Ptuj, petek, 17. novembra 2006 letnik LIX • št. 88 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT (1,17 €) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
)
RAR
I NTER S RAR
Kompleti koles (zimske pnevmatike s platii£i) iMenjava pnevmatik Kontrolni pregled Nosilci za smuii / Streîni kovíki i
Več InlotmaclJ o zrmiklponudbrin nagradni rgri
na pooblaščenem semsu Volkswagen.
Dominko d.o.o., Zodrufni trg 8, 2251 i>flli 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
SBli

do 21.1.2007
■J-
Smesecev I nejamčkuo ' za pmeâeni material

Sport
Nogomet • Ptujčani oslabljeni v Ljudski vrt Stran 15
rili

Rokomet • V Veliki Nedelji zadišalo po presenečenju
Stran 16
SONČEK:
08019 69
www.sonchek.com :
Imate pošto na strani 21
V vulkariizerskiK^iiïiaytomehan!*n!h delavnicah so imeli te dni ; poine roke delaT^paj' je bilo^j|reba jeklene konjičke obuti vIzjmSkeigUmeejkljflblM	tOp|!i;jesen!, ikajti ; zakon o varnostiJCeStnega pro^'etaw|ÍOOť ičlenu
določa, da pOjajOtbit^mOtOrna^lVOZjja .pozimi in ^zimskih voznih razmerahiopremljena predpisanoiZimsko opremo. ZimaliinVzimske vozneTazmSfeisoivaUredbi o' o'meiitvi prometa onredeliene od iÍ5l'novembraldoiÍ5.
opremo. ZimaiiniziimsKe vozneTazmereiso^lUÍedbi'o' omejitvi prometa opredeljene od 'iŠ.'nove.mbra'pogS. marca' ' naslednjega ' leta in tedaj, koSe?negBpr!iemavOzišča■ Se sreča, da nam zakon v tem|;ásUine prlSpsuje nošenje zi^mskih oblačil.. ^	^^^^glllllP^ --	i|||||||b» ^
Foto: Martin Ozmec
Aktualno
Ptuj • Dobrodošla pobuda, ni pa denarja
Stran 3
Po naših občinah Reportaže
Gospodarstvo	Politika
Kidričevo • Vizija	Slovenija • V letu Podlehnik • Nov
Taluma je biti in ostati	2007 bomo vsi pla- veter ali ne?
uspešno podjetje!	čevali manj davkov.	Stran 9
Stran 5	Stran 4 Po naših občinah
Po naših občinah	H^B^nm Videm«
Stran 7	Stran 10
Kidričevo • Ka
skrivajo "Šterntal-ske šume"?
Stran 32
9770040197060
Gorišnica • Otvoritev novega trga
Prvi semanji dan z Martinom
Gorišničani so letos sv. Martina posadili kar na novo tržnico, ki so jo odprli prav na njegov god. »Tržnica, ki jo odpiramo danes, ne bo namenjena le tržni dejavnosti, ampak bo hkrati tudi center družabnega življenja v občini, mesto, kjer se bomo srečevali in pogovarjali,« je ob uradni otvoritvi poudaril župan Jožef Kokot.
II m A. AH H l|
V svojem nagovoru je župan spomnil tudi na številna oporekanja in pripombe, ki so spremljale projekt izgradnje osrednjega trga: »Povedati moram, da smo za našo tržnico pridobili polovico državnih sredstev, skupno pa je izgradnja stala 68 mili-
jonov tolarjev. V času priprave projekta je bilo slišati veliko negodovanj, predvsem okoli ureditve sanitarij, ki pa na lokaciji s takšno namembnostjo morajo biti že po črki zakona. Seveda pa to ne bodo javni WC-ji, ampak bodo namenjeni prodajalcem, odprti
Prvi semanji dan na novi tržnici je pozdravil tudi sv. Martin (Lojze Matjašič), ki je ob tej priložnosti zbrane navdušil z duhovitim krstom mošta v vino.
Uvodnik
Kaj bi poiiazai deveti lirog?
Odkrito povedano, mi je prav všeč, da me v zadnjih treh tednih drugega kroga volitev za župane večinoma ni bilo v službi - šefi so mi namreč blagovoljno dovolili oditi na dopust. Tako mi je bilo prihranjeno kar nekaj, čeprav ne vse. Zadnje dneve pred marttnovo volilno nedeljo pa sem vseeno »padla not«...
Pa je bilo tudi to, kar je bilo slišati tik pred zdajci, ravno dovolj, da me je zamikalo pomisliti, zakaj se volitve končujejo že v drugem krogu. Tako kot so se postavili (proti) kandidati med seboj in kaj vse je bilo slišati javno, se je zadnje dneve zdelo le kot uvertura v popolna osebna obračunavanja, odkoder bi se dalo izvleči še velike grdobije in pljunkov.
Recimo, če bi bilo volilnih krogov pet, šest ali devet (kot tistih Dantejevih), bi se medsebojna soočenja najverjetneje stopnjevala nekako tako: v tretjem krogu je treba popljuvati sorodstvo in prijatelje, v četrtem družino oz. partnerja, potem bi sledilo praskanje po mladostnih neumnostih, za vrhunec pa bi bilo javnosti postreženo še s pikantnimi posteljnimi »značilnostmi« kandidata in z njegovimi tovrstnimi »izleti«... Na koncu, v devetem krogu, bi morda prišlo na dan, zakaj nekdo res hoče biti župan za vsako ceno.
Saj ne, da se o vsem povedanem zdaj ni govorilo - kot je slišati, se je celo pisalo anonimke - le javno izpostavljeni so se (še) nekako izmikali tem temam. Vročica besedovanj, ki se je razvijala, zlasti v soočenjih, pa je brez dvoma nakazovala, da bi se ob morebitnih nadaljnjih krogih to gotovo zgodilo in to ne le tako površinsko ali iz ozadja, ampak v »globine«, prav pri vseh in ne le pri izbrancih, ki so jih kompromitirali že pred uradno volilno kampanjo. In prav zanima me, kaj bi se zgodilo. Pravzaprav pa me še bolj zanima, kdo bi se odločil za župansko kandidaturo, če bi bile teme obračunavanj jasno določene po posameznih krogih (tako kot zgoraj navedeno) brez izjeme enako za vse.
Osebno me sicer prav malo briga, kdo s kom in zakaj ne več, zato pa me res zelo zanima, zakaj nekdo na vsak način hoče (p)ostati župan. Pa ne me »filat« s tistimi o hitrejšem razvoju in višji kvaliteti življenja občanov. Tega ne kupim niti za en tolar, niti za en bodoči evro. To je sicer res (lahko) naloga župana, nikakor pa ne razlog za osebno odločitev za nastop takšne funkcije. Tega pa odkrito in iskreno ni povedal nihče, ali ne?
SM
pa le ob semanjih dneh in ob prireditvah.«
Kot je še povedal župan, bodo semanji dnevi na tržnici zaenkrat potekali vsako soboto v mesecu, ob morebitnem večjem zanimanju pa bo tržnica odprta tudi med tednom: »Vsi prodajalci in kmetovalci, ki bodo želeli tu prodajati svoje pridelke, bodo soglasja in dovoljenja za prodajo dobili na naši občini; težav s tem nebo!«
Sicer pa trg s tržnico po besedah Jožefa Kokota zaključuje podobo centra občine, v okviru prihodnjega štiriletnega mandata pa je župan obljubil tudi izgradnjo novega vrtca na neposrednem obrobju samega središča. Osrednjo proslavo ob uradni otvoritvi trga so s svojimi nastopi popestrile sekcije kulturnega društva Ruda Sever ter trio Vetrnica in mladi harmonikar Matjaž Cajnko.
Po nagovoru in blagoslovu gorišniškega trga je slavnostnega govorca, torej župana, zamenjal naslednji prvi mož, ki je svoj praznik slavil prav na ta sobotni dan: kdo drug kot sv. Martin! Ta je zbrane poučil, kako in zakaj je njegov god sploh postal tako velik praznik, ki dandanes prekaša
že znameniti »fašenk«, nato pa pošteno najprej okrcal »grešnega mošteka«, po njegovi iskreni spovedi, da ne bo več počel zakonolomskih in drugih grdobij in ga krstil v mlado vino.
Trg je nato resnično zaživel - ne le na račun iskrivih vodometov - ampak po zaslugi polnih stojnic domačih do-

Za slastno ponudbo na stojnicah nove tržnice so se potrudile domače gospodinje.
brot in brezplačnega okuša-nja mošta (ali vina, kar je pač kdo hotel), pečenih kostanjev in zabave ob zvokih ansambla Štrk, ki so se slišali še dolgo potem, ko so na nebu
že močno sijale zvezde, na magistralni cesti proti Ptuju pa je voznike čakala domača policijska patrulja z akcijo »promil« ...
SM
Pogled na novo urejen trg s tržnico, vodometi in 18 parkirnimi prostori.
Sedem (ne)pomembnih dni
Goreča Slovenija
Slovenija se (spet) ponaša z novim dosežkom. Novi logotip in novi slogan, ki naj bi bila doma in po svetu poglavitni prepoznavni točki za Slovenijo, spominjata na marsikaj, še najmanj pa na tisto, zaradi česar sta nastala ^
Dan po objavi rezultatov uradnega natečaja za novo blagovno znamko slovenske države sem se po naključju znašel v eni izmed koprskih veletrgovin in se zdrznil ob skladovnici škatel z italijanskimi briketi za kurjenje žara. Zaščitni znak proizvajalca tega goriva me je skupaj z njegovo barvo neverjetno spominjal na pravkar izbrani novi slovenski simbol. So nas Italijani prehiteli ali kopirali? Tudi, če soglašam s »teorijami«, da v svetu idej pravzaprav ni nič več novega, zares originalnega, se mi je vendarle težko sprijazniti z dejstvom, da bo zaščitni znak moje države najprej in še najbolj podoben identifikacijski znački nekega izdelovalca umetnega oglja. Podobno kot si pred nekaj leti nisem in nisem mogel pojasniti (in sprejeti) neverjetne
podobnosti med takratnim (novim) slovenskim prepoznavnim znakom in zaščitno znamko enega izmed velikih avstrijskih proizvajalcev jogurtov in drugih mlečnih izdelkov. Sprva sem bil, tako kot zdaj v Kopru, presenečen, pozneje pa čedalje bolj začuden in jezen, ker je novi slovenski znak z »rožicami«, ki je bil malodane identičen z rožicami na avstrijskih jogurtih, zamenjal zares prepoznaven in že dodobra uveljavljen stari slovenski znak - lipov list. Namesto, da bi negovali, izpopolnjevali in modificirali nekaj, kar se je že zares prijelo, imamo že ves čas samostojne Slovenije opravek s pravo obsedenostjo iskanja in »uveljavljanja« novih podob, kot nekakšnih turističnih in splošnih prepoznavnih oznak za Slovenijo. Zato seveda tudi zdaj ni prav nič čudnega, da mnogi kritiki (in dobri poznavalci slovenskih razmer) opozarjajo, da se ne kaže pretirano vznemirjati in jeziti, ker bodo čez čas morebitne nove oblasti tudi ta najnovejši (sporni) znak tako ali tako zamenjale z drugim Seveda bi bilo lahko vse skupaj celo komično, če ne bi bilo povezano z zapravljanjem državnega, se pravi davkoplačevalskega denarja, v
bistvu z vedno večjo zmedo na področju »prepoznavnosti« doma in po svetu.
Novi logotip naj bi (po pojasnilih njegovih ustvarjalcev) vseboval kar tri značilne slovenske prvine - Triglav, lipov list in srce - za zdaj v modri, rdeči in beli barvi. Slogan naj bi opozarjal na Slovenijo, ki jo čutimo. Za zdaj, tako eno kot drugo, tako rekoč vsak razume po svoje. Jaz vidim (zagotovo tudi pod vtisom znaka na italijanskih brike-tih) v njem predvsem plamen in ogenj, nekakšno gorečo Slovenijo. Z drugimi je še hujše: naključno izbrane televizijske anketirance spominja na znak za krvodajalce, na nekakšne solze, na nekakšen cvet . Profesor oblikovanja na ljubljanski akademiji za oblikovno umetnost in oblikovanje Ranko Novak v njem prepoznava Jezusovo srce, Jerneja Repovša iz trženj-ske agencije Studio Marketing pa spominja na raztrgano srce . Za enega in drugega strokovnjaka je logotip neprepoznaven in dobi nekakšen svoj pomen šele po razlagi snovalcev. Tako, denimo, lipov list naj ne bi bil prepoznaven niti Slovencem, kaj šele drugim. Jure Apih, urednik Marketing Magazina pa je celo prepričan, da samo avtor logotipa ve, kaj pomeni. Za Japca Jakopina, enega izmed članov desetčlanske žirije (v njej so bili tudi trije ministri) pa je izbrani logotip, med vsemi prispelimi na natečaj,
likovno čist in izraža identiteto. Jakopin pravi, da predstavlja ljudi in identiteto države in Slovenci naj bi ga vzeli za svojega.
Po zdajšnjih odzivih pa bi lahko prej rekli, da nova rešitev Slovence deli kot pa združuje. S tega vidika se mi zdi veliko pomembnejša neka druga misel Japca Jakopina, češ, da je v žiriji sodeloval zato, ker je prepričan, da se moramo vsi potruditi in nekaj narediti v skupnem interesu. S tega vidika pa je seveda poglavitno vprašanje, zakaj se je k zbiranju in zbiranju idej pristopilo tako enostransko in površno, da se v boj idej, predlogov in rešitev za novo prepoznavno znamenje Slovenije ni vključilo resnično vse najboljše, kar Slovenija v tem trenutku premore na področju oblikovanja? Lahko bi rekli vse, ki čutijo s Slovenijo in za Slovenijo.
To bi bilo potem namreč tudi eno izmed najbolj prepoznavnih dokazil utemeljenosti novega slogana, ki nam ga prav tako skupaj z novim logotipom ponujajo te dni, ki kar tako zveni preveč abstraktno, nerazložljivo. Sicer pa - ali svoje pripadnosti in ljubezni do Slovenije zares ne bi mogli izraziti tudi drugače kot pa z zatrjevanjem, da jo čutimo. Kajti Slovenija je predvsem tudi naša, lepa, zelena, sončna, odprta, prisrčna, prijazna in tako dalje in tako naprej .
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63€] (za naročnike 120 [0,50€]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17€]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29€], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84€]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • O pobudi za brezplačne vrtce
Dobrodošla pobuda, ni pa denarja
Stranka mladih Slovenije je pred rokom zbrala potrebnih pet tisoč podpisov volivcev, ki podpirajo predlog novele zakona o vrtcih, s katerim želijo uveljaviti brezplačne vrtce za vse otroke v Sloveniji. Doseči namreč želijo enakopraven dostop do predšolske vzgoje, ker je nedopustno, da se med najmlajšimi otroki pojavlja razlikovanje zaradi visokih cen vrtcev in zaradi načina plačevanja predšolske vzgoje nasploh.
Po mnenju Stranke mladih Slovenije tudi ni prav, da država financira plače učiteljev v strokovnih in srednjih šolah, čeprav te tudi niso obvezne, prav tako tudi vzgojiteljev v dijaških domovih, stroške za vzgojiteljice v vrtcih pa morajo v večini poravnati starši. Z novelo zakona predlagajo, da bi stroške za vrtce namesto občin in staršev že v letu 2007 prevzela država. S tem, ko bi bili vrtci brezplačni, bi se lahko v predšolsko vzgojo vključili vsi otroci od tretjega do šestega leta starosti. Pri tem naj bi se zgledovali po Franciji, kjer so vrtci brezplačni.
O noveli zakona o vrtcih bo v državnem zboru potekala splošna razprava. Vse pa kaže, da je letos še ne bo, o predlogu zakona morajo do 23. novembra po-
Ptujčani o predšolski vzgoji v Franciji
V tem tednu potekajo v pobratenem mestu v Franciji Saint-Cyr-sur-Loire okrogle mize o predšolski vzgoji oziroma skrbi za predšolske otroke, na katerem sodelujejo tudi predstavniki MO Ptuj in vseh partnerskih mest tega francoskega mesta. V Franciji je predšolska vzgoja brezplačna, tako da bodo koristne vse informacije, ki jih bodo ob tej priložnosti pridobili Ptujčani glede na pobudo SMS o brezplačni predšolski vzgoji za vse otroke tudi, v Sloveniji. V ptujski delegaciji so Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj, mag. Miran Kerin, podžupan MO Ptuj in Lidija Radek z oddelka za družbene dejavnosti MO Ptuj. Med drugim bodo obiskali tudi tamkajšnje institucije za vzgojo in izobraževanje predšolskih otrok, se seznanili z njihovimi programi in izmenjali izkušnje.
dati mnenje in pripombe tudi župani. Trenutno stanje glede predšolske vzgoje v Sloveniji je takšno, da država za vrtce ne more prispevati več denarja, v državi pa je tudi premalo vrtcev,
Foto: Črtomir Goznik
Stranka mladih Slovenije je pobudo za brezplačni vrtec predlagala, ker bi želela brezplačne vrtce uveljaviti za vse otroke v Sloveniji. Stroški za vrtec naj bi tudi zelo obremenjevali družinske proračune, posredno pa naj bi vplivali na nižjo rodnost.
da bi jih lahko obiskovali vsi. O pobudi mladih za brezplačne vrtce za vse otroke v Sloveniji smo se pogovarj'ali z Boženo Bratuž, ravnateljico Vrtca Ptuj, ki ima na področju predšolske vzgoje skoraj 40-letne izkušnje.
