Izhaja v Trstu
v-OKopisi se ne vra-o. Nefrankovana pisma se ne spreje-
Glasilo „Narodne delavske organizacije" v Trstu. ■:
»Komunalni program“.
Mi smo odločni nasprotniki vsakega, bi hoče kar pribiti na križ sociialno demokracijo. „Ne verujte jim; oni so sle-
,	Parji; vse, kar prihaja od njih je slabo“...
I	Take in slične citate smo mi vže davno
Vrgli v arhiv. Menimo namreč, da ima tudi ®ocijalna demokracija svoje dobre strani m da je Djen obstoj opravičen ravno tako, kakor je opravičen obstoj vsake resne stranke. Socijalna demokratična stranka je omanacija svojega časa. Program socijalne demokracije je, naj se sodi kakorkoli mam-Ijiv. Proti programu kakor tacemu, ne bi smel ugovarjati nihče, a najmanj mi, narodni delavci, ki bi morali imeti se socijalno demokracijo toliko stikov in ki imamo ž njo toliko skupnih interesov.
Toda, kaj pomaga program, če je izvajanje — brezprogramno ? K»j pomaga poučevanje, da mora proletarijat potom r a z-voja razširjevati svojo gospodarsko moč na škodo velekapitala in da mora tedaj vsako delovanje biti prilagodjeno razmeram časa in mesta, če se resnično delovanje ne ozira na razmere časa in mesta ? Kaj podenja spoznanje, da se z besedami in bobnečimi frazami ne rešuje gospodarske probleme, če se pa v praksi, v časopisih in na shodih mlatijo fraze nad frazami in skuša z nevsmiljeno kritiko, z neštevilokrat ponovljenimi obljubami pokriti veliko resnico : da se življenje stranke in volja stranke sicer dasta podrejati programu, nikakor pa ne življenje družbe m pojavi, ki jih ista na podlagi prirodnih zakonov nudi ?
Manj romantike in poezije, a v e č umevanja danih razmer, to je, kar bi trebalo priporočiti voditeljem soci-jalne demokracije. Njihovi stihi o veličini stranke, o vsemožnosti in vseosrečujoči sposobnosti socijalne demokracije, se jako in jako oddaljujejo od resnice. Vsaka nova politična ali gospodarska konstelacija jih spravi iz ravnotežja in v zadrego. Da se \rešijo iz iste, so prisiljeni delati koncesije sami sebi, žrtvovati nekaj od svojega programa. Aneksija Bosne in Hercegovine, vprašanje antimilitarizma sta menda dva tipična slučaja iz najnovejše zgodovine. »Gore so porodile smešno miško!" Pritisnjeni k zidu po dejanjskili razmerah, postajajo socijalm demokratje iz bojevitih in neizprosnih revolucijonarcev, dobri in zmerni državljani, ki sodelujejo pri „kapi-talistični“ državni upravi, iz zagriženih opozicijonalcev skrbni parlamentarci, ki podpirajo vlado v mešetarenju med strankami, vse, to seseda, radi »narodnega miru“ in »rednega delovanja" parlamenta. Soci-jalisti vdrževatelji — parlamentarizma v
Avstriji! Neverjetno, kaj ? Stvar bi bila ! najnaravnejša na svetu, če se nam pa zdi nenaravna, so to zakrivili le ditirambi socijalne demokracije.
Če don Kižot zaluča svoje kopje proti mlinu na veter, je to naravno in je v nje- , govem značaju, Sanku Panclia pa ne moremo kaj tacega dovolit1. Te besede je \ sicer namenil Friderik Engels meščanskim t. z. vulgarnim ekonomom in učenjakom. Ali se jih ne da uporabiti tudi za današnji slučaj ?...
Bližajo se občinske volitve v Trstu — in socijalni demokratje so po svojih časopisih in uličnih lepakih proglasili svoj „komunalni program". Da je to res komunalni program socijaloe demokracije, nas poučuje podpis na proglasu samem. To je* potrebno poudarjati, ker bi po svoji vse-; bini komunalni program bil lahko tudif komunalni program kake druge „meščanske“ stranke v opoziciji. Čuden je ta komunalni program. Z matematično točnostjo se po-' navijajo v tem »komunalnem programu" vsi socijalno-politični postulati, ki jih navadno, stavi; a vsaka moderna reformatoričnastranka. To velja od vode in podiranja starega mesta pa do davčne politike in progresivnega obremenjenja kapitala, ki ni plod dela.
To velja od zahtev, ki se stavljajo na državo, do zahtev, ki se stavljajo glede narodnostnega miru. To velja slednjič od stremljenj, ki jih komunalni program združuje pod pojmom »socialnega principa", do zahtev, ki jih subsumira pod pojmom principa »socializacije". Torej ? Kje je oni revolucjjonarni duh, ki je preveval do-sedaj vsako politično in posebno volilno enuncijacijo naše socijalne demokracije ? Kje so one obljube, da se bo odvalilo s proletarijata in neposedujočih slojev vsako davčno breme in naložilo isto onim, ki posedujejo in morajo tedaj nositi ta odijozni privilegii ? Izginile so ! Na njih mestu vidimo obljube, da se bodo davki naložili ali vsem Občinarjem, ali posameznim razredom in interesnim skupinam, v razmerju njih davčne moči. tehnične primernosti in koristi, ki jih imajo davkoplačevalci od odnosne naprave. Ni dvoma: to je vse pravično, sprejemljivo in odgovarja načelom vsakega modernega finančno-polit čnega gospodarstva. Ampak, je li to kaj posebnega? Je li to kaj specifično socijalno demokratičnega ?... In hrepenenje po uravnavi narodnostnih razmer in po toli potrebnem miru? Ne mora li morda vsaka demokratična in socijalno misleča oseba obsojati frivolne narodno šovinistične igre ? ..
V tem tonu bi se dalo še nadaljevati. Toda, čemu ? Kar smo hoteli povdarjati,
smo itak že povdarili. Socijalno-demokra-tična stranka v Trstu ne bo smela šteti večkrat omenjeni komunalni program med svoje umotvore. Jaz vsaj imam občutek, da je proglasitev tega komunalnega programa bila narekovana boli po nagibih neizogibne volilne agitacije, kakor pa po dejanskih razmerah. V tem komunalnem programu pogrešam vsaki viši polet, ono idejalno sanjarenje, ki je obdalo manifeste marksističnejmarke tolikim sjajem. Komunalni program tržaške socijalne demokracije je našel svoj čas : socijalno demokracijo v polni dekadenciji, kakor jo opazujemo po državnozborskih volitvah leta 1907.
Revolucionarna stranka Karola Uče-karja degenerira pod vodstvom Silvija Pa-gninija in Rajmunda Scabarja v tečaj, ki združuje idejale Attilia Hortisa, Carola Be-nussija in Felice Veneziana z idejali ortodoksnega na germanskem severu vsklelega socijalizma .... To je refleksna slika »komunalnega programa" tržaške socijalne demokracije.
