^bvoJzjCu v VJ&o\iiv lihtji vsak četrtek • Posamezna itevilka stane Din 1*50 ^•loletna naročnina Din 35‘— ■ Čekovni račun: »Straža v viharja", Ljubljana, it. 16.790 Ljubljana, 23. marca 1939 SVOBODA ZNANOSTI IN DOGME Večina znanstvenih panog pri svojih razlivanjih sploh ne zadeva ob dogme in mo-pač pa se lahko srečata n. pr. filozofija, ^avoslevje, pravna filozofija, medicina tu 'a tam z dogmo in moralo. Ob takem srečanju '*i se znanstveniki zavedajo, da Cerkev ni *®*anuselno postavila znamenja in kažipota a Poti do resnice. , To nikakor ni »podreditev univemze katol. ^Smatiičnosti«, s tem še nikakor ne priznava-Tj0 cerkvi izključno pravico urejati celokupno 'v*j®nje družbe, kakor piše »Naša misel« z 16. marca. Da so se »znanstvene in znansrbveno-filo-^ke fakultete osvobodile vseh dogmatičnih in da »priznavajo kot absolutno avto-ft«to samo tisto, kar ustreza razumu in iz-®®tveni resničnosti«, da nadalje »empirično j^Ustvo in razum določata obseg in vsebino J^evanja na teh fakultetah«, da se pa na r^gi strani na teološki fakulteti ne uporablja znanstvena metoda raziskovanja, ampak obravnavajo de duktivno in nekr i-J^no vprašanje razodetja in verske dogma-Jj^osti«, ta trditev sama kaže, kako neznan-k ^a in nekritična da je in da ne sloni ne 4 izkustvu, ne na razumu«. Znanstvene fakultete so se osvobodile dog-^^nih spon? Da! zavrgle so studence žive ^*e> ki prihajajo iz razodetja, a vkovale 0 se‘v druge nevidne in neizre-v*ne dogme, ki niso dokazane ne r 'zkustvu ne po razumu. — Take so; . Človeški um je suvereni in edini sodnik Vice. «2. Znanstvenik ni vezan ne na božjo ne na ^e&ko avtoriteto, k, • Absolutno veljavnih etičnih zakonov ni; ^ an)a etika je nastala na podlagi tradicije ^obodnega človeškega hotenja, b*• Vrhovni kriterij za etične vrednote ni in Človeška umna narava, ampak korist ,e8a. 'e. naroda ali lastna korist ali kaj dru- • Religije so človeškega izvora in snako- med seboj; ^' Ves svet je zaključeno kraljestvo tizikal-■r ^mičnih sil, kamor ne more posegati izletna sila. ^ • Izvor človeka je zgoJj problem biologije; ^u^evnost se da izvajati iz osnovnih Takih »dogem« bi našteli lahko še več. a teološki fakulteti se obravnava vpra- * razodetja »deduktivno in n e kri* Izdaja: Konzorcij „Straie ▼ viharju" (A. Tepež) • Urejuje: L. Klauž Uredniitvo in uprava : Ljubljana, Miklošičeva 5 • Tisk Jugoslovanske tiskarne (K. Čeč) Leto V — Številka 23 tič no«; oči vidno naj to pomeni: razodetje se izvaja zgolj iz nedokazanih virov ali trditev, ne pa po izkustvu, ne umsko! Toda ta trditev ne spada v »svobodno znanost«, ker piše in zatrjuje brez virov, brez dokazov ibrez poznanja predmeta. Prav vprašanje razodetja se obravnava v teologiji z zgodovinsko, filozofsko, psihološko in primerjalno metodo, pri čemer razodetje kot tako sploh nima vloge. Izkustvo izvoljencev, razum, zgodovinsko raziskovanje itd., so prav osnova utemeljitve razodetja. »iNaša misel« citira v dokaz svoje teze, da si vera in znanost nasprotujeta, Espelktorskega in Čapika: toda dokaz s tem ni postal veljaven. Espektorski na citiranem mestu govori samo o različni metodi, o različni osnovi resnice v veri in znanosti, s tem 5e ni dokazano, da si morata biti nasprotni. Masarykova trditev, da podajata posvetna fakulteta na eni strani in teološka fakulteta na drugi dva svetovna nazora, ki se ločita med seboj po metodi, nauku in smotru, kaže samo, kako daleč je zapadel Masaryk vplivom in zmotam framasonstva in liberalizma. iNjegova obrazložba, da sta za znanost izkustvo in razum vir vsega spoznavanja, da pa teologija proglaša razodetje in cerkv. avtoriteto za izvor pravilnega spoznavanja, je prevara, ker vzibuja videz, kot bi znanost in Cer->kev za isto področje imela Tazlične vire 6po-/znajvamja in kot bi Cerkev hotela tudi za naravoslovje, filozofijo, medicino itd. najti v razodetju spoznave! Saj gre vendar za nravno-versko področje in preden Cerkev iz božjih iknjig jemlje svoje dokaze, utemeljuje z isto metodo in istimi spoznavnimi sredstvi dejstvo razodetja kakor druge znanosti. Napačna je nadalje Masarykova opredelitev znanosti. Ni namreč res, da sta za znanost izkustvo in razum vir vsega spoznavanja; kot bi znanost izključila druge vire (avtoriteto) izveš tnosti. Na čem n. pr. sloni zgodovinska znanost? Na našem izkustvu in razumu? Če pa le na izkustvu in razumu prii^in pisateljev, potem bi to bila znanost zanje ne pa za n a s. Znanost mora izvajati sistematično svoje izsledke iz izvestnih počel in spoznav: to je pravi pogoj zmanostL Ni pa treba, da so ta počela in te osnovne spoznave vsakemu, ki se s katerokoli panogo peča, tudi razvidne. Saj 6loni vendar vsaka znanost na dognanjih druge tznanosti. Zato je tudi teologija, ki se opira na zgodovinske in umske dokaze dejstva božjega razodetja, prava zna- nost. Ne! Znanost in vera nista v nikakem nasprotju, če se pravilno pojmujeta! Masary-kove trditve so v tem oziru blodne in zmotne. Zadnji in pravi cilj znanosti je sinteza. Zadnji cilj vsake znanstvene stroke je, da tzaiokroži posamne rezultate v skupno sintezo in nudi na ta način filozofiji osnove za pravilni svetovni naizor. Saj vendar ne preiskujemo hroščev zgolj hroščem na ljubo in ne kristalov zaradi kristalov, ampak da v snovanju narave zasledimo zakone, smisel, izvor in cilj vsega dogajanja. Kdor bi se zakopal tako docela v svojo specialno stroko, da bi ne dvignil nikdar oči višje in skušal spoznati zadnje zakone vsega, bi zgrešil ibistvo znanosti. Pravo sintezo in povezanost, torej univerzalnost more znanosti nuditi edino le krščanstvo, to pa praiv zaradi svoje neizpodbitne zakoreninjenosti v versko naravnih dogmah. Te Danainja številka vsebuje: Pismo iz Bratislave O smotrnosti Univerza Zgodovinska seja francoske-ga parlamenta nudijo edino zanesljivo resnico v temeljnih vprašanjih človeške problematike in iz tega razgledišča je razgled prost na vse strani. Daj mi »eno samo trdno točko na tem svetu in dvignil ga bom iz njegovih osi«, je dejal baje Arhimed. Mi pravimo: v kraljestvu duha ®o tako oporišče dogme.