Pobuda, ki zahteva več sredstev in tudi novih vrtcev
»Stališče do pobude ni mogoče enostavno razložiti. Moje mnenje je, da je prav, da je nekdo začel razmišljati o spremembi plačevanja vrtcev. Ce je to Stranka mladih Slovenije, je to samo za pozdraviti. Ni pa pričakovati, da bi se v tem trenutku ta pobuda že uresničila, gre za pobudo, ki zahteva nekoliko več sredstev, celotni sistem je potrebno naravnati tako, da bo ob postopnem uvajanju na koncu tudi uresničena. Smiselno pa je razmišljati, da bi otroci v vrtcu imeli brezplačen tisti delež, ki ga imajo tudi na kasnejši poti, na celotni vertikali vzgoje in izobraževanja, da bi imeli brezplačno vzgojo in izobraževanje. Vse ostalo nad tem bi lahko starši, odvisno od prihodkov v družini, pa prispevali. Njihov delež plačila bi bil s tem bistveno nižji. Ce bi ceno naravnali tako, da bi vsi otroci, ki so v vrtcu, imeli vzgojni del brezplačen, ostali, hotelski oziroma varstveni del pa bi plačevali starši, odvisno od svojih prejemkov, bi to bilo po mojem bistveno bolj pravično. Prehod na ta sistem zahteva
Foto: Črtomir Goznik
V Sloveniji je trenutno premalo vrtcev, da bi jih lahko obiskovali vsi otroci.
preračune in temeljito pripravo, da se izračuna, pride do natančnih podatkov o tem, kaj pomeni prehod na nov sistem. Skozi ta preračun je potrebno ugotoviti ali nov sistem pokrije vse dosedanje potrebe in dosedanje standarde. Uvedba novega sistema plačevanja pa še vedno ne pomeni, da bi lahko vsem predšolskim otrokom v Sloveniji zagotovili prostor v vrtcu, ker tega ne zagotavljajo razpoložljive zmogljivosti, ki sedaj pokrivajo dejanski odstotek zajetja otrok. Če bi se država odločila, da bi vsi otroci obiskovali vrtec, bi bilo potrebno zgraditi tudi nove vrtce. V vrtcu Ptuj bodo še naprej, ne glede na omenjeno pobudo, iskali poti, da bi se višji razredi raz-
bremenili. To obveznost smo si naložili tudi v Skupnosti vrtcev Slovenije, pripravili bomo nekaj variant preračunov,« je med drugim o pobudi SMS o brezplačnem vrtcu za vse otroke od določene starosti v Sloveniji, kar bi bilo pravično in za otroke dobrodošlo, povedala Božena Bratuž, ki pa je tudi prepričana, da obstaja še druga varianta možnega preračuna. Iz cene naj bi se pokrile plače direktno, podobno kot je to v ostalih nivojih vzgoje in izobraževanja, ostali materialni stroški in drugi stroški, ki nastajajo v zvezi z izvajanjem programov predšolske vzgoje, pa bi se pokrivali glede na dohodkovne zmožnosti posamezne družine. Tudi v tem primeru lahko rečemo, da bi
O pobudi za brezplačni vrtec so povedali:
Ptujski župan dr. Štefan Čelan: »Ideja o brezplačnih vrtcih je z vidika nabiranja političnih točk v volilnem času vsekakor dobrodošla. Žal je ob sedanjem načinu financiranja občin težko izvedljiva. Če pogledam sedanji način sofinanciranja vrtcev, lahko rečem, da je dober. Večina socialno ogroženih družin ima za sedaj 80-odstotno sofinanciranje. Iz proračuna MO Ptuj namenjamo za to dejavnost skoraj 500 milijonov tolarjev letno, kar pomeni dobrih 10 odstotkov vrednosti vsakoletnega proračuna. Pri tem pa je potrebno upoštevati še vse investicije, ki jih nameravamo izvesti v prihodnjih letih. Teh pa bo skoraj za 1,5 milijarde tolarjev.«
Radoslav Simonič, župan občine Hajdina: »Po mojem mnenju do brezplačnega vrtca ne more priti glede na veliko razvojno naravnanost naše države. Zelo prav in pravično pa bi bilo, da zakonodajalec sprejme takšno rešitev, da bo velika večinaplačil vrtcapokrita iz državnega proračuna in ne samo iz občinskih, saj imajo nekatere občine tako visoke zneske sofinanciranja predšolske vzgoje, da jim za druge dejavnosti še komaj kaj ostaja. Če pa ima država res pametno dolgoročno strategijo razvoja glede na padec natalitete v Sloveniji, pa bi se bilo umno pogovarjati o financiranju predšolske vzgoje za vse enako, ne glede na finančno stanje posamezne družine. To pa je razmišljanje za zelo razvito družbo.«
Branko Marinič, poslanec državnega zbora: »Kot član odbora DZ za kulturo, šolstvo in šport se bom zagotovo ukvarjal s tem vprašanjem. V Sloveniji imamo zelo visok standard v vrtcih, vse to zelo veliko stane. Vključenost otrok v vrtce je 62-odstotna, 80 do 85 odstotkov stroškov za vrtec predstavlja vzgojitelj. Sedanji sistem vrtcev je centraliziran, 5 odstotkov staršev vrtca ne plačuje, prvi in drugi plačilni razred plačuje 36 odstotkov staršev, največje plačilo je v osmem razredu. Če danes nekateri starši plačujejo za otroka 100 tisoč tolarjev, je to več kot preveč. Prizadeval si bom, da se bo sistem decentraliziral, da se bo povečal odstotek vključenosti otrok v vrtce, za možnost razpisa koncesij, predvsem tam, kjer število rojstev pada.«
starši, tudi tisti, ki naj bi največ participirali, prispevali najnižjo vsoto. Naša cena danes zajema 100-odstotne stroške, poudarja Božena Bratuž. Vse, kar vrtec potrebuje za svoje življenje, je v ceni, od plač, materialnih in drugih stroškov. Če bi se cena ločila na plače in ostale materialne stroške, bi starši prispevali nižji delež, četudi bi bil njihov razred višji plačilni razred, bi na nižjo vsoto prispevali manj kot prispevajo danes.
Standardi v Franciji - drugačni
V Franciji imajo resnično brezplačni vrtec, vendar so njihovi standardi drugačni. »Predstavniki ptujskega vrtca smo že bili v Franciji, v bogatem predelu Francije. V Antipu smo si ogledali vrtec in jaslice. Ta dva nivoja sta v Franciji že v okviru samega načrta ločena. Jaslice so v absolutni domeni župana, podobne našim, vendar nižjega standarda. V Sloveniji se moramo zavedati, da je naša država pripeljala predšolsko vzgojo na lep in zavidljiv nivo, veliko truda bo potrebnega, da ga bomo tudi obdržali. Otroci imajo zagotovljen normativ, ki jih ščiti v pedagoškem in zdravstvenem pomenu. Novi pravilnik o prostorskih pogojih jim je zagotovil bistveno večje igralne površine. Vse to so standardi, ki zahtevajo veliko več sredstev. Povedati pa je potrebno tudi to, da so bili vrtci dolga leta na repu vseh dejavnosti po plačah. V Franciji ne bomo predstavili samo Vrtca Ptuj, naše odmevne projekte, temveč skrb mesta za predšolskega otroka. Dobršen del te skrbi pravzaprav pokriva Vrtec Ptuj. Vse aktivnosti, ki jih bodo v tem tednu izvedli v partnerskem mestu Ptuja v Franciji, so namenjene mislim in tendencam skrbi za predšolskega otroka, kaj vse se lahko zanje naredi, da dobi mesto preko Unicefa dobilo naziv Mesto-prijatelj otrok,« je še za Štajerski tednik povedala Božena Bratuž.
Ptuj • Predsednik vlade Janez Janša gost radia Ptuj
»V letu 2007 bomo vsi plačevali manj davkov.
«
Devetega novembra je bil gost radia Ptuj predsednik vlade in prvak Slovenske demokratske stranke Janez Janša. Ob tej priložnosti se je srečal tudi s kandidati SDS-a za župane v drugem krogu lokalnih volitev iz Vidma, Kidričevega, Lenarta, Sv. Jurija v Slovenskih goricah in Cirkulan.
V pogovoru, ki ga vodila Anemari Kekec, je izpostavil nekatere aktualne in vroče teme trenutnega dogajanja v Sloveniji: od volitev, romske problematike, osvežitvi delovanja strateškega sveta, ki nekaj časa ni deloval, v vmesnem času je deloval odbor za reforme, sprejemu resolucije o nacionalnih razvojnih projektih, ki vključuje tudi projekt Megalaxie in za katere v večini velja, da za svojo uresničitev potrebujejo javno-zasebno partnerstvo in dobro sodelovanje med državo in lokalnim okoljem, do dela vlade, ki je bilo po oceni Janeza Janše na polovici mandata dobro. Po osamosvojitvi Slovenije bo za mlado državo največji izziv predsedovanja EU, na katerega se resno pripravljamo. Program predsedovanja je že usklajen med Slovenijo, Nemčijo in Portugalsko; v tem trojčku Slovenija predsednikuje zadnjo tretjino.
Kot predsednik vlade je v oceni letošnjih lokalnih volitev po prvem krogu povedal, da pričakujemo, v celoti gledano v Sloveniji, v tem mandatu boljša, sposobnejša občinska vodstva. To ni nepomembno, v tem mandatu se bo Slovenija delila na pokrajine, vodstva občin in mest bodo prvič sodelovala v tem zgodovinskem procesu. Gre za dodatno odgovornost, ki jo bodo imeli vsi na ravni lokalne samouprave. Volivci so delo opravili dobro, ocenjuje Janša kot predsednik stranke, ki je na teh lokalnih volitvah zmagala. Prvič, odkar imamo lokalne, so prva stranka. Kot edini parlamentarni stranki ji je uspelo povečati število glasov volivcev. Niso zmagali samo relativno, temveč tudi absolutno. V podravskem območju je stranka dobila okrog 20-odstotno podporo, ob neupoštevanju različnih neodvisnih list, ki ne kandidirajo v celi Sloveniji, pa je ta podpora višja še za 10 odstotkov. Lepo število županskih kandidatov, ki so jih podprli, je dobilo prvi krog oziroma so se uvrstili v drugi krog volitev. V Mariboru naj bi zmagal neodvisni kandidat Gregor Pivec, ki so ga prav tako podprli. Po oceni Janeza Janše pa lahko tudi v bodoče računamo, da bodo na lokalnih volitvah tretjino glasov pobrale lokalne liste. Lahko pa se tudi zgodi, da se bo ta odstotek še dvigoval, doseže lahko tudi 50 odstotkov, kar je po njegovem mnenju povsem normalno, saj so lokalne
volitve izbiranje tistih, ki jim za štiri leta zaupamo urejanje lokalnih zadev, ki v veliki meri vplivajo na naše življenje. Pri tem pa imena kandidatov štejejo več kot kakšne barve ali politična ozadja.
Vlada ni mogla dovoliti odprtega konflikta
»Romsko vprašanje v Sloveniji je vprašanje, ki ima veliko obrazov, ni idealno urejeno, zagotovo pa ne najslabše v primerjavi z državami, kjer romska populacija prav tako obstaja. Tudi v Sloveniji ni črno-bele slike oziroma ta ni povsod enaka. V Prekmur-ju smo priče dokaj visoki stopnji integracije romske skupnosti v okolje, imamo pa še tudi tisti del romske skupnosti, ki se seli, ki se naseljuje na črno, gradi bivališča brez dovoljenj, ob nespoštovanju pravne države, kar tudi povzroča konflikte z lokalnim prebivalstvom. Ob veliki meri strpnosti in tolerance se v številnih občinah Slovenije ti problemi rešujejo, ponekod pa prihaja do konfliktov, še posebej tam, kjer je bila ta potrpežljivost poplačana z negativnimi reakcijami z druge strani. Ambrus je značilen primer. Kraj poznam, najmanj desetkrat sem ga obiskal še kot poslanec, enostavno je šlo za to, da tega črnega romskega naselja, ki je bilo postavljeno na najbolj občutljivem vodovarstvenem območju za celo Suho krajino, kjer se na tisoče ljudi oskrbuje z zdravo pitno vodo,
Predsednika vlade in prvaka Slovenske demokratske stranke Janeza Janše je pred pogovorom na radiu Ptuj pozdravil tudi direktor družbe Radio-Tednik Jože Bračič (na desni).
tam ni bilo mogoče legalizirati. V petnajstih letih tega problema ni rešil nobeden, naša vlada ga je podedovala. Ko je prišlo do konflikta, smo iskali najboljšo možno rešitev, kar pomeni iskanje lokacije, ki bo ustrezna in bo sprejemljiva za lokalno prebivalstvo in to romsko družino, ki je začasno nastanjena v centru v Postojni. Na ta korak je bilo mnogo kritik, nobeden od teh kritikov pa ni predlagan nobene boljše rešitve. Vlada ni mogla dovoliti, da pride do odprtega konflikta, kjer bi bili ranjeni ali celo žrtve, to bi bilo nekaj, kar bi Slovenijo res oddaljilo od evropskih standardov. Mislim, da bo problem ob angažiranju komisije za romska vprašanja
v času, ki je bil na voljo, torej v roku treh tednov, rešen. Po svoje je zadeva dobila prevelike dimenzije tudi zaradi tega, ker je varuh človekovih pravic najprej obvestil mednarodne institucije, preden je sploh naslovil kakšen dopis oziroma apel na slovensko vlado oziroma druge institucije. Zdaj je potrebno pred mednarodno skupnostjo pojasnjevati stvari, ki jih enostavno ne bi bilo potrebno, če bi bilo več strpnosti tudi s te strani, da bi se počakalo, da se problem reši, reagira pa potem in državo toži v tujini, če ga ne bi bila sposobna rešiti,« je o romski problematiki in reakciji zaradi začasne preselitve Romov iz Ambrusa, povedal Janez Janša, ki je tudi
prepričan, da z eno samo potezo romske problematike v Sloveniji ni mogoče rešiti, ker se tudi Romi med seboj razlikujejo. Velik problem je tudi to, da se različne romske skupnosti med seboj ne marajo. Ni možno urediti lokacije, kjer bi bila večja koncentracija, kar bi bilo tudi ceneje, kar bi omogočilo lažjo skrb za ključen prijem, ki je tu potreben in se imenuje šolanje. Samo s šolanjem in izobraževanjem mlajše generacije Romov je mogoče zagotoviti, da bo problem integracije v skupnost ali ob normalnega sožitju, ki je mogoče tudi ob sobivanju različnih kultur, zadovoljivo rešen.
Pokrajina Spodnje Podravje - odvisna od volje parlamenta
V tem trenutku si vlada prizadeva dokončno uskladiti krovni zakon o pravicah in odgovornostih romske skupnosti, ki ga terja ustava in ga doslej nobena vlada ni pripravila. Na tem vprašanju niso tudi tisti naredili ničesar, ki so v tem trenutku najbolj glasni, poudarja Janez Janša. V nekaj tednih naj bi bil dan v vladno in nato parlamentarno proceduro. Sprejeli naj bi ga do konca letošnjega oziroma v začetku leta 2007. S tem bo država zapolnila dosedanjo praznino, ker se problemi niso dali reševati, občina je imela premalo pooblastil, država pa je bila predaleč.
Na področju gospodarskih in socialnih reform je bilo veliko narejenega že s sprejemom paketa davčne zakonodaje. V letu 2007 bomo vsi plačevali manj davkov, sistem bo poenostavljen. Čaka nas še reorganizacija trga dela in reorganizacija izobraževalnega sistema, ki mora postati bolj konkurenčen. Predsednik vlade je tudi v tokratnem pogovoru za radio Ptuj povedal, da je pokrajino Spodnje Podravje pričakovati, seveda pa je to odvisno od volje v državnem zboru, kot je bilo od te volje odvisno tudi število občin. Vladna koalicija se je že uskladila okrog optimalnega števila pokrajin, ki odgovarja tudi Podravju, govora je o štirinajstih pokrajinah. »Jaz mislim, da bo to mogoče tudi izglasovati, ni pa mogoče biti 100-odstotni prerok. Vlada lahko nekaj predlaga, vendar je za to potrebno dobiti večino v državnem zboru. Ko gre za takšna vprašanja, samo neka rahla koalicijska zaveza ni dovolj. Zakoni za ustanovitev pokrajin so zahtevni zakoni, trenutno so v koalicijskem usklajevanju in v teh dneh jih bomo predstavili tudi opoziciji. Če bo volja, bo to zakonodajo mogoče sprejeti v drugi polovici mandata, leta 2008 pa hkrati z državno-zborski-mi volitvami izvesti tudi prve volitve v pokrajinske organe v zgodovini Slovenije, s prvim januarjem 2009 pa pokrajine konstituirati.«
MG
Foto: Črtomir Goznik
Janez Janša v družbi kandidatov SDS drugega županskega kroga: Brankom Mariničem (Videm), Antonom Leskovarjem (Kidričevo), Marjanom Bezjakom (Lenart), Jožetom Škrlecem (Sv. Jurij v Slovenskih goricah) in Janezem Jurgecem (Cirkulane).
Janez Janša o projektu Megalaxia
»Projekt je povsem uresničljiv, potrebno bo zadostno prepoznavanje podjetniškega interesa. Zaledje obstaja, obstaja tudi vse tisto, kar je potrebno za uresničitev projekta. Na voljo bo tudi sofinanciranje v sprejemljivem delu. Tudi tisto, kar je ponavadi pri takšnih večjih projektih problem, gre za umeščanje v prostor, dolge postopke pri prostorskem načrtovanju, bo v prihodnosti olajšano. Vlada je 9. novembra opravila prvo obravnavo zakona o prostorskem načrtovanju, kjer bistveno skrajšujemo roke in poenostavljamo postopke. Zakon bo v nekaj tednih prišel tudi v parlament. To bo po mojem mnenju v tem mandatu eden od največjih pospeškov gospodarskemu in družbenemu razvoju v celi državi. Na stotine ovir smo odpravili iz procesa načrtovanja, skrajšali mnoge roke in odpravili nepotrebne postopke. Projekti iz resolucije o nacionalnih razvojnih projektih bodo imeli realne osnove, da zaživijo. Vse pa bo odvisno od tistih, ki bodo na čelu teh projektov. To presega mandat te vlade. Resolucija zajema projekte, ki jih Slovenija mora izvesti. Modernizirati moramo železniško omrežje, ki je ponekod na ravni Avstro-Ogrske, modernizirati moramo omrežje državnih cest, ki je bilo doslej zanemarjeno, ker se je doslej vse vlagalo v avtocestni križ, zagotoviti moramo trajno oskrbo z električno energijo.«
Kidričevo • Danilo Toplek ob 52-letnici proizvodnje aluminija
«
»Vizija Taluma je biti in ostati uspešno podjetje!
V kidričevskem Talumu bodo konec tedna proslavili 52. tovarniški praznik. Od 21. novembra 1954, ko je iz elektrolitskih peči TGA pritekel prvi aluminij, se je v tovarni, ki je dala kruh številnim generacijam in ga še vedno daje prek 1000 delavskim družinam, veliko spremenilo, v glavnem na bolje. Še posebej zadnjih 22 let, ko je na čelu Taluma mag. Danilo Toplek.
Proizvodni in ekonomski rezultati Taluma so bili ob polletju dokaj uspešni, gospod Toplek, kako kažejo rezultati ob tričetrtletju?
»Rezultati poslovanja v devetih mesecev kažejo nadaljevanje uspešnega poslovanja iz prvega polletja. Skupna blagovna proizvodnja je tako znašala 119.689 ton in je bila za 8 % večja od planirane in za 2 % večja od dosežene v enakem obdobju lanskega leta. Fizični obseg prodaje je znašal 120.848 ton in je bil za 5 % večji kot v enakem lanskem obdobju. Skupna vrednost prodaje znaša 62,3 milijarde tolarjev in je za 24 % večja od planirane in za 34 % višja od lanske. Zraven večjega obsega prodaje in višjih cen aluminija na londonski borzi, je takšen rezultat tudi posledica vse višjih premij, ki jih realiziramo na trgu za posamezne oddelčne skupine. Poslovni izid pred obdavčitvijo znaša 2,1 milijarde tolarjev. Te rezultate smo dosegli z 971 zaposlenim in z 86 zunanjimi sodelavci. Dodana vrednost na zaposlenega v tem obdobju znaša 37.000 evrov in bo na koncu leta zagotovo presegla 50.000 evrov. Na tujih trgih smo realizirali 86,2 % prodaje.«
Ste zadovoljni s poslovanjem hčerinskih firm, ali poslujejo brez težav?
»Hčerinske firme so nastale v procesu izločitve nekaterih, predvsem storitvenih dejavnosti, ki so se prej opravljale v okviru enovitega podjetja. Njihova realizacija je bolj ali manj odvisna od njihovega dela v Talumu. Kljub temu da gre za specifične dejavnosti in tudi za družbe, ki zaposlujejo veliko število delovnih invalidov, bo v bodoče treba povečati delež realizacije, ustvarjen s poslovanjem izven Talumove ograje. Poslujejo sicer brez izgub.«
Kaj bo pomenil skorajšnji izklop elektrolize B za tam zaposlene, kako se na to pripravljate?
»Predviden izklop elektrolize B ni nič novega za nikogar v Talumu. Vodstvo družbe se je kaj hitro zavedlo, da tega obrata na ekonomsko upravičen način ni mogoče modernizirati tako, da bi izpolnjeval vse ekološke kriterije, ki bodo za tovrstne objekte pričeli veljati v oktobru prihodnjega leta in zagotavljal dolgoročno varnost proizvodnje. Potrebna vlaganja so prevelika, še posebej ob negotovi in neugodni oskrbi z električno energijo.
Prvotno smo planirali zapiranje izvesti že v letošnjem letu, vendar smo izkoristili dokaj ugodno situacijo na trgu in obratovanje podaljšali do zadnjega še mogočega datuma. Pri tem smo se morali znajti glede oskrbe z električno energijo, saj je doma nismo mogli kupiti za pokrivanje celotnih potreb. Zaprtje elektrolize B bo pomenilo tudi nujnost znižanja števila zaposlenih, tako v sami elektrolizi B kot v številnih drugih obratih in službah, katerih dejavnost se veže tudi na elektrolizo B. Zaposlenim dajemo možnost prezaposlitve, predvsem v delovni enoti Odlitki, vendar zaenkrat
nismo zadovoljni z odzivom »
Kako daleč ste z osrednjim projektom pretaplja-nja odpadnega aluminija?
"Projekt pretapljanja odpadnega aluminija je vsekakor eden od ključnih projektov za nadaljnji razvoj Taluma. Ker se bo količina aluminija iz elektrolitskih peči z zaprtjem elektrolize B koncem oktobra prihodnjega leta zmanjšala za 35.000 ton na leto, je potrebno najti nove vire za nadomestitev te količine. Obsega blagovne proizvodnje ni mogoče enostavno znižati za to količino, saj bi nas pokopal uničujoč vpliv absolutno fiksnih stroškov. Rešitev smo našli v povečevanju kapacitet za pre-tapljanje odpadnega aluminija. Gre za dejavnost, ki intenzivno raste v celotni Evropi. Vse več aluminija vgrajenega v izdelke, ki so končali svoj življenjski ciklus se vrača nazaj v proizvodnjo, tako da količina na tej osnovi proizvedenega aluminija že presega količino aluminija iz elektroliz. Seveda je ustrezna tehnična opremljenost le en del celotnega projekta. Še bolj zahteven del projekta je organizacija nabavne mreže za ustrezne kvalitete odpadnega aluminija, predvsem pa sprememba proizvodnega programa, ki ga je mogoče realizirati na osnovi takšne surovine in ga je mogoče plasirati na trg. Fizični del projekta bo dokončan v januarju prihodnjega leta, ko bomo pričeli s poskusno proizvodnjo. Celotna implementacija projekta pa bo terjala neprimerno več časa. Investicijska vrednost celotnega projekta bo 30 milijonov evrov.«
Kako daleč pa ste s projektom nove livarne?