A naše narodno delavstvo ? Ono ne proglaša komunalnih programov, — ono vrši svojo narodno dolžnost in čaka na boljšo bodočnost.	»
Trst, dne 28. maja 1909.
Dr. J. Mandič
I. Svozil :
Demokracija in socializem
v centralizmu.
Na Nemškem se gre pravkar za reformo državne uprave. In gre se za njo specielno tudi na Ruskem. Naj večji politični in juristični pisatelji dokazujejo soglasno, da je glavni pogoj reforme decentral zacija;
Nam, ki smo vajeni zreti na Nemškem same centraliste, glasi se to nekako čudno. In vendar ni na tem prav nič čudnega. Kajti ravno Nemška spada državam, v katerih je najmanje centralizma, na vsak način manje nego n. pr. na samem Fran-cozkem. Decentralizacija se opaža tu ne samo v politiki in državni upravi, marveč tudi v gospodarstvu in kulturnem življenju. Ne samo Hamburg in Brema, marveč tudi Frankfurt n/M., Draždane, Lipsko in druga mesta tekmujejo z Berolinom v gospodarskem oziru, kakor tekmuje cela vrsta drugih mest zopet v učenjaškem in umetniškem življenju. Berolin ni, ni bil in tudi ne bo do te mere representantom in središčem Nemčije, kot je Pariz za Fran-cozko.
Ce bi imeli slediti korak za korakom, da bi bilo dosti lahko dokazati, kako je
ravno ta decentralizacija eden izmed vzrokov velikega razvoja Nemčije.
Decentralizacija seveda pri drugače trdni zvezi skoro samostojnih delov v eno ož jo celoto. In mislim, da bi bilo na vsaki način bolje brigati se za to stran nemškega razvoja kakor dremati in v gotovi meri spajati se poloprsvljicami o nezdravi podlagi nemške moči.
Enako pomemben fakt je, da demokratična, republikanska Francozka trpi bolj na byrokratizmu kot cela vrsta držav manj razvitih in mnogo manj kulturnih. Ampak nihče drugi ni tu vzrok in oče byrokra-tizrna, kot ravno centralizem. Tu se tudi v zadnji dobi oprijemlje mogočno gibanje decentralistično m proticentralistično. Celo vojaški mornarski veščaki dokazujejo, da je centralizem pravi vzrok slabosti francoskega brodovja in francoske armade sploh. Vsaka reč rabi preveč dolgo časa, predno se izvrši. Kot drastičen sluč«j navaja se zaboi, ki je bil odposlan na neprav naslov in slednjič dodan na pravo mesto v mornaric', šele tedaj ko je bilo o njem napisanih — samo 420 aktov. Decentralizacija se zahteva tedaj tudi v armadi, tam kjer se doslej vsaj pri nas smatra centralizem za glavni pogoj moči in zdatnosti.
Ta pa bo teh stvari trojica: Vsi politični pisatelji se strinjajo v mnenju, da je glavni vzrok nerodnosti in revnosti v Rusiji centralizem. Centralizem provzroča mnogo več zla, nego sam absolutizem, kar je v ostalem docela dobro umevno. More se brez bojazni za resničnosti reči, da je vsak absolutist tudi centralist ravno tatfo, kot da je vsaki centralist ob enem tudi absolutist.
Ni poštenega demokratizma tam, kjer je centralistična vlada. Centralizem pobija demokratizem, ker onemogoča samoupravo stem, da zmanjšuje direktno udeležbo ljudstva pri upravi državljanskih stvari in jo daje skoro popolnoma v roke posredovalcev, enako kot daje katolicizem zveličanje duše prav za prav popolnoma v roke in moč duhovsko. V centralizmu je analogija te katoliške prakse. In kakor je v katolicizmu vzrasla moč duhovska ravno radi tega, da se je vernemu ljudstvu natvezilo, k»ko da prav za prav brez duhovna ni mogočo doseči zveličanja in božje milosti, tako zopet raste v centralizmu moč posredovalcev s tem, da brez njih ni mogoče priti do udeležbe na udobnostih,, ki jih nudi država in katere bi morala podeljevati vsem enako.
S tega posredovanja se seveda mora soditi autoritetstvo, ki je grob odgovornosti in tedaj tudi reda.
Tedaj se rodi s centralizma popolnoma potrebno tudi hyrokratizem. Niti naj-
PODLISTEK.
Bimbi, orangutang.
Poslovenil II.
Jaz sem pa vedel, da me Birni v tem trenotku ni hotel božati... Njegovi kremplji, zariti v moj tilnik, so grozili z umorom... In ko sem kmalu na to Bimija srečal v gozdu, sem hitro potegnil samokres iz pasa... On ga je potipal in jaz sem odprl petelina, da spozna, da je nabit... Orangutang me je pred tem često videl v gozdu streljati male opice... In razumel je dobro, kaj pomeni nabito orožje...
Tcraj Bertram se je oženil in je docela pozabil na Bimija, ta pa se je žalosten klatil okolo hiše, s polovično 'človeško dušo v tolstem telesu. Ko sem ga nekoč opazoval, vzel je močno vejo in je bil ž njo v pesek tako dolgo, da je skopal veliko jamo kot grob... Tedaj sem rekel takoj Bertramu : „Brž ustreli Bimija ! Za božjo voljo!,.. On bo iz ljubosumnosti kaj napravil!...
Bertram me je odpravil z glasnim smehom. »Noriš!" je rekel, »Birni uboga
kot psiček ! Rad ima mojo ženo in če mu ukaže, je prinaša celo šolnčke!“
Pri tem se je Bertram ozrl skozi odprta vrata na svojo ženo. Pri moji veri! Bila je dražestna!
Rekel sem mu: »Vidiš, da ne poznaš opic in posebno žival, ki tamle divje tolče v pesek radi tega, ker ž njo ne govoriš več in se z njo ne igraš več tako kot preje. Ustreli ga takoj — ko se vrne do,-mov, kajti ima v očeh žar, ki pomeni umor !"
V tem se že Birni vrača... ampak po žaru v njegovih očeh ni niti sledu več... Potajil ga je docela,., prebrisano.. o tako lokavo...in zopet je pokorno prinesel svoji gospodinji šolnčke, da me je Bertram skoro grobo odpravil: »Ali misliš, da si Bimija tekom dvanajstih mesecev bolje spoznal, nego jaz v dvanajstih letih ? Je kot moj otrok in ali si slišal, da bi otrok ubil svojega očeta? Ne govori nikoli več proti meni in moji ženi takih neumnosti!“
Naslednji dan me je prišel Bertram obiskat, da popravi par skrinj za moje zbirke in pravi, da je pustil Bimija za trenotek samega z ženo doma.
Pu8t’l sem škrinje biti skrinjami in hitro rečem : »Vrniva se takoj k vam! Meni tajna bojazen ne da miru!“ — Ber-
tram je bušil v smeh: »Ti si najnovejši norec !
