega, dela mestnega območja Litye na obeh „ , , . L , iregovih reke Save. oaorovKe m uiasoene To sta: šole Litija. V tokratni ge- - osnutek odloka o ureditvenem območju osrednjega dela mesta Litije na levem in desnem bregu reke Save in neraciji osnovnošolcev - osnutek odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Graške Dobrave. ^ b jj 0 33 u č encev ki so Način urejanja na obravnavanem območju je določen z dolgoročnim planom občine Litija za obdobje 1986 -2000 vseh osem | et osnovn eea in z Urbanistično zasnovo naselij Litija - Šmartno. V skladu s to sprejeto plansko dokumentacijo je za to območje , ,_._ _,. predvidena izdelava ureditvenih in zazidalnih načrtov. Območje mesta Litija je razdel- (obstoječa in predvidena) naslednje: jeno na več con. Za vsako tako - stanovanjska individualna Prostorsko ureditveni pogoji po- mikroceloto je predpisan način območja s storitvenimi dejavno- drobno opredeljujejo posege v urejanja s prostorsko izvedbenim strni prostoru ter določajo merila in po- aktom glede na veljavno prostor¬ sko zakonodajo. Za del mestnega središča na desnem bregu reke Sa¬ ve je bil v letu 1979 izdelan zazi¬ dalni načrt, ki je bil nato večkrat spreminjan in dopolnjevan. Za po¬ dročje mestnega središča na levem bregu pa do sedaj zaradi poman¬ jkanja sredstev ni bilo sprejetega nobenega prostorsko izvedbenega dokumenta. Vsi posegi v prostor so se reševali na osnovi lokacijskih postopkov od primera do primera. Posledice takega načina urejanja so vidne na vsakem koraku: nemo¬ goča prometna ureditev in režim, pomanjkanje parkirišč, lokacij in prostorov za opravljanje servisnih dejavnosti, nenačrtna razporeditev oskrbnih dejavnosti, infrastruktur¬ nih objektov družbenega in komu¬ nalnega značaja, nerešeni proble¬ mi odvajanja odplak in meteornih voda, mestnih ulic in trgov, telefo¬ nije, i.p. Na osnovi ugotovitve, da je osrednji del mesta Litije, organska celota, ki je ni moč urejati s par¬ cialnimi prostorsko izvedbenimi akti, je v pričujočem predlogu načrta urejanja združenih več medsebojno vsestransko poveza¬ nih mikrocelot v enoten ureditveni kompleks. Področje obdelave se razprostira od Ježe - Grbina in Frti- ce do Podkraja na desnem bregu reke Save in zajema območje med železnico in reko Savo na levem bregu. Mikrocelote se skupaj obravnavajo kot skupek za¬ ključnega funkcionalno tesno po¬ vezanega starega mestnega kom¬ pleksa in nove stanovanjske sose¬ ske na Rozmanovem trgu, kar predstavlja zaključeno celoto in se je posamično brez generalnih reši¬ tev ne da reševati ali pa izredno težko. Vsi bistveni elementi načrtov urejanja zazidalnih in ureditvenih načrtov na obravnavanem po¬ dročju, so opredeljeni z odlokom tako s funkcionalnega kot obliko¬ valskega vidika. Tako zasledimo na območju desnega in levega bre¬ ka naslednje sklope dejavnosti: • centralne dejavnosti (na obeh straneh) ' zgoščena blokovna gradnja - stanovanjska individualna območja s storitvenimi dejavno¬ stmi - industrijsko - obrtne dejav¬ nosti - gradbeno komunalne dejav¬ nosti - obrtno storitvene dejavnosti- družbene dejavnosti (vrtec, šola) • rekreacijske dejavnosti - kmetijske površine - zelene površine in vrtičkar¬ stvo Ta razdelitev prostora po funkci¬ jah služi tudi kot osnova pri obli¬ kovanju odloka. Pri planiranju novih posegov smo izhajali iz predpostavke, da čim manj obstoječega rušimo in da se z ustreznimi prenovami, dopol¬ nitvami in določitvijo funkcij vdihne novi življenski utrip zlasti v centre na obeh bregovih (Valva¬ zorjev trg, Cankarjeva cesta, Par¬ mova ulica). Obenem pa zunanje deponije ne smejo ostati vizuelno izpostavljene, saj to na obiskoval¬ ce Litije deluje kot neprijeten prvi vtis. Poseben poudarek je v osnutku dan ureditvi komunalne infra¬ strukture, zlasti prometni ureditvi. Določene so peš cone v central¬ nem delu mesta, tako na levem kot na desnem bregu, kjer so locirani še zadnji ostanki starega mestnega jedra, določena so prepotrebna parkirišča na obrobjih mestnega središča in ob železniški postaji, posebej je pozorno obravnavan di¬ namični promet z omejitvami. Sprejem odloka o ureditvenem območju Litije levi in desni breg bo omogočil načrtno in usklajeno prostorsko urejanje v mestnem središču Litije na obeh bregovih reke Save. Usklajenost posegov v prostor se bo določala v postopku pridobivanja gradbenih in ostalih dovoljenj. Območje, ki ga obravnava osnu¬ tek odloka o prostorsko ureditve¬ nih pogojih za Graško Dobravo, je pretežno že pozidano. Zajema pri¬ bližno 38,8 ha in leži na sevemo- zahodnem delu Litije. Dolgoročni plan določa namensko rabo površin glede na današnje stanje in na tem območju ni načrtovanih lo¬ kacij za pomembnejše nove dejav¬ nosti. Poglavitne rešitve v odloku so goje glede: - vrste posegov - oblikovanja novogradenj in drugih posegov v prostor - velikost gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč - prometnega in komunalnega urejanja - varovanja in zaščite naravne¬ ga oko(ja Podlaga opredelitvam meril in pogojev je analiza stanja naravnih in ustvarjenih razmer na obravna¬ vanem območju in izoblikovanje usmeritev za celovito urejanje na osnovi planskih odločitev za dol¬ goročni razvoj mesta Litije. S sprejetjem prostorsko uredit¬ venih pogojev (PUP), kot načinom urejanja in določitvijo možnih po¬ segov na obravnavanem območju, bomo omogočili izoblikovanje morfološke celovitosti, racionalno izrabo razpoložljivih površin, do-* polnitev prometne in komunalne opremljenosti, varovanje ter zaščito naravnih značilnosti in vrednost krajine kot tudi pre¬ prečitev negativnih vplivov teh posegov na okolje. Usklajenost posegov z določili odloka se bo preverjala v postopku pridobitve lokacijskega in gradbe¬ nega dovoljenja. Za nadzor nad izvajanjem obeh odlokov bodo skrbele pristojne občinske inšpekcijske službe. Skupščinski zbori so osnutka odlokov obeh prostorskih doku¬ mentov po obravnavi sprejeli in dali v enomesečno javno razpravo, ki je potekala od 10. julija do 10. avgusta 1992, nato pa bodo odločali o sprejemu predlogov. Osnutki obeh prostorskih doku¬ mentov so na vpogled v oddelku za urejanje prostora občine Litija. Sestavil: Viktor Šešok dia. šolanja dosegali odličen uspeh in si zato resnično zaslužili izkazano po¬ zornost. Istočasno so bili v KNJIGO DOSEŽKOV vpisani učenci, ki so bili uspešni na različnih tek¬ movanjih v občinskem, regijskem in repu¬ bliškem nivoju. Letos je svoje šole uspešno za¬ stopalo 14 učencev. Iz¬ kazali so se pri tekmo¬ vanjih iz matematike, angleškega jezika, kemi¬ je, na tehničnem po¬ dročju, v znanju cestno¬ prometnih predpisov, športnem področju, ter glasbenem in plesnem področju. Vzdušje je bilo slove¬ sno in prijetno. Pesmi otroškega zbora iz OŠ Litija pod vodstvom Jožice Juvančič in ob klavirski spremljavi Ju¬ dite Juvančič so zvenele prisrčno in ubrano, skrbno izbrane skladbe učencev Glasbene šole, slavnostni zvoki fanfar in globoke misli povezo¬ valke teksta Rosane Po¬ glajen in njenih učencev so vzbudile v vseh pri¬ sotnih prijetno razpo¬ loženje in hkrati ponos, da imamo toliko sposob¬ nih in prizadevnih otrok, generacijo, ki oborožena z znanjem vstopa v novo življenjsko obdobje, ob¬ dobje neznanega, ob¬ dobje negotovosti, ven¬ dar najlepše obdobje odraščajoče mladosti. Zaželimo jim veliko uspeha tudi v prihodnje. I.S. " N*" <• • Vpisani v Zlato knjigo dosežkov (talentov) v letu 1992 - učenci osnovnih šol U Ut(je, 5~n».. Gabrovk, iiko uspehov tudi v prihodnje bi Glasbene tok. žetbao jim ve- 2. STRAN GLASILO OBČANOV ŠT 7 5£Qem, STRANKE SPOROČAJO gresu je izražena opredelitev naše stranke do vseh nivojev dogajanja v Slovenski državi: Tako je program razdeljen na 17 poglavij: 1. Izhodišča in vrednote SPOŠTOVANI OBČANI Večje število občanov se je že zanimalo pri naši stranki, kakšni so pogoji, da nekdo lahko postane član stranke Slovenski krščanski demo¬ krati. Na to vprašanje ni težko odgovoriti, saj smo Slovenski krščanski demokrati 16. 05. 1992 na drugem kongresu sprejeli nov statut in program. Tako drugo poglavje govori o pogojih, pravi¬ cah in dolžnostih članov. 6. člen Član SKD lahko postane vsak polnoleten državljan Republike Slovenije, ki sprejema pro¬ gram in statut SKD in katerega na podlagi pod¬ pisane pristopnice sprejme v članstvo občinski odbor SKD. Člani lahko postanejo tudi Slovenci in njihovi potomci, ki niso državljani Republike Slovenije, če izpolnjujejo ostale predpisane pogoje iz tega člena in jih pristojni občinski odbor sprejme in vpiše v članstvo. Za Slovence, ki ne prebivajo v Republiki Slo¬ veniji je pristojni organ za sprejem v članstvo ustrezni odbor SKD v zamejstvu oziroma izsel¬ jenstvu. Če takega organa ni, odloči o tem IO SKD. SKD ima lahko podporne člane. 7. člen Član SKD ne more biti tisti, ki se pridruži ali sodeluje s političnimi strankami, gibanji ali or¬ ganizacijami, ki nasprotujejo programu SKD. V dvomu ali obstaja zadržek za članstvo, odloči strankino razsodišče. 10. člen Pristopnico k SKD mora novi član lastnoročno podpisati ter mora biti vložena pri pristojnem občinskem odboru ali tajništvu SKD. Pristopni¬ ce se hranijo v dvojniku: izvirnik se hrani v tajništvu SKD, dvojnik pa pri pristojnem občin- 2. Družina 3. Ženske, mladina in starejši 4. Vzgoja in izobraževanje 5. Kultura 6. Naravna in kulturna dediščina 7. Šport in prosti čas 8. Človek in okolje 9. Znanost in tehnika 10. Socialna politika 11. Zdravstvo 12. Socialno -tržno gospodarstvo 13. Kmetijstvo 14. Sindikati ★ 15. Narod 16. Država Slovenija 17. Mednarodno sodelovanje SKD Za primer vam ponujamo 3. poglavje ŽEN¬ SKE: Vloga žensk Družba in država sta odvisni tudi od odgovor¬ nega sodelovanja žensk pri oblikovanju našega duhovnega, družbenega in gospodarskega življenja in vseh, s tem povezanih političnih ukrepov. Enake možnosti Ženske morajo imeti enake možnosti kot moški za izobraževanje, poklicno delovanje, družbeno napredovanje in enako plačilo za ena¬ ko delo. Enakopravnost v zakonu Pri življenju v zakonski zvezi zagovarjamo SKD enakopravno sodelovanje med zakonce¬ ma, kar nam pomeni vzajemno priznanje dosto¬ janstva in svobode obeh, hkrati pa tudi priznanje drugačnosti, posebnih lastnosti, interesov in funkcij zakoncev. To je tudi najboljša pot k več enakosti, soglasja, pravičnosti, svobode in miru. Položaj ženske Položaj ženske kot matere in gospodinje mora biti v vsakem oziru enakovreden tistemu, ki ga ima zaposlena ženska. Ženska se lahko sama odloči, ali se bo posvetila izključno delu za družino ali pa se bo poleg tega deloma ali polno posvetila kakemu drugemu poklicu. To je samo delček programa. Vabimo vas, da se nam pridružite k delu za boljši danes in jutri. Izpolnjeno pristopno izjavo lahko pošljete na skem odboru SKD. Člani SKD imajo posebne izkaznice. Ob tej priliki vas želimo na kratko seznaniti tudi z vsebino našega programa. V programu SKD, ki je bil sprejet na 2. kon- _ Slovenski krščanski demokrati Občinski odbor Litija Valvazorjev trg 1 61270 Litija SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI Valvasorjev trg 1 61270 Litija PRISTOPNICA Ime in priimek:, Datum rojstva.Kraj rojstva:. Stalno bivališče., Občina.Krajevna skupnost Začasno bivališče.. Poklic. Datum . Telefon. Podpis, SLOVENIJA - Z DiJ SDP SDP Slovenije je te dni objavila razglas z naslovom ZA MLAM PRENOVLJENO SLOVENIJO k proglasa, ki sicer zajema vsapodro^ gospodarstva do kulture povzemaj krat samo dve poglavji. ZA MLADO SLOVENIJO Slovenija se naglo stara. Število rojstev je v desetih letih upadlo za četrtino. Sleherno leto se nam v sa¬ momorih in prometnih ne¬ srečah pobije po 1500 lju¬ di: v eni delovni generaciji toliko, kolikor prebivalcev šteje mesto Celje. Mlade družine si ne upajo imeti otrok: kemje zmeraj težje priti do stanovanja; ker si je samo z izčrpava¬ jočim delom mogoče zago¬ toviti vsaj približno dosto¬ jen življenjski standard; ker je zmeraj slabše po¬ skrbljeno za zaščito otrok, od otroškega varstva na¬ prej. Sistematični zdrav¬ niški pregledi pa tudi pri tako okrnjenih generacijah kažejo upadanje telesnih zmogljivosti, zmeraj pogo¬ stejšo telesno zanemarje¬ nost. Brez prave razvojne , družinske in socialne poli¬ tike se je Slovenija v dveh letih spremenila v deželo upokojencev in brezposel¬ nih. Ne manjka več veliko, ko se bo njihovo skupno število izenačilo z zaposle¬ nim delom prebivalstva. Mi pa v tretjem tisočletju potrebujemo Slovenijo ambicioznih, podjetnih in delavnih prebivalcev, ki jim upokojitev ne bo naja¬ traktivnejša in najvarnejša “zaposlitev”, največja mo¬ ra pa strah pred izgubo po¬ slednje podpore za brezpo¬ selne. In če že ne zmoremo velikih družin, potem za¬ gotovimo osnovno blago¬ stanje vsaj majhnim, takšnim z dvema ali tremi zdravimi, srečnimi otroki! Zato se zavzemamo tudi za univerzalni otroški doda¬ tek, brezplačno osnovno in srednje šolstvo, dovolj pro¬ stora v šolah, dijaških in študentskih domovih, šti¬ pendije in študijska posoji¬ la za vse, kijih potrebujejo. Prav tako pa tudi za enake možnosti ljudi obeh spolov pri šolanju, plačanem jav¬ nem delu in napredovanju. V našem programu je so¬ cialna, duhovna in poli¬ tična POMLADITEV SLOVENIJE. ZA EVROPSKO ' SLOVENIJO Naš prvi program je stal pod geslom EVRr ZDAJ! Geslo k Vf prevzela ga j e Vft strank, pri tem pa S( zmaličile preneka predstave o evropskost Modema Evropanif pa surovega prakapit ma z nemoralnim in zobzimim kopičen začetnega kapitala-k: hočejo to uveljavitifc “olastninjevalci” in pravno in moralno a hljani Sloveniji vsak ; prigrabiti svoj delež r danje družbene lastnini To je v veliki meri p dela brezštevilnih de cev, ki jih ni mogoče praviti, kot so hlapca "neja, pa čeprav s slad besedami o demokra Mi se borimo za prav lastninjenje in takšno nacionalizacijo, ki ne povzročala novih tudi gospodarske SDP SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA PODRUŽNICA LITIJA vabi na javno predstavitev DELAVSKE ZVEZE VLITI v torek, 29. 