- Človek dobi v njih trdno oporo, brez katere ravno v najvažnejših vprašanjih zgubi pravo orientacijo. IZJAVA AKADEMIKOV ALEKSANDROVE UNIVERZE V LJUBLJANI Težak svetovno-politični položaj, v katerem se je preko noči znaiel ves svet, posebno mali narodi, nas je združil v enoten akademski narodni blok, da s tem dokažemo svojo neomajno narodno in državno zavest, \ Združeni akademiki Aleksandrove univerze stojimo na stališču, da je edino močna, na podlagi enakosti narodnih pravic Slovencev, Hrvatov in Srbov urejena Jugoslavija izključni okvir, v katerem moremo in hočemo živeti svoje narodno in državno življenje. V tem trenutku združena slovenska akademska mladina Aleksandrove univerze slovesno izjavlja, da se v interesu narodne solidarnosti odreka vsem medsebojnim trenjem. V Ljubljani, 16. marca 1939. SKAD Danica, DSKA Savica, JNAK Edinstvo, Slovenski klub, JNAD Jugoslavija, AK Straža, AKD Kladivo, SKAD Zarja. Na obzorjih korporativizma (Dalje.) Kaj pravi o korporativizmu in o vlogi države pariška »Republique«. »V socialni borbi je naloga države: razsojati. V gospodarskem življenju je njena naloga, da se pred svojimi ukrepi posvetuje s korporacijami. Korporacija mora postati druga upravna razdelitev, osnovana na gospodarskih interesih določene kategorije, kakor je upravno okrožje (departement), upravna razdelitev, osnovana na skupnem življenju na določenem ozemlja. Toda, kako jo organizirati? Katere funkcije ji začrtati? Navada je, da se na ta vprašanja odgovarja z obrazci. Izognimo se tej metodi in pokažimo na malem primeru to, kar je francoski zakonodajalec že storil v smeri organizacije določene profesije. Ena industrija je z odlokom dne 25. maja 1938 dobila zakonito profesionalno organizacijo. Mi smo o tem govorili ob času v našem gospodarskem razgledniku. To je industrija morskega ribarstva, industrija, okorna in priprosta. Kot povsod, tako so tudi v tej industriji podjetniki in delavci. Dolgo je ta industrija trpela zaradi svoje neorganiziranosti. Ladje so odhajale in se vračale brez reda. Bila je anarhija: včasih jih je bilo preveč na lovu, včasih premalo. Zaradi tega je ibil trg spačen. Cene so se dvigale in padale čezmerno. Tako so bili žrtve tega nereda vsi: posestniki ladij, ribiči, kousumenti. (Nadaljevanje s 1. strani.) Pomanjkanje organizacije v tej industriji, nedostajanje zveze med njo in industrijo konzerv, je preprečevalo možnost določitve zaslužene odmene za prve in dokončnih proizvajalnih stroškov druge. S številnimi motnjami, štrajki, izprtji, so ribiči, posestniki ladij in industrijci še večali n ©prilike tega položaja. Končno so se odločili, da organizirajo svojo kategorijo. Lep zgled konstruktivnega duha. Ustanovili so se »ribarski odbori«. Sestavljeni so iz delegatov ribičev, posestnikov ladij in, v različnih kombinacijah, z zastopniki ene ali dveh 'dopolnilnih industrij. Ta organizacija je bila spontana. Zakonodajalcu ni bilo treba drugega kot da jo uzakoni in da opredeli, da bodo odločbe teh »ribarskih komitejev« imele veljavo za vse ribiče, posestnike ladij, industrijce in trgovce. Zakonodajalec je tem korporativnim odločbam podelil moč zakona. > In kljub temu malemu posegu, kako daleč so podobne organizacije od klasičnega liberalizma in razredne borbe. Država se je posvetila dokončni organizaciji te spontane poklicne zveze. Ustanovila je en »Osrednji ribarski odbor«, ki vzporeja odliočbe, skupne vsej kategoriji. Rezultat tega je bila racionalizacija morskega riibarstva, koristna vsem členom vse kategorije in obenem konsumentom. Pa bo kdo rekel: »Ti mali korporativni parlamenti lahko zagrešijo zlorabe«. Ne, kajti zakon je predvidel v tem primeru intervencijo ministra trgovske mornarice. Treba si je predstavljati državo, postavljeno nasproti podobno organizirani profesiji in nasproti anarhični profesiji. V prvem primeru ima država jasno sliko in lahko poseže ob polnem poznanju sporne stvari. Nasproti drugi pa je razorožena. V primeru socialnega spora bo država zaradi organiziranosti kategorije lahko izrekla neposredne in lažje pravične razsodbe, ker bo lahko točno predvidela njihove odmere. V pogledu na anarhično profesijo pa tava in je skoraj brez moči. Recdmo, da bi vse gospodarske kategorije in poklici v Franciji bili organizirani po tem vzoru. Država, neposredno v odnosih z osrednjimi korporativnimi odbori vsake kategorije, kot je s šefi administrativnih področij, bi imela bolj jasno sliko vse gospodarske kompleksnosti. Lahko bi koristno posegala v smeri, da bi našla solucije problemov, ki zadevajo narodno-igospodarsko celoto. Enako kot bdi nad »ribarskimi odbori« avtoriteta ministra trgovske mornarice, bi na vrhu piramide »Nacionalnih