Prišli smo v Bertramov vrt... in njegove žene ni bilo tam, niti orangutanga. In njegova žena ni prihajala — tudi ko jo je klical imenom..., ni odprla, niti ko je Bertram tolkel po vratih njene zaprte spalnice...
Tedaj se je Bertram ozrl obupano na me. Njegovo lice je pobledelo kot pri mrliču. Ulomil sem z rameni vrata in obstal. Cela soba je bila opustošena... z nesena rudečim poškropljena... in v Btropuje bila udrta velika luknja, skozi katero je šolnce sijalo doli na pod. Ali ste že videli raztrgane papirčke v košu za papir, ali pa razmetane karte po mizi ? Taka kopica poškropljenih cunj je ležala na podu.... Toda žena ?... Nikake žene ni bilo tu uzreti !... Pravim vam, da ni bilo ničesar v oni izbi, kar bi se moglo imenovati žena!... Kosi poškropljenega blaga v dvji mešanci... in nič več ! Gledal sem osuplo na to in zlo mi je bilo pri srcu... A Bertram je zrl dle z izbulenimi očmi na vse ono, kar je bilo razvlečeno po podu in stenah in na luknjo v strehi... Potem se je začel strašno smejati in jaz sem hvalil Boga, da je zgubil razum, da je znorel... ! In nikoli ni jokal... nikoli ni molil!... In
tako je tudi tedaj stal topo pri vratih kot kip in potem je zopet buhnil v smeh. Nazadnje je dejal: »Aha !“ To je dobro ! Ona se je tu zaprla in on je ulomil strop, da je prišel do nje ! Fuj!... Tako je to !,.. Mi bomo sedaj popravili streho in počakali bomo Bimija! On pride prav gotovo!"
Pravim vam... čakala sva v hiši štir najst dnij, ko je bila streha zopet v redu.
In enkrat, ali dvakrat smo uzrli Bimija, ko je pritekel iz gozda. Bal se je, ker je izvršil malopridnost.
Bertram ga je klical, ko je deseti dan orangutang prišel bližje in vrtel nad glavo kito dolgih, črnih ženskih las...
Bertram se je smejal in rekel: »Fuj Birni!“ ravno tako, kot, bi bil Birni razbil kozarce. In Birni se je plazil bližje in bližje, kajti glas Bertramov, ki ga je vabil je zvenel docela sladko in dobrotljivo !... Tri dni je na ta način vabil Bimija k sebi, a urangutang se ni dal priklicati. Šele potem je prišel Birni k nam na kosilo... k isti mizi, držeč v tacah kopico ženskih las črnih in zlepljenih... stem, kar se je na njegovih zmočenih tacah posušilo... Bertram mu je dal mnogo Sangarce — vina s začimbami — da se je Birni opijanil — in potem.
Stari Paelt je obmolčal in parkrat močno potegnil s pipe...
bolj demokratičen centralizem ne more biti byrokratizma in ne more tudi brez- njega obstajati.
Zgrinja premnogo stvari na eno kopico, kot da bi bilo zgrniti vse eno kopico toliko, kot nekaj — urediti.
Onemogoča pregled, ravno tako kot oni, ki uvrščene in seštete vinarje, dvavi-narje, nikle in krone zmeče na eno kopico, čes da bodo v tesnejši in trdnejši zvezi. V centralizmu je red ravno tako nemogoč, kakor v drenjanju množice.
Centralizem ubija delitev dela, ki je eden izmed glavnih pogojev uspešnega in hitrega razvoja.
Ampak največja in temeljna napaka centralizma je, da smatra družabno, občansko in tedaj tudi državno zvezo za mehanizem, ki se ga zamore ravno tako dobro videti, kakor gledališče marijon-t, v katerem premika principal vse punčke, ravno tako, kot za me tudi sam govori.
V	centralizmu ni p-yhologije, kot ni v mehanizmu biologije.
Vsaki centralist se liči krojaču, ki je dal rajše otesati človeka, kateremu ni pri-stojala „universalnim“ mojstrom izgotovljena uniforma, nego da bi se potrudil in prikrojil vsakemu »uniformo" po njegovi lastni potrebi.
V	centralizmu svoboda sploh ni mogoča. Edini gospod postaja vtem slučaju centralna vlada in njeni uradni organi. Niti demokratično voljeni poslanec ni tu prav za prav pošteno zastopnik ljudstva — ljudstvo se nahaja tu v položaju človeka, ki je podpisal nezanesljivemu gospodarju menico en bianco in je dal na ta način prav za prav pustolovcu priliko, da ga spravi na beraško palico.
Centralizem je tudi kakor gospodar, ki ne uvaja na lastnem posestvu pravilnih, modernih naprav samo radi tega, ker so pri sosedu take naprave sploh nemogoče. Ravno na Avstriji imamo več kot odveč takih vzgledov.
Zadostuje če naved°mo kratko fakta : kulturno- (v šolstvu) nas zadržujejo : Galicija in alpske dežele, ne izvzemši niti Dol-'njeavstrijskega. Navzlic temu se najde vedno dosti ljudij, ki kličejo po podržavljanju šol in po večji centralizaciji, kot da bi bila v njej odrešitev, med tem ko je fakt edino to, da bi na Češkem in Moravskem (isto velja tudi za nas Slovence) ne imeli klerikalci nikoli takega upliva, kot ga imajo
v centralnem parlamentu. Naši pozitivni politiki dolžijo samoupravo, kot bi imela ona glavno krivdo na naših revnih kulturnih odnošajih — pripomiojajo decela enostavno, da pri nas prav za prav ni samouprave — in da je oni, ki „fedra“ pri nas nazadnjaštvo in klerikalizem v resnici samo — državni urad, torej centralističen urad od glavarstva navzgor. Še bolj pa pozabljajo na fakt, da neljubost šole budi opet glavno cmtralizam, ki je sicer pustil samoupravi vzdržavanje šole, a vzel ji je pravico — odločevati, kaka sme ta šola biti — samo sam ukazuje in diktira, samoupravo pa pušča samo plačevati.
In slednjič — centralizem onemogoča vsakatero gibljivost, ker jemlje možnost gibanja, možnost dejanja v pravem tre-notku. — Centralizem se tu jednači du-na slci vladi, o kateri se trdi, da ni na pr. v vojski leta 1866, enako kot v vojnah Fridrikom pruskim, nazvanim „Velikim", dovolila vojskovodjem odločevati o ope-
„In potem ?“ sem vprašal.
„Potem ga je Bertram zadavil s svojimi rokami... po strašnem boju... pri katerem sem jaz odšel v gozd na sprehod... To je bila Bertramova stvar, v katero se umešavati nisem imel pravice. Ko sem se vrnil, je bil orangutang mrtev in Bertram od opice pri obrambi razparan je ležal na na njej, tudi umiraje. Še v smrti se je tiho smehljal... bil je popolnoma zadovoljen. Vi vendar poznate razmerje moči orangutana ! Je sedemkrat tako močan kot najzastav-ne.iši mož ! In vzlic temu ga je Bertram zadavil z golimi rokami.. To je bil vendar velik čudež!..,.