9. 1992 ob 18.uji v Bistroju Valvazor v Litiji Za podrobnejšo obrazložitev programa li ugledni gostje: ,|B - TIT TURNŠEK (koordinator Df laV . s . Zakon o lastninjenju in divja privatizacija) - METKA KARNER - LUKAČ nega odbora Delavske zveze) - Zakon o soodločanju . - dr. JANEZ PODOBNIK (član IO DetoJ* jela - Socialna oz. nesocialna varnost dana hJ ca ) ra p«l» - FRANCI KOKALJ (predsednik o«U> ^ ske zveze Litija) - Delo Delavske zveze ^ Delavci so v najtežjem položaju (pravni s in d ‘ N volja oblastnikov v podjetjih, ncpovcz i n forn tov), zato je potrebno čim bolje orgamzi ^ gze rati delavstvo, kar je tudi osnova Delavs Vljudno vabljeni GLASILO OBČANOV Št 7, SEPTEMBF.R 1992 STRANKE SPOROČAJO v v MLADI KRŠČANSKI DEMOKRATI MED POČITNICAMI SO boli žili mani 7a 7nani9 r* IniVi« in _ 441 _ imi Počitnice so že bolj ali manj za nami. V kratkih utrinkih pa bi vam radi predstavili delo Mladih krščanskih demokratov med počit¬ nicami. Že v mesecu juniju smo v G.O. objavili možnost sodelovanja na mednarodnem tečaju nemškega jezika v Celovcu. Zaradi velikega zanimanja se mnogi niso mogli udeležiti, zato smo odločeni, da s takim načinom delovanja nadalju¬ jemo naprej. V dneh od 19. do 21. junija sta se množičnega srečanja PO- DEŽELJSKE MLADINE, iz Slo¬ venije in Avstrijskih dežel Ko¬ roške ter Štajerske, v Wiesu blizu Graza udeležila dva predstavnika iz naše občine. Na tem srečanju so na moderen in privlačen način predstavili razne vidike življenja mladih na podeželju. Prav tako so bili tudi hribi, od 23. do 26. julija, naš prostor kjer smo merili naše moči po bližnjih vrho¬ vih. Bivali smo v prijetni koči na Voglu, kjer smo preizkušali naša znanja o kuhi in veliko “kvartali Ker nam je bilo vsem prijetno in lepo, smo se odločili, da se zopet snidemo drugo leto. V ponedeljek, 10. avgusta, je naš občinski odbor obiskal del 10 Mla¬ dih krščanskih demokratov pod vodstvom glavnega tajnika g. Pri¬ moža Bulca. Mlade krščanske de¬ mokrate je ob tej priložnosti spre¬ jel litijski župan g. Mirko Kaplja, ki jih je v kratkem nagovoru poz¬ dravil in jim predstavil občino ter mesto Litijo. OO MKD Litija Mladim krščanskim demokratom je g. Mirko Kaplja pokazal maketo nove ureditve centra Litije MLADI KRŠČANSKI DEMOKRATI ORGANIZIRALI TABOR 0 ZDRAVILNIH ZELIŠČIH V organizaciji občinskih odborov Mladih krščanskih demokratov Grosuplja in Li¬ tije je od 14. do 16. avgusta v stiškem samostanu potekal tabor o zdravilnih zeliščih. Mladim, ki so se zbrali iz vseh koncev Slovenije, so pri spoznavanju skrivnosti in uporabi zdravilnih rastlin po¬ magali s svojimi izkušnjami pater Simon Ašič in strokov¬ njaka iz Krke. Pater Simon Ašič je kljub svojim letom vodil mlade po bližnjih travnikih in jih sku¬ paj s strokovnjakoma iz Krke seznanjal z zdravilnimi ze¬ lišči in njihovimi učinki. Strokovnjaka pa sta mlade “zeliščarje” seznanila s krat¬ ko zgodovino zeliščarstva v svetu in pri nas, ter o metodah in pogojih sušenja zelišč in shranjevanju le teh. Delo na terenu so si mladi obogatili tudi z družabnimi večeri, v nedeljo pa so se “po¬ tepali” po Dolenjski. V No¬ vem mestu jih je tako sprejel novomeški župan g. Marjan Dvornik, ki jih je popeljal in jim razkazal samo mesto. Za kratek čas pa so se ustavili tudi na Otočcu. S tem “pote¬ panjem” pa so mladi za¬ ključili svoj tabor in se raz¬ kropili po svojih domovih. S tem taborom so Mladi krščanski demokrati skušali mladim zopet približati nara¬ vo in njene skrivnosti. To pa jim je, po zadovoljstvu ude¬ ležencev sodeč, v celoti uspe¬ lo. R.M. STRAN 3 VAŠKI DAN NA VAČAH V nedeljo , 30, 8., je bil na pobudo in v organi¬ zaciji Slovenske Ljudske Stranke - podružnica Litija izv eden dan prireditev “VAŠKI DAN”. Pri¬ reditve so po mnenju domačinov pritegnile iz¬ jemno veliko aktivnih udeležencev in obiskoval¬ cev. Pri organizaciji so sodelovali Aktiv kmečkih žena, Aktiv kmečke mladine, Gasilsko društvo in Krajevna skupnost. Največji image dneva je dala razstava dobrot, ki jo je pripravil Aktiv kmečkih žena na tej svoji prvi pred¬ stavitvi. V hodniku šole je bilo živahno od 8.00 ure zju¬ traj do popoldneva, dokler je kaj ostalo na razstavnih pro¬ storih. Po podatkih je sodelo¬ valo kar 56 članic Aktiva. Okrogla miza na temo “Geoss - turizem na po¬ deželju” je v veliki meri bolj odprla probleme, kot jih rešila. Je pa rešitve morda le nakazala v pravi smeri. “Sklad Geossa” je bil in je še v prvi vrsti usmerjen v ustvarjanje pogojev za turi¬ zem. To je urejeno infra¬ strukturo, organizacijo pri¬ reditev in drugo. V bodoče se bo bolj usmeril s temi ak¬ tivnostmi na vzhodno ob¬ močje Vač, ki se sicer razte¬ za od rojstnega kraja Jurija Vege na zahodu tja do Za¬ savske svete gore na vzho¬ du. Dušo turizma območja pa bo dobilo takrat, ko bodo to storili domačini. Pred or¬ ganiziranjem te okrogle mi¬ ze so se nekako evidentirale določene domačije za začetek nudenja odprtih vrat in kasneje morda v večji me¬ ri kmečkega turizma. Mar¬ sikdo si tudi ne upa tvegati, ker niso jasne pravne osno¬ ve. Za promocijo območja in povezavo interesov si pri¬ zadeva tudi Turistično društvo, da bi prišli do do¬ brih vodičev in celotne po¬ nudbe, od katere bi bila ko¬ rist za vse, ki sc za to priza¬ devajo. Zaokrožilo se je ne¬ kaj zanimivih pobud, ki naj bi jih obravnaval Izvršni svet občine, če ne tudi Skupščina. Sklad Geoss si bo prizadeval zaščititi ob¬ močje Geossa tako, da sc šir¬ jenje kamnoloma ustavi in s tem tudi zaščiti naravno de¬ diščino, ki jo prcdtavlja vrtačasta apneaska planota Zgornje Slivne. Drugič, da naj občina ob rebalansu letnega plana najde sredstva za delo Turističnega društva, kultur¬ nih skupin in Sklada Geoss. Pri tekmovalnem delu pri¬ reditve gre za obujanje sta¬ rih običajev na vasi, pa tudi za moč in spretnost fantov, npr. žaganje z amerikanko, pajsanje hloda s cepini, se¬ stavljanje voza “lojtmika”, hoja na hoduljah, vlečenje vrvi, so stvari, za katere je treba imeti spretnost in moč. Sledilo je srečanje. Čeprav je prepotrebni dež prišel ob nepravem času, se priredi¬ telji in obiskovalci niso dali zmotiti in pregnati. Pavel Smolej Delovanje največje in najmočnejše stranke na Slovenskem je bilo v polet¬ nem času zelo pestro, saj tako tudi zahteva čas, ki ga živimo. Tako smo na 3. kongresu dokončno začrta¬ li svojo pot (desnosredin- s ke usmeritve), ki se po- tr Juje z našo rastjo iz zdra- v *h korenin za jasno pri¬ hodnost. Predsednik SLS J e postal g. Marjan Podob¬ nik, že do sedaj duša stran- e - Najpomembnejša pa je ‘N promocija kandidata LS za predsednika Slove¬ nje. dr. STANKA BU- ERJA, kj u 2 i va velik u gled med državljani Slo- Ven ije, lahko bi rekli “člo¬ OD KONGRESA DO TABORA SLS vek za Slovenijo”. Sicer pa je to obdobje zaznamovano z delovan¬ jem stanovske kmečke zveze pri reorganizaciji za¬ drug na Litijskem ob¬ močju. Informirani so bili vsi kmetje v občini Litija od primera do primera, ta¬ ko, da trenutno lahko rečemo, da so zadruga Li¬ tija in novoustanovljena zadruga na Dolah na pravi poti, da postanejo kmetove zadruge. Upamo, da se bo v Gabrovki obrnilo tudi na bolje, da ne bodo prevlada¬ li ozki osebni interesi. Suša je povzročila kata¬ strofalne posledice tudi v naši občini, zato SLS zah¬ teva, da izvršni svet poma¬ ga kmetom pri nakupu na¬ domestne krme, da bi s tem zadržali čim več živine pred kampanjskim praz¬ njenjem hlevov. Prepove¬ dati je potrebno uvoz živi¬ ne v Slovenijo. Subvencio¬ nirati je potrebno dovoz vode v vsa prizadeta ob¬ močja, odpisati davek od kmetijske dejavnosti, odložiti plačevanje pri¬ spevkov SPIZ in za zdrav¬ stveno zavarovanje, itd. Na gospodarskem po¬ dročju pa je SLS proti raz¬ prodaji slovenskih tovarn tujcem, hitrejšemu urejan¬ ju cestnega omrežja, ne¬ nadzorovanim stečajem. Predvsem pa je potrebno čim hitrejše sprejetje la¬ stninske zakonodaje, ki bo omogočila vsem državlja¬ nom Slovenije pravico do dela družbenega pre¬ moženja, ki so ga vsi sou¬ stvarili. Predvsem pa je to čas, ki je brezpraven kot za delavca, kmeta ali upoko¬ jenca. Zato je potrebno čimprej pripraviti zakono¬ dajo o delavskem soo¬ dločanju. SLS Litija je v tem času pripravila okroglo mizo o razvoju turizma v občini Litija, saj je jasno, da je to področje zapostavljeno, možnosti za razvoj pa so velike. Tudi na kulturnem po¬ dročju smo bili zelo dejav¬ ni. Organizirali smo “Vaški dan” na Vačah, bili pokro¬ vitelji “Kmečkega prazni¬ ka v Konjščici”. Sponzori¬ rali smo nabavo gasilske črpalke v štangarskih pol¬ janah. Tabora SLS, ki je bil 6. septembra, smo se ude¬ ležili s 3. avtobusi ter preko 35. osebnimi avtomobili. To je prelomen datum, saj je SLS predstavila svoj al¬ ternativni narodnogospo¬ darski in socialni program. Ni res. da samo kritiziramo vlado. S temi alternativni¬ mi rešitvami se zavedamo svoje odgovornosti za pri¬ hodnost Slovenije, zato smo jo pripravljeni soobli¬ kovati v korist vseh državljanov Slovenije. šestega septembra pa je bilo tudi vseslovensko kmečko ljudsko romanje ob 85 obletnici kronanja Brezjanske Marije Matere božje. Slovesno mašo je vodil ljubljanski nadškof g. Alojzij Šuštar. Za popestritev tabora iz litijskih vrst pa je poskrbel g. Pavel Smolej z lepo iz¬ delanim transparentom (podoba sejalca in pšeni¬ čnega klasa). Franci Rokavec 4. STRAN GLASILU OBČANOV ŠT NASE OKOLJE GOSPODARNO RAVNANJE Z ODPADKI V LITIJI S prvim avgustom je v Litiji, točneje v delu Gradca, stekel poskusni projekt ločenega zbiranja odpadkov na izvoru. V projekt je vključenih 205 gospodinjstev oz. 637 stanovalcev na Prisojni, Vegovi, Gubčevi, Bajdurovi, Loški, Prečni, Na Dobravi, delu Kidričeve in Prvomajski ulici. Ljudje oz. gospodinjstva na tem območju odpadke zbirajo in ločujejo že na izvoru, torej doma, kjer nastajajo, in sicer papir, steklo, biološke odpadke in ostale odpadke. Pri vsaki hiši oz. bloku in na koncu ulic so nameščene raznobarvne poso¬ de z ustreznimi napisi, kamor ljudje odlagajo odpadke. V ija- ve posode odlagajo biološke odpadke, v rdeče papir, v zele¬ ne steklo, ostale odpadke pa v sive kovinske posode. Vsako gospodinjstvo je prejelo tudi manjšo rjavo in sivo posodo, ki jo ima v stanovanju za biološke in ostale odpadke, iz katere po¬ tem stresajo odpadke v ustrez¬ ne večje posode, ki so pod hišo, lahko pa tudi v ali ob njej. Praznenje posod poteka po točno določenem urniku, ki so ga vsa gospodinjstva prejela na dom. Poleg pazljivega sortira¬ nja odpadkov jih urnik obvezu¬ je tudi za to, da na dan odvoza rjavo in sivo posodo namestijo pred hišo oz. ob cesto, da jo iz¬ praznijo in vsebino odpeljejo. Odvoz bioloških odpadkov poteka vsak teden, ostalih od¬ padkov na 14 dni, papir in ste¬ klo pa odpeljejo enkrat me¬ sečno. Poskusni projekt bo trajal pol leta oz. do 31. januarja prihod¬ nje leto. V tem času bo izvaja¬ lec - Komunalno stanovanjsko podjetje Litija - sproti sprem¬ ljal, kontroliral in analiziral po¬ tek projekta in na