korporativnih odborov« bila suverena država. Brez dvoma pridigujem revolucijo? Čemu imeti strah pred besedami? Ali ni ta revolucija učinkovito upisana v stvarnost, ki je na pohodu? Tako gleda na korporativizem eden intelektualnih stebrov francoskega radikalizma, o katerem pravijo, da je »v naš čas podaljšana francoska revolucija«. Pa naj bi se korporativizma sramovali ali strašili mi, ki se štejemo v vrste katoličanov, katerim je sodobni svet, ki ga imperativ dejanskega družabno-gospo-darskega razvoja vodi naravnost v nujnost korporativizma, dolžan hvalo za sociološko, pravno in gospodarsko-teoretično izoblikovanje korporativne zamisli. Koga naj se bojimo? Zaostalega vulgarnega liberaLLzma? ali morda zastarelega socializma, ki se s poslednjimi vzdihi poslavlja s tega sveta, potem ko je v več kot šestdesetih letih svojega tavanja dokazal nesposobnost, da da družabnemu življenju bolj stvarno obliko, kot mu jo je zmogel njegov duhovni oče, liberalizem? Ali morda iz odpora proti totalitarnemu fašizmu? Zakaj neki? Ali ni jasno kot beli dan, da sta kljub fašističnemu prevzemu delnega korporativizma fašizem in korporativizem dve stvari iz različnih življenjskih kategorij? Adi morda celo zaradi kake prazne želje po originalnosti onih, ki se ne bojijo toliko zamisli kot take, kakor njenega imena? Ne, preslabi so vsi ti pomisleki, prešibke vse te fronte. Korporativizem se pred njimi več 'ne ustavlja. S p s ihol ošk o-opor t unis t ičnim i barikadami se ne bori, vedno pa je pripravljen na resno razpravljanje z orožjem logike in stvarnosti. In to željo izražamo ob koncu: da bi tudi pri nas družabno- in gospodarsko-obnovitvene debate po vzgledu Francije stopile na višji nivo znanstvenega razpravljanja in — pri-proste življenjske logike, kajti kljub visokemu obzidju znanstvene metode sta priprosta pamet in znanstveni zaključki najbližji sestri. Od Hegla do Marxa (Konec.) Nedel/ske misli Na tiho nedeljo. Nedeljski odstavek iz evangelija (Jan 8, 46—59) nam prikazuje Jezusa o ostri debati z Judi. Judje se trdovratno ustavljajo, da bi ga sprejeli kot preroka, kaj šele za Sina božjega. Jezus ima na svoji strani dovolj dokazov: čudeže, so. pismo stare zaveze, svoje življenje. »Kdo izmed vas mi more dokazati greh?«. Toda vsi dokazi se odbijejo ob zakrknjenih srcih Judov. Judje se branijo s sofizmi. Ostra logika Jezusovih stavkov jih sproti razbija. Ko Judom nič več ne ostane, pograbijo kamne, da bi jih vanj vrgli. Če bi bila vera samo božja milost, bi Judje morali vero sprejeti. Saj so je dobili več kot zadosti. Bili so izvoljeno ljudstvo in Bog jih je naravnost obsipal z naklonjenostjo. Da so Judje kljub temu ostali neverni, je morala biti krivda v pomanjkanju njihovega sodelovanja. Sodelovati bi morala razum in volja. Kar se razuma tiče, tudi ne bi bilo težav. Jezus ni zahteval slepe vere. Saj se je vedno skliceval na dokaze, ki so bili dovolj prepričevalni. Toda Judje so imeli stalno predsodke in te predsodke so imeli rajši kot stvarno presojanje. Volja se je branila odkritega priznanja. Tu je psiho- logija judovske nevere. — Judom ni šlo za mirno in stvarno priznanje. Zato so proti Jezusovim dokazom zlobno navajali svoje sofizme in ko je Jezus ovrgel njihovo' dokazno moč, so segli po zadnjem dokazu, ki ga ni narekoval razum, ampak volja. Zadnji dokaz volje pa je pest, kamen, nasilje, križ. Vedno bolj se bližamo o cerkvenem letu velikemu tednu. Premišljevali bomo skrivnost Odrešenikovega trpljenja. Čim bolj stopi pred nas iz svetega pisma zajeta veličina Jezusove osebnosti, tem bolj koristno bo za nas premišljevanje Jezusovega trpljenja. Cerkev je deležna iste usode kot jo je imel Kristus. Neverni se ne borijo proti njej z umskimi dokazi. Tu bi bila stvar lahka. A neverniki se borijo proti cerkvi s predsodki, ki so zaviti v sofizme. In kadar sofizmi odpovedo, sežejo po zadnjem sredstvu, ki ni dokaz, ampak nasilje. Mi pa hočemo sprejeti Jezusa brez predsodkov. Če mi v svojem sodelovanju ne bomo odrekli, tudi Bog ne bo odrekel milosti^ ki je za vero ]>oirebna. Saj pravi: vsi se bodo dali Bogu poučiti. Resno hočemo premisliti Jezusove besede: »Če kdo moj nauk spolni, vekomaj ne bo videl smrti.« »Straža« fioče vscdramltl vse slovenske katoliške sile. Zato /o podprite! Pa recimo, da se vesoljstvo dialektično razvija, kdo nam jamči, da je ta razvoj smiseln in človeku v prid? Kdo je tako čudovito uredil svetovje, da bo samo po sebi prineslo človeštvu končno raj na zemlji? Tudi tu je Marx brez premisleka pripisal materiji to, kar je Hegel trdil o duhu. Zanj je bil seveda razvoj racionalen, smotren, saj se razvija nekaj racionalnega, idejnega, umskega. Marx pa je idealizem prevrgel v materializem. ‘Razvija se ilepa, brezumna snov. Mar ne bo potem tudi njen razvoj slep, brezumen, nesmiseln? Marx je očital Hegelu abstrakcije. Toda kaj je njegov »delavski razred« drugega, kakor je postvarjena abstrakcija? Marx ima prav, da proti vulgarnemu materializmu poudarja svobodno voljo. Kako naj sicer delavce navduši za prevrat, ako bi učil, da sta kapitalist in delavec oba determinirana in da sedanjega stanja človek ne more prav nič izpremeniti, razen kolikor se sam nujno izpreminja? Toda ta nazor je v materializmu tako nedosleden, da je Marx pač edini, ki ga je izrečno učil. Kaj pa je v človeku svobodno? Duh, odgovarja marxizem. Toda kaj je duh? Nekaj, kar