Peklenski ropot v orangutanovi kletki za nami je začel ponovno... „Aha ! Naš prijatelj ima tudi še preveč „Jaz“ v buči. Ali prenehaš takoj?"
Paelt je zasikal dolgo, hudobno. V trerotku je potihnil vrišč v kletki.,.
„In zakaj, za božjo voljo, niste Bertram a branil in ste ga j pustil usmrtiti?!" vskliknil sem očitajoč in pretresen.
»Moj dragi prijatelj!“ je odvrnil mirno starec, ko se je udobno nategnil k počitku „... Verujte mi, da ni niti mene veselilo dalie živeti... ko sem ugledal odprtino v strehi Bertramove hiše in na tleh cunje s tega, kar je bilo krasna, dobra žena... In Bertram je bil vendar njen mož...! Lahko noč... in sladko se naspite!" (Konec.)
racijah v bitkah, ampak je uredila, da ne pošljejo samo o vsaki kretnji poročilo, ampak da pričakujejo tudi ukaz, kaj naj nadalje store, kako naj napredujejo.,
Z Dunaja so potem prihajali ukazi, seveda v dobi, ko jo sovražnik že zdavnaj spremenil pozicijo, ker — Dunaj ni mogel ukazati, naj počaka — da pride njegov komando.
In življenje čaka ravno tako malo, kot vojaški nasprotnik.
Centralist popolnoma pozablja, da je rast stvar organizma a že da je pri vsakem organizmu rast njegova žila, da je čas cveta, zrelosti in žetve različen, on je tak kot gospodar, ki bi hotel imeti celo žetev na enkrat in usejal tedaj pšenico in žito skupaj ob enem tudi ječmen oves in celo stročje. Vsak kateremu se samo sanja o kmetijstvu.^ ve, kaka žetev bi bila to. Kdaj žeti? Če bi bil ječmen, in žito kolikor toliko zrel — je pšenica in oves še zelen. Če se žanje v ti dobi, se uniči tedaj pšenico in oves — in uniči so stročje.
Če bi se pa čakalo, da dozori pšenica iti oves — osul bi se ječmen in žito. — In če bi vsega tega ne bilo — kaj še bi bilo z razdeljevanjem ?
Radi tega seje vsak še tako slab gospodar vsako vrsto na drugo polje in goji in skrbi za vsako vrsto njej primerno.
V centralistični državi drugače. Pri nas morajo stati neuporabljene stvari že davno zrele za boljšo in modernejšo upravo samo radi tega, ker moramo čakati da nas dohiti Galicija in Alpske dežele. —• Zrela polja se pušča — brezkoristno 03uti — da jih zamorejo druge vrste dohiteti. Zrelo sadje se pušča gniti na drevesu, „da je dohiti ono, ki je šele v cvet u“„
Glavna zahteva demokratizma je samouprava, namreč, da si zamorejo- državliani upravljati svoje stvari -v resnici sami, kolikor mogoče neposredno, brez posredo valcev.
Temelj celotne uprave pa je osredotočenje samoupravnih celot. Med osredotočenjem samouprav in centralizmom paje tako velika razlika kot med nasičenjem in prenapolnjenjem.
Tovariši! Konsumnu zadruga elanov N. I). O. je otvorila svojo prvo skladišče v ulici del Bosco štev. 17. Dolžnost je vsacega slovenskega delavca, če Uidi do danes ni zadružnik kon-sumne zadruge, priti v skladišče, da si tamkaj nakupi raznih potrebščin za svojo družino.
Šentjakobčani! V Vaši bližini se je odprlo skladišče, na Vas je v prvi vrsti ležeče, da v velikem številu prihajate.
Naznanja se ob jednem, da je skladišče odprto ob delavnikih od 7. do 1. ure in od 3. do 8. ure zvečer. Ob sobotah zvečer je skladišče odprto do 9. ure. Ob nedeljah je odprto, od 8 do 11 in pol.
DOMAČE VESTI.
Kandidat II. okoličanskega volilnega okraja je g. dr. Cimadori. —
Ta ultra-kamorist se danes ponuja, sklicuje in vabi k sebi na »posvetovanja" razne uplivne osebe iz Rocola in Sv. Ivana. Mi se čudimo, da ima ta naj hu jši sovražnik slovenskih delavcev še toliko korajže stopiti pred slovenskega okoličana. On je mej drugim kriv, da je paroplovna družba „Dalmatia“ prelomila že sklenjeno pogodbo s slovenskimi delavci, on je tisti, ki je a priori glasoval proti vsakemu predlogu, ki so ga stavili slov. delegatje v mestnem svetu. In sedaj še steguje svoje roke po isti naši okolici, ki je s vsem srdom in gnjusom nad takim postopanjem glasno obsojala njegovo delovanje. Prepričani smo, da bodo okoličani še pomislil, nredno se dajo izvabiti vadi kamoristov. Oni se ne bodo vstrašili pokazati takemu človeku, kakor je Cimadori, za vselej vrata. Kdor te hudobije ne obsoja ni vi-eden, da sije po njem solnce.
Volilno gibanje. — Volilno gibanje za prihodnje deželnozborske ozir. mestne volitve v Trstu, je v popolnem teku. — Shode in zaupne sestanke prirejajo vse stranke, ki stopajo v volilni boj.
V nedeljo sta se vršila zopet dva mnogobrojno obiskana slovenska volilna shoda in sicer predpoldne pri Sv. Jakobu in popoldne pri Sv. Ivanu.
Na prvem je govoril dr. Josip Mandič tako ognjevito in prepričevalno, de je izzval mej zborovalci viharno odobravanje. — Govornik je neusmiljeno šibal sedaj vladajočo italijansko —lažiliberalno stranko.
Nadalje se je bavil z nazori socijalne demokracije in njemm ravnokar izdanim programom na tržaško ljudstvo.
Na popoldanskem shodu pri Sv. Ivanu je govoril poslanec dr. Ryb;if. Govornik je stvarno, a temeljito obračunal z obema strankama, ki usiljujeti svoje kandidata tudi v slovensko okolico t. j. laži-liberalna in socijalnodemokratična.
Ako tudi različni v programu, ali v enem so si kamoristi in socijaldemokrati vendar le edini, namreč: v sovraštvu do našega naroda in do slovenskega delavca še posebej. Pozval je slovenske volilce, naj z vso eneržijo zavrnejo vsiljive kamoriste, ako se predrznejo priti mej nje s hudobnim namenom, zvabiti naše ljudi v sramotno izdajstvo svojega rodu.
Govornik se je nadalje bavil z drugo stranko, socijaldemokracijo in njenim sedaj izdanim programom, rekši, da voditelji te stranke pred vsakimi volitvami mnogo obljubljajo, a nikdar nič ne store, ker se sploh njih dane obljube ne dajo izvršiti. Gotov sem, da boste tudi te vaše „osre-čevalce" poslali tja, odkjer so prišli, ako bi se upali priti k vam zgago delat.