osnovi ugo¬ tovitev bodo prihodnje leto pričeli vključevati nova ob¬ močja v tak sodoben način rav¬ nanja z odpadki. Za pravilno sortiranje odpad¬ kov na izvoru so gospodinjstva tudi ustrezno stimulirana. Če bodo odpadke pravilno sortira¬ li, bodo imeli v avgustu brez¬ plačen odvoz, od L septembra naprej pa bodo gospodinjstva plačala za toliko manjši znesek odvoza odpadkov, za kolikor bo zmanjšan odvoz na deponi¬ jo zaradi ločenega zbiranja od¬ padkov. To praktično pomeni, da bodo plačevali samo odvoz ostalih odpadkov. Seveda je prav doslednost pri ločevanju odpadkov odločilna. Čim se namreč v posodi, na¬ menjeni za eno vrsto odpad¬ kov, pojavijo druge vrste od¬ padkov, so to potem ostali od¬ padki, ki se vozijo na deponijo in za katere se plača odvoz. Papir in steklo bodo prevze¬ mali proizvajalci teh surovin za izdelavo novega papirja in stekla, biološke odpadke pa bodo kompostirali in iz njih pridobili dragoceno gnojilo za vrtove, njive, gredice in cve¬ tličnjake. Vsa gospodinjstva so že pred pričetkom projekta prejela lično informativno gradivo z vsemi navodili za ločeno zbi¬ ranje odpadkov in koledarjem odvozov. Po prvih preverjanjih poteka akcije izvajalec ugota¬ vlja. da ljudje odpadke pazljivo in dosledno odlagajo v ustrez¬ ne posode, kar je vsekakor raz¬ veseljiva ugotovitev. Poskusni projekt ločevanja odpadkov na izvoru v delu Li¬ tije oz. Gradca je vsekakor po- PRVE IZKUŠNJE Prve ugotovitve kažejo, da prebivalci, ki so vključeni v poskusni projekt ločenega zbiranja odpadkov na izvoru, odpadke dobro oz. pravilno sortirajo. Le v redkih posodah se znajdejo odpadki, ki vanjo ne sodi¬ jo. Pač pa so se pojavile težave z vozilom za odvoz bioloških odpadkov. Vozilo je namreč izdelano za od¬ voz splošnih odpadkov, ki so v glavnem v trdnem stanju. Biološki odpadki pa so se v posodah delno utekočinili, zato je vsebina pričela iztekati iz komunal¬ nega vozila , ker prostor za odpadke ni bil popolnoma zatesnjen. Zato so se na mestih, kjer se je izvajalo polnenje, pojavljale luže, kar je povzročalo smrad, dokler se niso luže posušile. Na KSP Litija bodo skušali vozilo zatesniti in s tem ta problem odpraviti. Avgustovske nenavadno visoke temperature, ki so se več dni gibale okrog 35 stopinj, so povzročale tudi hitrejši razkroj bioloških odpadkov in v posodah so se razvili majhni beli črvički. Proti tako visokim tempe¬ raturam seveda ni možno nič storiti, edina rešitev bi bila v pogostejšem odvozu bio odpadkov, npr. 2x teden¬ sko. Sicer pa prihaja jesen in s tem znosnejše tempera¬ ture, s čimer bo tudi ta problem verjetno izginil. Dobro pa bi bilo, da bi prebivalci še bolj upoštevali navodila in v posode za biološke odpadke ne bi vlagali tekočih odpadkov. memben korak k sodobnemu načinu ravnanja z odpadki. Po¬ leg razbremenitve deponije bo¬ do s tem gospodarstvu usmer¬ jene tudi koristne surovine. Po¬ stopoma bodo v tak sistem rav¬ nanja z odpadki vključena tudi druga območja, v nekaterih po¬ deželskih krajih pa uvajajo si¬ stem odvažanja splošnih od¬ padkov z nameščanjem zaboj¬ nikov, s čimer bodo sčasoma odpravljene divje deponije od¬ padkov. Ukinitev dejavnosti - trajni presežki delavcev Vprašanje: Kako poteka postopek v primeru trajnega pre¬ sežka delavcev, ko podjetje ukine določeno dejav¬ nost in jo prenese na zasebnega podjetnika. Ali je podjetje dolžno zagotoviti trajnost zaposlitve svoje¬ ga delavca pri zasebnem podjetniku? Odgovor: Sprememba dejavnosti pod¬ jetja sodi med tiste nujne ope¬ rativne razloge, zaradi katerih lahko podjetje začne postopek za reševanje trajnih presežkov delavcev. Poslovodni organ je dolžan pripraviti analizo gle¬ de reševanja trajnih pre¬ sežkov, in sicer tako kot to predvideva 34. člen zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in 5/91). Or¬ gan upravljanja podjetja sprejme program razreševanja presežkov delavcev, pred tem pa morata imeti sindikat in or¬ gan, ki predstavlja delavce, vse možnosti, da predloženi program obravnavata in da o njem zavzameta mnenje ozi¬ roma stališča ter predlagata spremembe (35. člen navede¬ nega zakona). Ponudba zaposlitve v drugi organizaciji je eden izmed ukrepov, ki omejuje število delavcev, ki bi jim sicer prene¬ halo delovno razmerje. Zago¬ tovitev zaposlitve v drugem podjetju oziroma pri drugem delodajalcu pomeni za delav¬ ca ohranitev delovnega raz¬ merja, pa čeprav gre za prehod in morebiti tudi za delo v slabših delovnih pogojih. Ponudena zaposlitev mora ustrezati delavčevi strokovni izobrazbi, znanju in zmožno¬ stim, hkrati pa mora ustrezati tudi njegovim psihofizičnim zmožnostim. Ponudeno zaposlitev laliko delavec sprejme ali odkloni, vendar če jo odkloni, mu pre¬ neha delovno razmerje po 11. točki 1. odst. 100. člena zako¬ na o delovnih razmerjih. V ta¬ kem primeru ima sicer dela¬ vec pravico do 30-dncvnega odpovednega roka, ki začne teči od dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega raz¬ merja. Podjetje, ki preskrbi delav¬ cu zaposlitev v drugi organi¬ zaciji oziroma pri delodajalcu, pa je odgovorno, da bo orga¬ nizacija oz. delodajalec spre¬ jel ustrezen sklep o sklenitvi delovnega razmerja (seveda brez objave) in da bo med no¬ vim delodajalcem in delav¬ cem sklenjena pogodba o za¬ poslitvi, ki bo vzpostavila de¬ lovno razmerje za nedoločen čas. Če organizacija oz. delo¬ dajalec ne bi hotela z delav¬ cem skleniti take pogodbe, ali bi delavcu ponudila le delov¬ no razmerje za določen čas oz. delovno mesto, ki ne ustreza delavčevi strokovni usposo¬ bljenosti in njegovemu zdrav¬ stvenemu stanju, je delavec upravičen odkloniti tako za¬ poslitev oziroma sklenitev ta¬ ke pogodbe o zaposlitvi. Do¬ kler pogodba o zaposlitvi ni sklenjena, delavec dela ne sme nastopiti, kar pomeni, da sklep o napotitvi delavca na delo v drugo organizacijo ali k druge¬ mu delodajalcu ni bil izvršen. Ko delavec sklene pogodbo o zaposlitvi in delo tudi dejan¬ sko nastopi, preneha delovno razmerje v podjetju in vse pra¬ vice ter obveznosti in odgovo¬ rnosti iz delovnega razmerja se realizirajo v novi organiza¬ ciji oziroma pri delodajalcu. (Objavljeno v Pravni praksi) Nadomestilo OD trajno presežnim delavcem Vprašanje: V podjetju imajo tri kategorije trajno presežnih delavcev: - eno skupino tvorijo tisti, ki so bili v 6-mesečnem odpovednem roku na čakanju na prenehanje delov¬ nega razmerja, - v drugi so delavci, ki so bili odpoklicani s čakanja in delali po nekaj dni vsak mesec, - v tretji skupini pa so delavci, ki so bili odpoklicani s čakanja na delo in so najmanj zadnje tri mesece odpovednega roka delali. Kako jim obračunati nadomestilo osebnega do¬ hodka? Odgovor: V skladu s 36. členom repu¬ bliškega zakona o delovnih razmerjih (Ur.l. RS, št. 14/90 in 5/91) je v 6-mesečnem od¬ povednem roku pri ra¬ zreševanju trajnih presežnih delavcev organizacija oziro¬ ma delodajalec dolžan zago¬ toviti delavcu nadomestilo osebnega dohodka v višini, določeni s kolektivno pogod¬ bo oziroma s splošnim aktom, najmanj pa v višini za¬ jamčenega nadomestila oseb¬ nega dohodka. Če pa delavec v tem času opravlja delo, ima pravico do osebnega dohodka po dejanskem delu. Kakršnokoli opravljanje de¬ la v tem 6-mesečnem odpo¬ vednem roku ima za posledi¬ co, da delavec dobi za čas de¬ jansko opravljenega dela osebni dohodek po dejanskem delu. Na to ne vpliva, ali so bili delavci odpoklicani s čakanja v tem 6-mesečnem odpovednem roku za nekaj dni vsak mesec ali pa celo za daljše časovno obdobje, npr. tri mesece. To torej pomeni, da delavci, ki so bili v 6-mesečnem odpo¬ vednem roku doma in niso de¬ lali, dobijo nadomestilo oseb¬ nega dohodka v višini, do¬ ločeni s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom. Ker tega ne določata niti kolektiv- na pogodba za gospodarstvo niti branžne kolektivne po¬ godbe, obstaja možnost, da ima podjetje določeno višino tega nadomestila v svojih ak¬ tih. Kolikor tudi ti akti ne vse¬ bujejo takšnega določila, de¬ lavcu pripada nadomestilo v višini zajamčenega osebnega dohodka (tj. 80% zajamčene¬ ga osebnega dohodka po 3. členu zakona o zajamčenem osebnem dohodku). Če pa so delavci v tem od¬ povednem roku poklicani na delo in delajo nekaj dni vsak delo mesec, j im za opravljen 0 < delu. T° za te dneve pripada osebni hodek po dejanskem delav¬ ce, ki so delali pretežni odpovednega roka. Se - česOi velja toliko bolj za tiste retežm de' . Seveda P a se postavlja vprašanje: delavci v 6-mesečnem odpo¬ vednem roku pretežen čas de¬ lali, ali sploh obstaja potreba po njihovem trajnem pre ne ' hanju delovnega razmerja? (Objavljeno v Pravni praks') r.LASILO OBČANOV ŠT 7, SEPTEMBER 1992 STRAN 5 ŽIV-ŽAV V LITIJI - DA ALI NE? Pogovor z Dragico in Milanom Turudičem Milan in Dragica sta, čeprav sta prišla od drugod, razgibala življenje v litijski občini. Organizirala sta serijo živ-žavov, ki od prvega naprej pomenijo nadgradnjo, tako po številu sodelavcev, kot po številu obiskovalcev. Ponudila sta zanimiv način vodenja “žive” prireditve in razvila celoten marke¬ ting. Kljub temu pa se v zvezi z njunim delom v zadnjem času pojavljajo problemi. Ker ni osnovni motiv prireditve pridobivanje denarja, njena izvedba pa ga nujno zahteva, je vprašljivo njuno nadaljnje delovanje. Največji strošek predstavlja najem prostora oz. dvorane, še posebno če to ceno primerjamo s stroški, ki jih imajo drugi - npr. športni prireditelji. Zato se po¬ stavlja vprašanje ali bodo ti stroški onemogočili prireditev, ki je v zavesti naših občanov, predvsem pa otrokpostala že tra¬ dicionalna. Prireditev je skupen projekt obeh zakoncev, ki pa si delo tudi delita. Medtem ko je Dragica avtor večine idej in za¬ misli, kot tudi glavni shovvman prireditve, pa je v Milanovih ro¬ kah večina organizacijskih in tehničnih zadev. Dragica, kako je nastala ideja za takšen tip prireditve in kako sta jo začela uresničevati? Lahko rečem, da je ideja počasi zrasla v meni. Nastajala je pri mojem poklicnem delu z otroki, kjer sem izhajala iz tiste¬ ga, kar po moji presoji otroci najbolj potrebujejo - to pa je občutek ritma in s tem povezana sproščenost in svoboda gibanja in ustvarjalnost v obliki igric, risb in oblikovanja, igranju in¬ strumentov itd. Skratka gre za celoten koncept ustvarjalnosti - prilagojen otroškim zahtevam. Tako sem že pred 15. leti v Ma¬ riboru začela z otroškimi živžavi in nadaljevala s podobnimi pri¬ reditvami na prostem. To je bila amaterska dejavnost, ki je prese¬ gla okvir vrtca in je bila namen¬ jena širšemu poslušalstvu. To obliko delovanja sva skupaj z možem poskušala nadaljevati tu¬ di v Litiji. Kako je potekala organizacija Živ-žava v Litiji? Kot amaterja sva se povezala z ZK-om , ki nama je nudil vse potrebne usluge in leta 1990 pri¬ pravila prvi jesenski Živ-žav, s simbolično vstopnino - kostan¬ jem in 1 kg papirja. Sledili pa so Novoletni Živ-žav istega leta v Litiji, pustni Živ-žav v nasled¬ njem letu, Živ-žav ob materin¬ skem dnevu (z imenom S teboj mamica v pomlad) v Litiji, polet¬ ni Živ-žav na Tenis parku As v Litiji, Živ-žav ob zaključku osnovne šole v Šmartnem, pri¬ pravila sva program ob za¬ ključku male šole na srečanju planincev Zasavske regije na Jančah in naj na koncu omeniva še dva največja živžava, ki sta se zgodila na koncu prejšnjega in začetku letošnjega leta - božično novoletni Živ-žav 21. decembra lani in pustni Živ-žav 29. 