»Že nekaj časa razvijamo proizvodnjo odlitkov iz aluminija. Ne gre le za projekt odlivanja, temveč tudi za projekt mehanske obdelave odlitkov. Projekt nastaja fazno, saj je hitrost njegove realizacije odvisna predvsem od naše sposobnosti za osvajanje novih znanj in sposobnosti pridobivanja naročil. Cilj nam je doseči proizvodnjo 10.000 ton odlitkov v letu 2012. Vidimo ga kot velik izziv za Talum, upam pa, do bo dovolj velik tudi za ustrezne kadre iz naše okolice. Zaposlovali bomo dodatne metalurge, strojnike in obdelovalce kovin.«
»Rezultati govorijo za nas!«
Zagotovo so ugodni rezultati Taluma tudi posledica dobrega sodelovanja članov uprave pri vodenju. Ste kot predsednik z njimi zadovoljni?
»Tako za upravo kot za širšo vodstveno ekipo lahko rečem, da smo predvsem uigrano moštvo, ki rešuje probleme in dosega dobre rezultate brez veliko nepotrebnega filozofiranja. Manj smo spretni z besedami, kot z dejanji. Brez medsebojnega spoštovanja ni mogoče obdržati skupaj nobene, strokovno še tako dobro podkovane ekipe. Na ta način se lahko rešijo vsi problemi in ni potrebe, da
Foto. M. Ozmec
mag. Danilo Toplek: »Od nikogar nisem, sem sam svoj, pa tudi samosvoj.«
bi bežali pred njimi. Rezultati govorijo za nas, pa če je to komu všeč ali ne!«
Ali je za Talum zagotovljene dovolj električne energije kljub spremembam slovenske energetske politike?
»Z zapiranjem elektrolize B se bo Talumova odjemna moč zmanjšala za 60 MW, kar je skoraj tretjina sedanje. Talumov diagram odjema ugodno vpliva na povprečne proizvodne stroške slovenskega elektroenergetskega sistema, katerega proizvodne kapacitete so izrazito nefleksibilne. V vseh evropskih državah se to dejstvo odraža tudi v ceni, ki jo takšni porabniki plačujejo za električno energijo. Ocenjujem, da bo potrebno količino mogoče zagotoviti, pogajanja o ustrezni ceni pa bodo vsekakor stalnica.«
Bo vaša plinsko-parna elektrarna vplivala na zmanjšanje porabe električne energije iz omrežja?
»Porabnik s takšno karakteristiko, kot jo ima aluminijska industrija, se ne more oskrbovati le iz enega proizvodnega vira, saj to pomeni zanj prevelik riziko. Drugo pa je vprašanje fizičnih tokov energije, ki iz proizvodnega objekta tečejo k najbližjemu porabniku, v našem primeru k Talumu. A števci delajo po svoje. Načrtovana plinsko-parna elektrarna v Kidričevem je planirana predvsem za pokrivanje naraščajočega primanjkljaja električne energije v Sloveniji. Ta primanjkljaj narašča in kar je še najbolj zaskrbljujoče, narašča tudi v celotni Evropi.
Danes so v Evropi le še dve ali tri države s stalnimi viški električne energije, pa še pri teh se ta količina hitro zmanjšuje. Zaključek je jasen: vsak bo moral poskrbeti predvsem zase! Predmet čezmejnega trgovanja bodo le občasni viški ali intervencije v primerih težav, ki bi lahko ogrozile obratovanje celotnega evropskega omrežja. Plinsko-parna elektrarna je objekt, ki ga je mogoče zgraditi v relativno kratkem času, v primerjavi
z drugimi vrstami proizvodenj in tudi z manjšimi specifičnimi vložki na enoto moči in ob minimalnih posegih v okolje. Kljub temu, da je energija iz takšne elektrarne relativno draga zaradi visoke cene zemeljskega plina, predstavlja za Evropo eno od redkih alternativ v obdobju do začetka naslednjega ciklusa izgradnje nuklearnih elektrarn. Slovenija pri tem ni in ne bo nobena izjema.«
Je aluminij še vedno kovina bodočnosti, kako je z njegovo proizvodnjo in porabo v svetu?
»Proizvodnja in poraba aluminija beležita konstantne stopnje rasti med štirimi in petimi odstotki letno. Je vsekakor material, ki še zdaleč ni dosegel meja svoje fizične rasti porabe in meja področij, kjer ga je mogoče uporabiti. Razvijajo se nove in nove zlitine, ki le še širijo njegovo uporabnost in področja uporabe.»
Kakšne so dolgoročne razvojne možnosti Taluma, v čem vidite bodočnost te tovarne?
»Nikoli nisem bil pristaš pisanja dolgoročnih vizij in strategij za njihovo realizacijo. V večini primerov ostanejo le kup besed na papirju ali pa jih je treba znova in znova pisati na novo. Razmere se spreminjajo in z njimi se spreminjajo tudi naše možnosti za realizacijo vizij. Včasih na boljše, včasih na slabše. Treba je reagirati in se ne, kot pijanec plota, oklepati nekih, na papirju še tako lepih načrtov. Pa kljub temu imam vizijo, vezano na Talum: biti in ostati uspešno podjetje!»
Talum za boljši standard
Občina Kidričevo je dobila novega župana. Ali pričakujete tesnejše sodelovanje s Talumom, saj je naselje zraslo prav zaradi vaše tovarne?
»Pravzaprav ni dobila čisto novega župana, volivci so svoje glasove zaupali človeku,
ki je občino uspešno vodil zadnji dve leti, ko je nadomeščal obolelega župana. Sodelovanje med občino in Talumom je bilo vedno konstruktivno, še posebej pa v zadnjih štirih letih z novo občinsko upravo. Čeprav bi nekateri radi sodelovanje zbanalizirali le na zahteve po dodatnih finančnih sredstvih, je potrebno poudariti, da praktično ni projekta v občini, ki bi ga bilo mogoče realizirati brez našega sodelovanja, saj gre za tesno prepletenost zemljišč in infrastrukture.
Seveda pa je v samem Kidričevem in okolici vrsta dejavnosti, ki bi brez naše finančne in organizacijske podpore le težko preživele. Naj omenim le financiranje Nogometnega kluba Aluminij, godbe na pihala, pevskega zbora ... Naš namen je pomagati predvsem tistim dejavnostim, ki vključujejo čim več mladih. Profesionalni projekti nas ne zanimajo in le težko bo mi kdo prodal zgodbo o naših koristih, ki bi jih naj bili deležni s sodelovanjem pri takih podvigih. Aluminij se prodaja po drugih poteh in z drugimi tržnimi prijemi, vse, kar pa namenimo za dejavnosti, ki sem jih naštel, pa je čista donacija in nič drugega. In tako bo tudi ostalo! Enako velja za našo pomoč najrazličnejšim humanitarnim organizacijam in za pomoč Splošni bolnišnici na Ptuju. Gre za naše ljudi in ti si zaslužijo boljši standard, kot ga imajo.«
Kako pa ocenjujete odnos večinskega lastnika Elesa do Taluma, še posebej po tem, ko je Višje sodišče zavrnilo vašo pritožbo in potrdilo imenovanje treh začasnih nadzornikov, kako to napetost sprejemajo zaposleni?
»To je vsekakor zgodba, ki jo je težko komentirati brez uporabe kakšne, za časopis manj primerne besede. Večinskega lastnika (Eles in Kad) sicer ni v zadnjem letu in pol niti enkrat zanimalo, kako poslujemo, s kakšnimi težavami se soočamo na nabavnih in prodajnih trgih, kako je z doseganjem zadanih načrtov, kaj je z realizacijo investicijskih projektov, kakšni so naši plani in perspektive, kaj je z okoljevarstveno politiko itd., temveč si je dovolil, da je na osnovi svojih očitno enciklopedičnih neznanj odrekel podelitev razrešnice upravi za poslovanje v letu 2005. Brez kakršnegakoli vprašanja, brez kakršne koli razlage! Je potrebno k temu še kaj dodati?
Vsi zapleti glede imenovanja novega nadzornega sveta, ko je staremu potekel mandat, so le nadaljevanje prej opisanega odnosa. Toda očitno tudi v tem primeru velja znana izjava francoskega pisatelja Chamforta, da je nekatere stvari lažje uzakoniti kot upravičiti.«
Že lep čas nismo slišali nič o privatizaciji Taluma. Kje so vzroki, da se ni še nič premaknilo, kaj pričakujete?
»V aluminijski industriji v svetu se v zadnjem času dogaja vrsta procesov združevanj, raz-druževanj in prevzemov. Glede na dokaj ugoden ekonomski položaj panoge je to razumljivo,
saj slabi časi niso nikoli primerni za takšne procese. Talum je eden od manjših proizvajalcev z dokaj specifično strukturo proizvodnega programa. Ni nas mogoče uvrstiti med klasične proizvajalce primarnega aluminija kljub proizvodnji v elektrolizah, saj aluminij v svoji primarni obliki in kvaliteti že dolgo ni več naš tržni proizvod. Proizvodnja livarskih zlitin, drogov za stiskalništvo, rondelic in izparilcev nas pozicionira na povsem drugačno mesto kot izključne proizvajalce primarnega aluminija. Če k temu dodam še naraščujočo proizvodnjo na osnovi pretapljanja odpadnega aluminija, se ta posebnost samo še potencira. Toda kljub temu postaja vedno bolj težavno in nevarno biti sam med vsemi temi velikimi igralci na trgu.
Država kot pretežni lastnik Taluma nas je uvrstila v program državnega premoženja, ki ga želi prodati v letih 2006 in 2007, vendar se do danes ni premaknilo nič. Kljub našemu opozarjanju, da se po eni strani zamuja najbolj primerno obdobje, po drugi strani pa na to, da nam to, da smo predvideni za prodajo povzroča ogromne težave pri sklepanju dolgoročnejših nabavnih in prodajnih pogodb. Zelo dobro poznamo celotno svetovno aluminijsko industrijo in lahko z veliko verjetnostjo ocenimo, od kod je mogoče pričakovati realen interes. Prav tako pa dobro vemo, v kakšni združbi lahko zagotovimo dovolj veliko sigurnost za nadaljnjo rast in razvoj proizvodnje na lokaciji Kidričevega. Poznamo tudi tiste, ki se selijo iz proizvodnje v proizvodnjo, saj jim je cilj le hiter zaslužek, ki ga je v industriji mogoče doseči le na osnovi finančnega in fizičnega izčrpanja prevzete družbe. Potem pa drugam! Vse bolj imam občutek, da nekoga moti prav to, da V Talumu tako dobro poznamo tovrstne »investitorje« in naša odločenost, da jim zlahka ne bomo dovolili vstopa v tovarno. Za kaj takega bo treba v Talumu menjati kaj več kot samo upravo!«
Med zaposlenimi in tudi v javnosti je še vedno negotovost, saj so govorice o zamenjavi predsednika uprave Taluma vse glasnejše. Kakšne so vaše informacije in predvsem občutki, saj je jasno, da vas želijo zamenjati le zaradi tega, ker niste njihovi, ker niste na pravi strani?
»V normalnem svetu lastniki pač menjajo upravo in vodilno ekipo, če ta ne izpolnjuje sprejetih nalog in če ne posluje uspešno. To se podkrepi z ustreznimi dejstvi, podatki in izračuni. Glede na to, da nam s strani lastnika tovrstnih dejstev do dandanes ni še nihče prestavil, upravičeno sklepam, da so z rezultati zadovoljni in srečni, da imajo ekipo, ki jim tako lepo skrbi za njihovo premoženje.
Sem mimogrede nekaj slišal o tem, da se baje neki hudo sposobni tipi iz našega okolja, že nekaj časa vidijo v Talumu. Pa še to: od nikogar nisem! Sem sam svoj, pa tudi samosvoj!«
M. Ozmec
Kidričevo • Prvi pogovor z novo izvoljenim županom
Ob rekonstrukciji Tovarniške dobili prve semaforje
Kot smo poročali, je bil v drugem krogu volitev za župana občine Kidričevo izvoljen dosedanji podžupan Jožef Murko, ki je prejel 63,52 % vseh glasov.
Kot nam je povedal, je zmago pričakoval, saj je imel v drugem krogu volitev dokaj močno podporo kar štirih koalicijskih strank v občini. "Poleg tega sem prepričan, da mene in moje delo občani
že kar dobro poznajo, saj sem predvsem v zadnjem letu zaradi bolezenske odsotnosti dosedanjega župana Zvoni-mirja Holca dejansko že vodil občino, seveda z izdatno pomočjo občinske uprave, za
Foto: M. Ozmec
Novoizvoljeni župan občine Kidričevo Jožef Murko: »Zmago v drugem krogu sem pričakoval.«
kar sem vsem zelo hvaležen. Naša prva naloga je sedaj konstituiranje občinskega sveta in potrditev mandatov vsem novoizvoljenim. Če bodo predlagani datum potrdili v vseh poslanskih skupinah, bom konstitutivno sejo sklical 30. novembra.«
Kje se boste lotili dela najprej?
»Predvsem je naša naloga takoj nadaljevati vse že začete projekte. V prvi vrsti je to izgradnja novega vrtca pri osnovni šoli v Kidričevem, ki ga bomo gradili skupaj z novo šolsko kuhinjo in jedilnico. Projekt je že usklajen skupaj z vodstvom šole in vrtca, s sklepom občinskega sveta so zagotovljena tudi občinska proračunska sredstva, tako da trenutno čakamo na potrditev sklepa vlade in
V novem občinskem svetu bo sedelo devet svetnikov iz prejšnjega mandata (Bojan Fajs, Jožef Jerovšek, mag. Ivan Prisotovnik, Jožef Tr-glec, Žarko Furman, Franc Pernat, Jožef Jurič, Silvester Fajs in Dušan Detiček), kar sedem svetnikov (Patricija Berdelak, Andrej Gracej, Srečko Juhart, Dušan Lesko-var, Drago Mahorko, Lidija Stegne in Stanislav Mlakar) pa je bilo izvoljenih v občinski svet s pomočjo preferenč-nih glasov. Kljub prepričljivi zmagi dosedanje in prihodnje županje občine Slovenska Bistrica Irene Majcen (skoraj 64 odstotkov v prvem krogu), pa Majcenova s štirimi strankami: Slovensko ljud-
sko stranko, katere članica je, Desusom, Novo Slovenijo in Stranko mladih Slovenije, ki so jo pri kandidaturi podprle, v občinskem svetu ni zbrala minimalne večine. Skupaj so te stranke prejele petnajst mandatov, po dva Desus, N.Si in SMS ter devet SLS. Tako jim za koalicijo manjka eno svetniško mesto.
Pogovori o morebitni priključitvi h koaliciji še tečejo, vendar zaenkrat na prvi seji nobena stranka ni želela komentirati ali napovedovati koalicije in kot kaže bodo pogovori težki, saj imajo stranke večje število svetnikov. Za koalicijo bo lahko izbirala med svetniki Slovenske demokratske stranke, ki
Kidričevo je dobilo prve semaforje.
Foto: M. Ozmec
Slov. Bistrica • Po konstitutivni seji občinskega sveta
V nov mandat z nespremenjenim številom svetnikov
Na konstitutivni seji občinskega sveta občine Slovenska Bistrica je enaintrideset svetnikov prisluhnilo poročilu predsednice občinske volilne komisije Nadi Vu-čajnk. Kljub temu, da sta se od občine Slovenska Bistrica odcepili občini Makole in Poljčane, kar pomeni 5.393 volilnih upravičencev manj, je število svetnikov, ki bodo krojili usodo občine v naslednjih štirih letih, ostalo nespremenjeno.
bomo lahko dokončali izbiro najugodnejšega izvajalca del. Sicer pa želimo temeljni kamen položiti še v letošnjem letu. Zraven pa je treba nadaljevati z aktivnostmi za izgradnjo doma starejših občanov, za katerega je že izdelana urbanistična dokumentacija ter idejna rešitev objekta. Umeščen naj bi bil na prostoru tik ob sedanjem vrtcu Kidričevo, v smeri proti letnemu kopališču, na delu sedanjega Parka mladosti. Čaka pa nas največji občinski zalogaj, obsežen projekt zaščite podtalnice Dravskega
polja, ki ga bomo izvajali več let in bo veljal 2,7 milijarde tolarjev. V okviru tega projekta smo pravkar končali del kanalizacije v Kungoti, prav kmalu naj bi začeli graditi čistilno napravo v Apačah, v prihodnjem letu pa primarni kanalizacijski vod.«
Kako daleč pa ste z rekonstrukcijo tovarniške ceste?
»V celoti je končana prva faza rekonstrukcije te ceste. V Kidričevem smo dobili tudi prve semaforje ob prehodu za pešce v Njiverce, saj je na tem območju dnevna
migracija prebivalstva največja. Predvidevamo, da bomo rekonstrukcijo Tovarniške nadaljevali v začetku prihodnjega leta skupaj z ministrstvom za promet in zveze, saj je treba poiskati še nekaj rešitev zaradi slabega stanja železniškega nadvoza oziroma njegovih temeljev.«
Ali že veste, kdo bo podžupan občine Kidričevo?
»To še ni povsem dorečeno, po koalicijski pogodbi pripada podžupansko mesto koalicijskim partnerjem, točneje stranki SLS.«
M. Ozmec
je na volitvah prejela sedem mandatov, Liberalne demokracije Slovenije, ki je prejela pet mandatov in Socialnimi demokrati, ki so na volitvah prejeli štiri mandate. Pogovori bodo zagotovo težki, saj so vse navedene stranke ponujale svojega lastnega kandidata, dva sedita celo v občinskem svetu. V občinsko politiko pa se ponovno vrača Milan Ozi-mič, nekdanji direktor občinske uprave, ki je izgubil boj z Ireno Majcen na nadomestnih županskih volitvah pred dvema letoma.
V svetniške vrste pa se vrača tudi osem svetnikov, ki so sedeli v občinskem svetu v obdobju 1998 do 2002.
Nataša Pogorevc
Središče ob Dravi • Mejni prehod po meri schengena
Mejni prehod do konca leta
Mejni prehod Središče ob Dravi so začeli graditi v začetku avgusta, po zagotovilih služb z Ministrstva za javno upravo, bo gradnja končana do konca tega leta. Dela zaenkrat potekajo v skladu s pogodbami.
Mejni prehod Središče ob Dravi je bil doslej lociran precej neposrečeno. Ker ni bil natančno na državni meji, so v preteklosti kmetje, ki so imeli zemljo v pasu med obema prehodoma, znali negodovati o marsikateri nevšečnosti, ki jim jo to povzroča. Tega bo kmalu konec. V skladu s schengenskimi zahtevami je potrebno zagotoviti nadzor prehoda preko meje samo v neposredni bližini državne meje. Oddaljenost obstoječega mejnega prehoda od državne meje je onemogočala izvedbo ustreznega nadzora, zato so nov mejni prehod premaknili na pravo mesto. Hrvaški mejni prehod je bil že doslej postavljen v neposredni bližini meje, ki je na tem območju potok, zato se lokacija tega menda ne bo spreminjala.
Na novem mejnem prehodu bodo zagotovili prostore za Policijo in Carino, ki bosta izvajali nadzor prehoda potnikov in tovora preko državne meje. Skupna površina prostorov za Carino in Policijo znaša 970 kvadratnih
metrov. Kapacitete mejnega prehoda so predvidene za 130 zaposlenih policistov in carinikov, od tega približno četrtina carinikov in tri četrtine policistov, vključno z osebjem mejne policijske postaje. Na prehodu bodo tudi prostori za špedicije, po nepreverjenih podatkih pa naj bi bilo na novem prehodu prostora le za dve od sedanjih štirih špedicij. Na novem mejnem prehodu tudi ne bo inšpekcijskih služb.
Celotna gradnja bo po
načrtih stala približno 1,1 milijarde tolarjev. Evropska unija preko programa Phare prispeva finančna sredstva v višini okrog 570 milijonov, ostalo pa se bo pokrilo iz slovenskih proračunskih sredstev.