Iz kurilnice na Južnem kolodvoru.
(Prejeli smo in objavljamo.) Naš Bismark ali po domače »oklofutani Falk" je začel naenkrat besneti nad slovenskimi delavci v kurilnici* Pred nedavnim časom ie Ustanovil nekak podporni zaklad za slučaj bolezni in je tudi dosegel pri načelniku kurilnice, da se nam dotični doneski odtrgajo vže pri plači. Mislili smo, da ima Falk lepe namene, posebno z ustanovitvijo imenovanega p dpornega zaklada. Toda varali smo se. Odkar mu ne gr-' vse tako, kakor ssm hoče z njegovo gostilno in odkar so mu slovenski delavci začeli nekoliko na prste gledati, je začel očitno kazati sovraštvo do slovenskih sodrugov. Pretečeni ted-n je bil boaln neki slovenski delavec, pripadnik in član socijalne demokracije. Ko je ozdra vi, je šel po podporo v gori navedeni podpor,ti zaklad. Toda prišel je prepozno. Pred njim je bil v pisarni so-drug Falk in prepev, dal, da se izplača podpora navedenemu sodrugu. Kot vzrok je navedel, da je bil bolnik sicer član podp rnega zaklada, ali ker je zaostal ž udnino organizacije za dva meseca, je izgubil pravico dj podpore iz podpornega zaklada, dasiravno so mu bili-doneski za istega pri plači pravilno odtrgani. Tako se zna maščevati nemški in-ternacijonalni socijalist nad ubogina slovenskim sodrugom.
Da Falk sloyenskih sodrugov in Slovencev sploh ne spoštuje, nam kaže tudi nastopni slučaj. V veži kurilniške pisarne se nabijajo razni službeni oglasi na ogled vslužbencem. Mej temi, pravim službenimi oglasi, se nahajajo večkrat tudi vabila na shode socijalne demokracije in sicer v blaženi nemščini. Mi, delavci kurilnice, ne bi gotovo imeli ničesar proti temu, ako bi bila ta vabila pisana tudi v slovenskem jeziku, katerega edino mi razumemo. Tudi nam je oredobro znano zakaj se to ne zgodi. Falk ie Nemec gosp. načelnik kurilnice je tudi neraec ali vsaj Nemčur in bi gotovo ne dovolil in podpisal slovenskega oglasa v veži, kakor stori to na nemških oglasili in vabilih socijalne Tdemokracije.
D,a je pa Falk največji sovražnik slovenskih delavcev kurilnice, nam pa dokazuje tudi dejstvo, da ie dosedanji njegov agitator in pokorni sluga Kožman sklical pred kratkim na svojo odgovornost neki zaupni sestanek na Greti, na katerem se je odkrito govorilo proti vodstvu podružnice socijalne demokracije in posebno še proti predsedniku Falku.
Organizirani sodrug. Delavsko bralno društvo v Idriji. Dne 24. in 25. julija 190!) praznuje »Delavsko bralno društvo" v Idriji petindvajsetletnico svojega obstanka.
Naše društvo je bilo ves čas središče in zbirališče naprednega in narodnega idrijskega delavstva. V tej dolgi dobi svojega obstanka je vedno skrbelo, da se je visoko dvigal prapor narodnosti in naprednosti. Tudi v najhujših časih ni zatajilo teh svojih načel, zato si pa sme naše društvo v veliki mari lastiti zaslugo, da je danes Idrija narodno in napredno delavsko mesto.
»Delavsko bralno društvo" je skrbelo za socijalno in kulturno povzdigo svojih članov. Razne društvene priredbe — predavanja, veselice, glasbeni in pevski koncerti — dukazujejo, da je vedno stremilo za onimi smotri, ki ustvarjajo še danes temelj njega tihemu, a uspešnemu delo-
vanju in ki jim ostane društvo zvesto tud1 v bodočnosti.
Vsa leta obstanka našega društva so bila leta naporov, dela in uspehov. Zato imamo dovolj povoda, da se veselimo svoje petindvajsetletnice, saj bo to praznik de* lavstva, ki ni vkljub težkemu svojemu p°’ ložaju nikoli zatajilo svoje narodnosti i|1 naprednosti.
Naša slavnost bo v glavnem obsegala slavnostni koncert, slavnostno zborovanje in ljudsko veselico.
Vabimo Vas najuljudneje, da prihitite dne 24. in 25, julija t. 1. v našo sredo tudi Vi ter se radujete z nami našeg11 slavja.
Blagovolite svojo udeležbo javiti podpisanemu odboru najkasneje do 20. junija-Zagotavljamo Vas, da Vas sprejmemo naj-pri9rčneje !
S prosveto in z delom k svobodi! Odbcr »Del. bralnega društva" v Idriji-meseca sušca 1909.
Ivan F e r j a n č i č, t. č. predsednik.
Anton Gru m, t. č. tijnik.
Pevsko društvo »Ilirija" priredi ' nedeljo dne 27. junija t. 1. velik izlet v Ljubljano na slavnost bratskega delavskega pevskega društva »Slavec". Ne samo, ds nas veže dolžnost, da vrnemo vrlemu »Slavcu" obisk, ampak dajmo tudi pevskemu društvu »Ilirija" moralno podporo s tem, da se priglasimo mnogoštevilno.
Legitimacije se oddajajo skorai pri vseh društvih v Trstu, kakor je bilo že javljeno v »Edinosti". Slovensko delavstvo ima priliko, pri jako zmernih cenah ogledati si krasne gorenjske kraje in posebno še »belo" Ljubljano.
Bratje in tovariši naše posestrime N-D. O. v Ljubljani pa nas bodo sprejeli z odprtimi rokami, ker predobro jim je znano, kdo in kaj je slovenski delavec v Trstu.
Posebno se pa naprošajo sl. društva, da čim prej naznanijo svojo udeležbo tov. d os. Sornu, tajniku N. D. O., da ukrene potrebno za sprevod v Ljubljani.
Jutri bodo tetjakarno zaprte. Zato se bo »Edinost- prodajala le pri vratirju »Nar. doma" in na kolodvoru. V ponedeljek pa v tobakaruah
Društvene vesti.
N. D. O. Naznanja se članom N. D. O da bo v nedeljo, L binkoštni praznik urad zaprt. Zato pa je isti odprt danes do 9. ure zvečer.
DOPISI.
Iz Pulja. Skupščina delegatov bolniške blagajne delavcev c. in kr. mornarice se je vršila v pondeljek dne 23. t. m. Uprava je predložila obračnn za preteklo leto, iz1 katerega je razvidno da znaša čisti dobiček K 64.112-71, t. i. za K 20.000 več nego stara uprava. Upravi se je podelil absolutorij.
Sklenilo se je nadalje, da se zgradi novo poslopje za ambulanto, ker je zemljišče že kupljeno. Odločilo se je prositi tudi ministerstvo za dovoljenje otvoritve lekarne. Uredila se bode tudi pragmatika za zdravnike. Vse to se je jio-erilo novi upravi, da ona uredi in potem poroča v izredni glavni skupščini.