2. v Litiji, ki sta bili po številu obi¬ skovalcev dve največji otroški prireditvi v Sloveniji.Pripravila sva tudi dva radijska živ-žava na Radiu Trbovlje in s tem razširila Živ-žav na celo zasavsko regijo. Poleg tega sva organizirala kul¬ turno zabavni program ob usta¬ novitvi državnih košarkaških se¬ lekcij, januarja letos. Vsak naslednji Živ-žav je bil organizacijsko zahtevnejši, z večjim številom obiskovalcev in nastopajočih. Ti so z imeni kot so Pop Design, Don Huan, plesni skupini Mojca Horvat in Kazina, predstavljali oziroma še predsta¬ vljajo vrh slovensko zabavne - glasbene scene. Poleg njih pa so sodelovali številni drugi, kot so plesne skupine Rondo, Žu-žu, skupina F in Renome in nekateri stalni sodelavci kot so vzgojitel¬ jice in varuhinje iz vzgojno - var- svene enote Najdihojca in aka¬ demski kipar Zlato Rudolf. Vmes pa je potekalo tudi dru¬ gačno delo. Že od vrtca naprej je rasla skupina Kakadu, ki se je ukvarjala s plesom, slikanjem, oblikovanjem, igranjem instru¬ mentov - z vsem, kar je povezano z ustvarjalnostjo. Tudi ta skupina je v osnovi povezana s koncep¬ tom najinega Živ-žava, ki je s tem, da ustvarjalnost, ki izhaja iz človekovih potreb prinese obo- jestansko sproščenost in tudi uspeh. Tako je gibanje, ples, rajanje, likovno ustvarjanje in petje tudi osrednja vsebina vsakega Živ¬ žava, ki je iz začetnih, bolj sra¬ mežljivih odzivov občinstva prerasel v povsem spontano ra¬ janje - v pravi živ-žav. Vmes pa se je seveda odvijal program, ki je trajal brez prekinitve tudi do 5 ur. Organizacija takšne prireditve zahteva precejšne napore, znanje in izkušnje. Kaj bi nam lahko povedala o tem? Čeprav sva amaterja, pa mora biti organizacija takšne priredit¬ ve profesionalna. Tu gre za prob¬ lem najema dvorane, pokritja teh stroškov, za glasbeno opremo, za glasbo, ki je vedno nova, za ko¬ stume in dekoracijo, za število obiskovalcev in sodelujočih pa do 500-tih daril in 1000 krofov, ki smo jih na zadnjih dveh živžavih razdelili med otroke. Poleg tistega bremena, ki pade na najina ramena je še veliko drugega, ki ga opravijo najini prijatelji in sodelavci. Med njimi bi še posebno rada omenila Slap¬ ničar Danija, Strmijan Vojka, Zore Janija, Kovič Jožeta, Zu¬ panc Istoka, Nodlan Antona, Jel¬ nikar Milana, Mavretič Gorazda, ZIK in druge, ki so nam še po¬ sebno pomagali. Za organizacijo takšnih prire¬ ditev je potreben tudi primeren pristop oz. znanje, ki je še poseb¬ no pomembno v zvezi z marke¬ tingom. Na kakšen način se uk¬ varjata s lem problemom? Marketing je eden izmed te¬ meljnih pogojev za uspeh prire¬ ditve. Tu gre za plakate, različna obvestila, za informacije v dru¬ gih medijih kot so sponzorski spoti na TV Litija in otroške mar¬ ketinške oddaje na Radiu Trbo¬ vlje itd. Še posebej pomemben je način kako pridobiti sponzorje. Ni vedno dovolj samo objava njihovega imena, če se le da se jih vključi v samo prireditev, kar sva vedno naredila. Na tem me¬ stu bi rada omenila naslednje od njih: V večini primerov je bil gene¬ ralni sponzor diskoteka Sloveni¬ ja, pogosto pa so sodelovali še d.o.o. Ambient, trgovina Kimy, gostilna Bumerang, Muc - bazar, Industrija apna Kresnice, trgovi¬ na Rina, Papirna galanterija in tiskarna Aco Jovanovič, proda¬ jalna Carves, drogerija Medeja, dnevni bar Metulj, frizerski sa¬ lon Silva, pivovarna Union, Me¬ sarija in prekajevalnica Šmartno, Mr. Fit - športni ingeniring, cve¬ tličarna Vijolica, mini market Kava - bar, Mercator-KZ Litija, gostilna Kimovec, Car Commer¬ ce, Amaterski studio TV Litija, Kovinska galanterija-Zlato in Mateja Mantel, Kovinska galan- terija-Železnik bojan, Kemični izdelki - Berčan, trgovina Ško¬ renjček, d.o.o. Lipra, Državna založba - poslovalnica Litija, trgovina Sporting, Elektro-me- hanika Oton Muzga, Kovinski izdelki Šteferle Nace, Ljubljan¬ ska banka - poslovalnica Litija, SKB v Litiji, trgovina Motocom, DRAGI OBISKOVALCI NAŠEGA DVORIŠČA! Cicibani in tovarišice vrtca “Medvedek” smo se potrudili in počistili dvorišče: pobarvali smo ka¬ menje, pograbili smeti in pometli ploščice. Lese¬ nih igral nismo uredili, ker nismo dovolj močni. Ali bi vi postavili vagone na svoja mesta in sestavili vlak? Vertio, da se radi prihajate igrat na naše dvo¬ rišče. Verjetno je vaša igra bolj vesela v čistem okolju, saj se tudi mi veliko raje igramo na čistem dvorišču. Da pa je tako, skrbimo sami. Pomagajte nam še vi: če vidite na travi kamen, ga odstranite; razne papirčke odnesitev kontejner... Sicer pa sa¬ mi veste, kako se skrbi za red. Želimo, da naš vrtec in dvorišče ostaneta dolgo lepa - nam boste pri tem pomagali? HVALA! CICIBANI IN TOVARIŠICE VRTCA “MEDVEDEK” Eurotrade Zagorje, Emona Liti¬ ja, Ingeniring Šarbek iz Jevnice in tudi nekateri drugi, ki se jim prav tako zahvaljujeva za po¬ moč. Najboljša reklama pa je seveda prireditev sama, kar dokazuje tu¬ di število obiskovalcev, ki se je vseskozi stopnjevalo. Kljub takšnim uspehom, s ka¬ terimi se Litija redko pohvali in vajini volji, da bi s to prireditvijo še nadaljevala, pa obstajajo pro¬ blemi, ki ovirajo vajino nadaljne delo. Kateri so največji? Osnovni problem je seveda strošek najema dvorane, ki je ne¬ primerno večji kot za športno re¬ kreativne prireditve. Kljub veli¬ kemu številu gostov pa gre za prireditev za otroke, kjer mora biti cena vstopnice dostopna vsem, v stroške prireditve pa so všteta številna darila kot so slaščice, baloni, novoletna dari¬ la, material za likovne delavnice, razne dragocene nagrade itd. Za primerjavo naj poveva, daje bila v tistem času cena vstopnice v Lutkovnem gledališču 200 tolar¬ jev, ko je bila cena vstopnice Živ-žava 60 tolarjev. Zato je zaslužek takšne prire¬ ditve, čeprav nekateri morda mi¬ slijo drugače, ravno tolikšen, da se z njim pokrijejo stroški in mi¬ nimalni honorarji. To pa zato, ker je dobra otroška prireditev tista, ki je dostopna vsem otro¬ kom, tudi otrokom beguncev. Spoznali smo vajine proble¬ me, kakšne pa so vajine želje? Želiva si, da bi ta prireditev postala oz. ostala tradicionalna, da bi tudi litijski otroci imeli še naprej svoj živ-žav, poleg tega pa tudi tisti, ki so s svojimi starši prišli iz Ljubljane, Zagorja in drugih krajev v precejšnem šte¬ vilu. Upava, da to ni samo najino zadovoljstvo, ampak interes širše skupnosti. •»* Upamo, da ne bo ostalo samo pri želji, ampak, da se bo Dra¬ gičina in Milanova zanesenost in pripravljenost za delo še kdaj uresničila tudi v Litiji. Do takrat pa ostaja še vprašanje - Živ - žav da ali ne? OTROCI IN STARSI POZOR! V trgovini KRAMCA v preddverju Zdravstvenega doma Litija dobite vse lepe potrebščine za šolo po ugodnih cenah, le učbenike boste morali letos še poiska¬ ti drugje. Za oko prijetni šolski pripomočki so tudi kvalitetni, saj so od najbolj znanih proizvajal¬ cev, od katerih prednjačijo Papirus, Jolly in še nekatera tuja podjetja. Na policah boste našli tudi igrače, posterje, nogavice, drobna darilca in še kakšno zanimi¬ vost! Najcenejša ekskluzivna prodaja avtomo¬ bilčkov Burago! TOREJ - POHITITE V KRAMCO! Pustni ŽIV-ŽAV je privabil veliko obiskovalcev 6. STRAN GLASILO OBČANOV ŠT 7 ^EIEMbi IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA V nedeljo 5. junija smo se tudi Litijani z avtobusom odpravili na romanje v Kočevski rog. Napovedano slabo vreme ni prijavljenih odvrnilo od romanja. Ta dan se je ob kočevskih grobiščih zbralo preko 8000 obiskovalcev. Na tem prostoru so se zbrali bratje, sestre, sosedje, prija¬ telji in znanci pobitih in zasutih v teh breznih groze. V Sloveniji je preko tristo raznih grobišč iz časa druge svetov¬ ne vojne. Tudi na območju Kočevskega roga jih je več. Zaenkrat še ni znano, kdaj, kdo in kje natančno je bil kdo umorjen. Če bi bili umorjeni karkoli krivi bi bili sojeni, pa niso bili ne sojeni ne krivi. Umoijeni so bili na skrivaj, ne ve se kje in kdaj. Tako delo so lahko opravili le zločinci, več kot polni sovraštva. “Odpustimo jim”, so bile besede v pridigi g. nadškofa Alojzija Šuštarja. M.H. SPRAVNA MAŠA ASFALTNA PREVLEKA NA CESTI V DRAGOVŠEK Ob zaključku del in predaji svojemu namenu modernizirane ceste v del vasi Dragovšek, ki so se je udeležili poleg krajanov tudi litijski župan, g. Mirko Kaplja, predsednik sveta KS Št. Poljane, g. Franc Čeme in farni župnik, g. Lojze Kavčič, je bila manjša slovesnost. To je bila obenem tudi priložnost, da se analizira dosedanje delo ter skujejo načrti za prihodnost, ki mora biti lepša tudi v teh krajih, ki se uvrščajo med demografsko ogrožena področja v državi. Sami krajani se bomo po svojih močeh še naprej trudili, da se izvijemo iz objema zaostalosti, seveda pa računamo tudi na pomoč širše skupnosti, ki je bila v tem primeru zgledna. Pet sto prostovoljnih delovnih ur po hišni številki in denarna sredstva, zbrana za pripravo spodnjega ustroja v višini šest in pol neto poprečnih osebnih dohodkov v občini Litija po domačiji, so dokaz, da smo krajani pripravljeni ogromno prispevati za lepšo prihodnost. Skromno slovesnost smo sklenili z družabnim srečanjem. Franc Props SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV IN KRVODAJALCEV Zadnjega maja letos je bilo na Dolah tradicionalno srečanje starejših občanov - upokojencev in krvodajalcev, ki sta ga organizirala Krajev¬ na organizacija RK in Društvo upokojencev Dole. Prišlo je 90 občanov. Iz poročila DU, ki šteje 129 članov, smo izvedeli, da je imelo 5 sej, kjer so se člani seznanili z delom Občinske zveze DU Litija, z novim po¬ kojninskim zakonom, skrbno pa so se udeleževali aktivno¬ sti v tednu upokojencev. Or¬ ganizirali so tekmovanje v žaganju in sekanju drv ter si s svojo tekmovalno vnemo pri¬ služili lepo število priznanj. Še posebno uspešni so bili v košnji trave in vlečenju vrvi. Posebej so pozorni do svojih članov v domu Tišje, ki jih večkrat obiščejo. Prav tako se spomnijo vseh, ki dopolnijo 80. leto starosti. Dogovorili so se tudi za dva izleta, in sicer na Gorenjsko in v Prek¬ murje. Tajnica društva se je še po¬ sebej zahvalila g. M. Vrtačni¬ ku, ki s svojo aktivnostjo ve¬ liko pripomore, da je njihovo društvo res delovno, ker se on, kot član upravnega odbo¬ ra, udeležuje večine sej na zvezi DU v Litiji. Učenci dolske šole so srečanje popestrili s kultur¬ nim programom in vnesli žarek mladosti; nastopili so glasbeniki, plesalci, pevci in recitatorji. Kar 13 prvošolčkov je bilo sprejetih v članstvo Rdečega križa. Iz rok predsednika KO RK Dole, g. Henrika Prijatel¬ ja, so prejeli izkaznice, slika¬ nice in darila, dar domače or¬ ganizacije. Udeležence srečanja so tudi pogostili. Radi so posedeli in pokramljali, pa ne le o vsak¬ danjih težavah, ki jih pestijo, temveč predvsem o svetli po¬ dobi jeseni življenja. Večkrat bi se morali mi, mladi, zgle¬ dovati po njihovem življen- skem mottu, ki ni eno samo tarnanje in jadikovanje, am¬ pak predvsem želja po življe¬ nju in delu. Jožica Vrtačnik NOVA KAPELICA NA PRIMSKOVEM Številnim kapelicam, ki krasijo našo Slovenijo, seje zdaj Šporen. Blagoslovitvi je prisostvovalo veliko ljudi, vse pa ri r I n l A 1 1 'l onn Drltv»plrr\iirt*v« O ~ ___ „ _ . . . . .. pridružila še ena. Na Primskovem, točneje v zaselku Sevno so “odprli” novo kapelico. Vse zasluge za izgradnjo gredo domačinu Mihi Bregaiju, ki jo je v letu dni sam izgradil po svoji zamisli in jo tudi sam financiral. Kapela ima vsekakor svojevrsten izgled in obli¬ ko, saj je zgrajena v skalni steni (na sliki). Miha Bregarje povedal, da gaje h gradnji spodbudilo predvsem dejstvo, da v Sevnem do sedaj ni bilo tovrstnega objekta. Kapelico, križ in pa kip Matere božje, je blagoslovil župnik, prof. Pavle je na koncu Bregar pogostil z jedačo in pijačo, ter se jim zahvalil za pomoč pri izgradnji in okrasitvi kapelice. Ob letnem koncertu Lipe PESEM MED GRAJSKIMI ZIDOV! Moški pevski zbor Lipa iz Litije se je odločil, letošnji spomladanski koncert izvede v nekolik« % hičainem okolju - na dvorišču gradu Bogenšperk,i ti b TSn se ie, da je bila odločitev kar pravšnja, & P ° nosluštdci^doživeli prav lepo nedeljsko poptA S ° R P j e sem ter tja petje nekoli- To je seveda Ivan Kolar ko motil otroški direndaj - ljudje so lepo nedeljo pač iskoristili tu¬ di za družinski izlet - vendar je resnoba srednjeveških zidov kot protiutež kar nekako omilila občasno otroško razposajenost. Tako so navzoči - zbralo se jih je za polno grajsko dvorišče - lahko dodobra uživali v lepem petju litijskih pevcev. Lipa se je tokrat predstavila z nekaterimi novitetami, pretežno pa že predstavljenim progra¬ mom, ki pa je ob sodelovanju Zasavskih rogistov in dramske¬ ga igralca Uroša Mačka predsta¬ vljal pravzaprav prvenec to¬ vrstnih kulturnih dejanj. Če smo pred leti ob Lipinih koncertih tehtali njeno trenutno kakovo¬ stno raven in pravzaprav kar ne¬ kako nestrpno trepetali, če bo Li¬ pa še kdaj dosegla kvaliteto, ki jo je imela ob 100-letnici, je sedaj to že odveč. Lipa je danes spet homogen in stabilen zbor, ki mu pravzaprav ob kateremkoli času ni prevelik problem postaviti koncert na oder. Zbor je na Bo- genšperku deloval suvereno, pe¬ smi, ki so bile zanj še pred petimi leti skorajda nerešljiv problem, je danes zbor zapel s tako lahkot¬ nostjo, skorajda rutino, da pov¬ sem razumljivo že segajo po zah¬ tevnejših skladbah. Seveda so cilji pevovodje Iva¬ na Kolarja visoki, kar je razum¬ ljivo, saj se kot glasbeno izo¬ bražen in dosti ambiciozen gla¬ sbenik, ne more zadovoljiti zgolj s sanacijo Lipe. Ta mu je že uspe¬ la, sedaj je treba še naprej. Temu cilju sledijo tudi