Mejni prehod Središče ob Dravi je kar obiskan, saj ga po zadnjih podatkih policije dnevno v povprečju prestopi približno 2800 potnikov, okrog 800 osebnih in 250 tovornih vozil.
vki
Mejni prehod Središče ob Dravi se gradi s polno paro; v zadnjih nekaj tednih je na gradbišču že videti, kako bo izgledal prehod.
Kidričevo • Prireditve ob tovarniškem prazniku
52 let proizvodnje aluminija
V torek, 21. novembra, bo minilo natanko 52 let, odkar je leta 1954 iz elektrolizne peči v Kidričevem pritekla prva siva kovina in napovedala začetek proizvodnje primarnega aluminija. Zato so ta dan izbrali za svoj tovarniški praznik. In to je ostal vse do današnjih dni, čeprav se spreminjajo časi in ljudje, ki mu dodajajo novo vsebino.
DE Vzdrževanje, ki bo prejel zlatega metulja za življenjsko delo, ter Janko Šegula iz DE Gnetne zlitine in Milan Petrič iz DE Elektroliza. Slovesnost bodo nadaljevali z že tradicionalnih druženjem vseh zaposlenih v Talumu in hčerinskih firmah.
V soboto, 18. novembra, bodo ob 8.30 na stežaj odprli vrata Taluma vsem, ki želijo videti, kaj je v njem novega in kakšna je tovarna danes.
Predstavitev Taluma bo tudi tokrat potekala v šotoru pred upravno zgradbo, nato pa bodo v skupinah goste popeljali na ogled proizvodnih obratov. Aktivnosti ob letošnjem tovarniškem prazniku bodo zaokrožili v torek, 21. novembra, ko se bodo na skupni slavnostni seji sestali predstavniki delavskega sveta, sindikata in vodstva Talu-
ma.
-OM
Letošnji 52. tovarniški praznik so v Talumu pričeli praznovati že v četrtek, 16. novembra, ko so se ob 10. uri v dvorani restavracije PAN srečali upokojeni člani tega delovnega kolektiva. Danes, v petek, 17. novembra, ob
15. uri bo v tej dvorani svečanost s podelitvijo priznanj za delovne dosežke v Talumu. Komisija za priznanja, ki jo sestavljajo Ivana Banič-Krajn-čevič kot predsednica ter Bogdan Lukman in Miran Ke-lenc, člana, je letos za najviš-
ja Talumova priznanja zlate metulje prejela 10 predlogov ter v sodelovanju z vodstvom Taluma izbrala štiri prejemnike. Zlate metulje bodo tako prejeli Vera Inkret iz delovne enote Služba za plan in analize, Stanko Horvat iz
Juršinci • Prva seja v novem mandatu
Obravnavali zahtevek za ponovne volitve
V četrtek, 9. novembra, so se na prvi konstitutivni seji sestali svetniki občine Juršinci.
Foto: M. Ozmec
Pogled na proizvodne obrate Taluma je danes veliko prijaznejši, kot pred leti.
Najprej je podpredsednik občinske volilne komisije Drago Slameršak podal poročilo o volitvah. Svetniki so se seznanili s pritožbo občana, ki se je pritožil na domnevne nepravilnosti v prvi volilni enoti v Mostju. Tam naj bi namreč volil občan, ki živi v domu starejših. Občan je v pritožbi navajal, da so ponaredili njegov podpis. Zaradi omenjene nepravilnosti je zahteval, da se volitve v prvi volilni enoti razveljavijo in ponovijo. Člani volilne komisije so povedali, da omenjeni občan ni volil, ampak je glasovnico poslal po pošti, zato je v volilnem imeniku pod opombo
zapisano, da bo volil po pošti. Člani občinske volilne komisije so zanikali nepravilnosti in članom občinskega sveta tudi pokazali volilni imenik iz katerega je razvidno, da ni podpisa, ampak je samo zaznamek. Svetniki so pritožbo zavrnili, ker je bila vložena prepozno in zanikali vse očitane nepravilnosti ter potrdili mandate vsem občinskim svetnikom. Sprejeli so tudi ugotovitveni sklep o izvolitvi Alojza Kauči-ča za župana občine Lenart. V nadaljevanju seje so imenovali komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo sestavljajo Alojz Herga, Stanko
Holc in Dragica Toš Majcen. Svetniki pa so se seznanili tudi z dopisom iniciativnega odbora Gibanja za enakomeren razvoj občine Juršinci. V dopisu, ki ga je za iniciativni odbor podpisal Andrej Čeh, je navedeno, da člani gibanja na osnovi srečanja občank in občanov občine, ki je potekalo 5. novembra, komisiji za volitve in imenovanja ter občinskemu svetu občine predlagajo kandidate za člane odborov in komisij. V dopisu tudi navajajo, da so nezadovoljni z neenakomerno zastopanostjo vseh naselij v občini Juršinci.
Zmago Šalamun
Ptuj • Zgodovinski arhiv dobil nove prostora M Sv. Trojica • Konstituiran občinski svet
Stara vojašnica že jabolko spora Nova občina z novim zagonom
Zgodovinski arhiv Ptuj, ki je doslej svoje gradivo zaradi prostorske stiske hranil na kar treh mestih, je končno dobil nove prostore v objektu številka dve v stari vojašnici. Po besedah Ivana Frasa, direktorja Zgodovinskega arhiva Ptuj, bo adaptacija predvidoma končana čez dve leti, kljub temu pa so z novimi prostori zelo zadovoljni.
V četrtek, 9. novembra, so se na prvi konstitutivni seji sestali svetniki v novonastali občini Sv. Trojica.
Doslej je Zgodovinski arhiv Ptuj svoje gradivo hranil na treh lokacijah, ki so med seboj precej oddaljene, kar jim je povzročalo veliko nevšečnosti. Največji del gradiva je arhiviran v prostorih dominikanskega samostana, nekaj pa ga hranijo v skladiščih na Rogozniški cesti in v Veliki Nedelji.
Glede na to, da bo adaptacija prostorov v objektu dve v stari vojašnici trajala dve leti ali več, je Zgodovinskemu arhivu uspelo začasno pridobiti tudi objekt številka 11, v katerem že imajo nameščene arhivske police in predalčni-ke. Ravno ta objekt je bil tudi
jabolko spora med Zgodovinskim arhivom in Šolskim centrom Ptuj. Oboji so namreč pokazali interes za uporabo. Po besedah Ivana Frasa je Šolski center v ta objekt že postavil svojo premičnino, a so vse stvari morali izseliti, saj je objekt pripadel Zgodovinskemu arhivu.
"Ta prostor bi želeli obdržati tudi potem, ko bo objekt številka dve adaptiran. Če bi nam to uspelo, bi ga uporabljali za razstavne namene," je dejal Fras. Eden glavnih razlogov, zakaj je objekt številka 11 pripadel ravno Zgodovinskemu arhivu, je bila plesen, ki se je avgusta letos pojavila
Ivan Fras, direktor Zgodovinskega arhiva Ptuj
v prostorih dominikanskega samostana, kjer hranijo gradivo. Takrat je Ministrstvo za kulturo kot začasno rešitev za preselitev gradiva ponudilo objekt 11. Še ta mesec bo prišlo do preurejanja in čiščenja gradiva.
O tem, kako so z novimi prostori v stari vojašnici zadovoljni, Fras pravi: "Nam ta rešitev zelo ustreza, saj je objekt varen, dostopen in blizu potencialnih strank. Mislim, da je to najboljša opcija, ki smo jo lahko dobili, v višjih nadstropjih ne bi niti mogli hraniti gradiva zaradi statike."
Prostorska težava, s katero se je vrsto let srečeval Zgodovinski arhiv, je torej vsaj začasno rešena, dolgoročno gledano pa bo odpravljena šele po adaptaciji objekta številka dve, ki meri kar 2000 kvadratnih metrov. Takrat bodo gradivo iz vseh dosedanjih skladišč preselili v nove prostore. Edina stvar, glede katere je Fras pesimističen, je bojazen, da v novih prostorih zaradi bližine šolskih prostorov ne bo miru, saj namerava Šolski center Ptuj okoli prostora številka dve narediti krožni promet, čemur se v Zgodovinskem arhivu močno upirajo.
Dženana Bećirović
Sejo je sklical predsednik občinske volilne komisije Jože Kraner, ki je tudi podal poročilo o volitvah. Svetniki so najprej potrdili mandate osmim občinskim svetnikom. V občinski svet so bili izvoljeni Janez Voglar, Srečko Poštrak in Branko Žel iz SLS, Drago Lipič iz SNS, Dušan Malek in Albin Postružnik iz SDS, Karl Čuček iz N.Si in socialni demokrat Danijel Tušek. Svetniki so spre-
jeli tudi ugotovitveni sklep o izvolitvi župana Darka Frasa, ki je bil izvoljen v prvem krogu med sedmimi kandidati in je takoj po potrditvi nagovoril zbrane občinske svetnike ter poudaril pomen sodelovanja, ki je pogoj za razvoj občine.
V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli začasni poslovnik o delu občinskega sveta in statutarni sklep občine Sv. Trojica. Imenovali so tudi komisijo
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki ji predseduje Branko Žel, člani pa so Srečko Poštrak, Danijel Tušek, Karel Čuček in Albin Postružnik. Svetniki so tudi sklenili, da bo komisijo za pripravo statuta vodil župan Darko Fras, člani komisije pa so Peter Leopold, Danijel Tušek, Janez Voglar in Karel Čuček.
Zmago Šalamun
Občinski svetniki skupaj z županom Darkom Frasom
Foto: DB
Foto: ZS
Hajdina • 8. občinski praznik
Občinski praznik - praznik vseh pridobitev
Na Hajdini so z osrednjo prireditvijo, ki je bila 11. novembra, sklenili letošnje prireditve ob 8. občinskem prazniku.
Že po tradiciji so jo začeli s prireditvijo iz Mošta vino - pridi na Hajdino, ki je potekala v farni cerkvi, kjer so Romana Štumbergeja iz Zgornje Hajdine imenovali za kletarja letnika 2006, farni župnik naddekan Marijan Fesel je blagoslovil mošt, s tem pa tudi oznanil vrhunec praznovanja ob letošnjem martino-vanju. Sicer pa so tudi letošnje praznovanje občinskega praznika pričeli s športnimi prireditvami, skupaj so izvedli 15 športnih tekmovanj v 11 športnih panogah.
Foto: Črtomir Goznik
Kletar letnika 2006 Roman Štumberger Iz Zgornje Hajdine (desno) v družbi kletarjev prejšnjih let.
Foto: Črtomir Goznik
Priznanja občine Hajdine sta podelila župan Radoslav Simonič in Jože Kmetec v imenu komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Priznanja občine Hajdina so prejeli Angela Mlakar, Zdenka Godec, NK Skorba in ŠD Hajdina, zahvalno listo KD Skorba, priznanji župana pa Jože Rozman in Anton Hasemali.
Foto: Črtomir Goznik
Štajerski frajtonarji so tudi tokrat navdušili, v kulturnem programu ob 8. prazniku občine Hajdina so nastopili še ljudska pesnica Olga Vidovič, pevec Dalibor Kalik in pihalni orkester Talum Kidričevo. V družabnem delu praznovanja pa so igrali člani ansambla Ekart.
Lenart • Praznovali občinski praznik
Na sobotni slavnostni prireditvi v šotoru na trgu pred Poslovno-stanovanjskim centrom na Hajdini, ki so ga tudi tokrat napolnili do zadnjega kotička, skupaj z domačini so praznovali tudi nekateri gostje, med njimi poslanec državnega zbora Branko Marinič in ptujski župan dr. Štefan Če-lan, so podelili priznanja najboljšim v posameznih športnih disciplinah, za najlepše urejeno vaško skupnost, že drugič je slavila Gerečja vas, in najlepše urejene objekte v
občini urejeno okolje in občinska priznanja. Tudi osmo praznovanje občinskega praznika je ohranilo rdečo nit preteklih, z občinskim praznikom so hkrati proslavili tudi vse letošnje prireditve v občini Hajdina, največja je zagotovo odprtje Poslovno-stanovanjskega centra. Župan občine Hajdina Radoslav Simonič je ob tej priložnosti še posebej poudaril, da tudi v novem obdobju izzivov ne bo manjkalo. Ponosni so na opravljeno delo. »Začenjamo
nov mandat, novo štiriletno obdobje ustvarjanja in dela. Upam in prepričan sem, da bo prihajajoči mandat prav tako uspešen kot pretekla dva. Naša lokalna skupnost od nas pričakuje delo in projekte, ki bodo koristili našim občanom, ki nas bodo združevali in ponudili boljši jutri,« je še povedal novi (stari) hajdinski župan Radoslav Simonič, ki so mu hajdinski volivci zaupali še tretji mandat v vodenju občine.
MG
Lenart obiskala delegacija iz občine Brus v Srbiji
V petek, 13. novembra, so v občini Lenart slovesno proslavili občinski praznik.
Petkovo praznovanje se je pričelo s slavnostno sejo občinskega sveta, na kateri se je župan mag. Ivan Vogrin zahvalil za dobro sodelovanje. Po končani seji je v domu kulture v Lenartu potekala osrednja slovesnost ob občinskem prazniku. Na osrednji slovesnosti so pripravili bogat kulturni program v katerem so nastopili: Vokalni kvintet Završki fantje, Aleksandra Bajde in Nataša Maguša, Aleksander Živko, učenci OVI programa OŠ Lenart, pevski zbor OŠ Lenart, skupina Pobalini z OŠ Voli-čina, otroci iz vrtca Lenart, učenci Glasbene šole Lenart, pevke KD Aeda Maribor, ki jih je na klavirju spremljala Dada Kladenik. Zbrane je nagovoril tudi župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin, ki je v skoraj uro dolgem govoru spregovoril o dosežkih občine Lenart v zadnjih osmih letih in predstavil rezultate raziskave v reviji Manager o gospodarski uspešnosti slovenskih občin. V tej raziskavi
je občina Lenart uvrščena na dvanajsto mesto.
Na slovesnosti so podelili tudi občinska priznanja. Priznanje župana občine Lenart je prejel Mitja Žgajner, učenec OŠ Lenart, ki se je septembra udeležil svetovnega prvenstva v raketnem modelarstvu v Bajkonurju v Kazah-stanu, kjer je bil član državne reprezentance Slovenije. Na tekmovanju je v svoji kategoriji S 6 A, raketa s trakom, osvojil tretje mesto v mladinski konkurenci. Plaketo občine Lenart je sprejela Gostilna 29, Simon Fekonja, s. p. iz Lenarta. Omenjena gostilna se odlikuje kot uspešen organizator velikih gostinskih prireditev v občini, zlasti prireditve Agatina noč in Lenart fest, ki vsako leto pritegneta številne turiste od blizu in daleč in tako pripomoreta k večji turistični prepoznavnosti občine Lenart. Srebrni lenarški grb je prejel sloven-skogoriški pihalni orkester MOL iz Lenarta. Njegove člane odlikuje povezanost in
nastopajo na evropskem tr- udeležila tudi delegacija ob- Minić in direktor turistične žišču. Osrednje slovesnosti čine Brus iz Srbije, ki so jo se- organizacije Brus Dragoljub se je ob številnih občanih stavljali župan Milutin Jeličić, Marković.
in županih sosednjih občin direktor radia Brus Goran
Zmago Šalamun
O dosežkih zadnjih let je zbranim spregovoril župan mag. Ivan Vogrin
predanost glasbeni ustvarjalnosti, saj letno opravijo preko 50 nastopov. Pomemben pa je tudi njihov prispevek k vzgoji mladih glasbenikov, k širjenju kulture in ugledu občine Lenart. Zlati lenarški grb je prejel samostojni podjetnik Friderik Lešnik iz Zg. Žerjavcev, ki sodeluje s številnimi domačimi in tujimi podjetji s katerimi uspešno
Občinski nagrajenci (z leve): Friderik Lešnik, Stanko Firbas, Simon Fekonja in Mitja Žgajner skupaj z županom mag. Ivanom Vogrinom
Foto: ZS
Foto: ZS
Podlehnik • S prve konstitutivne seje
Nov veter ali ne?
V Podlehniku si je ljudstvo že oktobra izvolilo novega župana Marka Maučiča, na prvi konstitutivni seji novega občinskega sveta pa je ta tudi uradno prevzel vse dolžnosti prvega občinskega moža.
Sejo je sicer, kot zahteva zakonodaja, sklical njegov predhodnik, podžupan Anton Žerak, ki je občino vodil od začetka avgusta letos. Že na začetku pa je nova sestava občinskega sveta, v kateri sedijo štirje že prekaljeni svetniki in trije novoizvoljeni, spre-
jela nekoliko spremenjen oz. dopolnjen dnevni red, ki se je nanašal predvsem na drugi del seje, za katerega se je vedelo, da ga bo že vodil novi župan.
Prvi del seje je bil čisto klasičen, kot pač povsod v vseh občinah. Na hitro imenovana tričlanska komisija za potrdi-
tev mandatov članom občinskega sveta in županu se je po prebranem poročilu o izidih volitev za nekaj debelih minut umaknila v osamo ter v miru pregledala, če morda ni bilo kakšnih napak ali ugovorov oz. pritožb na izvoljene funkcionarje, potem pa slovesno razglasila, da ni bilo nič na-
Tako je novi podlehniški občinski svet z novim županom na čelu pozdravil začetek nove »podiehniške ere«.
robe in nobenih pritožb, kar je rezultiralo v enoglasni potrditvi vseh izvoljenih mandatov, čeprav so pri tem skoraj pozabili potrditi mandat še novemu županu. No, pa so se vseeno pravočasno spomnili. S tem je bila naloga komisije končana in je bila le-ta raz-puščena. Sledila je svečana zaprisega novega župana Marka Maučiča, ki je bila zelo kratka in jedrnata, saj se je zavezal, da bo deloval v skladu z zakoni in v dobro občine. Maučič se je ob tem zahvalil še podžupanu za opravljeno delo, pozdravil vse novoizvoljene svetnike ter zaželel uspešno in kooperativno delo, nato pa zasedel županski stol: »Želim si tudi, da občina v prihodnje ne bi bila več tako negativno predstavljena v medijih kot je bila doslej,« je eno svojih želja še povedal župan, preden je tudi uradno potrjeno začel načelovati občini in voditi drugi del seje. Ta je bil nekoliko bolj presenetljiv, saj je župan takoj predlagal pet članov nove komisije za statutarna in mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo bodo po njegovem predlogu sestavljali Anton Grabrovec, Ivan Ban, Sebastjan Toplak in Anton Že-rak, vsi svetniki pa so takšno
sestavo tudi potrdili.
Takoj zatem, brez premora, je sledilo še imenovanje novega podžupana. Maučič je brez posebnega okolišenja za podžupana imenoval Iva Bana, dodal pa je le kratko razlago, da se mu imenovani zdi še najbolj primeren za tovrstno funkcijo, ker naj bi mu to omogočalo njegovo delo ter poznavanje zakonodaje, kjer naj bi bil sam nekoliko »šibek«. Po zakonu je sicer imenovanje podžupana izključno županova pravica, ker pa statut in pravilnik občine Pod-lehnik z njo še nista povsem usklajena, so se zbrani malo zalomili okoli tega, ali naj se ravnajo po državni zakonodaji ali po svoji, po kateri je potrebno podžupana vseeno potrditi s strani svetnikov. Da bi bil volk sit in koza cela, so potem vseeno še dvignili roke za novega podžupana.
Ivo Ban je sicer, kot nam je kasneje povedal, samostojni podjetnik, po izobrazbi profesor nemščine in italijanščine, ukvarja pa se s prevajanjem in sodnim tolmačenjem. V tem kontekstu je bilo potem lažje razumeti županovo pojasnilo, da mu bo podžupan v pomoč pri poznavanju zakonov ...
Nato je župan Maučič napovedal, da se je treba dela lotiti takoj, da bo seja nove komisije v nekaj naslednjih dneh, v roku dveh tednov pa bo tudi prva redna seja občinskega sveta, na kateri bo treba med prednostnimi zadevami rešiti vprašanje uporabe večnamenske dvorane, kar konkretno pomeni določitev višine najemnine za uporabo prostora, saj naj bi bila dvorana namenjena vsem občanom in društvom, ne pa le šoli kot je bilo to doslej.