izvira iz snovi, višek njenega razvoja, posebna višjeredna energija. Toda če snov ni svobodna, kako naj bo svobodno to, kar iz nje izvira in je neprestano od nje odvisno? Ako niso svobodne barve, kako naj bo svobden iz njih izvirajoči lik, slika? Ako ni svobodna palica, bo mar svobodna njena senca? Ni čudno, da nekateri sodobni ruski filozofi skušajo snovi sami pripisovati svobodo. „ldeie — od svit gospodarskih razmer" Marxu so vera, filozofija in sploh vsi nazori »nadstavba« tvamega sveta, odsvit gospodarskih Tazmer v človeških glavah. Ideja je vedno nekaj drugotnega, nujno izvirajočega iz tvarnih odnosov. Kakšno gospodarstvo, takšni nazori. Toda Marx se je pozabil vprašati v kakšni družbi se je porodil njegov lastni nazor. Če bi se bil to vprašal, bi si moral odgovoriti, da raT toliko namreč, kolikor marksizem praktično izvedejo, toliko ga teoretično pobijejo, ker * vsakim svojim uspehom dokazujejo, da vendaJ' le ideje — v tem primeru Marxove ideje vodijo svet, in da se gospodarski odnosi raV' najo po človeških zamislih, dočim istočasno načelno zanikajo. Marksistični družabni red j® bil prej zamisel, kakor stvarnost, marksisti^01 nazor pa, ki ta red utemeljuje, uči, da je stvar' nost vedno prej kakor zamisel. Se najpamej' nejši sklep, ki ga je mogoče iz tega nasprotj* izvesti, bi bil: marksistična zamisel torej ne bo nikoli stvarnost. Marksizem in krifansiva Kaj pa marksizem in krščanstvo? O kak* spravi seveda ni govora. Krščanstvo poz#* duha in tvar in daje prvenstvo duhu, mark*1' zem je dosledno in načelno materialističen Duh, ki o njem govori, je proizvod snov*' Marksizem je načelno ateističen in protiver ski. Religija mu je samo idejni odsvit kriv#' nih gospodarskih razmer. Temeljna knščansk* zapoved je ljubezen do bližnjega, komunist#' na pa razredni boj. Res bo ta 'boj preneha« toda ne prej, dokler ne izgine tudi religij* Krščanstvo je iskreno in obsoja laž, mafks^ zem je zahrbten. Če mu kaže, ponuja rok^1 potem pa brije norce iz naivnežev, ki so *#tt šli na limanice. Krščanstvu je sveta vsaka P0' samezna človeška osebnost in v nekem smis|u zadnji cilj, maksizem postvarja abstrakciji »delavski razred« in ji žrtvuje resnične lja®*" Med obema nazoroma je možen samo boj #* življenje in smrt. Karl M a r x , Oeuvres philo6ophtques, Pariš — Karl Marx, F, Engels, Etudes philosop*11’ ques, Pariš 1935. — A. Comu, Karl Marx, ct 1 oeuvre, Para 1934. — A C o r n u, Moses Hess la gauche hčgelienne, Pariš 1934. — N. Berdiaj Wahrheit und Luge des Kommunismus, Luzern 1^7 — F. Mauriac etc., Le communistne et le« Chr*' tieos, Pariš 1937. — P. V i g n a u x , Le ressort de 1 dialectique marxiste: 1'alienation; (La Vie intellectueU*J 25. februar 1937). — P. Bairbier, La formatioo . Karl Marx (ibid.). — P. Lansberg, Marx et 1 problžme de 1’homme (ibid. 10. juli 1937). — A. U "S, n i č n i k, Dialektični materializem (N^ša pot a*H' Ljubljana 1938. nam s svojo smotrno ureditvijo, ^ se ob globljem spoznanju njenega snovaflr razodeva na vsak korak, jasno odseva podo^ in svetlobo božjega Duha, ki je vesoljstvo ,0 naravo smotrno uredil in postavil zakone s10^ traega delovanja in razvijanja. Kaj je smotrnost? O smotrnosti vorimo tedaj, če kako razumno bitje sp0’2*' kak vreden smoter (cilj) in uporablja določ^ sredstva za njegovo dosego. — Tudi pri Pr rodnih pojavih govorimo o smotrnosti v t smislu, da tudi prirodni pojavi stremijo za ločnim ciljem, ki jim ga je postavilo razu1#^ bitje (Bog), dasi sami ne spoznavajo cilj®- «, Takšno smotrnost, ki biva v stvareh, prir nih pojavih, pripravah in medsebojnih vih, ne da bi za določenim ciljem strem® stvari ali pojavi ta cilj spoznavali, imenuj®*® stremi j i v o s t. — O pravi smotrnosti ls^ tmosti v ožjem, pomenu) pa govorimo ta.kr® kadar kakšno umno bitje cilj postavi. * spoznava vrednega stremljenja in ga hoČ« a seči z izbranimi sredstvi. — Žival tudi ,u za svojim glavnim ciljem, da ohrani vrsto t se plodi), ne da bi ta svoj cilj spoznavala1®^ zavedala smotrnosti dejanj, ki jo vodijo^ cilja. Žival mora brez spoznanja in brez v_ izpolniti svoj cilj, ki pa ga ne dosega marveč nujno in smotrno, ker je njena nar v to usmerjena. To je smotrnost v širše® LIVADI! SSM anion nono gaga 23. marca 1939 97 »STRAŽA V VIHARJU« A osrednja stavba na Kongresnem trgu, D akademska menza, B univerzitetna knjižnica, E strojni institut, C Jegličev akademski dom, F rudarski institut. Če se nanaša na kak cilj cel sklop (sistem) •bemljivih in smotrnih dejanj, govorimo o z a - k o n i t o s t i. Pogled v naravo nam kaže vsepovsod red, Sm,(>trnost, zakonitost. Vsaka rastlina uspeva ^ soncu in dežju. Grški filozof Demokrit ® Abdere (5. stol. pr. Kr.), je sklepal po svojin materialističnem nazoru takole: 2ito raste, ker dežuje, toda ne dežuje, da bi žito rastlo; ®ežuje le zaradi tega, ker postanejo vodni hlapi v zraku pretežki in padajo v obliki kap- na zemljo. Po njegovem naziranju je vse Rajanje na svetu zgolj mehanična nuj-?