pevci, saj so danes pevsko disciplinirani in pripravljeni, da se predajajo pet¬ ju z vsem svojim potencialom. popoldne, —Kolar spre^ izkoristil in uspel iz njihovih > izvabiti melos, ki so ganavzot znali nagraditi z gromkim api-,, zom. Če bi že hoteli tudi iz tegakoi certa izluščiti najboljše od lep ga, potem bi se tokrat odločili kaj druge"" su”. Zdi u» 'o 1 *- -''vUVAiUlJj kaj drugega kot Jerebovo “Okit su”. Zdi se, da jo Lipa h ni tako lepo izvedla kot tokrat. saj so se v mnogih akordih vi glasovi zlivali njiho- _ , „ v celoto koi žuboreči potočki v reko. Kar škoda je, da ni Jerebovi pesmi v izvedbi Lipe večkrat možnost poslušati. Zato bi bile morda dobro, če bi Lipa in celot- na občinska kulturna razmislila o izdaji kasete s sklad¬ bami Petra Jereba, ki bi jih izva- jala Lipa, saj po mnogih ocenah prav ta zbor najlepše poje sklad be svojega dolgoletnega učitelja Popoldne na Bogenšperkv so naredili prijetno tudi Zasavski rogisti, ki so tudi predstavili ne kaj novih skladb. Pod vodstvom Daneta Namestnika so iz svojih preprostih instrumentov ■ rogov spuščali mile grasove melodij, ki so bile poslušalcem še posebno všečne. V grajskem okoljusoro- gisti delovali tako, kot da bi člo¬ vek zares doživljal čas izpred ne¬ kaj sto let, zato seje to nedeljsko popoldne tudi zaradi tega vsem močno vtisnilo v dušo in srce. Na koncu pa je litijski župan Mirko Kaplja izrekel čestitke vsem nastopajočim, še posebe pa je čestital Urošu Mačku, sto Litijanu, za visoko priznanje,* gaje prejel na področju draro* umetnosti. , Martin Bnle. r.T ASILO OBČANOV ŠT 7, SEPTEMBER 1992 M.K.W. COMPANY (prostori bivšega SAP-a) Ljubljanska 16 VAM NUDI: * - pranje avtomobila, notranje čiščenje, poliranje, globinsko čiščenje, pranje motorja - ugodno prodajo novih in rabljenih gum - menjavo olja in zavornih oblog - avtoelektriko - vse artikle (gume, olje,...) kupljene pri nas, montiramo in menjamo brezplačno Delovni čas: vsak dan od 8. do 12. in od 13. do 17. ure v soboto od 8. do 14. ure. Telefon: 881-173 STRAN 7 JERNEJ podjetje za trgovino in projektiranje d.o.o. Litija, Ljubljanska c. 1A VAM PONUJA PO ZELO UGODNIH CENAH IZ ZALOGE V SKLADIŠČU V ŠMARTNEM PRI LITIJI: - cement t - apno - modularni blok - siporex - izolacijski material - plastične cevi - cevi za centralno inštalacijo in vodovod - armirano betonske mreže - ostali gradbeni material kompletni program centralnega ogrevanja in vodo¬ voda izdelke bele tehnike in gospodinjske aparate TOVARNIŠKO PREDSTAVNIŠTVO “JELOVICA”, ki ponuja svoje izdelke okna, vrata s popustom, na obroke in s prevozom na dom. se priporočamo JERNEJ d.o.o. VARNOST • TRAJNOST • ZANESLJIVOST liNlsssI tov d ta A KOVINSKO PREDELOVALNO PODJETJE Grmaška c.3,61275 Šmartno pri Litiji tel.n.c. 061/881-645, fax061/881-018 Kovinsko predelovalno podjetje Grmaška c. 3 61275 ŠMARTNO PRI LITIJI tel.n.c. J)61/881-645 fax. 061/881-018 ODPRLI SMO INDUSTRIJSKO PRODAJALNO ODPRTA JE VSAK DAN OD 7.30 do 12.00 IN od 15.00 do 18.30, OB SOBOTAH od 7.30 do 11.30 PO ZELO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO: - KROGELNE VENTILE RAZLIČNIH VRST ZA VODO¬ VOD, CENTRALNO OGREVANJE IN PLINSKE INSTALACIJE, - Radiatorje, peči za centralno ogrevanje, električne kable, stikala in ostalo te¬ hnično BLAGO, ' TERMOMANOMETRE ZA PLAČILO V GOTOVINI NUDIMO ŠE DODATEN POPUST! -- TRGOVINA ARIANA Vam nudi veliko izbiro MODNIH TKANIN IN PLETENIN ZA JESEN IN ZIMO PO NAJUGODNEJŠIH CENAH Možnost nakupa na več čekov. Delovni čas: od 9. do 12. in od 15.30 do 19. ure v soboto: od 9. do 12 ure. Telefon: 882-319 VABLJENI! Hvala LINGUA Jezikovno izobraževanje ANGLEŠČINA NEMŠČINA Tečaji za odrasle! Jezikovna šola LINGUA va¬ bi k vpisu v tečaje tujih jezi¬ kov: ANGLEŠČINA - začetni in nadaljevalni tečaj NEMŠČINA - začetni in nadaljevalni tečaj Tečaji so 100-umi in se pričnejo v začetku oktobra. Prijave sprejemamo do 2. 10. 1992 na tel. 882 137 ali oseb¬ no na Cesti Zasavskega ba¬ taljona 27 (Graška Dobrava). Za predšolske otroke od 5 do 7 let organiziramo “MALO ŠOLO” angleščine in ne¬ mščine. Prijave do 30. 9. 1992. 8. STRAN GLASILO OBČANOV ŠT -y OB ŠESTDESETLETNICI ORGANIZIRANEGA DELOVANJA GASILrj ... ŠTANGARSKE POLI*, b rizgaino, kar ™ JAVORJE Javorški gasilci so prazno¬ vali svoj jubilej 16. avgusta. Ko je plat zvona naznanil “požar”, so sredi vasi prika¬ zali vajo s staro ročno brizgal¬ no. Po vaji seje pomikal skozi vas na prireditveni prostor sprevod gasilcev domačega in sosednjih društev z deveti¬ mi prapori, v sprevodu pa so bili tudi gostje in krajani. Vse prisotne je pozdravil predsednik domačih gasilcev, g. Franc Šušteršič, v progra¬ mu so sodelovali pevci s Polšnika in domači šolarji - gasilci, podelili pa so tudi priznanja najprizadevnejšim gasilcem za 50,40, 30, 20, in 10-letno delo v društvu. Ob zaključku slavnostnega delaje spregovoril tudi litijski župan, g. Mirko Kaplja, ki je pohvalil jubilante in obenem dejal, da le medsebojno sode¬ lovanje rodi uspehe. Po proslavi se je začela ga¬ silska veselica, ki je trajala pozno v noč. Javorški gasilci imajo še veliko načrtov; če bodo tako vztrajni, kot so bili doslej in če jim bodo krajani pomagali tudi vnaprej, potem se bodo kmalu veselili novih pridobitev. Martina Kamnenovič V okviru praznovanja kra jevnega praznika je potekala 20. junija tudi svečanost ob 60-letnici PGD Št. Poljane. Začela se je s parado, ki je ob spremljavi Pihalnega orke¬ stra iz Litije krenila od gasil¬ skega doma k šoli, kjer se je odvijal drugi in tretji del pri¬ reditve. G. Franc Čeme, predsednik sveta KS Št. Poljane je vse prisotne seznanil z dosežki pri razvoju kraja in opozoril na mnoge probleme, ki naj bi jih rešili v naslednjih letih. Praznovanje obletnice gasil¬ stva je bilo obveza za njegove člane, da se ob tem jubileju še posebej izkažejo. Tako so predali uporabi blagoslovlje¬ no novo vozilo in motorno ""'JO sreasto ^' 1 veCi * prebival«, jih roD ” ob P°<'P0riISc> OMinskeg KI | ske '1 varovalni« Trig| lv ' ' orji ‘; KZ Wi>; kapoloncaterSKZ i stranke. Zadnji Utirjene “ so 0 Pravili tudi dt ^ov omenjenim ' va m, za kar so še posebej zahval^ P a vel ja zahvala ostalim darovalcem m so poudarili pred tretjim lom praznovanja-družit, srečanjem. Franc ft I PREPREČUJMO POŽARE (gospodinjstva) ELEKTRIKA V STANOVANJU Več kot desetino poža¬ rov v Sloveniji povzroči elektrika zaradi preobre¬ menjenosti ali nepravilno izvedenih naprav in nape¬ ljav. Kakor si ne moremo predstavljati življenja brez el. toka, tako si tudi ne mo¬ remo predstavljati posledic nepravilne uporabe el. toka. Kot prvo si poglejmo krpane varovalke. Le-te varujejo el. napravo in na¬ peljavo, saj izklopi (prego¬ ri), če z napravo oz. nape¬ ljavo ni kaj v redu. Krpanje takih varovalk je v marsi¬ katerem primeru lahko usodno. Skrbno izbrane moči varovalk moramo imeti vedno v rezervi. Veliko nevarnost pred¬ stavljajo tudi slabi el. vod¬ niki, naj si bo to v ometu blizu lesa ali pa na pro¬ stem. Električni tok na¬ mreč segreva vodnike, ti pa lahko vnamejo izolacijo in s tem tudi prenesejo toplo¬ to na okoliške predmete. Tudi dobri vodniki so lah¬ ko vzrok požara, če so va¬ rovalke nepravilno izbrane ali krpane. Veliko nevarnost pred¬ stavljajo tudi poškodovani stiki, stikala, ali priključni- ce. Preslaba stikala se moč¬ no segrevajo, kar lahko po¬ vzroči kratek stik in nevar¬ nost požara je tu. Opozoriti moram tudi na priključitev več porabnikov na eno pri- ključnico s pomočjo razde- lilca (ravbarja). Priključni- ce so predvidene za pri¬ ključitev enega ali pa več porabnikov. Priključitev več porabnikov, kot prika¬ zuje slika, je v mnogih pri¬ merih že bila vzrok požara. Posebno pozornost mo¬ ramo posvetiti električnim aparatom, ki oddajajo to¬ ploto (likalniki, peči, šte¬ dilniki itd.). Če te aparate pustimo priključene brez nadzorstva, se kaj hitro lahko vnamejo gorljivi predmeti blizu njih. Pazi¬ mo, da ne pustimo likalni¬ kov vklopljenih blizu peri¬ la, prižganih peči v bližini vnetljivih snovi itd. Kadar gremo od doma, izključi¬ mo vse nepotrebne napra¬ ve. V primeru požara nik¬ dar ne gasimo el. naprav ali napeljav z vodo, če so porabniki priključeni na omrežje. RAVNANJE Z VNETLJIVIMI TEKOČINAMI Niso redki primeri, ko vnetljive tekočine zaradi naše malomarnosti povzro¬ če požar. Pranje perila z bencinom, razredčevanje parketnih loščil, uporaba sprayov, lakov za nohte, špirita, alkohola in raznih topil je zelo nevarno, če z njimi ne ravnamo pravil¬ no. Bencin je lahko hlapljiv in že pri majhni iskri lahko zagorijo hlapi: Eksplozija in ogenj je tu. Bencina v zaprtih prostorih ne sme¬ mo uporabljati. Tudi kuril¬ no olje spada med nevarne snovi, zato si oglejmo nekaj pravil o varnem shranjeva¬ nju in o uporabi: Kurilno olje je lahko shranjeno v nelomljivih in za olje obstoječih posodah do 25 litrov, v sodih do 200 litrov ali pa v rezervoarjih iz jeklene pločevine. V sta¬ novanjih imamo lahko naj¬ več dve posodi po 25 li¬ trov, spravljeni v prostoru, kjer ni ognja ali drugega vira toplote. Prostor mora biti zračen. Ni dovoljeno imeti teh posod na stopni¬ ščih ali v drugih skupnih prostorih. Sodi do 200 li¬ trov smejo biti shranjeni v prostorih, ki niso namenje¬ ni za stanovanje. Celotna količina olja za ogrevanje ne sme presegeti 2000 li¬ trov na stanovanje, v blo¬ kih pa ne več kot 2000 li¬ trov na eno stopnišče. V stavbah s štirimi sta¬ novanji je lahko shranjeno do 500 litrov kurilnega olja na stanovanje. Kakšni morajo biti pro¬ stori, kjer se hranijo vne¬ tljive snovi oz. tekočine? Tla morajo biti nepro¬ pustna, v prostoru ne sme biti kanalizacije ali dimni¬ ških vratič, prag mora biti tako visok, da zadrži vso vsebino posod ob politju, povečano za 10 %. Prostor mora biti dobro zračen (okna se ne štejejo kot zračniki). Opozoriti je potrebno še, kako ravnati s pečmi, ki uporabljajo ku¬ rilno olje. Ne nalivajmo \ jih, kadar so vroče ali topit oz. kadar le te gorijo. Pri¬ žgemo jih takoj, ko se na dnu peči nabere malo olja, ker v nasprotnem primeru lahko peč močno zagori in tudi eksplodira. Če peč ugasne, počakamo, da se ohladi, potem jo ponovno prižgemo. Ker vroča peč izpari dotekajoče olje, zato ob približevanju s plame¬ nom kaj hitro lahko eks¬ plodira. PEČI NA TRDA GORIVA Tudi peči na trda goriva lahko povzročijo požar. Železne peči zelo hitro raz¬ žarijo in s tem segrevajo predmete okoli sebe. Prav tako sta nevarna tudi izpa¬ dajoča žerjavica ali vroč pepel. Dostikrat ste že opa¬ zili zgorele ali najmanj ož¬ gane predmete okoli peči. Pri vseh pečeh, ne samo pečeh na trdo gorivo, je treba vedeti, da kurjave ne smemo hraniti v bližini peči, da tu ni pohištva, za¬ ves ali podobnega, da so dimne cevi in dimni uvodi pravilno urejeni, da se pri pečeh ali nad njimi ne suši perilo ali da peči ne posta¬ vljamo blizu postelj, kajti izguba otroka je tudi za starše huje, kot če bi izgu¬ bili vse. CIGARETNI OGORKI Velikokrat se je že zgodi¬ lo, daje zagorelo zaradi malomarno odvrženega ogorka ali nepravilno pu¬ ščene cigarete. Veliko ljudi je za vedno zaspalo s pri¬ žgano cigareto v roki. Ve¬ deti moramo, da je v sre¬ dišču žara cigarete tempe¬ ratura med 600 in 750 °C, kaj ta toplota povzroči, ni treba posebej poudarjati. Za kadilce naj veljajo na¬ potki: Kadimo le v prostorih, kjer ni nevarnosti za požar, odlagajmo cigarete v pepel¬ nike, ne stresajmo cigaret¬ nih ogorkov v koše za od¬ padke, če se nismo prepri¬ čali, da so povsem ugasnili, ne kadimo v gozdovih, saj je tako bolje za zdravje, pa še požara ne bomo izzvali. NEVARNOSTI V KLETEH Požari v kleteh so zelo zahrbtni, saj zaradi nedo¬ stopnosti prostorov otežu¬ jejo gašenje, dim in strupe¬ ni plini se zadržujejo v pro¬ storu in ogrožajo stopnišča. Če že pride do požara, lah¬ ko do prihoda gasilcev omejimo požar s tem, da zapremo okna in vrata. Nastajajoči dim se bo zadr¬ ževal v prostoru, s tem iz¬ podrival kisik in ogenj, se bo sam od sebe dušil. Ne¬ varnost pa lahko zmanjša¬ mo tuid drugače. Lesena vrata naj bodo z notranje strani obita s pločevino ali drugače ognjeodporno za¬ ščitena. Okna, ki so obrnje¬ na proti cesti, je priporoč¬ ljivo zamrežiti z gosto mre¬ žo, da ne bi odvrženi ogo¬ rek, petarda ali drug pred¬ met povzročil požara. Dimniška vratca naj bodo nepredušna in prostor oko¬ li njih vsaj en meter čist. Lesene stene v kleteh, dr¬ varnicah naj bodo prema¬ zane z v ognju odpornim materialom. Vnetljive te¬ kočine naj bodo shranjt v zato pripravljenih vam prostorih. Kot sem že on nil, plina ali vnetljivih i kočin, katerih hlapi so tei od zraka, ne smemo sli njevati v kleteh. Prip« čam, da imate v kleteh! nujnejšo opremo zagašti začetnega požara, kot pesek, voda, kramp, lop: in lomilka. Ne bo odveč, boste blizu vnetljivih sn; imeli tudi ročni gasi aparat. NEVARNOSTI NA PODSTREŠJI Naša podstrešja so dost krat skladišča raznega ne porabnega materiala. N varnosti, ki jo ta mater, povzroča, se ne zavedam Pri požaru na podstrešju ruši strešna konstrukc predelne stene, trga se el trična in druga instalac ruši se dimnik. To pa otežuje gašenje. Požar lahko hitro razširi tudi sosedne objekte. Pavi se po teh navodilih, pa ste mirno spali. PLANINSKI KOTIČEK DRUGIČ PES Z GEOSSA NA TRIGLAV Bila je še tema, ko smo se v soboto 22. 