Za konec so bile na sporedu še pobude in vprašanja,
oglasil pa se je novi svetnik Sebastjan Toplak, ki, kot je poudaril, ni imel ne pobude in ne vprašanja, pač pa je želel le povedati svoje mnenje: »Kritično ocenjujem zadnjo potezo podžupana oz. sklic zadnje seje prejšnjega občinskega sveta, kjer so stari svetniki sprejeli in potrdili neke sklepe, ki jih bomo zdaj mi morali izvajati. To se mi ne zdi prav!«
Žerak mu je vrnil: »Nikomur se za to ne mislim opravičevati! Sklic seje je bil nujen, saj je šlo za izredno situacijo v naši občini in s tem sem želel le zaključiti delo starega sveta, novemu svetu pa prepustiti zadeve urejene, kot morajo biti. Vsi veste, da ni šlo za nobene dodatne obvezujoče sklepe, temveč le za korekcijo starih, ki so bili sprejeti že poleti, še pod vodstvom preminulega župana Frica!« Kot je zdaj že znano, je namreč bivši župan Vekoslav Fric v zadnji fazi izgradnje telovadnice brez vedenja občinskega sveta najel dva kratkoročna kredita v skupni vrednosti okrog 140 milijonov tolarjev, ki sta potem posledično onemogočala najetje novega dolgoročnega kredita v višini 200 milijonov tolarjev, za katerega so se izrekli tudi svetniki. Ker pa finančno ministrstvo za dolgoročni kredit občini ni hotelo izdati soglasja, je bilo treba najprej rešiti oz. sanirati odprta kratkoročna kredita, zato so bili tudi potrebni preoblikovani sklepi občinskega sveta, kar se je zgodilo na zadnji seji starega sveta v začetku novembra.
Debata se je nato zaključila, svetniški zbor z županom na čelu pa se je posvetil manj političnim in bolj »posvetnim« zadevam ...
SM
Trnovska vas • Konstitutivna seja občinskih svetnikov
Delo se lahko začne!
V četrtek, 9. novembra, so se na prvi konstitutivni seji sestali novoizvoljeni občinski svetniki v Trnovski vasi.
Občinski svet sestavljajo: trije svetniki iz vrst SLS - Jože Pihler, Franc Tašner in Drago Pukšič, iz LDS je bil izvoljen Andrej Murko, iz SD Mitja Sušnik ter iz SDS Manfred Jakop in Brigita Polanec. Sejo je sklical podžupan občine Trnovska vas Franc Pukšič, ki je od
aprila lani, po odstopu župana Karla Vurcerja, opravljal funkcijo župana.
Svetniki so najprej imenovali začasno komisijo za potrditev mandatov novo izvoljenih članov občinskega sveta, ki so jo sestavljali Andrej Murko, Brigita Polanec in Manfred Jakop.
Svetniki pa so potrdili tudi mandat županu Alojzu Benku. Po konstruiranju so svetniki imenovali še člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisijo sestavljajo Franc Tašner, Manfred Jakop in Mitja Sušnik.
Zmago Šalamun
Občinski svetniki in svetnica skupaj z županom Alojzom Benkom
Foto: SM
Videm • Kaj se dogaja s traso državnega daljnovoda
Sturmovčani ogorčeni prekinili delo geodetske službe
»Prejšnji četrtek, devetega novembra, pozno popoldne me je klicalo veliko krajanov Šturmovca, da naj pridem pogledat, kaj se dogaja. Po informacijah naj bi skupina ljudi merila in z mejniki določala traso za predvideni daljnovod, čeprav smo se na zadnji seji zdaj že bivšega občinskega sveta dogovorili in sprejeli sklep, da v zvezi s potekom trase ne bo nobenih aktivnosti, dokler se ne pridobi soglasje vseh prizadetih in najde skupna optimalna varianta poteka trase,« je o minulih dogodkih najprej povedal svetnik Andrej Rožman.
Rožman se je res po več enakih obvestilih takoj odpeljal na kraj dogodka in dogajanje mu je potrdilo navedbe sokrajanov: »Naletel sem na skupino ljudi, ki so mi na moje vprašanje povedali, da delajo meritve po naročilu Elesa za daljnovod. Kljub mojemu nadaljnjemu opozorilu, da ne morejo kar tako hoditi in odmerjati zemljišč brez dovoljenja lastnikov, se najprej niso hoteli umakniti. Potem sem poklical policijo v Pod-lehnik. Takrat so se odpeljali z avtomobilom v smeri proti Pobrežju, kjer pa so naleteli na policijski patruljni avto in se vrnili na kraj dogodka,« povzema dogajanje na terenu Andrej Rožman.
Policija sicer ni imela kaj narediti, razen zapisnika o prijavi, krajane oz. Rožma-na pa je napotila na občino. »Zelo me je prizadelo in razjezilo dejstvo, da so se začela dela na daljnovodu ne glede na dejstvo, da za traso čez našo občino, zlasti čez krajinski park Šturmovec, še nismo uspeli najti kompromisa. Zato smo na zadnji seji tudi sprejeli sklep, ki je vodstvo občine obvezoval, da se trasa ne zakoliči, dokler ne bo skupnega dogovora o poteku trase, s katero se bodo strinjali tudi prizadeti vaščani. Po zadnjem dogodku pa izgleda, da se nam spet nekaj dela za hrbtom, tega pa nikakor ne bomo dopustili!«
> -
Foto: SM
Svetnik Andrej Rožman kaže, kje (čez šturmovske njive in travnike) so opravljali meritve za traso daljnovoda uslužbenci geodetskega podjetja, ki ga je najel Eles: »Z menoj se najprej sploh niso hoteli pogovarjati, zato sem poklical policijo. Sturmovčani si ne bomo dovolili, da se spet nekaj počne za našim hrbtom, tokrat celo mimo sklepov občine in v nasprotju z njimi!«
Rožman je po odhodu strokovnjakov s terena poklical tudi domačo občinsko upravo, kjer so mu, kot je povedal za naš časopis, zatrdili, da o dejavnosti odmeritve trase ne vedo ničesar in o tem niso bili seznanjeni oziroma je tudi niso naročili.
Po prekinitvi dela se skupina geodetov v Šturmovec od devetega novembra ni več vrnila. Ali je svoje delo opravila do konca ali ne, ne ve nihče, o njihovi prisotnosti pa pričajo
-Âiojz S>oli

mg CS Nova stovenUa
mm	KritansKaHuUsnaItrnnua
Spoštovane občanke in občimi!
12. lunviiibrii JOOň ziiii/iiili smjg/iis ill tul
í/íl f^OShlïiL'ÏH
žiipim	Ormož.
BťSL'ílíi Vi'ijiff
rdeče pobarvani vkopani mejniki preko njiv in travnikov.
Zadeva »daljnovod Cirkov-ce-Pince«, ki tako v Vidmu kot v Gorišnici sproža velika negodovanja najbolj prizadetih občanov in je v obeh omenjenih občinah povzročila tudi nastanek civilnih iniciativ, se je sicer na državni ravni z velikimi zamudami konec letošnjega poletja začela odvijati s precejšnjo hitrostjo, saj bi omenjeni visokonapetostni daljnovod moral biti končan do leta 2008, kar pa bo zelo težko ali bolje rečeno nemogoče izvesti. Tretjega septembra letos je tako vlada že potrdila program in jasno je čutiti, da se je začelo vsem vpletenim in dogovornim hudo muditi.
Kaj se je pravzaprav dogajalo v Šturmovcu devetega novembra, smo povprašali tudi direktorico videmske občinske uprave Darinko Ra-tajc. Ta je potrdila, da o delu skupine geodetov občina res
ni bila seznanjena, da pa je takoj po »revoltu« Šturmov-čanov poklicala tako Eles kot ministrstvo za okolje, kjer so ji povedali, da je šlo zgolj za geodetske posnetke terena, ki so nujni za zaris kasnejše trase oziroma variant tras za potek spornega daljnovoda: »Brez tovrstnih posnetkov ni mogoče niti pripraviti osnutkov za traso ali več variant tras. Sicer pa bomo o tem več podrobneje rekli na skupnem sestanku vseh vpletenih!«
Sestanek predstavnikov okoljskega ministrstva, Elesa, videmske civilne iniciative in občine je bil sinoči (v četrtek, op. a.). Kaj se je in kaj se bo v prihodnje dogajalo ter kaj so si vse povedali sodelujoči, pa preberite v naslednji številki našega časopisa.
Očitno pa je, da - kakorkoli že bodo dela in zadeve v zvezi z daljnovodom tekle naprej - očem Šturmovčanov ne bo ostalo skrito prav nič ...
SM
Že računate na evro?
1. januarja 2007 se začne štetje z našo novo valuto.

^	BAiNTKA _
.^ISS.'.^SS.u.- SLOVENIJE EîS?
--KOMISIJA
Evro-za vse nas
evrofon 080 2002 www.evro.si
Od tod in tam
Ptuj • Obisk vrhunskega nevrokirurga in častnega občana
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je v soboto v Mestni hiši na Ptuju sprejel vrhunskega svetovnega nevrokirurga in častnega občana Ptuja akademika prof. dr. Vinka V. Dolenca, dr. med., višjega svetnika, v. d. direktorja nevrokirurške klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (na fotografiji levo). Sprejema so se udeležili tudi dr. Ludvik Toplak, ki je obisk organiziral, Robert Čeh, direktor ptujske bolnišnice,in Dolenčev namestnik na kliniki prof. dr. Rado Pregelj. Čeprav je bil obisk bolj vljudnosten, se je pogovor sukal tudi okrog nekaterih aktualnih tem v razvoju MO Ptuj in širšega okolja. Kot že nekajkrat doslej je tudi ob tej priložnosti Vinko V. Dolenc poudaril, da bi lahko bil Ptuj slovenski Heidelberg.
MG
Stročja vas • Srečanje slovenskih častnikov
V	okviru rednega usposabljanja vodstev slovenskih častnikov je Zveza slovenskih častnikov (ZSČ) v Stročji vasi pri Ljutomeru pripravila tradicionalno srečanje, ki se je ob vojaško-strokovni vsebini zaključilo s šport-no-rekreativnimi aktivnostmi ter spoznavanju Prleki-je in Ljutomerskih goric. Udeležence iz vse Slovenije so v gasilskem domu Stročja vas nagovorili predsednik ZSŠ Ljutomer Anton Kosi (na fotografiji), župan občine Ljutomer Jožef Špindler in predsednik KS Stročja vas Boris Lebar. Sekretar ZSČJanko Ljubič je predstavil predvideno reorganizacijo ZSČ, 83 tekmovalcev v 14 skupinah pa je spretnosti izkazovalo v streljanju z malokalibrsko puško, z lokom in metu ročne bombe. Največ uspeha je imel Branko Magdič (Ljutomer), ki je osvojil prvo mesto, pred Milanom Dularjem (Krško), Dominikom Grmekom (Domžale), Ernestom Plehom (Ormož) in Žigom Polajnarjem (Vrhnika-Borovnica).
N. S.
Benedikt • Konstitutivna seja občinskega sveta
V	sredo, 8. novembra, so se svetniki občine Benedikt sestali na konstitutivni seji. Poročilo o izvedbi volitev je podal predsednik občinske volilne komisije Drago Berden. Svetniki so najprej potrdili mandate svetnikom: Janezu Kaučiču, Janezu Fekonji, Janezu Rajšpu, Dragici Lipnik in Milanu Repiču, vsi skupna lista SLS - SDS. Na listi LDS so bili izvoljeni Saša Lovrenčič, Jožef Maurič in Janez Zorko. Mesto v občinskem svetu pa je dobil tudi neodvisni svetnik Damjan Rajšp. Svetniki pa so potrdili tudi mandat županu Milanu Gumzarju. Za predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pa so imenovali Damjana Rajšpa. Članici komisije pa sta postala Dragica Lipnik in Saša Lovrenčič. Župan Milan Gumzar, ki občino Benedikt vodi že tretji mandat, pa je za podžupana imenoval Janeza Zorka.
Zmago Šalamun
Foto: NS
Ptuj • Dijaki petih držav na mednarodni izmenjavi
V	gosteh 19 dijakov iz tujine
V	okviru evropskega projekta Comenius, katerega nosilka je Gimnazija Ptuj, se te dni na Ptuju mudijo dijaki petih evropskih šol. Skupaj se je srečanja udeležilo 19 dijakov, ki prihajajo iz Madžarske, Poljske, Italije, Nemčije in Srbije, sodeluje pa tudi dodatnih 19 dijakov iz ptujske Gimnazije.
Evropski projekt Comenius traja tri leta, zaključil pa se bo maja prihodnje leto. Gimnazija Ptuj, ki je bila na razpisu izbrana za nosilko projekta, je partnerje, ki sodelujejo, izbirala sama, hkrati pa je dobila tudi možnost določanja teme, na katero se nanašajo vse delavnice v okviru Comeniusa. Vsa tri leta so tako posvetili medijem, delovni naslov pa je Kako mediji vplivajo na mlade. Prvo leto so se dijaki ukvarjali z izdelavo spletne strani in anketami, drugo leto je bilo namenjeno izdelavi skupnega štirinajst-stranskega časopisa, ki so ga izdali aprila letos. Letošnje šolsko leto pa je namenjeno spoznavanju tehnik snemanja in video umetnosti ter izdelavi spotov o šolah, s katerih dijaki, ki sodelujejo pri projektu, prihajajo. Dijaki vseh šestih šol, ki sodelujejo morajo do marca izdelati spot o svoji šoli, nakar bodo vse
izdelke združili in jih predstavili na zaključni prireditvi, ki bo maja prihodnje leto v italijanskem mestu Messag-ne. Pred izdelavo spotov so v ptujski Gimnaziji potekala teoretična predavanja, sledilo je tudi praktično spoznavanje tehničnih stvari, povezanih s snemanjem. Dijaki, ki so na Ptuj prispeli v nedeljo in odpotovali danes, so cel teden intenzivno delali na projektu. Pri tem so jim pomagali štirje mentorji z Gimnazije Ptuj, koordinatorica pa je bila Darja Rokavec. O osnovnih namenih projekta Comeni-us je pomočnik ravnateljice Gimnazije Ptuj, Branimir Rokavec dejal: »Namenov je veliko. Med drugim gre za medsebojno spoznavanje dijakov, učenje angleščine, ki je delovni jezik, pa tudi za sprejemanje različnosti. Pomembni so tudi konkretni cilji, kot so spoznavanje Slovenije, ogledi Ptuja in seveda
Mišo Potočnik je dijake poučeval o video umetnosti.
spoznavanje ptujske Gimnazije. Včeraj smo imeli sprejem pri županu, obiskali pa smo tudi prestolnico«. Zelo velik pomen pri projektu ima tudi druženje, ki je za dijake celodnevno, saj ima vsak ptujski gimnazijec, ki sodeluje pri projektu, v gosteh tujega dijaka, s katerim preživlja prosti čas in pri katerem dijaki tuji tudi prespijo. Gimnazija Ptuj je kot nosilka uspela za izvedbo projekta Comenius pridobiti evropska sredstev, medtem ko so ostale šole del stroškov krile same.
Vtisi dijakov
Tema, ki jo je Gimnazija Ptuj določila, se je med dijaki izkazala kot zelo priljubljena. Mediji so pogosto stvar, ki predvsem v mladih velikokrat zbuja zanimanje, ki so ga ob tem projektu lahko potešili. Z dijaki smo se pogovarjali o tem, kako so bili zadovoljni s projektom, kaj vse so se ob tem naučili ter kakšni so njihovi vtisi.
Aylin Schaag iz nemške šole Koperniku Gimnasium pravi, da je z izvedbo projekta v Sloveniji zelo zadovoljna. »Organizacija je veliko boljša kot pri nas. Vsi so zelo prijazni, veliko nam pomagajo, prevajajo, delavnice pa so poučne in zabavne obenem. Všeč mi je tudi to, da moramo govoriti angleško, tako se veliko več naučimo. V Nemčiji nismo imeli časa, da bi dovolj delali na tem projektu, vsekakor pa gre za odlično izkušnjo.«
Tudi Karolina Gereener,
Dijaki iz tujine so bili nad Ptujem zelo navdušeni.
ki prihaja iz poljske šole Marii Skladowshiej pravi, da je nad Ptujem zelo navdušena. »Nedvomno še bom kdaj s svojo družino in prijatelji obiskala vaše mesto. Ne morem verjeti, da so ljudje tako ustrežljivi, spoznala sem tudi zelo veliko prijateljev, družina pri kateri stanujem pa je naravnost odlična. Všeč sta mi tudi red in čistoča, ki ju imate tukaj, na Poljskem ni niti približno tako čisto in urejeno, »je dejala Karolina, ki dodaja, da je organizacija v Sloveniji na nivoju in si takšne izvedbe na Poljskem ne bi mogli privoščiti.
Tudi slovenski dijaki so
bili s projektom Comenius zelo zadovolji. Kot je dejala Alja Čeh, dijakinja 4. letnika Gimnazije Ptuj, gre za zelo zabaven in poučen projekt, za katerega je na šoli veliko zanimanja. »Sodelujem že vsa tri leta. Za sodelovanje sem se odločila, ker me mediji zanimajo in tudi zato, ker sem želela potovati,« je dejala Alja.
Tudi Niša Meško pravi, da gre za dobro izkušnjo. V okviru tega projekta je že obiskala Italijo in Madžarsko ter spoznala ogromno ljudi. Pravi, da se je veliko naučila, zelo pomembno pa se ji zdi, da so izpopolnili svoje znanje tujih jezikov.
Da gre za koristen projekt preko katerega dijaki dobivajo prava prijateljstva pravi Špela Težak, ki pri projektu sodeluje že od samega začetka. »V okviru tega projekta sem obiskala Italijo in mislim, da tam dajo veliko pozornosti takim stvarem, organizacija je bil na visokem nivoju,« je dejala Špela. Tako kot večina dijakov je tudi Maja Jurgec obiskala Italijo in pravi, da ji je bilo zelo všeč. O tem, kaj se ji je najbolj vtisnilo v spomin v zvezi s Comeniusom pravi: »Najboljše se mi zdi to, da lahko potujemo in spoznavamo nove ljudi.«
Dženana Bećirović
Slovenska Bistrica • Podpisali pogodbo o gradnji
Končno do druge osnovne šole
Občina Slovenska Bistrica, v njenem imenu županja Irena Majcen, in gradbeno podjetje Granit, d. d., v njegovem imenu direktor Peter Kosi, sta podpisala pogodbo o izgradnji težko pričakovane druge osnovne šole, ki je po več idejah našla svoje mesto za mestnim stadionom, torej le nekaj sto metrov stran od obstoječe osnovne šole Pohorskega odreda iz Slovenske Bistrice.
Na uradnem podpisu pogodbe o izgradnji druge osnovne šole so bili prisotni tudi predsedniki mestnih krajevnih skupnosti Alfonz Šarh, Pohorski odred, Impol in dr. Jagodič, ki bodo izgradnjo šole sofinancirali v 25-odstotnem deležu vrednosti investicije.
O potrebah nove osnovne šole so se že pričeli v Slovenski Bistrici pogovarjati že pred letom 1991, ko je obiskovalo osnovno šolo v Slovenski Bistrici nad 1100 učencev in je skoraj vsaka generacija štela šest paralelk. Počasi je število vpisanih otrok pričelo padati na štiri paralelke na generacijo, letos pa je število učencev v Slovenski Bistrici prvič padlo pod številko 900. V Slovenski Bistrici obiskuje pouk 896 učencev, skupaj z učenci z enote Zgornja Ložnica pa
štejejo na šoli 993 učencev. Kljub močnemu upadu števila učencev v preteklih letih, se število še vedno suče okrog 1000 otrok.