Zagorje ob Savi. Preteklo nedeljo se je vršil tukaj shod socijalne demokracije. Povabili so na shod tudi soc. dem. filozofa dr. H. Tumo, ki je obrnil ost svojega govora proti narodnim delavskim organizacijam. Prežvekoval je staro obrabljeno in neupravičeno frazo, da so jih ustanovile meščanske stranke, ko je bila dana splošna volilna pravica, češ, da potrebujejo napredni kandidati delavske glasove. Do takrat pa se baje ni noben slov-list brigal za delavske težnje in »Slov. Narodu" je bilo delai sko gibanje le igrača. Zanikal je narod in narodnost, pri tem pa se bil ob prsi, da je vendar dober Slovenec. Dejal je: »Narodnjaki pravijo, da je narodnost v nevarnosti. Jaz pa se spominjam, da sem se učil vse nemško, a sem le Slovenec. — Govoril je za narodno avtonomijo in trdil v svoji pozabljivosti, da niso narodnjaki še na nobenem shodu govorili za njo.
Končno je pozval sodruge, naj izpolnjujejo soc. dem. program glede narodnosti, ki zahteva kakor za vsakega posameznika tako tudi za vsak narod svobode in da nai vržejo nasprotne agitatorje skozi vrata.
Zanimanja je bilo med sodrugi bore malo, povečalo pa se je šele in doseglo vrhunec, ko se je prijavil k besedi tajnik N. D. O. Škerlj, ki se je izrazil približno tako le:
Predno odgovarjam na napade dr. Tume, ga vprašam, od kedaj datira volilna reforma in njegov vstop v soc. dem-stranko. Ko se je volilna reforma že iz-
vršila, Je bil
takrat je prišel med vas, prej pa
.11 sam narodnjak. \'zlic temu, da je
O *«! narod in wori(1or iroa /Y»ac? rrr»vrrvv«il
^.narodnosti, torej narodnost vendar je neresnična. N. D. O. je nastala
'a- Predgovornikova trditev, da iz-parodne del. organizacija iz drugih
1P norocmi.n o M	H io nnolnln
proti	"—'^e ven<^ar ve’ ^as g°vor’l
eksisi bajaj, strani
Y Hi /
j rstu, kjer se borita dva naroda in kjer soc. demokracija direktno grešila proti tat' nar°dnemu delavcu. Slov. narod je nan od vseh strani, a vendar se soc. ,ai°kracija povsod veže z nasprotniki v- manjšin. To je glavni vzrok ustano-SaVe N. D. O., ki je izšla iz delavstva ^ega. Narodni delavci potrebujejo orga-
nizacij
;1Je, kakor je potrebujete tudi vi. Se-e a bi bilo lepše, ko bi bili vsi ljudje v ej?a mišljenja, toda to ni mogoče, če dr	sPrem'nja svoje nazoie, kakor
' turna. Vedno bo tudi drugih delavskih Dilf]j'Zacij, kajti v 8V°j tabor ne bodete
spravili vsega delavstva. Ker pa
t»jJ» i,-	_
> ,1 'drugi, ki ne morejo zavreči narodnega i a> kakor ste ga zavrgli vi, potrebujejo Jn® obrambe, bodo narodne del. orga-obstajale
1‘»orali
s sveta
tako narodni
dolgo, dokler ne čut. Vi bi
nam
tj ( — biti celo hvaležni, če organiziramo e delavce, katerih vi sploh ne morete ^»nizirati. — Izjavljam, da je N. D. O.
, Polnoma samostojna in da je r.ihče ne »landira ! Glede delavskega vodstva nam l1 »te advokate in uradnike. Toda vpra-»> predgovornika, kaj je on! On sam je ?0kat! A tudi ne glede na to niso . demokrati sami delavci, ampak tudi »‘innarji.
j J ako klavrno se je končal diod soc.
mokracije, ki je nekdaj z lahkoto pri-
p na shode po 500 ljudi. Na ta shod j0 vkljub strastni agitaciji prignala t °a 180, če vštejemo ženske in otrjke pj /'ste, ki so prišli iz radovednosti, fia stavba se podira, zato jo zapustite b katerim še ni (Jobalov terorizem vzel
2di*a
Vf,ga razuma.
I. B.
^ITE ,.NARODNEGA DELAKA".
Odgovorni urednik: ŠTEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska: TISKARNA „ED1N0ST“ v Trstu.
, Književne novosti.
G|iEGOROIČ: Poezijo, zv. IV. . . . K 2-2(1

vezano „	3.20
AR:	.Dobra gospodinja',
gospodarska knjiga za naše mlade
i, gospodinje, vezano......... 2 80
ruske «like“, povesti ....	„ —'60
»Brodakovskl odvetnik" .	„	150
® Gregorčiča.................. 4-—
^akovrstne mašne knjige po raznih cenah.
"-'OST!	NOVOST
iKItl za dvorane m vrte pri ,	:: zabavah ::
H Vo-modro-rudečih barvah, komad po 4 dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vsq te knjige, papir in potrebščine ee dobivajo v
Rutinski Knjigarni m papirnici
Josip Gorenjec
— Ulica Taldirivo 40.
Člani „N. D. 0.“ dobe 2 %) popusta, {lko nakupujejo v trgovini jestvin
3van Vliegele S dr.
’ * (jttatija jViillonig) * *
ul. C. Ghega štv. 10.
Tovariši členi N. P. 0.!
Podpisani Vam naznanja, da otvori v soboto pred Bin-koštnimi prazniki, dne 29. maja svojo novo gostilno
„TRRTTORIR & ■ cg AL OIMMRSIO “
(Gostilna pri Gimnaziji) v ulici dello Squero Nuovo štv. 7.
kjer bo postregel vsacemu in vsem ravno tako in po istih cenah, kakor dosedaj v gostilni ..Tri stari breskvi44.
Priporoča se za obilen obisk o priliki otvoritve udani
Hinko Kosič.
Ib Konsumna Zadruga članov „N. P. 0.“ raS
(rogistrovana zadruga z omejenim poroštvom)
S®	jo odprla	Qg
p svoje prvo skladiščJ
BRj	v ulici Bosco štev. 17.
i-.«
88® Skhdišče je odprto: vsak dan od 8. zjutrej do l pop in od 3.	8. ure zve-
(-•cr ; oh sobotah in odprto do !>■ Ufe zvečer; ob nedelja ob S- -10 1 , dop.
ODBOR.
m
M
Ti 3! tvsdsa 3=
Adolf Moris
skladišče oblek za moške in dečke
Trst, via S. Glovanni 10,1. n.
(zraven restavracije Gooperativa e*
prodaja na mesečne ali teti. obroke
obleke in površnike za moške, perilo i. t d. -
NAJDOGOVORNE.TŠE CENE.
Slovenski delavci!