8. 1992 zbrali pred gostilno Kimovec na Spodnji Slivni. Planincev, ki so se pri¬ cvili za 2. pohod GEOSS - TRIGLAV je bilo dvanajst, na pot pa nas je krenilo sedem, ostalim so udeležbo preprečile težave z zdravjem, dopusti itd. Med udeleženci tega zahtevne¬ ga pohoda je bila prvič tudi predstavnica nežnejšega spola, Ančka, ki pa seje odlično odre¬ zala. Pohod je potekal po isti trasi kot lani. Tudi tokrat je bil najtežji prvi dan; ne le, da smo hodili nepre¬ trgoma dvanajst ur, tudi dež nas je pral vsaj pol poti. Vlilo se je na Dobenem pod Rašico, nato pa nas je hud naliv sprem¬ ljal vso pot mimo Šmarne gore do Medvod. Deževalo pa je tu¬ di, ko smo šli skozi Soro in po dolini Ločnice do Govejka, kjer smo v Mihelčičevem do¬ mu prvič prenočili. Žal smo se v Medvodah morali posloviti od Mitja, ki se je zaradi žuljev in bolečin v nogah vrnil v Litijo. Od jutra do teme smo hodili tudi naslednji dan, ko smo pre¬ Udeleženci pohoda Janez Cestnik, Ančka Rozman, Božo Lenart, Gregor Poglajen, Janez Medved in Borut Vukovič (od leve proti desni) na grebenu med Malim in Velikim Triglavom, s svojim cil¬ jem v ozadju nočili na Poreznu, ki smo ga dopoldne s Pasje ravni gledali kot povsem nerealno oddalje¬ no gmoto, daleč na obzorju. Tretjega dne smo se najprej spustili v dolino Selščice in se nato po cesti skozi Zali log in Groharjevo Sorico dvignili na Soriško planino, od tam pa smo se spustili v Bohinjsko Bistri¬ co. Tu nas je že čakal Marjan Brežan, ki nam je pripeljal sveže perilo in kateremu smo izročili odvečno prtljago. Iz Bohinjske Bistrice do Uskov¬ nice ni daleč, vendar so že go¬ rele luči, ko smo prispeli tja. Četrti dan na poti od Uskov¬ nice do Triglava pa je bilo tudi konec naše dotedanje osamlje¬ nosti. Na vrh se je vila prava procesija planincev, enako navzdol. Kljub temu smo ob 13. uri stali na vrhu Triglava, na cilju naše okrog 144 km dol¬ ge poti. Drugo leto pohod bo. Sedan¬ ja trasa je sicer najkrajša možna povezava, vendar je kar nekaj predlogov, da bi potek poti spremenili. Udeleženci lanskega in letošnjega pohoda se bomo v kratkem dobili in takrat se bomo odločili tudi o tem. Borut Vukovič VaČuni na Triglavu Stopiti na vrhTriglava je bila želja, ki je tlela tudi med vaškimi učenci. Četrtošolci so se še posebno nav¬ duševali nad njeno uresničitvijo. Ti¬ sti, ki so se jim pridružili tudi starši, so se 16 . avgusta res povzpeli na našega očaka. Ker je bil v avtobusu še prostor, so se priključili tudi drugi člani Planinskega društva, med njimi je bila tudi skupina upokojencev iz Litije. Prelepa pot, ki vodi preko cvetočih planinskih travnikov od Rudnega polja na Pokljuki do Vodnikove koče na Velem polju in potem preko Pla¬ nike do vrha, ni povzročala težav NA TRIGLAV prav nikomur. Meglice, Id so se podile okrog nas, so jemale moč soncu in nam prihranile marsikatero znojno kaplja Na vrhu je bilo zmagoslavje po¬ polno. Brez planinskegakrsta seveda ni šlo, pa tudi brez fotografiranja pred Aljaževim stolpom ne. Še sestop na Kredarico in dan se je iztekel. Naslednje jutro pa še spust preko planine Voje do koče, od tam pa ob občudovanja vzbujajoči Mo- stnici do Stare Fužine. Pogled se nam je vrnil na Triglav. Smo bili res tam? Kljub utrujenim no¬ gam smo si bili edini; Splačalo sc je. Avtobus, ki nas je že čakal, nas je najprej popeljal do Bohinjskega je¬ zera. Še skok v prijetno hladno vodo in utrujenost je minila. Izlet je bil nepozaben. Za njegov uspeh je v precejšnji meri zaslužno Planinsko društvo iz Litije, saj je prev¬ zelo celotno organizacijo in s svojimi vodniki poskrbelo tudi za varnost ude¬ ležencev. Tistim, Id jim je letos zman¬ jkalo pog uma i n jim je žal, ker so ostal i doma, pa naj v uteho povem, da sojih planinski vodniki pripravljeni popel¬ jati na vrh tudi drugo leto. Milka Rogelj Zanimanje za planinski ta- ior je bilo letos tolikšno, da e vodstvo tabora nekatere irosilce moralo odkloniti ljub temu, da so bili orga- izirani dve izmeni. V obeh menah je bilo okrog 120 deležencev, v drugi izmeni e je mladim planincem pri- ružilo tudi 10 invalidov - arovancev Zavoda Tončke ločevar iz Ljubljane. Po- lembno je tudi, da je več ot polovica otrok, ki so se deležili prve izmene, bila rvič v taboru. Šotore smo tokrat postavili USPEL PLANINSKI TABOR NA JEZERSKEM v bližini Planšarskega jezera na Jezerskem. Tako kot vse dosedanje ta¬ bore, je tudi tega zelo uspešno vodila Ana Mohar - Čača. Odlično so se izkazale tudi Marija Smolej, Joži Šinkovec, Vida in Helena Mohar ter Nada Jančar, ki so v kuhinji pod šotorskimi kri¬ li skrbele za kulinarične užitke. Na turah, ki so bile prila¬ gojene različnim starostnim skupinam, so udeleženci “osvojili” naslednje vrhove: Vimikov Grintovec, Pri- m—- jnkova domačija, eden od biserov jezerjanske arhitekture z Grin- C| v ozadju (risba: Pavle Smolej) stovški Storžič, Grintovec, Kočno, Skuto, Goli vrh, Ve¬ liko Babo in Mlinarsko se¬ dlo. Pri tem seje zelo pozna¬ lo, da so dosedanjim vodni¬ kom lahko priskočili na po¬ moč tudi Janez Medved, Mitja Andlovec in Andrej Grošelj, ki so letos opravili tečaj za mladinske vodnike. Vendar pa na taboru nismo hodili le na izlete, ampak smo se tudi seznanili z boga¬ to kulturno dediščino Jezer¬ skega (Jenkova kasarna, cerkev sv. Ožbolta, poseb¬ nosti kmečke arhitekture na Jezerskem). Pavle Smolej pa je tudi letos organiziral slikarsko kolonijo, mladi planinci so risali ali slikali motive iz okolice: jezero, Šinkovo domačijo, cerkev, Jenkovo kasarno itd. Obe skupini je obiskal sve¬ tovno znani slovenski geo¬ log dr. Stanko Buser, ki nas je popeljal po zanimivi poti ob Kokri do kamnoloma lehnjaka v Komatevri. Pri tem je preprosto, pa vendar strokovno, razložil ne le šte¬ vilne geološke pojave, tem¬ več seje izkazal kot dober in pozoren opazovalec žive na¬ rave. Na poti smo nabrali kar lepo zbirko kamnin. Srečanje z dr. Buserjem je ostalo vsem v živem in le¬ pem spominu. Ker je tabor potekal ravno v času olimpijskih iger, smo jih organizirali tudi v taboru. Imeli smo olimpijsko zasta¬ vo, zapeli olimpijsko him¬ no, prižgali “olimpijski ogenj”, imeli pa smo celo maskoto iger, pravzaprav dve. V prvi izmeni je bil ma¬ skota Klemen, v drugi pa Boris. Olimpijske discipline pa so bile: tek okoli jezera, met kamna v daljavo in gu- mitvist. Planinski tabor bo zagoto¬ vo tudi prihodnje leto. Ni pa še odločeno kje ga bomo po¬ stavili. Če imate dober pre¬ dlog, nam ga kar sporočite na Planinsko društvo. Borut Vukovič Krst udeležencev, ki so bili prvič na taboru. V črnih majicah in ogrinjalu sedijo “vi oni gospod sodnik”, “vi oni gospod tožilec” in “vi oni gospod rabelj" ter člani sveta modrih, kuharice z rutami na glavi so obramba, kandidati za krst in »stali pa sedijo v polkro¬ gu na tleh (foto: M. Andlovec) ŠMARSKI ŠOLARJI NA TABORJENJU V BOHINJU V dneh od 11. do 18. julija jc petindvajset učencev OŠ Šmartno uživalo taborniško življenje. Tabor so imeli posta¬ vljen ob Bohinjskem jezera. Butnskale, Popotniki in Sokoli so pod vodstvom Janija Peter¬ lina. Berta Pavlija in Aljoše Lenče, kuharja Draga Berdajsa in pomočnikov Francija in Mi¬ mi, preživeli nepozaben teden. Niti minutka ni ostala ncisko- riščena. Ogledali so si izvir Sa¬ ve Bohinjke. Z žičnico so se povzpeli na Vogel in potem obredli vse bližnje in daljne vrhove. Komarča, ob kateri se mnogim planincem ježijo la¬ sje, jc bila v hipu osvojena in z njo še Črno jezero. Pršivcc in Vogar. Bohinjsko jezero so preveslali po dolgem in počez. In prav ta mokri del jim jc ostal najbolj v spominu. Zadnji dan taborjenja smo otroke in njihov tabor obiskali starši. Pričakali so nas veseli, zdravi in polni lepih doživetij. Z njimi smo preživeli čudovito popoldne, večer in noč. Naučili so nas streljati z lokom, veslati v kajakih in kanujih, nam ob tabornem ognju pripravili ve¬ sel program, da o kuharju in njegovi postrežbi sploh ne go¬ vorimo. Hvala organizatoijcm v ime¬ nu staršev in v imenu otrok. Upamo, iskreno upamo, da to taborjenje ni bilo zadnje. Za izvedbo tabora, sc na- jlcpšc zahvaljujemo sponzor¬ jem: IUV-PE Šmartno. Prcsad Ga¬ brovka, Mesarija Litija. Muc Bazar - Borat Maček, Niko škrabanja. Marko Murn. Vin¬ ko Brcmcc, Rudi Grm in Lov¬ ska družina Šmartno. 10. STRAN Bolečina se ne da skriti, tudi solze zatajiti, in tebe, draga mama, nam nihče ne more več vrniti. Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj smeh se več ne sliši. Dobrota tvoja v nas živi, še vedno z nami si. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame in babice ANE KOTAR iz Gabrovke 8 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in vsem ostalim, ki ste nam izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljeni obred, cerkvenim pevcem za žalostinke ter g. Mikliču za poslovilne besede. Sin Albin, hčerka Albina ter ostalo sorodstvo Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpeI sem in večni mir mi zaletite. ZAHVALA ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, očeta, starega ata, pradeda in strica ŠTEFANA POZNAJELŠKA Žontovega ata iz Tep se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znan¬ cem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in darovali za maše. Še posebno se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem KUD Polšnik za zapete žalostinke in g. Repovšu za poslovilne besede. Iskrena hvala vsem, ki ga imate v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči in prezgodnji smrti drage MARIJE KOTNIK iz Šmartna pri Litiji se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za sv. maše ter vsem, ki ste se v tako velikem številu poklonili njenemu spominu ter jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala ZD Litija za hitro pomoč ob tragični prometni nesreči, zdravstvenemu osebju UKC Ljubljana, vsem dobrim sosedom, ki so nam na kakršenkoli način pomagali, domačim gg. duhovnikom za lepo opra¬ vljen obred, g Albinu Jesenšku za poslovilne besede, pevcem in pogreb¬ cem. Vsi njeni Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. (narodna) ZAHVALA ob boleči izgubi moža, očeta in starega očeta FRANCA GROŠIČARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo govorniku g. Jesenšku za besede slovesa ob grobu, duhovnikom šmarske župnije, posebno gospodu Franciju Kaduncu za lepo opravljen obred, pevcem Lipe Litija in Cerkve¬ nemu pevskemu zboru Šmartno. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Rozalija, sinovi Franci, Tone, Vinko in hčerki Darka in Ani z družinami. Vse sem povprašal o tebi: vse deklice, vse fante, vse rože, ki si jih vonjal in so te bodle, vsa jutra, ki so težka visela nad tabo, vsa pota, koder si hodil, vse zvezde, kamor si letal, in vsi so rekli: kakšen zlat fant. (Tone Pavček) ZAHVALA Ob tragični, mnogo prerani izgubi našega dragega ROMANA REPINE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znan¬ cem, sodelavcem BTC d.d. Ljubljana, Ani Berčon in LIL Zagorica, gasil¬ cem, nogometnemu klubu Ligra, za izraženo sožalje, darovano cvetje, in spremstvo na zadnji poti. Sošolcem hvala za ganljiv poslovilni recital, gospodu župniku Kaduncu s spremstvom za sočutne besede slovesa in lepo opravljen obred, g Je¬ senšku za presunljive poslovilne besede, pevcem za občuteno zapete žalostinke, g. Setnikarju za zaigrano Tišino. Še enkrat se iskreno zahvaljujemo vsem, ki nosite v srcu prijazen spomin na našega Romana, delite z nami našo bolečino in postojite ob njegovem prezgodnjem grobu. Neutolažljivi:mami, ati, sestri Irena in Brigita in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi drage mame, stare mame in prababice BARBKE PREMK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje, sveče in svete maše, g. župniku ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni v SPOMIN Mineva leto žalosti, odkar nas je zapustila naša draga mamica, žena, hči in sestra MARIJA KRAFOGEL roj. KREFL Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki seje še spominjajo, ji prinašajo sveče in cvetje na njen dosti prerani grob. Vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in deda JOŽETA KAHNETA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku, g. Kaduncu za opravljen pogrebni obred, mladim pevcem iz Šmartna, po¬ grebcem, vsem sorodnikom, sosedom in vsem darovalcem cvetja in sveč. Vsi njegovi ZAHVALA Ob prerani smrti dragega sina, brata, strica in nečaka MARJANA ŠTEMPIHARJA iz Litije se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g direktorju Komunalno - stanovanjskega podjetja za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen obred. Štempihaijevi ZAHVALA Ob izgubi moža in očeta JOŽETA ROVŠKA iz Kresniških Poljan 80 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in izrečeno sožalje in vsem, ki ste ga v tako velikemm številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred, pevcem za zapete pesmi in g. Jožetu Godcu za poslovilne besede. Žalujoči: vsi njegovi GLASILO OBČANOV St 7 SEEtEMt zahvala JOŽETA JERANTA mu osebju, vsem .. se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju, vsem »rodni V znancem ki ste z nami sočustvovali, ga spremljali m »i, 1 ' e hui noti in mu podarili toliko cvetja. Posebno se zahvaljujemo^' nlkomaob odprtemgmbu. g. B.netu m dekanu, g. Masniku. Žalujoči-. ZAHVALA Tiho. brez slovesa, nas je prezgodaj zap totll sin, oče in brat FRANC POTISEK Hvala vsem. ki ste ga pospremili v prerani grob. Posebna zahvala sorodnikom, sosedom iz Selška m Litije, GD Litija i Jablanica, pevcem za apete žalostinke, g. župniku za lep obred, g ov„*. koma g Užmi in g. Lesjaku ter sodelavcem UL m 1UV Šmartno. Vsi njegovi r ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata starega ata in brata EUGENA LOŠETA iz Kresniških Poljan se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znan cem za pomoč v težkih trenutkih, za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala ga. Evi Kovič za besede slovesa, g. Jožetu Kukoviči in g. Slavku Kokalju za organizacijo pogreba, g. župnikuza opravljen obred, pogrebcem in pevcem za žalostinke. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena zahvala Vsi njegovi ZAHVALA Ob prerani izgubi moža, očeta in brata ANTONA ^ v ; LEMUTA Ha iz Zgornje Jevnice 4 se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi g župniku za pogrebni obred, gasilcem in pogrebcem iz Jevnice ter pevskemu zboru iz Kresnic. Žalujoči: žena Joži, hčerka z družino in sorodniki V SPOMIN 4. septembra 1992 mineva leto dni, odkar je od nas odšel naš dragi mož, ati in ata CIRIL PAVLI iz Moravč pri Gabrovki .ali valjujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spominjal* Njegovi: žena Jožica, hčerki Joži in Olga z družin« Dragi ati, ni te več, spomin na tebe je boleč. Je solza grenka na srce kanila, ostala nam je bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža. atija, starega ata, brata in strica JANEZA KOZLEVČARJA Reke - Gozda 21 iz se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem eIT)S tvo 1,1 izrečena sožalja, darovano cvetje, kakršnokoli pomoč in njegovi zadnji poti. „ gtang^' Posebna zahvala vsem pogrebcem, gasilskima cJnrštvoni Poljane in Prežganje ter gospodu Janku za lepo opravljen 0>1 Žalujoči: vsi icem 1 jesen bo na tvoj vrl prišla in spraševala, kje si ti, sedla bo na rožna tla n jokala, ker te m. V SPOMIN 11. septembra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama, žena, su- ra mama, sestra in teta MARIJA BEVC z Mamolja Hvala vsem, ki seje spominjate, prižgete sveče in postojite ob njenem preranem grobu. Vsi njeni Vse solze, žalost, bolečina le zbudila ni, vsepovsod je le praznina, ki hudo boli. V SPOMIN 13. avgusta 1992 mineva žalostno leto, od¬ kar nas je po hudi bolezni prezgodaj zapu¬ stil naš dragi mož in ati FILIP ZUPANČIČ Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate sveče in postojite ob njego¬ vem grobu. Vsi njegovi ZAHVALA Po težki in hudi bolezni nas je za vedno zapu¬ stil dragi mož, oče, stari oče, praded in brat MARTIN DUŠAK Moravška Gora 53 pri Gabrovki Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje, maše in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma upokojencev Kamnik za nego do zadnje ure življenja. Prav tako iskrena hvala GD Gabrovka za organizacijo pogreba, Društvu upokojencev, obema za zadnji pozdrav, pevcem za zapete ubrane pesmi, govornici Heleni Perko za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljen obred in besede slovesa. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste kakorkoli sočustvovali z nami. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in starega očeta MARTINA UŠTARJA 1907 - 1992 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja GD Kresnice za izpeljano pogrebno slovesnost, praporščakom, KUD-u Kresnice, pevcem iz Kresnic, govornikoma, g. Jožetu Setničaiju za zaigrano Tišino in g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Frančiška, sin Peter, sin Janez z drožino, hči Fani z družino in ostalo sorodstvo. Bizjakovega ata iz Kresnic Polje, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz od tebe šel. Vedno si nas rada imela, otrokom pesmice si pela, a zdaj si nas zapustila in v hiši žalost nam pustila. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, babice in prababice FRANČIŠKE KOROŠEC iz Moravške Gore 11 pri Gabrovki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem m zn. Cem * ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in jo pospremi i na nj a J>j* poti. Se posebej se zahvaljujemo pevcem za zapete žalostinke, ga. e Perko za besede slovesa in g. župniku za lepo opravljen ceikvem obreu sosedi Slavki za pomoč ob bolezni. Vsem še enkrat hvala. . , .. Žalujoči: sinova Franci in Milan ter Dam z družina Dragi ati, ni te več, spomin na tebe je boleč. Je solza grenka na srce kanila, ostala nam je bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža. očeta, dedka, pradedka, brala in Unca FRANCA ŽITNIKA iz Vintarjevca 3 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, soae- dom, posebno Stopaijevim za darovano cvetje, sveče, denarno pomoč, izražena ustna in pisna sožalja in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poli. Zahvala kolektivu IUV Šmartno, Komunalno - stanovanjskemu podjetju Litija, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvalal Žalujoči : vsi njegovi Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Naše mami ANE MUMELJ roj. Paš ni več V nedeljo, 12. julija 1992, smo se od nje zadnjič poslovili na pokopališču v Šmartnem pri Litiji. Hvaležni smo vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili toliko lepega cvetja in sveč ali kako drugače počastili njen spomin. Zahvaljujemo se g. duhovnikoma za lep pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom, patronažnim sestram in osta¬ lemu osebju ZD Litija za lajšanje bolečin med njeno boleznijo, še posebej sestri Bebi za vsakodnevno pomoč in topel človeški odnos. Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojijo ob njenem grobu. Vsi njeni V SPOMIN IVANU ZAJCU - ŽANIJU V soboto, 4. julija smo se na kresniškem pokopališču za ved¬ no poslovili od 76-letnega pril¬ jubljenega krajema, skrbnega očeta in dedka Ivana Zajca - Žanija, ki je več kot pol stoletja aktivno deloval v našem kraju. Če se bežno ozremo na njego¬ vo življenjsko pot, lahko za¬ pišem, da je bilo njegovo življenje zelo razgibano in šele, ko je stopil v pokoj, se je nekoli¬ ko umirilo. Rodil se je leta 1916 v kraju Panama v Ameriki v številni iz¬ seljenski rudarski družini. Tam je bilo takrat veliko naših izsel¬ jencev, ker pri nas ni bilo za¬ služka. Pravih staršev ni poznal, ker sta prekmalu umrla. Mati ga je pred smrtjo izročila znanki, slovenski izseljenki, ki ni imela svojih otrok. S krušno materjo in očetom so se preselili v Kresni¬ ce, ko mu je bilo sedem let. Odraščal je v Kresnicah na manjši kmetiji in se po končani osnovni šoli kot šestnajstletni mladenič zaposlil v tovarni ap¬ na. Vojaški rok je služil v Kninu in dobil čin narednika. Ko bi se moral vrniti domov, seje začela druga svetovna vojna; zajeli so ga Nemci in moral je v ujet¬ ništvo na Bavarsko, kjer je pre¬ bil poldrugo leto na prisilnem delu, nato pa je ušel. Vrnil seje v Kresnice, prisluhnil klicu O F in začel ilegalno delovali za partizane. Ker je bilo delo doma prenevarno, je odšel v Kam¬ niško - zasavski odred. Po končani vojni se je spet za/ioslU v apnenici, se poročil, si ustvaril družino in se leta 1952 vselil v lasten dom. Leta 1968 seje red¬ no upokojil. Rad je delal in pomagal, zato se je leta 1934 vključil v PDG. Ves čas je v njem aktivno delal. opravljal več mandatov razne funkcije in se veselil uspehov v gasilskem društvu ter s svojo požrtvovalnostjo prispeval k razvoju gasilske dejavnosti. Za svoje delo je prejel več gasilskih priznanj, leta 1984 pa ga je društvo imenovalo za častnega člana. Vse Življenje je bil prizadeven tudi na drugih področjih. Pri partizanih je poslal član ZK in takrat je bil prepričan, kakor tu¬ di drugi mladi, da v resnici spre¬ minjajo krivični svet v boljši svet. Po vojni se je včlanil v or¬ ganizacijo ZB, bil je predsednik krajevnega odbora in več let občinski odbornik; sodeloval je v pevskem zboru in dramski sek¬ ciji, vključil se je med lovce in ribiče, nazadnje pa je bil član društva upokojencev. Za svoje dolgoletno in ra.no- tero delo je prejel številna državna, družbena, občinska in krajevna priznanja. Krajani, nekdanji borci, lovci, gasilci, znanci, prijatelji in svoj¬ ci smo se s številnimi prapori in cvetjem v velikem številu poslo¬ vili od vzglednega človeka. Vsi, ki smo ga poznali in imeli radi. ga bomo olvanili v lepem spominu. Slane Pepelnak ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega maža. očeta, 'asta in dojita RUDIJA HRIBARJA iz Litije se iskreno zahvaljujemo ZD Litija, g dekanu Mastuku za opravljen po¬ trebni obred, pevceimpogrebcetn. Ribiški družim. OŠ Lilija, sorodnikom, sosedom, znancem m prijateljem, ki sle darovali cvetje m sveče in nam nudili pomoč v teh težkih trenutkih. Vsem le erdtral iskrena hvala! Žalujoči: žena Zorita. sin Dane m bfi Sonja z družinama ZAHVALA Ob smrti moža, očeta in starega .cta IVANA ZAJCA iz Kresnic se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji pati. Posebej lepo se zahvaljujemo gasilcem iz GD Kresnice in sosednjih gasilskih druitev, pevskemu zboru, solistu za zaigrano žalotiuiko ui go¬ vorniku, g. Pepelnaku za poslovilne besede. Žalujoči: žena Zinki hči Sonja in sin Janez z družinama. POROČILO MATIČNE SLUŽBE LITIJA V času od meseca maja do avgusta 1992 se je na območju Občine Litija rodilo 26 dečkov in 18 deklic. Na gradu Bogenšperku se je v obdobju od maja do avgusta poročilo 169 parov med ttUmi: Cerar Franc, voznik vilKr ja iz Bitič in Kosmač Antonija, delavka iz Gorice pri Domžalah.Tomšič Franc, kmet iz Kresniškega vrha in Hostnik Vida, kmetovalka iz Podšentjurja. Felk Erik, lesni tehnik iz Litije in Jevševar Zdenka, delavka iz Miklavža pri Taboru. Šuštar Marjan, delavec iz Golišč in Ulčar Darka, delavka iz štangarskih Poljan. Vidakovič Mito, varnostnik iz Moravč pri Gabrovki in Janc Brigita, blagajnik iz Zasapa. Povšnar Frenk, ključavničar iz Lilije in Brinovec Irena, delavka iz Lilije. Ilar Branko, strojni tehnik iz Litije in Ilovar Frančiška, delavka iz Litije. Končar Jože, grafik iz Golišč in Hvala Tadeja, gospodinja iz Golišč. Mihelčič Marko, elektrotehnik iz Ljubljane in Čurič Nada, računovodja iz Lilije. Witwicky Stojan, mizar iz Litije in S umavc Anita, gospodinja iz Litije. Planinšek Marjan, mizar iz Konja in Potrata Nadja, gimna¬ zijski maturant iz Hrastnika. Habjan Robert, e'Atrotehnik iz Se¬ nožet in Jereb Anita, saldakontist iz Golišč. Petne Mariin, mehanik iz Spodnjega Loga in Strah Brigita, delavka iz Moravške gore. Kajba Franc, geodetski tehnik iz Litije in Husič Jasmina, negovalka iz Litije. Jakoš Marjan, elektrotehnik iz Ljubljane in Jurjevec Marija, PTT tehnik iz Litije. Šuštaršič Branko, ključavničar iz Riharjevca in Perme Matejka, tehnik kuharstva iz Smartna pri Litiji. Smuk Teodor, strojni ključavničar iz