°®t in ima svet le videz smotrne ureditve, *er vse nesmotrno propade. Tako nastane končno po mnogih neuspelih poizkusih srečno nekaj primernega, kar se ohrani in izgleda httotrno. — Po tem Demokritovem nazoru to-|e) ne bi smeli govoriti o smotrnosti, marveč e o koristnosti. Ni n. pr. cilj, marveč •Žolj slučajna korist oči in ušes, da vidimo in dišimo ... Smotrnost v naravi se sicer na •Plašno priznava, vendar se naglaša, da je na* •kla le slučajno in ni bila namenoma vložena vPrirodno dogajanje. Tako se hoče materialist ,V|Pričo očitne in" neovržene smotrnosti izogniti bujnemu logičnemu sklepu — priznanju naj-^jega razumnega bitja — Boga Stvarnika, ki le v ustvarjeni svet položil idejo smotrnosti, da 5e po njej nezavestno in nehotno ravna in do-Sega postavljeni, koristni cilj. Kaj koristnega, določenemu smotru ustrezajočega lahko nastane tudi slučajno. Pri gibanju iZemeljske skorje so nastale jame, ki jih pračlovek uporabljal za bivališče. Dvignili *° se skalni vrhovi, kamor so postavljali vitezi •yoje nedostopne gradove. Ob požaru lahko Ploha reši hišo. To vse so izredne redkosti — •luč a j i. če pa n. pr. hribolazec, ki je v go-fah zgrešil pot, zagleda končno lesen žlebič, ki Vnjem teče voda, bo sklepal takoj, da je v Nižini človeško bivališče. Ali se ni zmotil v svojem sklepanju? Zleb je lahko nastal iz drevesnega debila, ki so ga gniloba in črvi tako izjedli, da ije nastal žleb in ta se je slučajno tako namestil pod izvirom vode, da teče po njem . .. Tako pač ne bo mislil nihče, ker bi bil tak slučaj nekaj nad vse izrednega, marveč bo sklepal vsakdo na delo človeške roke, ki jo je vodil razum. Zakaj razlikujemo tako ostro med slučajem in namenom? — Če vidimo, da se zelo komplicirani pojavi ponavljajo tisočkrat in neprestano in vselej dosegajo isti koristni uspeh, potem moramo po vsej logični nujnosti spoznati v tem smotrnost. Ne smemo pa vsakega vzroka s pripadajočim učinkom imeti za sredstvo in smoter. Če človek z nezmernim življenjem zapravlja zdravje in premoženje, ali če ttoča potolče poljski pridelek, potem vadimo v tem le nujno posledico določenega vzroka, ne pa smotrnosti. Ni torej že vsak vzrok do svojega učinka v odnosu sredstva do smotra. Po sredi je namreč namen, stremljenje razumnega bitja, ki je začetnik in uravnavalec vsega delovanja.— Kakor ob sliki drevesa ali ptice ne mislimo le na čopič in kakšno slučajno škropljenje barv, marveč sklepamo nujno na razumno delo umetnikovo, enako in še veliko prej moramo iz resničnega drevesa in žive ptice sklepati na najmodrejšega umetnika — Stvarnika. V naravi, tako mrtvi kakor živi, je več ko dovolj primerov smotrnosti, ki pričajo o bivanju božje inteligence in njenem smotrnem uravnavanju vsega prirodnega dogajanja. Ta smotrnost se kaže predvsem v tem, da so pni-roidna itelesa v medsebojni odvisnosti, da si lahko vzdržujejo ravnotežje, se medsebojno podpirajo, izpopolnjujejo in vzdržujejo. V svojem bivanju in delovanju so usmerjene v c e - l oto, pa naj bo ta celota določena vrsta (rod) ali kaka višja, nadrejena enota ali pa vsa narava ali končno vse vesoljstvo (kosmos). ; JegSičev akademski dom ■ , -Kakor imajo Francozi svoj Quartiar latin v t zdrizu in Angleži -svoj Oxford, tako bodo tudi , ^ovenci imeli svojo akademsko četrt, malo i hiiiverzitetno mesto. Glavno poslopje; 1 ^iverzi.tena knjižnica, akadem-■ ^ k a menza, strojni, rudarski, na-Tjv«slovnt, kemični institut; sredi Ned njimi pa Jegličev akademski doml Pravo-“»ao se je započela resna in vztrajna akcija nabiranje fonda in kakor povzamemo iz po- bila občnega zbora, je dobra četrtina prora-^njenih stroškov (3 milijone din) že zbrana. Odbor, ki je to akcijo s tolikim uspehom vodil, zasluži polno priznanje in zaupanje oblasti. Občine, denarni zavodi in posamezniki so kazali toplo razumevanje za to akcijo. Odbor je zaključil v vsej tišini svojo prvo dobo vztrajnega, marljivega dela in se danes predstavlja slovenski javnosti z geslom: Kakor si gradimo Baragovo semenišče za duhovski naraščaj, Slovenski dom za našo prosveto, tako si moramo Slovenci graditi tudi narodno središče za akademski naraščaj! Zdi se nam, da je ta formulacija res posrečena in popol- noma -opravičena: dom z£ najširše ljudske' sloje, dom za duhovni naraščaj, -dom za našo priraščajočo inteligenco! Da, gradili bomo vse tri, istočasno jih bomo gradili in veličastno jih bomo gradili! Da bi se odboru plemeniti načrt prav kmalu uresnčil, naj bi se vsako leto izvršila ve-lepotezna akcija na Jegličev dan, ki ga naj odbor določi: tedaj naj bi po vsej Sloveniji, po vseh društvih, pri vseh kulturnih prireditvah odmevala beseda: ves narod naj vzljubi bodoči Jegličev dom, sleherni človek naj prispeva zanj. Akademiki sami naj ta dan ponesejo to besedo med narod. Tu bodo pač vsa srca edina in -dom bo čez nekaj let že stal! Naša univerza raste Uspešna prizadevanja g. prof. Int. Lobeta V letošnjem letu se bo med drugim gradil tudi aerodinamični in hidrodinamični laboratorij Zavoda za strojništvo. Zgradba bo stala ob Gradaščici, kar je zelo ugodno za preiskavo vodnih turbin, črpalk in merilnih instru- mentov. Laboratorij je oddaljen dobrih pet minut od tehničnega poslopja na Aškerčevi cesti, tako da bo pouk nemoten, ker bo možno v odmoru med dvemi predavanji dospeti v nove laboratorije. Slika kaže, da je zgradba docela moderno zamišljena in bo nudila notranjost dovolj zraka in svetlobe, kar je nujno Čile. Čilska univerza je pravkar izdala štiri štipendije ameriškim študentom v zahvalo za gostoljubnost, ki so je ibili deležni čilski študentje na univerzah USA. Dve od teh štipendij veljajo za letni semester. Znašajo po 900 pesov vsaka, vštevši študijske stroške in stroške potovanja od čilske meje do univerze in povratek. Omenimo ob tej priliki, da šteje čilska univerza med 6000 slušatelji, ki so bili vpisani 1. 