Postrežem Vam z kozarcem dobrega in pristnega vina v svoji gost Ini
„Pepi Moro“
Belvedere 49.
ter tudi vsaki dan z vsakovrstnimi mrzlimi in gorkimi jedmi.
Za obilen obisk se priporoča
Ivan Škerjanc.
jtfatevž Rirlan
ul. Antonio Mu 11
(prej Androna del Moro).
^arna in slaščičarna
Sepedikt Subap
T*ST, - ulica deINstria št. 12. - TRST
. preskrbljena s kruhom lastnega izdelka ter ‘Ko izbero vsakovrstne moke in mandorlata "ajbolie vrste. Svež kruh 3-Jcrat na dan.
Postrežba na dom C3Q
Podpisani priporoča sl. občinstvu svoji
pekarni in siadščičarni
v ulici CASKRMA 17, ‘in na TRGU CASKRMA 4, kjer ima na razpolago vedno svež kruh, najfinejše slaščice, potice itd. ter razne likerje in vina v buteljkah.
Udani
Alojzij Gal.
Podpisani priporoča sl. občinstvu in članom „N. D. 0.“ svojo
Pekarno, slaščičarno in tov. biškotov
v uliei del Belvedere št. 57. kjer ima na razpolago
g^~ vedno svež kruh '^Hl
raznovrstne sladščice in najfinejše likerje. Sprejema tudi naročila za torte, potice, pince itd.	Vdani
LOVRENC REBULA.
AUSTHO-AMERIK ANT A - TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
TRST NOVI-YORK, via Patraso in Palermo, odhod 3-krat na mesec. %j*ST—NOVI-ORLEANS, via Patraso in Palermo, odhod vsaki mesec.
TRST BUENOS-AIRES, via Almeria, Cadix, Las-Palmas, Rio de Janeiro, Santos ali Montevideo, odhod vsaki mesec.
Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi r • n inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trstu, ulica Molin Plocolo St. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
r
i
I
■
NOVO POGREBNO PODJETJE
v Trstu, ul. Vincenzo Bellini 13, telefon 1402
>1
tik cerkve sv. Antona novega
Bogato preskrbljeno z najlepšo in vso pogrebno opravo. Mrtvaški vozovi na izbero, za prireditev vsakovrstnih pogrebov.
Lastna lzdelovalnica In zaloga vencev ln raznih cvetlic Itd.
Prodaja vsakovrstnih predmetov mrtvaSke stroke. Zaloga voSčonlh sveč. z lastno tovarno. — Prodaja na debelo in na drobno Sprejema naročila za prirejanje pogrebov na deže.o ln v Inozemstvo.
VODSTVO.
J


.TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA1
registre ana zadruga z omejenim porošt om.

Piazza de 11 a Caserma št. 2, I. n.
(Vhod po glavnih stopnicah).
- TRST — V lastni hiši.
TELEFON it. 952.
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
mr 4V|o
Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. \ laga se lahko po 1 K.
Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/n—6°/0, na menjice po 0°/o, na za_ stave po 5l/2 in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru.
Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Ima najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirje, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje naaja štediti svojo deco.
^w\\v\\\\v Poštno-hranilnični račun 816 004. mmmmmaimftmmt


Vesna.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo
dobroznano žganjarno
v ulici Miramar I , nasproti kolodvora južne železnice kjer toči najpristuejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje.
Ferdinand Pečenko.
—Pekarna i sladščičarna ——
Josip Pahor ■ Trst
ulica Madonrvina št. 39.
ima na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan
svež kruh lastnega izdelka, vsakovrstno moko, raznovrstne sladsčice in izdeluje najboljše biš-kote. — Sprejema naročila za torte, pince, potice itd., ter postreže na dom. Priporoča se za Velikonočna pecila.	Telefon št. 1190.
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
JOSIP STANTIČ
Zalagatclj c. kr. redarstvom) straže, t*. kr. glavnega carinskega urada in skladišč e kr. priv. lloyd orož. c. kr. llnančne st.aže v Trstu, Kopru in l'ui,ju.
TRST. -- Ul. Rosario st. 2. — TRST.
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, g?spe in otroke.
Prodaja nioliša vošfiilo (is) G. in I.
Velika izbera Galosch
-----Cene nizke.----
— Postrežba točna. —
Člani „N. D. 0“ ! Pozor !
V trgovini jestvinami
ANTON ŽERJAL, v ilica BELVEDERE št 3.
in v Fdijalki A. ŽERJAL, v ul. Commerciale št. 18. dobite vsi K I — blaga zaston|
ako nakupite za K 5«.— blaga. Na zahtevo pošlje blago na dom.
Telefon št. 699.	__________Telefon št. 699.
taščo las.
imenuje se izvleček iz rastlin in drugih naravnih snovi. Izkazala se je kot edino res uspešno sredstvo •	- «ouu ms. Uspeh zanesljiv že po kratki uporabi iste tudi na- največji
lri Zastareli pleši. — Spričevala uglednih in znamenitih oseb na razpolago
■—	Cena steklenici od IOO gr. K 1*50. i ..—'i
Dobiva se pri založniku :
»S. ŠKRINJAR, Trst, ul. Solitario 25.
■u mm	kemično pripravljena tekočina radikalno za
IVOrana iztrebljenje mrčes (osobito stenic) je povsem
__ neškodljivo zdravlju in opravi.
Vsestransko priznavanje in mnogobrojna spričevala (hotelirjev^, vojaških oblastih itd. itd.) dokazujejo izbornost „MORANE“.
Cena steklenici od IOO gr. 50 vin.
Dobiva se po večjih mirodilnicah.	^
VINKO SKERK
PEKARNA in -SLADClČARNA
TRST, ul. Acguedotto 15, podružnica ul. Miramare 9.
V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov, biškote in posebno pa specijaliteto za čaj. — Dobi. se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po najnižji ceni.
Spoštovanjem VINKO SKERK.
Delavci!
Če hočete dobiti kozaree dobrega in cenega vina vstopite v
VINOTOČ
ulica del Vento 20. (vogal ulice Gu«rdia )
Prepričajte se, da četrt najboljega vina stane le 14 st., na dom po 12 stot. Za obilep obisk se priporoča
________________JOŽE LEBAN.
: pekarna jlflreule :
v Rojanu, ulica Montorsino št. 7
ima na razpolago
0 vedno svež kruh o
in vsakovrstne najfiinejše sladščice.
Sprejema naročila.

Filip Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v Jesenicah pri Omišn
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1406)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne
„A11’ Adria“ ul. Nuova štv. 11 in „Ai fratelli dalmati“ ulici Zudecche štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst.
Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel
pekarno in sladščičarno
Čampo Belvedere št. 2
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd.
Udan Filip Trobec.
Podpisani naznanja članom „N. D. 0“, da je v ulici del Solitario št. 3 odprl svojo
GOSTILNO
„AL CASTELLO Dl DOBNBEBG”
kjer toči najboljša vipavska, izborna Istrska in najfinejša desertna vina, in ima poleg tega vedno na razpolago gorka in mrzla jedila. Postrežba točna in cene zmerne.