Litije in Mandelj Alenka, vzgojitel¬ jica iz Litije. Povše Branko, ključavničar iz Gradišč in Kramžar Darja, tekstilni konfekcionar iz Radgonice. Godec Franc, mizar iz Golišč in štefe Tatjana, natakarica iz Kresniškega vrha. Rajh Robert, lesni tehnik iz Litije in Kastelic Vesna, vzgojiteljica iz Lilije. Tršclič Tugomir, računalniški tehnik in Pogačar Karmen, višji upravni delavec iz Litije. Udovč Franc, dipl. ing. strojništva iz Zvarulj in Pintar Maruša, bančna uslužbenka iz šmartna pri Litiji. Komat Matko, mizar iz Tihaboja in Ilovar Helenca, ing. geodezije iz Zavrstnik' Umrli v času od maja do avgusta 1992 Premk Barbara, stara 90 let iz Litije. Muzga Alojz, star 55 let iz Litije. Jančar Jože, star 65 let iz Kresni*kega vrha. Štempihar Marjan, star 43 let iz Litije. Lemut Anton, star 60 let iz Zgornje Jevnice. Mumclj Ana. stara 78 let iz Šmartna pri Litiji. Kink Janez, star 87 let iz Litije. Poznajclšek Štefan, star 89 let iz Tep. Podncbšek Martina, stara 78 let iz Tenetiš. Potisek Franc, star 46 let iz Litije. Hribar Rudolf, star 66 let iz Litije. Uštar Martin, star 85 let iz Kresnic. Omahen Albin, star 81 let iz Spodnje Jablanice. Lovše Janez, star 93 let iz Kresniških Poljan. Venccija Ana, stara M let iz Litije. Berlič Gertuda, stara 84 let iz šmartna pri Litiji. Zajc Ivan, star 76 let iz Kresnic. Šircelj Frančiška, stara 2 let iz Litije. Zore Ana, stara 80 let iz Ponovič. Grošičar Frančišek, star 81 let iz Gradišča. Habat Pavel, star 69 let iz Ribč. Rovšek Jožef, »tar 77 let iz Kresniških Poljan. Lovše Evgen, star 79 let iz Kresniških Poljan. Medved Alojzija, stara 83 let iz Selc. Zonta Viljem, star 61 let iz Prelesja. Medved Marija, stara 86 let iz Slavine. Kolar Ana. stara 82 let iz Gabrovke. Golob Alojzij, star 38 let iz Primskovega. Puslotmk Antonija, stara 77 let iz Vemcka. Mandelj Andrej, star 37 let iz šmartna pri Litiji. Hribar Ana. stara 70 let iz šmartna pri Litiji. Rebolj Alojzija, stara 78 let iz Litije. Savšek Janc/.star 67 let iz Male Kostrevnic*. Smrekar Anton, star 76 let iz Male Kostrivnice Smre¬ kar Anton, star 76 let iz Vintenevca. Kahne Jožef, star 81 let iz Ustja. Kotnik Marija, stara 59 let iz Smartna pn Liliji. Repina Roman, star 19 let iz Dvora pri Bogcnšpcrku. Žitnik Frančišek, star 77 let iz Vintarjevca. Dušak Martin, star 83 let iz Moravške gore. Šuštar Justina, stara 78 let iz Kresniških Poljan. Planinšek Alojzij, star 71 let iz Male štange. Pdvše Franc, st« 60 let a šmartns pn Litiji. Tratnik Štefki, stari 84 let z Litije. TV REK USTANOVLJENA ŠPORTNA ZVEZA Zveza telesnokulturnih organizacij občine Litija seje na svoji redni letni skupščini preimenovala v Športno zvezo občine Litija. V sredo, 17. junija 1992 je bila v Litiji skupščina ZTKO, ki je prav na tej seji, v skladu z družbenimi spremembami, tudi uradno preimenovala v Športno zvezo občine Litija ter uskladila pravila svojega delovanja s se¬ danjimi družbenopolitičnimi razmerami, čeprav neurejena za¬ konodaja na tem področju družbenih dejavnosti - (Zakon o društvih. Zakon o športu in na¬ cionalnem programu športa v Sloveniji), še ne zagotavlja celo¬ vitih rešitev. Osnovna naloga Športne zveze je še naprej v povezovanju posa¬ meznih izvajalcev športa na občinski ravni, pripravi in usmerjanju športnorekreativnih prireditev in programov ter usklajevanju meril za njihovo vrednotenje in sofinanciranje iz družbenih proračunskih sredstev. Izmed pomembnejših točk ob¬ sežnega dnevnega reda, so se de¬ legati posameznih klubov in društev najdlje zadržali pri pro¬ blematiki cen najemnin in upra¬ vljanja večnamenske športne dvorane v Litiji, ki je za naše uporabnike bistveno predraga. Delegati so izoblikovali kar ne¬ kaj predlogov za drugačno obra¬ tovanje, v ta namen pa so se z občinskim upravnim organom za družbene dejavnosti dogovo¬ rili tudi o sklicu in oblikovanju posebne komisije iz vrst uporab¬ nikov, lastnikov in upravljalcev, ki bodo čimpreje poskušali poi¬ skati najugodnejšo rešitev. V članstvo Športne zveze občine Litija so delegati sprejeli tudi tri nove člane, in sicer: - Odbor za tehnično kulturo in društva mladih tehnikov OŠ v občini Litija - športno društvo Select in - Tenis klub As iz Litije. Predsednik ŠZ Litija Igor Parkelj Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (UrJ.SRS, št. 18/84,37/85, 29/86 in 26/90) in 250. člena statuta občine Litija (Ur. 1. SRS, št. 28/83,16/87), je izvršni svet občine Litija na 58. redni seji dne 10. 9. 1992 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka načrtov uredit¬ ve centralnega dela naselja Šmartno 1. člen Javno se razgrne osnutek načrtov ureditve centralnega dela naselja Šmartno, ki ga je izdelal Beton - projekt d.o.o. Zagorje ob Savi pod Štev. projekta 50/92 2. člen Osnutek bo javno razgrnjen v avli Občipske skupščine Litija, Jerebova 14, Litija in v prostorih krajevne skup¬ nosti Šmartno v Šmartnem pri Litiji. Javna razgrnitev bo trajala 30 dni z začetkom naslednji dan po objavi tega sklepa v Uradnem listu RS. 3. člen V času javne razgrnitve se mora osnutek javno obrav¬ navati. Oddelek za urejanje prostora občine Litija, or¬ ganizira v sodelovanju s krajevno skupnostjo Šmartno javno obravnavo. O času in kraju se obvestijo občani in ostali na krajevno običajen način. 4. člen Občani in ostali podajo pisne pripombe in predloge na osnutek v krajih razgrnitve ali pa jih pošljejo direktno Oddelku zaurejanje prostora občine Litija, Jerebova 14, Litija. 5. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad¬ nem listu Republike Slovenije. Štev.: 351-5/91 Predsednik IS SO Litija: Litija, 10.9.1992 Slavko Rokavec GLASILO OBČANOV Ustanoviteljica: Skupščina obči¬ ne Litija. Predsednik časopisnega sveta: Mirko Kaplja. Ureja ured¬ niški odbor: Mija Bernik, Stane Črne, Vera Dušak, Lojze Erjavec, Vida klemenčič, Simona Franki, Anuška Potisek, Irena Prašnikar, Iva Slabe in Boris Žužek (glavni in odgovorni urednik). Obliko¬ vanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Grafična Priprava: Mul- tigraf, d.o.o. Ljubljana. Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija. Iz¬ dajatelj: Prelest d.o.o. Ljubljana, Titova 37. Naslov uredništva: Skupščina občine Litija, Jerebo¬ va 14, za Glasilo občanov. Nena¬ ročenih fotografij in rokopisovne vračamo. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. Na podlagi zakona o pro¬ metnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za infonniranje (št. 23/88-92 z dne 18. 2. 1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5 - odstotni da¬ vek od prometa proizvodov. DELO V KROŽKU Z OTROCI IZ BIH Center za socialno delo iz Litije je organiziral delovno zabavni krožek za otroke - begunce iz Bosne in Hercegovine. Osnovna vsebina krožka je bila druženje otrok ob glasbi, igri in sprehodih po mestu in okolici. Uporabljali so različne slikarske tehnike kot so: akvarel, pastel, kolaž. Otroci so oblikovali glino in papir, risah so s svinčniki in flumastri. Po skupnem sprehodu po Litiji in njeni okolici so nastala številna dela, povezana s tem lepim mestom. Risali so bloke, v katerih sedaj živijo in njihovo okolico. Učenci so se spomnili podob svojih domov in naselij v domovini in jih narisali. Poletje in cvetovi so jim bili pogost motiv. Po skupnem nabiranju borovnic je nastala slika “Sekanje gozda”, po skupni igri z žogo je nastala skulptura iz krogle in polkrogle iz gline. V krožku smo govorih o lepem obnašanju na ulici, za mizo, o odnosu do starejših in vrstnikov. Po teh razgovorih je nastalo delo “Moja kari¬ katura”. Veliko smo se igrali. Vsakokrat smo krožek zaključili s pesmijo in igro. Obvezno smo ob zaključku govorili o opravljenem delovnem dnevu. Krožek je vodila učiteljica likovnega pouka s Hrvaške Marija Oreščanin. Na začetku delaje skupina štela 16 otrok, a seje počasi zmanjševala. Otroci so odhajali na morje, v Nemčijo, v Švico, na Hrvaško ali pa kam drugam. Krožek je začel delati 1. junija in prenehal 31. juhja 1992. Marija Oreščanin NAGRADNI NATEČAJ ZA FOTOGRAFE PLANINCE Vedno več je takšnih planincev, ki v gore hodijo s fotoapa¬ ratom. Prepričani smo, da ste med njimi tudi številni bralci Glasila občanov in da so vam nekateri posnetki zelo uspeli. Na naslov: Glasilo občanov, Jerebova 14, 61270 Litija (za Planiški kotiček) nam pošljite tiste vaše posnetke (barvne ali črno bele), za katere mislite, da so se vam še posebej posrečili. Posameznik lahko pošlje več posnetkov, edino omejitev je, da so fotografije iz letošnjega leta. Ne pozabite pripisati svojega imena in naslova, ter tega, kje je posnetek nastal. Vašo pošto pričakujemo do 20.10.1992. Najboljše posnet¬ ke bomo objavili in nagradili. mali OGLASI V najem vzamemo prostor, velikosti 30 - 60 m2 v Litiji, primeren za trgovino. Ponudbe na telefon: 061/882-264 Prodamo malo rabljeno pogrebno opremo po ugodni ceni. Inf. na tel: 881-761 ob sredah od 19. - 20. ure Prodam nove električne orgle Bontempy in rabljen pralni stroj Gorenje. Tel.: 881-715 Nujno potrebujem stanovanje v času študija. V Litiji najamem garson¬ jero, enosobno stanovanje ah sobo v času študija. Vse ponudnike prosim, da pokličejo tel. št.: 061/872-007. PODJETNIKI - OBRTNIKI Računovodske in knjigovodske storitve opravlja za vas podjetje VIDEOTRON d.o.o., Stegne 19, Lju¬ bljana. Telefon: 061 199 298 int. 171 877 343 (popoldne) DUATL0N GE0SS Litija 28. V orgamzactji TVD Partizan Litija je bil v rrOSS-a, geometričnega središča Slovenije uveden tiafcj ° a intlon s 5 km teka, 7 km kolesarjenja in 9 km teka H < * ual i vn 650 m Zelo zahtevno progo je revi * t- ' ; _: x — ni pri 'ženskah. Cilj duatlona je bil organizacija tekme pa je bila odlična. Rezultati- G E0t i-i-i n -s r* • - _ Ittošlr. * -- i:23.27T £(P t Kokelj (Nova Gorica) 1:24,56. C: L Marko Kotnik /v Slrt 1:20,38,2. Jani Avsec (TPV Novo mesto) l'2lž4 7 t> ' (Ljubljana) 1:21,54. D: L Jože Stanovnik (Žiri) Stanovnik (Žiri) 1:18,08,3. Marko Bokalič fMan« čl . ^ ) Bokalič (Mane h-, \ E: L Jože Rogelj (Ljubljana) 1:16,44, 2. Karin - 11:13 v\ < j ir .se. R^di Škapin (Celje) 1:41,39,2. Janez Grom (Vrhnika) l*. 3 Slavko Šalamun (Vrhnika) 1:52,18. Ženske: 1. VidaBertot. /rrifcU-43 05, 2. Nataša Hribar (Kamnik) 1:49,36,3, Boj Hnidiniak (Škofja Loka) 1:59,25. Tekma je štela tudi za d« ^ pokal Triatlonske zveze Slovenije. . . i-uuiu bajt (Kan „ ,-22 49 3. Brane Korenčič (Škofja Loka) 1:26,02. iocij _ • ' ' e ,^ j- 4139, 2. Janez Grom (Vrhnika) ‘ 3 . Slavko Šalamun (Vrhnika) 1:52.18 Ž^. ',VidaB e%: H SKUPŠČINA OBČINE LITIJA Komisija za odlikovanja in občinska priznanja RAZPIS Na podlagi 7. člena Odloka o priznanjih občine Litij, (ur.l. SRS št. 11/84, 33/89) občinska komisija za odli kovanja in priznanja posreduje razpis za podelite: občinskih priznanj in listine o priznanju za leto 1992 Predloge za podelitev občinskega priznanja in listo o priznanju lahko občinski komisiji za odlikovanja in priznanja posredujejo organizacije, stranke, društvi skupnosti, združenja in občani. Priznanja občine Litija se podeljujejo za dolgoletno izredno uspešno delo, ki je trajno prispevalo k napredku in ugledu občine na družbenem in gospodarskem po¬ dročju. Listine o priznanju pa se podeljujejo za posebne do¬ sežke, ki so bili doseženi v krajšem časovnem obdobju oziroma za enkratne izredno uspešne akcije na navede¬ nih področjih. Predloge za podelitev priznanj občine Litija in predlo¬ ge za podelitev listine o priznanju za leto 1992 z obra¬ zložitvijo naj predlagatelji posredujejo občinski komi¬ siji do 31. oktobra 1992. rlvIT1 KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA Predsednik Oton MuzgaU Občina Litija na podlagi sklepa IS z dne 30.7.1W RAZPISUJE evidenčni natečaj za pridobitev stanovanj, namenje mh občanom občine Litija, ki imajo 100% telesno ok var ° na spodnjih okončinah. Razpis velja za stanovanja, ki bodo zgrajena v nove® poslovno stanovanjskem objektu na Jerebovi ulici i« bodo prilagojena občanom z opisanimi telesnimi okva¬ rami. Stanovanja so najemna, zato jih bodoči najemnik j 1 ' o o mogli odkupiti pod ugodnimi pogoji, kiji določa stanovanjski zakon. Podrobnejše informacije interesenti lahko pridobeP r ddelku za urejanje prostora ali po telefonu 881-2 inL 67. SATELITSKE ANTENE PO NAJNIŽJIH CENAH Komplet zajema krožnik z nosilcem, LSB ^ osumni, konvektor in satelitski resiver. ena 680 DEM -v ceno je vključen prevozin mon« se informacije lahko dobite na telefon 0601 Davorin