1938. več kot 500 inozemcev. Pismo iz Bratislave Tiho teče Donava... Kalni valovi se pehajo in prerivajo drug čez drugega, kakor da se jim mudi nekam daleč, tja za tiste brezkončne ravnice na vzhodu, ki se nad njimi dotika zemlje jasno marčno nebo. Sonce je že nizko. Zdi se, da bo zdaj zdaj padlo prav na sredo reke in voda pod njimi je kakor počasi tekoča kri. Skozi visoke oboke pod mostom tipa previdno parnik in od časa do časa zateglo zatrobi. Po vrveh in vrvicah plapola vse polno zastavic v najrazličnejših barvah, prav na vrhu jambora pa se vije v vetru velik krvavordeč prapor s kljukastim križem. * Stopam mimo palače, kjer je sedež avtonomne slovaške vlade. S pročelja bije ob stene -belo-modro-rdeča zastava in zraven nje divje vihra v vetru druga, rdeča, z belim ščitom v sredi in na ščitu — črni kljukasti križ. Vse mesto je v zastavah. Na vsaki hiši sta po dve: slovaška in poleg nje — s kljukastim križem. Skoraj se mi zdi, da sem v Gradcu in ne v slovaški Bratislavi. * Na ulicah je živahno. Nedelja je in vse hiti ven, kajti večer je topel, čisto pomladanski. Zadevajo se vame s komolci in zdaj pa zdaj me kdo grdo pogleda, češ: kaj ne znaš hoditi? — Jaz sem namreč navajen hoditi po desni, tu so pa vsi — levičarji Seveda drugačni kot naši ljubljanski! (Dalje na ? strani.) 16. marca je imela občni zbor DSKA Savica. Za predsednico je bila izvoljena tov. Frida Jazbec, lil., za podpredsednico tov. Jenčič Jela, fiL, za tajnico tov. Lavrič Ivanka, fil. potrebno pri moderno urejenih raziskovališčih. Načrte za to zgradbo je že v jeseni 1. 1937 zasnoval in vsem potrebam ustrezajoče izvršil inž. arh. Marjan Mušič. V traktu ob Gunduličevi cesti bo nameščen laboratorij za raziskavanje vodnih turbin, črpalk, hidravličnih problemov v vodotokih itd. V traktu ob Gradaščici pa bo nameščen moderno urejen vetrni kainal za raziskavanje zračnih tokov. Oba trakta bo vezal prečni trakt, kjer bo nameščeno preiskuševališče za merilne instrumente, temu pa bo priključen še merilni kanal za tariranje (umerjanje) brzi-comernih vodnih kril in za preizkušanje malih ladijskih modelov. Ta kanal bo ca. 80 m dolg in bo najmoderneje opremljen. Na koncu trakta hidravličnega laboratorija bo nameščeno še preizkuševališče za votlenje (kavitacijo) pri vodnih tokovih v vodnih turbinah, črpalkah itd. Na tem delu bo laboratorij odgovarjajoče dvignjen. Med temi trakti bo obširno dvorišče, ki bo ugodno služilo laboratoriju za pripravljalna dela. Toliko o zgradbi sami. Za realizacijo tega gre vse priznanje in zahvala g. prof. inž. Lobetu, ki je s svojo vztrajnostjo, agilnostjo in nesebičnim in smotrenim delom pripomogel do realizacije načrtov, ki so dragocena pridobitev naše univerze. V letošnjem proračunu se v ta namen nahaja znesek 3,200.000 din, katerega so potrdila vsa merodajna oblastva. Ta znesek je obsežen v 31 milijonski vsoti, ki je odobrena za ljubljansko univerzo. S to institucijo in pa z matično zgradbo ob Aškerčevi cesti, ki se že gradi, bo Zavod za strojništvo dobil vse pogoje za ustanovitev samostojnega popolnega strojnega oddelka na ljubljanski tehniki ter bo uresničena dolgotrajna želja naših tehnikov. Domovinska manifestacija akademske mladine V smislu sklepa, po katerem so se vse slo* renske akad. organizacije zedinile za enoten nacionalen in državljanski nastop, je v soboto dopoldne v zbornični dvorani prvič vsa slovenska akademska mladina enotno nastopila in izrazila svojo ljubezen do države, ne da bi ta skupen iizraz motili drugi izrazi. Zbornica je bila nabito polna in akademiki ao v dostojanstvenem miru pričakovali začetek zborovanja. iNad vso zbornico je lebdela veličina trenutka. Zborovanje je pričel akademik Leskovar, predsednik kat. akad. dr. »Straža«, ki je vse (tovariše lepo pozdravil. Zborovanje se je začelo z državno himno, ki jo je vsa množica stoje pela. Nato je predsednik zborovanja Leskovar prebral nekatere pozdrave, tako pozdrav medicincev iz Zagreba in Jugosl. akad. kluba v Kranju, ki so želo ugodno odjeknili po zibomici. Prvi je govoril akademik Novakovič iz Belgrada kot zastopnik tamošnje univerzitetne mladine. Govoril je o zadnjih dogodkih v mednarodnem življenju in o naši dolžnosti, ki nam jo narekujejo glede države in naroda. Njegov govor je bil ob nekaterih mislih sprejet z viharnim navdušenjem. Tov. R avb ar je govoril o enotnosti, ki jo je slovenska akademska mladina spričo velikega razvoja dosegla in ses trnila k skupnemu delu za ohranitev in okrepitev domovine. Tov. Kutin je za njim podal najvažnejše trenutke iz zgodovine Cehov in severnih Slovanov, s tem v zvezi je govoril tudi o zgodovini južnih Slovanov. Nauk, iki ga je nudil ta pregled, je: Sloga in ljubezen do svobode. — Tov. Logar je govoril o Jugoslaviji in Slovencih v njej. Poudarjal je, kako pomembna je za nas Jugoslavija, kako organično se je občestvo Slovencev, Hrvatov in Srbov združilo v tej država. Večkrat je bil njegov govor prekinjen z navdušenimi izrazi odobravanja, s katerimi je akademska mladina brez pridržkov pokazala svojo neomajno vero v trdnost in trajnost Jugoslavije pa dudi srvojo veliko ljubezen do dela za njen nemoten napredek. Ob koncu svojega govora je tov. Logar pozval vse tovariše, da v tej (veliki uri obrnemo oči tudi k nebu in prosimo božjega varstva. Ob ‘koncu je vsa zbornica spet