Občina Slovenska Bistrica opravičuje izgradnjo druge osnovne šole tudi v dejstvu, da se mesto gospodarsko hitro širi, temu primerno pa so se odzvala tudi gradbena podjetja, ki bodo v nekaj letih ponudila stanovanja v blokih in tudi vrstne hiše. Županja občine Slovenska Bistrica Irena Majcen je povedala: »To je ena največjih investicij v preteklih petih letih, ki znaša milijardo in petsto milijonov tolarjev. Financirana bo po znanem ključu štiridesetih odstotkov ministrstva za šolstvo, petindvajset odstotkov investicije bodo morale pokriti štiri mestne krajevne skupnosti in petintrideset občina Slovenska
Bistrica. Do pričetka gradnje druge osnovne šole je prišlo tako pozno zaradi tega, ker v preteklosti prebivalci mesta dvakrat niso izglasovali samoprispevka za gradnjo nove šole. Pot do druge osnovne šole je bila dolga, učenci, starši in učitelji pa bodo morali vztrajati v teh prostorih še do šolskega leta 2008/09.«
Prvi resni pogovori o izgradnji druge osnovne šole so tekli že v letu 1991, v vseh teh letih pa se je osnovna šola Pohorskega odreda iz Slovenske Bistrice prilagajala potrebam. Z uvedbo devetletke pa so prostorski pogoji postali nevzdržni, saj danes poteka pouk na treh lokacijah - v prostorih na Kopališki ulici, na enoti v Vošnjako-vi ulici in v prostorih Ljudske univerze na Partizanski. Obe lokaciji - Vošnjakova in Parti-
zanska - ležita ob prometnih cestah, v Vošnjakovi ulici obiskujejo pouk učenci četrtih in petih razredov ter dva razreda tretjih, v prostorih Ljudske univerze pa dva peta razreda osemletke. Novo šolo, ki bo na mirni lokaciji za mestnim stadionom, bo obiskovalo 500 učencev v osemnajstih oddelkih. Šola bo imela tudi primerne kabinete za nemoten pouk devetletke, sodobno knjižnico, zunanja igrišča in telovadnico. Županja Irena Majcen dodaja: »S pomočjo sedanjega sveta šole in staršev bo opravljen žreb kateri učenci, ki šolo obiskujejo že sedaj, bodo obiskovali katero izmed teh dveh šol. Drugačnega načina si sedaj ne znamo predstavljati, saj v mestu ni mogoče točno določiti šolskega okoliša. Vendar bo tudi obstoječa šola zahtevala
določena prostorska popravila, finančna konstrukcija je že določena, občinska uprava pa
bo morala zagotoviti še sredstva za adaptacijo.«
Vsa ta leta, odkar se je pričela pojavljati potreba po izgradnji druge osnovne šole, pa so se pričele pojavljati tudi govorice o elitizmu in o elitni šoli. Ker bosta obe šoli primerni za nemoten pouk in sodobno opremljeni, bodo verjetno o tem, katera šola je boljša in katero bodo učenci obiskovali, določali drugi kazalci kot ti, katera ima lepši videz.
Nataša Pogorevc
Foto: Nataša Pogorevc
Županja Irena Majcen in gradbeno podjetje Granit, d. d., v njegovem imenu direktor Peter Kosi, sta podpisala pogodbo o izgradnji težko pričakovane druge osnovne šole.
Foto: DB
Foto: DB
Ormož • Predstavitev knjige Božidarja Radoša
Zlatnik polne lune
Knjižnica F. K. Meška iz Ormoža je pripravila predstavitev knjige Božidarja Radoša Zlatnik polne lune. Ker so za mesto pogovora izbrali ormoški hotel, so očitno razmišljali o dobrem obisku, le-ta pa je presegel vsa njihova pričakovanja, saj je prostor, ki je sicer namenjen različnim predavanjem, tokrat pokal po šivih od obiskovalcev, ki so se dogodka želeli udeležiti.
Avtor knjige Božidar Radoš v družbi Marjance Korotaj, ki je vodila pogovor o njegovi zanimivi življenjski in literarni poti.
Zanimanje je razumljivo, saj se je s svojim prvencem, romanom Zlatnik polne lune, predstavil domačin Božidar Radoš, ki zadnja leta sicer živi v Prekmurju. Ali pa tudi ne, težko je reči, kje živi, ker kot je povedal sam, če sta z ženo Vladko dva meseca doma in ne potujeta, ju že začne resno vleči v daljave. Prepotovala sta dobesedno ves svet, številna svoja potovanja sta predstavila tudi ormoški publiki ob različnih priložnostih na potopisnih predavanjih. Čeprav že težko najdeta košček zemlje, kjer še nista bila, so njuni pogovori prepleteni z načrtovanjem potovanj. Božidar Radoš je povedal, da ga še posebno privlači razpadajoč kolos Sovjetske zveze, Kitajska, pa tudi skandinavske de-
žele, nič kolikokrat pa sta že preudarjala, da bi se morda preselila na Novo Zelandijo. Kljub temu, da za kratek čas, ju vedno pritegne nazaj domov.
Božidar Radoš pa se je podal še na eno zanimivo potovanje. Pri 70-letih je napisal obsežen avtobiografski roman, ki bralca zaposluje s 592 stranmi. Kot je povedala Marjanca Korotaj, ki je vodila pogovor z avtorjem, ne gre le za zgodbo Božidarja Radoša in njegovih bližnjih, gre za kritično razmišljanje o tem čudovito lepem svetu v katerem živimo, roman nosi podnaslov Moje 20. stoletje. Nadica Granduč je v spremni besedi zapisala, da tak roman nikakor ne bi mogel nastati prej, recimo pri pisateljevih
štiridesetih, saj je v njem zbranega izjemno veliko znanja z mnogih področij - znanosti, kulture, zgodovine predvsem pa spoznanj o življenju.
Roman je prvi vrsti inspiriran z življenjsko zgodbo avtorjevega očeta, orožniškega narednika, ki je kot osiroteli samorastnik skupaj z bratom v zaledju Imotskega spoznaval težo preživetja in v tem okolju, po nekem čudežu, uspel prepoznati pomembnost in ceno znanja. Roman je spomin še danes nezble-deli ljubezni do stare mame, cvetkovskega dedka, pa tudi spomin na Ormož in njegove ljudi v določenem obdobju. Radoševi - oče, mati in mali Božidar so se ob začetku 2. svetovne vojne preselila v Hrvaško Zagorje, kjer si je
oče obetal svobodno državo, vendar je razočaran spoznal nasprotno in družina je kljub navideznemu miru v zaledju spoznala težo vojne. Po vojni se je družina srečno vrnila v Ormož. Kljub temu, da je bil Božidar Radoš del Ormoža, v njem je preživel večino svojega življenja, obiskoval šolo, ima v njem številne sorodnike in prijatelje, pa ga občutek tujstva spremlja vse do današnjih dni. Morda je tudi zato napisal roman, ki ga odlikuje do potankosti zloščen slovenski jezik, čeprav je bil Radoš kar 43 let uspešen zobozdravnik.
Knjiga je izšla pri Mohorjevi družbi in je dobrodošel prispevek o doživljanju Ormoža in časa 20. stoletja.
Viki Klemenčič Ivanuša
Sv. Tomaž • Tekmovanje iz logike
Štirje zlati in pet srebrnih
V soboto, 21. oktobra, je na OŠ Tomaž pri Ormožu potekalo državno tekmovanje iz logike za učence zadnje triade devetletke.
Sodelovali so učenci OŠ Olge Meglič Ptuj, OŠ Ljudski vrt, OŠ Mladika, OŠ Breg, OŠ Grajena (podružnica OŠ Ljudski vrt), Oš Leskovec (podružnica OŠ Videm), OŠ Videm, OŠ Gorišnica, OŠ Markovci, OŠ Velika Nedelja, OŠ Ormož, OŠ Središče ob Dravi, OŠ Ivanjkovci in OŠ Tomaž pri Ormožu. Po zaključku tekmovanja in pretečenem pritožbenem roku, v katerem so se učenci lahko pritožili zoper odločitve komisije, je vodja tekmovanja mag. Sonja Rajh z OŠ Tomaž sporočila dokončne rezultate. Tekmovalci so dosegli štiri zla-
ta in pet srebrnih priznanj.
Srebrna priznanja so prejeli Klemen Pongračič, 7. razred, OŠ Tomaž pri Ormožu, učenci osmih razredov Nena Lejko, OŠ Olge Meglič Ptuj, Mateja Leskovar, OŠ Ljudski vrt, Uroš Hekić, OŠ Tomaž pri Ormožu, ter Marko Prcać, 9. razred, OŠ Ljudski vrt. Zlato priznanje je prejela osmošolka Ana Reberc z OŠ Gorišnica ter učenci 9. razredov Urban Neudauer, OŠ Olge Meglič Ptuj, Simon Ranfl, OŠ Goriš-nica, in Denis Mlinarič, OŠ Markovci.
vki
Tednikova knjigarnica
Dopuščanje z mojstrom besed Iztokom Geistrom
(Ob dnevu splošnih knjižnic in zaključki bralne značke za odrasle 2006)
Prisluhniti naravi ne pomeni le poslušati ptičje petje, ampak ga tudi doumeti, v njem iskati, če ne tudi najti, odgovor na vprašanje, zakaj ravno zdaj in tukaj poje ptica, ki jo poslušam, zavedajoč se, da bi pela tudi, če je ne bi poslušal Ta milost poslušanja ptičjega petja, ki ni namenjeno meni, ne utemeljuje moje navzočnosti v naravi, jo pa usodno zaznamuje in, domišljamo si tako, tudi opravičuje. S tem spoznanjem pa se človeškemu bitju, obteženemu z zavestjo o samem sebi, ponuja nemara edina priložnost dopuščanja narave takšne, kot je.
Tako pravi pesnik, ornitolog, esejist, prozaist, ekolog, fotograf, filozof Iztok Geister, ki bo gostoval v ptujski knjižnici v četrtek, 23. novembra, ob
19. uri v leposlovni dvorani študijskega oddelka (prvo nadstropje Malega gradu, Prešernova 33-35, Ptuj).
Iztok Geister (1945, Laško) je ustvarjalec z neverjetno avtorsko držo v leposlovju (nagrade: zlata ptica, Rožančeva nagrada, nagrada Prešernovega sklada) in naravoslovju. Je pesnik narave, vendar ni maliko-valec trenutnih naravnih lepot, ki zapeljuje človeške čute. Je pesnik narave, ki se ji čudi in ji je vdan z vso svojo močjo umetnika in znanstvenika. Umetnost in znanost, dvojina, ki zajema manj pogosto partnerstvo, ta dvojina daje Geisterjevi literaturi, naj je leposlovna (pesmi, eseji, zgodbe ...), naj je znanstvena ali poljudna (ornitološki atlasi, vodniki, publikacije s področja ptičeslovja, varstva narave in naravne dediščine ...), bralsko čarobnost posebne vrste.
Ravnokar je pri založbi Mladinska knjiga izšla novost Iztoka Geistra Dopuščanje narave, esej o naravovarstveni etiki. Zdi se, da je slovenski prostor dobil s to Geisterjevo knjigo okoljevarstveni vademekum.
Kratkemu predgovoru in uvodu sledijo malone suhoparni, ali bolje vsakdanji, naslovi sklopov in poglavij: Kultiviranje narave, Erjavčev človek, Škodljive in koristne rastline in živali, Varstvo živali (Rdeči seznami, Evropska napotila), Varstvo rastlin, Ohranjanje območij... Toda avtor začenja pod naslovi z izbranim citatom (literarni viri so navedeni na str. 151-133) Frana Erjavca, Janeza Jesenka, Carolusa von Linneja, Mihaela Stojana ter nato pojasnjuje, pripoveduje, spominja, razlaga, dopoveduje o zmotah, pogledih, utehah, pojmovanju okolja, narave. Predvsem pa pripoveduje poglobljeno in zavzeto, z dejstvi iz preteklosti prepleteno in analitično o tistem v naravi, česar človek v svoji samopašni drži v okolju ni sposoben in noče doumeti.
Kot pravi Iztok Geister: Skratka dopuščam, da sem kakor rastlina in žival, da sem samo in nič drugega kot živo bitje. Zavedanje samega sebe me nagovarja, da dopuščam in zagovarjam naravo.
Povzemam pomembnejši bibliografijo Iztoka Geistra (navedena na veznem, zadnjem listu knjige Dopuščanje narave): pesniške zbirke (OHO skupaj z Markom Pogačnikom, Pegam in Lambergar, Ikebana, Žalostna majna, Pesmi, Parjenje čevljev, Večni krog, Plavje in usedline, Ptičja strašila, Besede ženskega pomena, Hvalnica ruju), zgodbe (Levitve, Pospala poželenja, Mojster zloženihperuti), esejistika (Nenavadni izleti, Zgodbe iz grmovja, Prelestne prikazni, Gozd skušnjav, Zagovori narave, Ko ogenj spi inje voda zvezana, Doživetja Krasa), poljudna znanost (Ptice okoli našega doma, Slovenske ptice, Ljubljansko barje, Ornitološki atlas Slovenije, Ali ptice res izginjajo, Izbrana življenjska okolja rastlin in živali v Sloveniji, Sečoveljske soline, Naravni zakladi Brda pri Kranju), radijske igre (Hudičeva mati, Listna ljubica, Razodetje fige). Pri Cankarjevi založbi je tik pred izidom zbirka kratkih zgodb Stol za enega. Iztok Geister je avtor tudi mnogih člankov in razprav terpo-lemičnih prispevkov v strokovnih revijah in drugih časopisnih edicijah za odrasle in mlade bralce.
Iztok Geister bo "obvezni avtor" bralne značke za odrasle 2007, letošnja pa bo svečano zaključena na literarnem večeru 23. novembra s podelitvijo knjižnih nagrad (darujeta založbi Mladinska knjiga in Družba Piano) kar stotim nagrajencem. Čestitamo! Vabljeni.
Liljana Klemenčič
Foto: vki
Ormož • Arheološka razstava v novih prostorih
Arheologija med Dravo in Muro
Muzej Ormož se je tokrat predstavil z arheološko razstavo, katere postavitev je bila mlademu muzeju zaupana v okviru projekta Turistične cone Prelekije in Medžimurja, kot del projekta sosedskega programa Slovenija-Madžarska-Hrvaška 2004-2006.
Projekt je delno sofinancirala EU v okviru programa pobude skupnosti Interreg IIIA. Predstavlja arheološko dediščino sodelujočih občin Štrigova, Nedeljišće in Gornji Mihaljevec iz Hrvaške ter občin Razkrižje, Ljutomer in Ormož na slovenski strani. Eksponate in fotografije so posodile številne institucije in posamezniki iz Slovenije in tujine. Z njimi je Muzej Ormož vzpostavil živahno sodelovanje, je v petkovi svečanosti ob otvoritvi razstave med Dravo in Muro, povedala Zdenka Kresnik, direktorica Muzeja Ormož. Zbrane na grajskem dvorišču je pozdravil tudi župan Vili Trofenik, ki je ob tej priložnosti povezal preteklost in prihodnost ter presenetil tudi s projekcijo virtualnega sprehoda po bodočem grajskem kompleksu. V krajšem programu se je predstavila sopranistka Andreja Klinc v spremljavi Klavdije Zorjan Škorjanec.
Avtorja razstave sta arheologa Brane Lamut in Marko Mele. Razstava je postavljena v dveh obnovljenih prostorih ormoškega gradu in je bila zasnovana kot predstavitev arheološke dediščine širšega območja med Dravo in Muro s poudarkom na Ormožu in okolici. V zgornjem prostoru je prvi del razstave namenjen predvsem izobraževanju mlajših obiskovalcev. Posa-
Avtorja razstave Med Dravo in Muro, predstavitev arheološke dediščine obmejnih občin Prlekije in Medžimurja, Brane Lamut, višji kustos arheolog in Marko Mele, kustos arheolog sta bila ob otvoritvi zadovoljna z opravljenim delom.
mezna arheološka obdobja so predstavljena z risbami Nine Mertik. Predstavitev je pospremljena z video zapisom o arheoloških najdiščih in prikazom dela arheologa, od odkritja arheološkega najdišča do razstavljenega predmeta. V drugem delu zgornjega razstavišča je na ogled arheološka dediščina po posameznih obdobjih, ki so predstavljena skozi življenje in smrt kamene dobe do srednjega veka. Avtorja sta poudarila bakrenodobno na-
selbino Šafarsko, poznobro-nasto založno najdbo iz Grab, rimsko grobišče Trnovčak in slovanske najdbe grobišča v Središču ob Dravi.
V spodnjem razstavišču se po časovnem traku zvrstijo najdbe z ormoškega okolja - od najstarejših kamnitih orodij preko bronaste in železne dobe do poznosrednje-veških izdelkov. Z izborom najdb in dokumentacije iz samega Ormoža sta avtorja želela ilustrirati način življenja v tej naselbini v času
prehoda iz bronaste dobe v železno. Predstavljen je način gradnje pravokotnih hiš, tlakovanih cest in obrambnega sistema, izdelki različnih obrti in dejavnosti - lončarstvo, livarstvo, preja in tkanje, hramba jedi in priprava hrane. Razstavljene so tudi antropomorfne in zoomorf-ne glinene figurice, ki so razkrivajo takratni politeistični religiozni pogled na svet.
Razstavo spremlja bogata publikacija.
Viki Klemenčič Ivanuša
Dornava • Posvetili nove orgle
Nove orgle in nov župan ...
Prav na nedeljski dan drugega kroga lokalnih volitev za župane so v cerkvi sv. Doroteje v centru občine Dornava uradno predali namenu in posvetili nove, dolgo pričakovane orgle.
Cerkev je bila veliko premajhna za vse občane, ki so želeli prisostvovati svet maši, v okviru katere je mariborski škof Peter Štumf ob
somaševanju številnih duhovnikov opravil blagoslov t. i. »kraljice« inštrumentov. »Dornavske« orgle so sicer dvomanualne mehanske or-
gle, izdelane letos v Orglarski delavnici Hoče, njihova vrednost pa znaša 15 milijonov tolarjev. Za inštrumentalno pridobitev sta se v imenu
vseh zahvalila domača župnika Emil Križan in Jože Kram-berger; še posebej je zahvala veljala botrom - sponzorjem. Dornavski organist, ki bo poslej igral na nove orgle, pa je Silvester Kmet.
Naključje ali ne; nekaj ur za povsem novimi zvoki, ki so zadoneli iz dornavske cerkvice, so si Dornavčani izvolili in dobili tudi novega župana. Simbolika?! Brez dvoma - v obeh primerih gre za nov glas, ali bodo melodije stare ali ne, se bo slišalo, gotovo pa bo zvok drugačen ...
Stare, enomanualne orgle, ki so jih v cerkvi sv. Doroteje uporabljali doslej, pa bodo verniki lahko odslej poslušali v cerkvi Marije Device v Pod-lehniku. Svojega župana pa so si v Podlehniku že izvolili, zato tovrstnega darila (ali zamenjave) iz Dornave niso potrebovali ...
SM
Svet je majhen
Se eno volilno leto je mimo
Dobra posadka je ključna za kateregakoli kapitana
Zanimivo, navajen na več kot dvajset let italijanske politike ugotavljam, da tudi v naši mali deželi na sončni strani Alp ni velike razlike. Vsi, tudi poraženci, se razglašujejo za zmagovalce, vse se spremeni zato, da se ne bi nič spremenilo.
Upoštevajoč dejstvo, da številke in odstotki veliko povedo, vendar ne vse, moramo podrobneje analizirati rezultate lokalnih volitev, ker menim, čeprav se na prvi pogled v našem lokalnem prostoru ni veliko spremenilo, je slovenski scenarij popolnoma drugačen kot pred mesecem.
Če bi bil svetovalec predsednika vlade, bi mu takoj sinte-tiziral izid na sledeči način: SDS zagotovo spada med zmagovalne stranke zadnjih lokalnih volitev in SDS je največji poraženec zadnjih lokalnih volitev. Tako kontradiktorna izjava še daleč ni protislovna.
Vsi ostali rezultati izgubijo vso specifično težo pred Jan-kovičevo zmago v Ljubljani.
Od danes naprej v slovenskem državnem političnem prostoru stvari ne bodo nikoli več takšne, kot so bile. Po petnajstih letih smo prišli do prelomnice, saj je Slovenija skočila v »Berlusconijevo dobo«.
Naveličani na »oblast«, kot pojem in predstavo vseh osebnih ter javnih težav, so Ljubljančani v imenu naroda sporočili trenutno vladajoči koaliciji, da se nekaj v njihovih predstavah ne ujema z željami in upi preprostih državljanov. Bivši predsednik uprave Mercatorja je le fizična predstava globlje resnice.
Predsednik vlade danes vlada, zato ker je zgodovinsko prišel njegov čas. Na volitvah pred dvema letoma ni zmagal zaradi na novo politično opredeljenega volilnega telesa, temveč zaradi protestnega glasovanja do stare LDS-ove oblasti. Tisti dan je Janez Janša res porušil stari strankarski sistem in spravil na propadajočo pot brez vrnitve liberalne demokrate, ki se zagotovo ne bodo rešili z zastarelo, nekonstruktivno, demagoško in napadalno retoriko Jelka Kacina, vendar zaradi pregovorne slovenske grobosti ni znal modro izkoristiti naklonjenost trenutka. Ekipa, ki zmaguje. se ne zamenja. Če se pa zaradi političnih razlogov mora zamenjati, potem je potrebna vsaj dobra doza diplomacije, potrpljenja in spretnosti.