Za obilni obisk se priporoča vdani
R. Lužnik,
L


Slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0.“ priporoča podpisani svojo dobro-znano
»Kavarno Universo"
na trgu della Caserma št. 1, tik „Narodnega 'doma1', kjer ima na razpolago najfinejše likerje ter tukajšnje in zunanje slovenske, italijanske in nemške časnike, kakor tudi najboljše ilu-strovane revije.
Za obilni obisk se priporoča vdani
Fran Bojc.
Uljudno naznanjamo da smo otvorili popolnoma novo urejeno
trgovino izgotovljenih oblek za :: gospe, gospode in otroke
ter zagotavljamo točno in solidno postrežbo, kakor tudi najnižje stalne cene. Priporočamo se najodličnejšim spoštovanjem
Bohinec & Co. - Trst
Via delle Torri štv. 2
(za crkvljc sv. Antona novega.}.
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki izbor vsakovrstnih najiiuejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano
Sostllno s krasnim vrtom
: J Ml ritmi":
v ulici Stadion štv. 19, kjer toči kraški teran prve vrste, najboljše istrsko belo in črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dre-herjevo pivo ter more poslužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno za delavce.
Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan.
Člani „N. D. 0.“
dobe 2 °/o popuste, ako nakupujejo v trgovini jestvin
JOSIP LUIN
ulica Giacinto Gallina št. 6.
Pekarna
Valentin Kukanja
vogal ul. Molin a Vento in Gastaldi
Ima na razpolago
- - vedno svež kruh - -
in vsakovrstne sladščice.
jfllojz povh, urar
s pridelano delavnico
Trst - Via del Rivo št. 26 - Trst
Izvršuje vsako popravljanje žepnih in stenskih nr kakor tudi vsako zlatarsko in dragulj atsko delo po najzmernejih cenah.
Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje.
•V* Slovensko podjetje I TKI
Podpisani priporoča svojo
GOSTILNO
t ul. delimrin 658
kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili.
G. Babič.
Civilna in vojaška krojačnica
Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško
—	obrt. —
Odlikovan dne 5. aprila 1 906.
v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in v Bruxelles-u z največo odliko »GRAND PRIX“ diplomo.
Naročbe se Izvršujejo točno In se dostavljajo na dom
August Štular.
TRST, vla delle Poste 12. I. nadst.
(nasproti Smolarsove papirnice.
Civilna in vojaška krojačnica
Pavel Pestotnik
Trst — ul. Farneto št. 46 — Trst
se priporoča
slavnemu občinstvu in posebno članom
„N. 0. 0.“
Cene najnižje. - Delo solidno. - Postrežba
—	točna. —
Na novo vrejena
1 Pekarna Karol Trošt'
TRST, - Čampo S, Giacomo št, 20, • TP
(nasproti cerkve sv. Jakoba) ima na razpolago vedno svež kruh, vsa|ji vrstne sladščice, čokolado itd., kakor najfinejše likerje.
Gostilno društvu Jadrni
ulica S. Marco št. 17.
toči najboljša
vipavska
in istrska vina
Gorka In mrzla jedila so ve^
na razpolago, kakor tudi sloveni časopisi. — Najnovejše avtomati^ orgije, katere svirajo izbrane slov^ ske komade.
Postrežba točna.
«w Cene zmerne.
Za dobrohotni obipk se priporo«9
Odbor	krčmar
društva „Jadran“	Vinko Kante^
IVAN KOŠMERU IVANOV
priporoča svojo
TRGOVINO Z JESTVINAMI
v ROJANU, ul Moutoisino št. 7• ]g kjer ima na razpolago vsakovrstne koloni)®
In druge Jestvine, kakor tudi razne deli* teše, najboljša vina in pivo v buteljkah.
** Usi Slovenci v slovensko trgovino!1
V. DOBAUSCHEK
TRST, ul. Giosue Carducci 11 (prej ul. Torrente), TRST.
Zaloia izptOTljBiib oblet ii perila za moške it dečke.
/
03
bc
to
■O
o
£
>-
a
>
o
c
o
c
>
0)
c
Q
Vporabite priliko!
Da razprodam svojo obilno zalogo, sem o priliki Binkodt11 praznikov občutno znižal ceno blaga.	. •
Kdor se hoče lepo in ceno obleči, naj se zglasi v moji trgovl
Moderne moške obleke,.......................K 16 — do K
črne moške obleke na izbero.................„ 14-—
Obleke za dečke na izbero..................... 12' —
Moški	jopiči	iz	bombaževine, ki se dajo prati	.	.	,,	2	80
‘	iz	boljšega blaga	. . . ........... 7—
„	„	iz	Alpagasa, črni	in modri	.	.	.	.	„	6	—
Črne moške	hlače, za delavce,	1.............„	2	50
Volnene moške hlače ...................... • »	4'—
Hlače za dečke..............................„	1 20
Volneni površniki za moške.................... 18
Močne delavske srajce.......................... 1'50
60-'
2(K
/K
11"'
5"'
20''
k'
40"'
3"'
Poleg tega velika izbera vsakovrstnih oblačilnih predmetov ^ moške in dečke po jako ugodnih cenah, mali kostimi, bele in P'5®«,
nnmlnin UlnMn mnmnninn Avrrntnilri rrnnrvetmlri nanl*.*D'
srajce, maje, spodnje .hlače, nogavice, ovratniki zapestniki, napr.-° kravate, naramnice, žepne rute, črni klobuki in moške kape.
Lastna krojačnica, — Izgotovljajo se obleke po meri,
Govori se slovensko.
O
Delniška glavnica
K 10,000.000
Telefon 19-95.
: OSREDNJA BANKA Jf ČEŠKIH HRANILNIC
Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3.
vloge na knjižice.	Premijene vloge
MENJALNICA. — BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije.
0
Vlog okoli:
K 100,000.000
Naslov za brz.: SPOR03ANKA*
0
KUPUJE IN PRODAJA
VHE DNOSTNE PflPlHtlE
(RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISJs/IA, PRIJO RlTETE, DELNICE, SREČRE 1. t. d.)
~~ VALUTE IJN DEVIZE------------
PRED UJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
• Uradne ure ; 9 — 12
-JADRANSKA BANKA v TRSTU
Via della Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje)
EskoniDt menic In inkaso, Dorzna "
S AFE - DEP 0$IT§
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
2-30 — 5.30. — Brzojavi: „JAD BANSKA" — Tr.t. —
J 11 O VLOGE NA KNJIŽICE.
jč 4 O — tekoči in žiro račun —
'	VLOŽENI DENAR OBRESTUJE
SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.-------------
Telefon: 1463 in 793.	.-.—
S Restavraoija, S Trst — Grarjd Hotel BftkKftN — Trst = S Kavarna, S
r-ann vmurnp	1	T	^	I	CCHC ZUieme
cene zmerne