strumno zapela himno: Hej Slovani, na kar je bilo to lepo zborovanje zaključeno. Trajalo je nad eno uro. Akademiki so prvi javno pokazali, da imajo poleg svoje svetovno nazorne ali politične zavesti še neko skupno zavest, po kateri smo tako dolgo hrepeneli in jo v mladini sedaj najdemo. To je zavest, da so poleg stvari, ki nas ločijo, tudi stvari, ki nas družijo lin to z močnimi vezmi. Tako močno je prišla do izraza državljanska in narodna zavest, da moremo tega zborovanja biti le veseli. Zgodovinska sela francoskega parlamenta Pariz, 20. marca. Eno uro pred začetkom seje, ob 2. uri, so bile vse galerije parlametna že do kraja zasedene. Ko se je točno ob 3 vzpenjal na svoj ▼boki prestol predsednik zbornice Herriot, je bil amfiteater do tričetrt izpolnjen. V ministrski klopi je sedel nekoliko nervozno Bon-net, a še preden je Herriot sejo pričel, se je • svojim počasnim korakom bližal ministrski iklopi — ki je po maiključju tik socialističnih klopi — Daladier. Začetek. Prvi je dobil besedo specialist komunističnega kluba za zunanjepolitična vprašanja on njihov »elitni govornik« (drugi so »ljudski tribuni«), poslanec Peri. Mimi ton, počasna izgovorjava z nekoliko sarkastičnim, a z eleganco omiljenim prizvokom. Kritika Daladierove »monakovske« politike, toda brez pozitivnih predlogov. Zadnjega stavka, ki je veljal osebno Daladienu — ki je sedel tik pod govorniško tribuno — pa Peri ni več govoril, temveč ga je z vso eruptivno močjo ko- munističnega sovraštva siknil predsedniku vlade v obraz: »Pojdite, da bo Francija dobila častnejšo držo!« Ta sik obsedenega gneva je vdaril kot strela v amfiteater in ga razklal v dva bloka (le Daladier ni odmaknil svojih oči iz svojih zapiskov): socialisti in komunisti so stoje rjoveč izražali svoje soglasno dopadanje nad Penije vim pozdravom Daladieru; kar pa je bilo onstran ozkega izolatorja redkih opozicional-nih radikalov, pa je izbruhnilo v »Vive Daladier«! * Za dvema poslancema vladne večine se je povzpel na tribuno Blum. Tišina. iNe vem, ali iz radovednosti do tega, kaj bo šef socialistov povedal, ali pa zaradi šibkosti njegovega sopransko se tresočega glasu. Blum ni mogel v celoti sledili oni poti, iki jo je zastavil njegov -komunistični tovariš. Iz vsega njegovega jokavega govorjenja se je odražalo negotovo nihanje med zavestjo njegove osebne odgovornosti za stanje, ki ga danes Bdum mora kritizirati in sovraštvom do novega vladnega bloka, med željo po povratku in revščino ter brezmočjo tragikomičnih socialističnih obrazcev za izhod iz kritičnega položaja. Kretanje v talko nepripravnem okviru je seveda mučno. Ko je iz te negotovosti Blum skušal zaviti na teren zanosne kritike, mu je zaloputnil usta vihar ogorčenja vladne večine, ki mu je s tehniko zapovrstnih, kratkih in ostrih medklicev izpela cele litamije njegove žalostne dveletne preteklosti. Od tega trenutka Blum ni več prišel k pravi sapi in je govor končal brez vtisa. Odšel je in sedel v svojo klop kot premagan lev, ki se čuti brez moči, pa mu ta občutek zlomi še zadnje moči. Se nekajkrat je zamahnil z roko, poskušal še srečo s kakim medklicem, ki pa jih zaradi doktrinalno dolgih formulacij ni nikdar mogel izpeti do konca, ker se je prej vsula toča. * Ko se je hrup malo polegel, je dvignil roko Daladier. Ko je stopil na tribuno, je vse zamrlo. Daladier govori s polnim moškim glasom nižjih leg, z naglasom, ki »reže«, brez pa-tosa, obrnjen vedno proti skrajni levici. Dober strateg: za hrbtom ima svojo večino, ki ga »žene«, z, obrazom pa obvlada opozicijo. S pravim užitkom opazuješ, kako je opozicija brez moči proti temu človeku: poizkusi medklicev zastanejo napol v grlu in jih spremljajo z arvitomatičnimi »pst... pst...« iz lastnih opozionalnih vrst. »Današnja debata naj bo kratka in vsak' do naj se odloči po svoji vesti...« začenja Daladier. »Vi ste seveda svobodni glede svojih gl*' sov. Jaz pa hočem biti prost gospodar v p®" gledu na ukrepe, ki zahtevajo skrajno hitrost. Skupno dobro je v tem trenutku imperativ« ki se mu mora vse ukloniti. Ne oklevam kljub riziiku protestov izjaviti, da mora demokracij* zaradi nevarnosti prenehati kot režim nasprO' tij. Danes mora poveljevati narod. »Ko morejo vsi narodi, ki nas obdajajo, v najivečji tajnosti podvzemati ukrepe največje važnosti in jih udejstviti v vsakem trenutka sem mnenja, da ni mogoče, da tudi Francij® ne ibd imela sredstev za hitro odločanje in de' lovanje. Počasno sklepanje ne sme več zavlačevati izvršitve ulkrepov, ki jih zahteva na* rodni blagor. »Vi hočete besede, vedno besede ... Tod® ponavljam, zdi se mi, da je odbila ura govo* rov. Kaj hočete Vi? čas atenske republike )e za nami. Treba bo seči po izredno odločnih uikrepih. Govorim odkrito, ne sprejmem nobe' nih dodatkov, nobenih utesnitev. (Medklic1 Tudi glede parlamenta ne?) ... nikakihl Ve* žem obstoj vlade na dobeseden tekst, ki sen* vam iga predložil. Na njem ne bom ničesar spremenil, niti ene besede, niti ene vejic®1 kajti čas ne dopušča več razprav in ne sprememb« itd. In parlament mu je polnomočje izročil t«f se za osem mesecev dejansko izločil iz svoj® ustavne funkcije. Talko se je zgodilo prvič v zgodovini fraO' coske republike (niti leta 1914 ne!), da je par' lamenit vladi izročil vso oblast brez kakršnih' koli omejitev, popolno »carte blanche«: »Vlada se pooblašča, da more do 30. mo-vemlbra 1939 na podlagi odlokov ministrskega sveta vse ukreniti, kar bi bilo potrebno v obrambo dežele.