Pred dvema letoma sem bil med redkimi, ki je po svetu opozarjal na popolno nenaklonjenost slovenskega medijskega prostora do nove koalicije, in s tem previsoko ustvarjeno nestrpnost do določenih kadrovskih zamenjav. Gledano realpolitično je takšno ravnanje v politično kontroliranih ustanovah skoraj neizogibno v kateremkoli sistemu. Čeprav moralno dvomljivo je na žalost politično človeško razumljivo, ponavadi pravno pokrito ter filozofsko neizogibno.
Kot pravijo v Italiji, kjer so politične zarote doma že tri tisoč let, »popolnost ni del tega sveta«. Vendar, ne glede na vse zgoraj navedena opravičila, se mora poudariti razočaranje Slovencev nad logiko in kvaliteto na novo postavljenih kadrov. Časovno prehitro izvršene in javno zelo slabo opravičene zamenjave so javnost prestrašile.
Jankovič jeJanšev bumerang. Slabo in nestrpnopriprav-ljena zamenjava je ustvarila razpoko v SDS-ovem zidu. V tem smislu Jankovič ni izreden fenomen. Poslovnež, od samega Janše kreiran simbol, ki si v nekaj mesecih omisli kandidaturo in nedvomno zmaga, je sporočilo določenih krogov, da Slovenci niso desno opredeljen narod in so se pripravljeni vrniti na levo, če si jim podari možnost.
Ljubljančani so povedali dve enostavni resnici . Prvo: v Sloveniji potrebujemo verodostojno demokratično opozicijo. Drugo: ne prenesemo več logike stare politike, želimo »sveži zrak«.
Naučili so me, da so trenutki krize trenutki novih možnosti.
Desna opcija se mora danes zavedati svojih napak, ranljivosti in pripraviti v naslednjih dveh letih boljšo sistemsko izhodišče. Leva opcija ima dolžnost, da reši notranje težave ter zapolni vakuum, ki se pojavlja pri počasnem propadanju največje opozicijske stranke.
V našem skromnem političnem prostoru se pogreša večji delež zmerne, inteligentne, uravnotežene in strateško dolgoročne politike. Rešiti seje potrebno obsedenosti s sindromom »če nisi naš, potem si proti nam«. Vsi naši politični voditelji morajo razumeti, kako pomembno je kvalitetno kadrovanje za blaginjo naše države.
Na žalost strankarski vrhi raje podarijo možnosti t. i. lutkam, kot da kooptirajo v sistem pripravljene in razgledane kadre. Prestrašeni, da jim nekdo ne bi delal sence, se ne zavedajo, da si s tem ne zagotavljajo političnega preživetja in Sloveniji s tem delajo veliko škodo. Dobra posadka je ključna za kateregakoli kapitana, a na žalost ugotavljamo, da prava politična umetnost še ne biva pri nas.
Dr. Laris Gaiser
Foto: vki
Ptuj • Tekmovanje vojnih in vojaških invalidov Slovenije
Tretje srečanje ob lovljenju rib
Kljub razmeroma hladnemu jesenskemu vremenu se je v petek, 4. novembra, ob ribniku RD Ptuj na Rogoznici zbralo okoli 50 vojnih invalidov iz vse Slovenije na tradicionalnem, letos že 3. srečanju v športnem ribolovu. Čeprav so slavili domačini, je bilo za vse prijetno doživetje.
Kot je po končanem tekmovanju zbranim ob ribiškem domu na Rogoznici povedal Boris Fras, predsednik društva vojnih invalidov Ptuja, so bili organizatorji posebej ve-
seli, da se je tretjega srečanja in tekmovanja v športnem ribolovu na Ptuju udeležilo 34 tekmovalcev, ki so bili združeni v 10 ekip, skupaj s spremljevalci in z navijači vred pa
se je ob ribniku zbralo okoli 50 udeležencev iz vse Slovenije. Prav posebno zahvalo je namenil tudi 100 % vojaškim vojnim invalidom, ki so kljub nizkim temperaturam z ribi-
Foto. M. Ozmec
Vasja Cimerman, predsednik komisije za šport pri Društvu vojnih invalidov Slovenije
ško palico v roki vzdržali in vztrajali dobri dve uri.
Razmeroma dobrega obiska vojaških in vojnih invalidov ter invalidov NOB, največ jih je prišlo v Ptuj iz Zasavja, celjskega, mursko-so-boškega in novomeškega območja, je bil vesel tudi Vasja Cimerman, predsednik komisije za rekreacijo in šport pri društvu Vojnih invalidov Slovenije. Med drugim je po-
Foto. M. Ozmec
Med 34 tekmovalci je kljub vozičku zagrizeno vztrajal in lovil tudi domačin Smiljan Gabrovec.
Gorišnica • Srečanje kmetic s Ptujskega
»Življenje kmetic je težko!
V Društvu gospodinj Gorišnica, ki ga že od ustanovitve, pred osmimi leti, vodi Terezija Krajnc, so se članice letos odločile organizirati prvo skupno srečanje predstavnic vseh tovrstnih društev po občinah UE Ptuj. In kot se spodobi, so bile gostiteljice prvega velikega srečanja prav Gorišničanke kot pobudnice.
vedal, da v vseh 15 društvih vojnih invalidov po Sloveniji v glavnem dokaj kvalitetno izvajajo tudi posebne socialne programe, za kar od države prejemajo posebna sredstva, eden od uspešnih načinov za socializacijo njihovih članic in članov pa je tudi sedaj že tradicionalno srečanje vojnih invalidov na Ptuju.
Čeprav rezultati morda niso tako pomembni kot
samo druženje je vendarle pomembno, da je med sedmimi tekmovalkami prepričljivo zmagala domačinka Rozika Voglar iz DVI Ptuj 1 pred Štefko Šrok in Majo Cimerman - obe iz ekipe DVl Maribor 3. Tudi med 27 moškimi je slavil domačin, Franc Širovnik iz DVl Ptuj 1, drugo mesto je osvojil Slobodan Mladenovič iz ekipe DVl Zasavje 1, 3. mesto Smiljan Ga-brovec DVl Ptuj 1, 4. Stanislav Korbar - DVl Zasavje 1, 5. pa Marjan Mauko iz ekipe Maribor 1. Domačini pa so slavili tudi v ekipni konkurenci, saj je prvo mesto z 10700 grami ulovljenih rib dosegla ekipa DVl Ptuj 1 v kateri so bili Smiljan Gabrovec, Franc Širovnik in Rozika Voglar. Drugo mesto je z 9850 grami rib dosegla ekipa DVl Zasavje 2, tretja je bila ekipa Maribor 1, četrta ekipa Zasavje 1, peta pa ekipa Maribor 1.
Prvim trem najbolje uvrščenim posameznicam in posameznikom sta Vasja Cimerman in Boris Fras izročila priznanja in medalje, prve tri ekipe pa so prejele tudi pokale. Po tekmovanju in obilni ribiški malici so se vojni in vojaški invalidi skupaj s svojimi spremljevalci zadržali na tovariškem srečanju, v sproščenem pogovoru izmenjali medsebojne izkušnje, mnenja in predloge. Skratka, za vse je bilo tretje srečanje na Ptuju prijetno jesensko doživetje.
M. Ozmec
«
»Namen tega srečanja je predvsem v druženju, pogovoru, izmenjavi izkušenj in medsebojnemu spoznavanju. Na Ptujskem v vseh občinah deluje kar 25 društev gospodinj in zdelo se nam je prav, da se srečamo in spoznamo tudi med seboj. Danes se je
v naši občini zbralo 20 predstavnic društev in slišati je bilo veliko o tem, da življenje kmetic, tako tistih, ki se preživljajo le z delom na kmetiji kot tistih, ki so tudi zaposlene, nikakor ni lahko. Dohodki so zelo majhni, socialne varnosti pravzaprav ni, prav
tako ne možnosti za zaposlitev in enotna ugotovitev vseh je, da današnje življenje kmetice nikakor ni lahko. Še huje pa je to, da tudi prihodnost ni videti niti približno rožnata. So pa takšna srečanja vsaj majhen žarek sprostitve naših žena, majhna prekinitev
vsakodnevnega divjega delovnega tempa,« je povedala Krajnčeva.
Predstavnice društev so si sicer v okviru srečanja najprej ogledale in se spoznale z zgodovino Dominkove domačije, druženje so nadaljevale z ogledom novega trga v centru Gorišnice ter cerkve
in osnovne šole, sprejel in pozdravil pa jih je tudi domači župan Jožef Kokot.
Društvo gospodinj Goriš-nica, po besedah Krajnčeve, dobro sodeluje z občino: »Na tem področju nimamo nobenih pripomb, saj nam je občina zagotovila prostore za naše delo, ki smo jih opremile same. Tako imamo na voljo sejno sobo in kuhinjo, kjer se odvijajo razni kuharski tečaji.«
V društvu s 166 članicami pa skozi leto organizirajo še številne druge aktivnosti, ki so dobro obiskane: »Največ obiska je gotovo na kuharskih tečajih, sicer pa se naše žene zelo rade udeležijo tudi štiridnevnega letovanja na morju, ki ga pripravimo vsako leto januarja. Marsikatera v okvi-
ru tega programa morje vidi prvič. Poleg tega pa skozi leto tečejo tečaji vezenja, rekreacija in telovadba, zelo popularni so tudi pohodi ob polni luni, članice sodelujemo praktično pri vseh občinskih prireditvah, vsako leto pa pripravimo tudi obdarovanje z velikonočnimi košaricami vseh osamljenih in pomoči potrebnih v naši občini. Letos pa si nas je 50 članic prvič ogledalo tudi naš slovenski parlament, kar je bilo za vse prav posebno doživetje!«
Skupna srečanja vseh kmečkih žena s Ptujskega naj bi postala tradicionalna in po skupnem dogovoru vseh udeleženk naj bi se organizirala vsaj enkrat letno, vedno v drugi občini.
SM
Društvo gospodinj Gorišnica je minuli teden pripravilo prvo skupno srečanje predstavnic vseh društev s ptujske upravne enote. Takšna srečanja, namenjena spoznavanju kraja in njegovih značilnosti ter izmenjavi izkušenj, naj bi v prihodnje postala tradicionalna.
Predsednica Društva gospodinj Gorišnica Terezija Krajnc: »Življenje kmečkih žena je težko!«
Rokomet
V Veliki Nedelji zadišalo po presenečenju
Stran 16
Rokomet
Nedeljani s Slovanom, Ormožani s Cimosom
Stran 16
Rokomet
Ptujčanke zaostale za pričakovanji
Stran 17 Športno plezanje
Pri Mini vse v znamenju šestice
Stran 17
Kikboks
Domačinom štiri prva mesta
Stran 18
Strelstvo
V soboto in nedeljo na Ptuju strelska elita
Stran 18
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
iPoi/a iajtz nai na ivdounm iktdu!
RADIOPTUJ
tut ú^tíeiu
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • PrvaLiga Telekom Slovenije
Ptujčani oslabljeni v Ljudski vrt
Nogometaši v 1. SNL bodo do zimskega premora odigrali še dva kroga spomladanskega dela prvenstva. Nogometaši ptujske Drave bodo jutri še drugič v tem prvenstvu gostovali v mariborskem Ljudskem vrtu, skupno pa bo to že tretja tekma teh dveh tekmecev v tej sezoni. V dosedanjih dveh srečanji so vijoličasti iz Maribora bili uspešnejši, saj so v uvodnem srečanju (29. 7.) z zadetkom Jeliča premagali Dravo, na Ptuju pa je bilo v 10. krogu (23. 9.) neodločeno (1:1): Zajko Zeba je bil uspešen za Maribor, Sead Zilič pa za Dravo.
Srečanja teh dveh tekmecev vzbudijo veliko zanimanja med ljubitelji nogometa tako v Mariboru kot na Ptuju. Bolj ogreti bodo verjetno tokrat nogometaši Maribora, saj niso izgubili že deset tekem zapored, kar jim je prineslo uvrstitev na drugo mesto (za vodečimi Domžalami zaostajajo 10 točk, pred Dravo pa imajo prednost 6 točk). Vijoličasti računajo na
kar četverico nogometašev, ki so si v Domžalah prislužili rumene oz. rdeče kartone: Emil Šterbal, Senad Tiganj, Rok Kro-naveter in Mitja Emeršič. Previdnost vsekakor ne bo odveč, treba pa bo biti dovolj športno drzen in si iz glave izbiti vse druge stvari, razen igranja nogometa. Tu predvsem mislim na pritisk iz tribun, kakor tudi na koncu koncev sodnikov, ki so na tem igrišču že večkrat bili bolj »naklonjeni« domačinom. Lepo pa bi bilo, da bi to zadnje jesensko gostovanje nogometaši Drave imeli tudi podporo iz tribun, saj Maribor ni daleč ^
Prijateljska tekma: Bistrica - Drava 0:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Obi (40), 0:2 Jonathan (55), 0:3 Zilič (70)
DRAVA: Germič, Zajc, Berko, Toplak, Obi, Drevenšek, Zečevič, Tisnikar, Horvat, Ogu, Johnsatan. IGRALI SO ŠE: Štel-cer, Emeršič, Gorinšek, Zilič, Trenevski, Bošnjak. Trener: Dražen Besek.
V okviru priprav na prvenstveno srečanje v Mariboru so nogometaši Drave odigrali pripravljalno srečanje v Slovenski Bistrici proti domači ekipi Bistrice, ki nastopa v Štajerski ligi. Trener gostov Dražen Be-sek je tako lahko preizkusil nogometaše, ki bodo zamenjali tiste štiri, ki v Mariboru ne bodo mogli igrati. Besek bo imel v soboto na voljo še Dorisa Ke-lenca (nastop v reprezentanci) in Andreja Prejaca (šolske oveznosti).
Danilo Klajnšek
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
		Foto: Črtomir Goznik	PARI 19. KROGA: CMC Publikum		- Hit Gorica, Domžale -			■ Bela Krajina, Mari-	
Aljaž Zajc (Drava, modri dres) je v Domžalah odlično zaustavil Ermina Rakoviča (Domžale); bo imel			bor - Drava, Koper -	■ Factor, Primorje -	Nafta				
tudi v Mariboru podobno nalogo?			1. DOMŽALE	18	11	7	0	33:15	40
			2. MARIBOR	18	8	6	4	32:22	30
popoln izkupiček v zadnjih	približal le-tem.	da niso brez možnosti. Seveda	3. PRIMORJE	18	8	4	6	25:22	28
dveh krogih, obenem pa čaka-	Vsako moštvo ima torej svojo	si Ptujčani želijo zmage v hra-	4. NAFTA	18	7	6	5	26:25	27
jo na spodrsljaj vodečih Dom-	računico. Po pogledu na prven-	mu slovenskega nogometa, saj	5. HIT GORICA	18	6	7	5	26:24	25
žal, ki zadnjih tekem niso igrali	stveno razpredelnico 1. SNL bi	v samostojni Sloveniji tam še	6. DRAVA	18	6	6	6	28:25	24
najbolj prepričljivo. Tudi no-	dejali, da so favoriti za zmago	niso okusili slasti zmage.	7. CMC PUBLIKUM	18	4	7	7	25:26	19
gometaši Drave so blizu ekip	nogometaši Maribora, vendar	Trener Drave Dražen Besek	8. KOPER	18	2	12	4	22:24	18
pod vrhom in bi jih morebitni	tudi neodločen izid Drave v	pa je pred to tekmo v težkem	9. BELA KRAJINA	18	2	7	9	20:34	13
uspeh v Ljudskem vrtu še bolj	Domžalah nekaj pomeni, tako	položaju: računati ne more na	10. FACTOR	18	2	6	10	19:39	12

Nogomet • 2. SNL - po jesenskem delu prvenstva
Kidričani brez mirnega zimskega spanja
1.	BONIFIKA
2.	LIVAR	14
3.	TRIGLAV GOR. 14
4.	TINEX ŠENČUR 14
5.	KRŠKO 14
6.	ZAGORJE 14
7.	DRAVINJA DUOL 14
8.	RUDAR VELENJE 14
9.	MURA 05 14
10.	ALUMINIJ 14
14 10	2
8	2
6	3
6	2
5	4
5	3
5	1
4	4
3	5
3	4
34:15 23:21 16:15 23:22 17:24 23:18 15:16 17:22 20:26 13:22
zadnje štiri ekipe (Aluminij, ki so se tako zelo približale mo- mladanskem delu prvenstva se Mura 05, Rudar in Dravinja), štvom v sredini lestvice. V spo- nam tako obeta izreden boj za
Nogometaši v 2. SNL so s tekmami 14. kroga zaključili jesenski del prvenstva. Na vrhu bodo prezimili nogometaši Bo-nifike, ki imajo pred Livarjem že šest točk prednosti, pred Triglavom pa še dodatnih pet. Novinec v 2. ligi, ekipa Bonifike, je najprijetnejše presenečenje tega dela, saj so zabeležili samo dva poraza (Tinex Šentjur in Mura 05). Če bodo spomladi nadaljevali v tem slogu, bodo na Primorskem še zaostrili konkurenco med nogometnimi klubi, saj imajo že sedaj tri prvoligaše: Koper, Hit Gorico in Primorje.
Zanimivost zadnjega kroga je bila ta, da so zmage dosegle
obstanek med drugoligaši, saj so na začelju zaenkrat klubi z bogato nogometno tradicijo. Obstanek je za njih tako rekoč nuja, kaj bo prinesla realnost je pa že drugo vprašanje.
Prav na zadnjem mestu je klub iz Kidričevega, ki pred začetkom sezone tega zagotovo ni pričakoval. Po porazni bilanci v prvih devetih krogih (5 točk), je odstopil glavni trener Edin Osmanovič, na njegovo mesto pa so odgovorni imenovali Bojana Špehonjo, do tedaj uspešnega trenerja mladincev.
Pod vodstvom slednjega je Aluminij v zadnjih petih krogih ujel priključek z ekipami pred njimi, to pa je bilo tudi vse, kar so lahko naredili. Dobra popotnica sta predvsem zmagi proti Livarju in Tinexu v zadnjih treh krogih, saj sta to ekipi, ki sta v vrhu 2. lige. Če so se lahko kosali z njima, potem ne vidim razloga, da ne bi spomladi prehiteli vsaj dveh ekip s spodnjega dela lestvice, kar bi prineslo zanesljiv obstanek.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Mlinarič (Aluminij, rdeči dres - št. 3) je med igralci Aluminija preživel na igrišču največ minut v jesenekem delu prvenstva (poleg vratarja Matjaža Rozmana); oba 1080 minut.
Minutaža igralcev Aluminija:
Andrej Mlinarič 1080 minut (12 tekem), Matjaž Rozman 1080 (12), Ivan Firer 1001 (13), Marko Krajcer 990 (11), Gregor Dončec 979 (12), Denis Topolovec 959 (11).
Največkrat so nastopili:
13 tekem: Nenad Đakovič, Ivan Firer, Uroš Veselič; 12 tekem: Gregro Dončec, Andrej Dugolin, Sandi Čeh, Andrej Mlinarič, Matjaž Rozman, Jan Šimenko; 11 tekem: Marko Krajcer, Aljaž Medved, Denis Topolovec; 10 tekem: Sebastjan Golob.
Najboljši strelci 2. SNL:
13 zadetkov: Dalibor Volaš (Bonifika); 9 zadetkov: Dejan Božičič(Zagor-je); 7 zadetkov: Alen Lizalović (Bonifika), Miroslav Pilipovič (Krško), Jernej Javornik (Rudar Velenje).
Strelci za Aluminij: 3 zadetki: Uroš Veselič, Ivan Firer; 2 zadetka: Nenad Đakovič, Jan Šimenko; 1 zadetek: Denis Topolovec, Andrej Dugolin, Sandi Čeh, Tihomir Tišma.