« * Od nedelje 19. marca zvečer dalje je tore) Francija za osem mesecev postala avtoritarna država v pravem pomenu besede. Mogoče, da bo ta zgodovinska seja frafl' cosikega parlamenta, razen svoje trenutne pO" membnosti, važen datum v politični zgodo* vini Francije — in morda tudi preko nje. C. 2. Grem po sprehajališču, ki je ozko in zavito kot Šempetrska cesta. Čudno se mi zdi, pa mi pokažejo na desno stran Donave. Tam je Pe-iržalka, park, ki je bila Bratislavčanom najlepša promenada. Lani v oktobru so jo vzeli Nemci. Zdaj je prazna; samo nemške obmejne •traže imajo tam svoje hiše. Na visokem drogu mrko bdi -velikansiki kljukasti križ in pod njim stopajo mirno ob reki gori in doli vojaki nemškega rajha s puškami na ramah. Tretjina oken po izložbah je razbitih. Izložbe so prazne ali pa zavarovane z debelo jekleno mrežo. Ponekod so cele stene kakor na grobo stesane iz lesa. Trgovci so se z debelimi deskami zavarovali pred kamenjem In gorjačami demonstrantov, ki so jim imena: Jakob, Juda, Simeon, Levi in druga podobna ▼ spotiko. ¥ Četrtek 9. marca. iRano zjutraj me zbudi nervozno tekanje po hodniku. Iz zmedenih razgovorov razberem: Vlada je padla! Vojaški pučl Iz mesta prihajajo vznemirljive vesti: Ponoči so prišli z oklepnimi avtomobili in taniki Čehi in obkolili vsa javna poslopja. Dr. Tiso je odstavljen, na njegovo mesto je Praga diktirala TeplAnskega. Stanovanja slovaških ministrov so zastražena, radio postaja je obkoljena. Glavni voditelji Hlinkove garde so odvedeni neznanokam, med njimi prof. Vojteh Tuka, šef propagande Sano Mah, poslanec Černak. Karol Sidor je v Pragi; kaj je z njim, ni znano. Sedem k mizi in začnem čitati. Nemir zunaj se stopnjuje. Nenadoma zaslišim z glavne strani Svoradova vpitje. 'Odprem okno: po cesti vozi počasi oklopni voz; pri strojnici sedi vojak s čelado na glavi. Za njim vozita. dva velika avtomobila, naprtana z do zob oboroženimi vojaki. V dveh minutah stoji okrog Svoradova nad 50 čeških vojakov s puškami pripravljenimi na strel. Obkolili so nas. Iščejo dr. Kirschbauma, poveljnika Akademske garde. * Po mestu so silovite demonstracije. Tisoči ljudstva stoje okoli vladne palače in čakajo razvoja dogodkov. Policija na konjih nima moči, da bi jih razgnala. Pred vsemi vhodi palače stoje do zob oboroženi češki vojaki. Množice silijo proti njim, gorjače, revolverji in puške se zibljejo nad glavami. Hlinkova garda vzdržuje red, kajti policije nihče ne posluša, policija je »štatna«, »policija je proti Slovakom, luj policija!« — Množice se valijo kot morje po cestah in pločnikih in kričijo v zboru: »Češi von! — Češi peši do Prahi! Kde je Sidor? — Šeno Mah! — Kde je Tuka? — Mi hočemo Tisovo vlado! — Proč s Teplanskim! — Mi hočemo »slovenski štat!« — Gorjače se grozeče vihtijo nad glavami, množice se valijo proti vojakom. Garda jih zadržuje. Vojaki stoje mirno, samo prsti se tesneje oklepajo pušk. Poslušamo radio z Dunaja, kajti tja so pobegnili mnogi Slovaki ob udaru na njih avto-, nomijo. 2e nekaj dni prihajajo iz zvočnika ista vprašanja: Kje je slovaški mučenik profesor Vojteh Tuka? — Kje je poslanec Černak? — Kje je Sano Mah? — Kje je slovaška avtonomija? — Bratje Slovaki, na stržž! Demonstracije se nadaljujejo. Dež pada in od severa piha mrzel veter in reže do kosti. Vojaki še vedno stoje pred poslopji, še vedno patruljirajo po ulicah. Hlinkova garda je mobilizirana. Sredi ceste začnejo pokati puške. Ljudje beže na vse strani. Ostane jih samo nekaj: dva s prestreljenimi prsi, mlad gardist in stara ženica, ki je pravkar zapirala trafiko. Drugi se ranjeni valjajo po blatnem tlaku. Prosim enega izmed tovarišev, da mi razloži, kako je prišlo do vsega tega. Skomigne z rameni in mi ne ve odgovoriti. — Tega še mi ne moremo razumeti. Vemo samo to, da je ta puč bil insceniran... — Kdo ga je dnsceniral? — Udar na slovaško avtonomijo je samo pretveza za nekaj, kar se bo zgodilo v teh dneh. Slovaški voditelji so dobili opomin z one strani Donave, naj čimprej proglasijo samostojnost slovaške države in se odtrgajo od Čehov, če nočejo, da Madžari zasedejo Slovaško. Zastave bijejo ob stene, slovaške in ob njih rdeče s kljukastim križem. Kjer so prej stali češki vojaki, stoje zdaj oboroženi gar- disti. Policija ima na rokavih avtonomistični trakove, oficirji zakrivajo češkega leva o® kapah s slovaško trobojnico. Po mestu P® hodijo v štiristopih čete Nemcev s kljukasti®1 križi na rokavih in pojejo: »iHeil, Fiihrer, dir!*1 kajti tam na drugi strani Donave praznujejo obletnico priključitve Avstrije. Torek 14. marca. Vse ceste in ulice, ki vodijo k poslopj'1’ kjer zaseda slovaški parlament, so zastražen* z oddelki policije. Hočem skozi, pa me vrnejo, grem po drugi ulici in tudi tu morafl* nazaj. V mestu je mirno. V nočeh sicer tu P8 tam pokajo peklenski stroji, toda tega se že privadili. Lažejo, da so teh atentato^ krivi Čehi. Peklenski stroji so jim namre podtaknjeni. Med kosilom stopi v jedilnico rektor Svo* radova, dr. Filkorn, slovaški narodni posla®eC' Obstopimo ga in pove nam: »Slovaški snem je proglasil samostojno** Slovaške!« Gledam okrog po obrazih in čakam, da utrga iz prs vihar navdušenja nad toliko z8' željeno svobodo. Toda nič! Vse je tiho! Na licih je sicer smeh in radost, toda ^et obraze je legla senca. D. Poravnajte naročninoI