2
4
5
6
5
6
8
6
6
7
Rokomet • 1. A MIK liga - moški, 8. krog:
V Veliki Nedelji zadišalo po presenečenju
Velika Nedelja - Gold Club 27:32 (17:15)
VELIKA NEDELJA: Čudič (7 obramb), Munda, Kovačec (3 obrambe, 1x7m); Mesarec,
Ristić 3, Hanželič 1, Bračič 1, Krabonja 2, Špindler 1, Mi-kanovič 2, Ivančič 8(1), Poje 6(2), Kumer, Pisar 3. Trener: Ivan Hrupič
GOLD CLUB: Torlo (17 obrambe, 4 x 7m), Sarkič; Ko-ražija 9 (3), Svetelšek 1, Baran
1. A SRL MOŠKI					
REZULTATI 8. KROGA: Velika Nedelja -			Gold club 27:32 (17:15), Riko		
Hiše - Jeruzalem Ormož 29:29 (13:15), Cimos Koper				- Sviš 30:25 (13	
:13), Gorenje - Slovan 33:28 (15:11), Celje Pivovarna Laško -					Prevent
39:28 (20:12), Trimo Trebnje	- Rudar EVJ Trbovlje 32:26 (13:9)				
1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO	8	8	0	0	16
2. CIMOS KOPER	8	6	1	1	13
3. GOLD CLUB	7	6	0	1	12
4. GORENJE	7	5	1	1	11
5. JERUZALEM ORMOŽ	8	3	3	2	9
6. PREVENT	8	4	0	4	8
7. TRIMO TREBNJE	8	3	0	5	6
8. RIKO HIŠE	8	2	1	5	5
9. RUDAR EVJ TRBOVLJE	8	2	0	6	4
10. SVIŠ	8	2	0	6	4
11. VELIKA NEDELJA	8	1	1	6	3
12.SLOVAN	8	1	1	6	3
2, Dimovski 2, Božič, Hojč, Fur-lan, Konenčnik 8 (1), Štefanič 5, Ivanović, Teržan 2, Jovičić 3 (1). Trener: Vojko Lazar
SEDEMMETROVKE: V. Nedelja 7/3; Gold Club 9/6.
IGRALEC TEKME: Mustafa Torlo (Gold Club)
Evroligaš iz Hrpelj je kljub torku v športno dvorano pri Veliki Nedelji privabil lepo število gledalcev, kakšnih 300 se jih je zbralo. Gostitelji so pričeli z obrambo 3-3, katero so gostje premagovali po krilih preko Koražije (4 zadetki v 1. polčasu) in Konečnika (5 zadetkov v 1. polčasu) ter robustnega, 100 kg težkega krožnega napadalca Dimovskega (makedonski reprezentant) s katerim so domačini imeli obilico težav na šestmetrski črti. Tako je Gold Club v 16. minuti povedel z 8:5. Malokdo je v dvorani, po tem začetku, verjel v presenečenje gostiteljev. V nadaljevanju pa so varovanci Ivana Hrupiča zaigrali še čvrsteje v obrambi,
Rokomet • 1. A MIK liga
Nedeljani s Slovanom, Ormožani s Cimosom
Vrnitev Dejana Kukca
Rokometna karavana v 1. A MIK ligi bo ob koncu tedna nadaljevala svojo pot. Rokome-taši Velike Nedelje bodo že v petek ob 17.30 na Kodeljevem gostovali pri Slovanu, sicer sosedu na lestvici. Gre za derbi začelja in točke štejejo dvojno: »Proti Gold Clubu so fantje
uvideli, da se zmorejo enakovredno kosati z vsemi ekipami in tudi nivo samozavesti se je, kljub porazu proti Hrpeljcem, spet dvignil. V ekipi bosta tudi Iztok Korpar in Dejan Kukec, ki se vrača po dolgem času,« je pred tekmo s Slovanom povedal trener Ivan Hrupič. Veli-konedeljčani se zavedajo, da je tekma proti Slovanu izrednega pomena: »Za nas je to dan D.
Foto: Črtomir Goznik
Ivan Hrupič, trener Velike Nedelje
Slovan je v rangu naše kvalitete in pričakujem točko ali obe. Vendar morajo biti naše glave čiste. Pozitiven izid v Ljubljani bi bil zelo pomemben za dvig naše samozavesti v nadaljevanju prvenstva,« je pred tekmo na Kodeljevem zaključil Dino Poje.
Močni Cimos na Hardeku
Ormožani bodo v soboto ob 19. uri v športni dvorani na Hardeku gostili trenutno dru-gouvrščeno moštvo 1. A MIK lige. Tekme med Ormožani in Koprčani so bile zmeraj nekaj posebnega in tako bo najverjetneje tudi tokrat. Cimos se je pred sezono okrepil s hrvaškim reprezentantom, desnim zunanjim Buntićem in s slovenskim reprezentantom, krožnim napadalcem Ščurkom. O kvalitetah vratarskega dvojca Vran - Vončina, ki trenirata pod nadzorom legende slovenskega rokometa Boštjana Straška, o Doborcu, Urošu Rapotcu, Poklarju, Prazniku ni potrebno izgubljati besed: »Cimos je favorit v tej tekmi. Letos Koprčani še niso izgubili v gosteh. Edini poraz so doživeli na Bonifiki proti Celjanom. To pove vse o kvaliteti ekipe,« je kratko dejal trener Saša Prapotnik. Cimos je letos v gosteh brez večjih težav nanizal zmage proti Preventu (33:28), Veliki Nedelji (33:26) in Riko hišam (31:26). Letošnji cilj Cimosa je drugo mesto in uvrstitev v Ligo za prvaka. Torej dovolj razlogov za obisk športne dvorane na Hardeku in ogled tekme Jeruzalem - Ci-mos.
UK
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Ivančič (Velika Nedelja, zeleni dres) v primežu dveh igralcev Gold Cluba: Zorana Jovičiča in Davida Koražije (slednji je še v minuli sezoni igral za Jeruzalem Ormož).
zaprli so krila in Dimovskega, v napadu sta odlično sodelovala Mikanovič ter Ivančič (6 zadetkov v 1. polčasu) in Nedeljani so znižali zaostanek. Gledalci v dvorani so bili na nogah v 26. minuti, ko sta Poje in Bračič v pičlih 20 sekundah z goli iz protinapada povedla Veliko Nedeljo v vodstvo s 13:12. Sledila je minuta odmora, domačini so nadaljevali izjemno in si do odhoda na odmor priigrali dva zadetka prednosti; zadišalo je po presenečenju.
V 35. minuti je moral na igrišče tudi Štefanič, ki ga je trener Lazar pred tekmo želel spočiti, zadel za 20:19 z dvema igralcema manj. Od 40-51 minute je padla odločitev o zmagovalcu. Vratar Gold Cluba Torlo je zaustavil Nedeljanom tri sedemmetrovke v nizu, izjemno uspešen pa je bil tudi pri metih domačih igralcev s krila; do konca tekme je zbral
17 obramb! V 51. minuti si je domači kapetan Kovačec pri vodstvu Gold Cluba s 26:25 privoščil veliko neumnost: po izključitvi Jovičića je stekel čez celo igrišče in odrinil Jovičiča, kar sta sodnika Pan-gerc in Veber, kaznovala z izključitvijo za dve minuti. To so izkoristili izkušeni gostje, ki so povedli za tri, 28:25 in
prednost brez težav zadržali do konca.
Tako blizu točke, pa vendarle tako daleč, bi lahko rekli za Nedeljane, ki pa tokrat s pristopom in igro niso razočarali. Ob ponovitvi take predstave v petek v Ljubljani pri Slovanu se Nedeljani lahko nadejajo točki ali celo obema.
Uroš Krstič
Mustafa Torlo (Gold Club): »Domačin nas je presenetil z obrambo 3-3 in nam povzročil velike težave. Poznala se nam je utrujenost in soigralci se niso vračali v obrambo, kot bi morali in Velika Nedelja je po golih iz protinapadov do odmora držala vajeti v svojih rokah. V 2. polčasu je odločila izkušenost in kvaliteta ter tudi naša dolga klop. Tekmo smo mirno pripeljali do konca.«
Loris Požar (predsednik Gold Cluba): »Slovenska liga je zelo močna in ni lahkih tekem. Čestitam svojim rokometašem za zmago. Pohvalil bi tudi mlado domače moštvo. Če bodo nadaljevali s tako borbenostjo, lahko računajo na obstanek v ligi.«
Ivan Hrupič (trener Velike Nedelje): »Zadovoljen sem z igro fantov, kljub porazu. Res je, da štejejo točke in ne vtis. Dokazali smo, da zmoremo, ampak takšne igre moramo prenesti na tekme z nam enakovrednimi tekmeci. Sojenja ne bi komentiral.«
Rokomet • Evropski pokali
Celjani zadovoljni, Gold Club pa ne
Minuli vikend so številni ljubitelji rokometa po Sloveniji stiskali pesti za Celjane, Gold Club, Trimo in Prevent, ki so nastopali na evropski sceni. Iz nadaljnjega tekmovanja v Evropi so izpadli le ježki, ki so morali priznati premoč danskega Kopenhagna. Celjani so proti nemškemu Gummersbachu dosegli pirovo zmago, ki je pomenila drugo mesto v skupini in s tem težjega nasprotnika v osmini finala Lige prvakov. Celjane je doletel nemški Flensburg: »Spomini na sezono 2003/04 so še sveži. Z zmago nad Flesnburgom, smo postali evropski prvaki. Od te generacije smo v Celju še Kokša-rov, Brumen, Kozlina, Gorenšek, Rezar in jaz. Kot drugouvrščeni nismo imeli veliko izbire pri žrebu. Naša želja se je bila znebiti močnih Špancev. Z Nemci lahko igramo in z žrebom ter Flensburgom smo zadovoljni v našem taboru. Po mojem bo odločala prva tekma, ki bo 2. ali 3. decembra v Zlatorogu. S petimi do šestimi goli prednosti bi morali napredovati v četrtfinale,« nam je po žrebu na Dunaju po telefonu zaupal Jure Natek. Flensburg je letos nastopal v skupini D in brez težav pred Čehovskimi medvedi, Zagrebom ter skopskim Metalurgom osvojil prvo mesto.
Precej manj zadovoljni so z žrebom v Hrpe-ljah. Po tekmi z Veliko Nedeljo sta žreb ocenila predsednik kluba Loris Požar in vratar Mustafa Torlo: »Z uvrstitvijo v osmino finala smo izpolnili svoj cilj. Žreb nam je namenil Portland SA in jaz osebno sem zadovoljen
z žrebom. Vidim pa, da drugi v klubu niso najbolj zadovoljni. Izgleda, da je poraz z Barcelono pustil hude posledice. Španci so trenutno vodilno moštvo Asobal lige in imajo v svojih vrstah še najboljšega igralca na svetu Ivana Baliča in našega reprezentanta Renata Vugrinca. Naša želja je dobiti prvo domačo tekmo,« je povedal tvorec hrpeljskega čudesa Loris Požar. 37-letni vratar Gold Cluba Torlo je o žrebu razmišljal:
»Španskih ekip nismo želeli, toda čaka nas Portland SA. Španci so velik izziv za nas in tudi pokazatelj, da vidimo, kam spadamo v Evropi. Tekmo in hud poraz z Barcelono je potrebno pozabiti. S Portland SA bosta to povsem novi tekmi. Upam na zmago na domačem parketu.« Portland SA je nastopal v skupini A skupaj z madžarskim Fotexom, Bosno in Povaško Bistrico. Na poti do prvega mesta v skupini so doživeli le en poraz.
Tretji preostali slovenski klub v Evropi v pokalu EHF bo trebanjski Trimo, ki je presenetljivo izločil hrvaški Čakovec: »Žreb nam je doselil Paris SG. Žal ne poznam moči tega francoskega kluba. Zagotovo so v tem dvoboju favoriti, ampak favoriti so bili tudi rokome-taši Čakovca. Pustimo se presenetiti. Upam na ugoden izid na prvi tekmi, ko gostujemo v Parizu. Do pet zadetkov bi še bil sprejemljiv poraz,« nam je dejal Velikonedeljčan v dresu Trima Robert Bezjak.
UK
Rokomet • ZRK Mercator Tenzor Ptuj
Zaostale za pričakovanji
V 1. slovenski rokometni ligi so dekleta odigrale osem krogov, naslednji je na sporedu šele 6. januarja. Vmes bomo držali pesti za našo reprezentanco, ki bo decembra nastopala na svetovnem prvenstvu na Švedskem. Robert Beguš, selektor reprezentance (istočasno tudi trener Krima Mercatorja), je svoje varovanke že zbral na pripravah, ki bodo potekale v Kranju in Kranjski gori. Med njimi so tudi štiri(!) igralke ptujske ekipe ŽRK Mercator Tenzor: Mojca Derčar, Miša Marinček, Ana Mihaela Cio-ra in Kristina Mihič.
Klicaj za številom štiri ni naključje, saj sem s tem želel poudariti, da je po tem kriteriju
ZRK MERCATOR TENZOR PTUJ
V 8 tekmah je ekipa dala 254 golov (povprečno 31,75 na tekmo). V 8 tekmah je bilo ekipi dosojenih 51 sedemmetrovk, od tega jih je bilo realiziranih 38 (74,51 %).
Mojca Derčar (ŽRK MT Ptuj) je najboljša strelka lige - 73 zadetkov (druga je s 67 zadetki Duška Pršič, RK Kočevje), na sedmem mestu je Ana Mihaela Ciora - dosegla je 53 zadetkov.
Ptujske rokometašice so tudi na vrhu lestvice fair play, na 8 tekmah so prejele 22 rumenih kartonov in 31 izključitev.
ptujska ekipa celo najmočnejša ekipa 1. lige (s pripisom, da ima ekipa Krima več tujih reprezentantk)! Če ji dodamo še bivšo članico izbrane vrste Martino Strmšek, mladinsko reprezentantko Sanjo Potoč-njak, Hrvatici Danielo Vola-revič in Vanjo Raškovič, drugo vratarko Darjo Rajšič ter
Rokometašice ŽRK Mercatorja Tenzorja Ptuja čaka v ndaljevnje-vanju sezone še težko delo (na sliki je Nastja Prapotnik - MT Ptuj, rdeči dres).
nato še Meto Šijanec, Tjašo Brumen, Nastjo Prapotnik, Bernardo Ramšak, Simono Murko in druge, dobimo zares odlično ekipo. Upravi kluba, na čelu s predsednikom Miranom Senčarjem, lahko za njihovo delo samo čestitamo. Za nemoteno delo v klubu skrbi še športna direktorica Ines Černe Mlač, ki si je v svoji bogati karieri izkušnje nabirala tudi v tujini. Trener ekipe je pred koncem lanske sezone postal Mišo Toplak (takrat je zamenjal Nena Potočnjaka), ki je z igralkami opravil celotne priprave in tudi jasno napovedal cilj v tej sezoni: 2. mesto.
Kljub vsej idili je prvih osem krogov pokazalo tudi drugo, slabšo plat ekipe. Ptujčanke so dobro začele, ter do Krima premagale vse tekmice, dober odpor pa so nudile tudi favoriziranim Ljubljančankam. V pokalu EHF so suvereno opravile s skromnimi Ciprčankami, nato pa doživele dve hladni prhi. Prva je bila poraz na domačem igrišču s Celjskimi mesninami, druga pa nepričakovan poraz z ekipo Inna Dolgun, kar je edina zmaga te ekipe doslej! Delček odgovornosti za ta poraz seveda mora prevzeti trener, največji pa vsekakor igralke na igrišču. Samo z imeni se ne zmaguje, kvaliteto in pripadnost klubu je treba dokazati na igrišču. Pravi pristop znajo ceniti tudi gledalci in zares bi bila škoda zapraviti dobro klimo okrog kluba. Iskreno upam, da sta bila ta poraza dovolj veliko opozorilo za igralke, da se ne bo ponovila zgodba iz lanske sezone, ko se na koncu niso uspele uvrstiti v končnico.
Jože Mohorič
Košarka • 3. SKL - vzhod, 5. krog
Ptujčanom jutri še zadnja možnost
KK Koroška - KK Ptuj 87:78
23:19, 15:9, 18:15, 31:35
KK Ptuj: Fajt, Ferme 7, Ga-jič 8, Avguštin 8, Rus 4, Horvat 23, Holc 19, Kotnik 7, Vodušek, Pleskonič 2
V tekmi moštev z dna prvenstvene lestvice so Ptujčani v Prevaljah gostovali pri ekipi Koroške. V izenačenem obračunu je slavila domača ekipa, ki je tako zabeležila prvo zmago v sezoni, Ptujčani pa še naprej ostajajo brez želenega upeha in na dnu.
Tokrat so Ptujčani po zaslugi Alena Horvata (23 točk) in Sebastijana Holca (19 točk) držali korak z domačini vse do zadnjih minut (Horvat se je šele pred kratkim priključil ekipi in je odigral svojo prvo letošnjo tekmo). Izenačena tekma je Ptujčanom »splavala po vodi« v
zadnjih treh minutah. Takrat so zaostajali le za tri točke (70:67), nato pa so v nervozni končnici, kot že nekajkrat letos, s prehitrimi in neorganiziranimi napadalnimi akcijami nasprotnikom prepustili zmago.
To soboto na Ptuju gostuje ekipa Palome iz Sladkega vrha, kar bo bržkone še edina možnost domačega moštva, da v prvem delu sezone zabeleži zmago. Do 9. decembra, ko se z devetim krogom zaključuje
Zlatko Marčič, trener KK Ptuj: »Koroška je zmagala predvsem na račun naše neučinkovite igre ob koncu srečanja. Malo so jim pomagali tudi sodniki, ki so dopuščali grobo igro, kar je njim kot fizično močnejši ekipi ustrezalo. Pri nas je šepala predvsem igra v obrambi, kar so nasprotniki izkoristili z velikim številom napadov in zadetih metov iz razdalje.«
prvi del sezone, jih namreč čakajo le še nasprotniki iz zgornjega dela lestvice.
1.	CASINO MARIBOR 5	5 0 10
2.	MARIBOR 5	5 0 10
3.PRAGERSKO	5	4 19
4.	PRIMAFOTO SL. GR 5	3 2 8
5.	DRAVOGRAD 5	3 2 8
6.	POLJČANE 5	2 3 7
7.	LENART 5	14 6
8.	PALOMA SL. VRH 5	14 6
9.	KOROŠKA 5	14 6
10.	PTUJ 5	0 5 5
2. SKL vzhod I. - kadeti, 6. krog: KK Ptuj - KD B. Besedič Meltal 133:41
31:8, 32:4, 35:15, 35:14 KK Ptuj: Vrabl 10, Mihelač 19, Žele 16, Koprive 17, Nadižar 7, Be-denik 52, Drevenšek 6, Kramberger, Horvat 6
Lestvica: Bistrica 12, Ptuj 11, KK Maribor B 10, B. Besedič Meltal 8, Lenart 7, Ljutomer 6
UG
Športno plezanje • Svetovni pokal
Pri Mini vse v znamenju šestice!
Uspešna ptujska športna plezalka Mina Markovič (PD Ptuj, Rock Pilar) še naprej niza uspeh za uspehom oz. dosega odlične rezultate v športnem plezanju. Tako je pretekli vikend nastopila na predzadnji letošnji tekmi svetovnega pokala v italijanskem mestu Penne in osvojila 6. mesto. Mina je o tem tekmovanju povedala: »Samo tekmovanje je bilo zelo dobro organizirano in izpeljano. Je pa bil sam potek tekmovanja nekoliko drugačen, saj smo plezalke v soboto nastopile tako v četrtfinalu kot tudi v polfinalu, kar je bilo zelo naporno. Dejala bi, da so bile smeri plezanja sicer postavljene malo lažje in je kar precej plezalk prišlo do vrha, ampak moral si plezati brez napak. V finalu sem plezala zelo dobro, naredila sem samo manjšo napako. S svojim plezanjem v celoti v Penneju sem sicer zelo zadovoljna.«
Po neuradnih podatkih je Markovičeva trenutno uvrščena na 6. mesto na svetovni članski jakostni lestvici in tudi v točkovanju svetovnega pokala. Vse se trenutno vrti okrog številke šest in to uvrstitev je Mina Markovič opisala z naslednjimi besedami: »V zadnjih treh letih sem zares naredila velik premik naprej in tega sem zelo vesela. Če bi mi kdo pred začetkom sezone dejal,
Mina Markovič
da bom na šestem mestu svetovne članske jakostne lestvice v športnem plezanju in v svetovnem pokalu, bi mu dejala, naj se ne šali, saj sem po tihem upala na kakšno uvrstitev med prvih deset na posamezni tekmi članskega svetovnega pokala.«
Lani je Mina Markovič postala mladinska svetovna prvakinja, za letošnji največji uspeh pa šteje drugo mesto na tekmi svetovnega pokala v Kitajskem Ximingu. Ob teh
fantastičnih rezultatih se postavlja vprašanje, kako visoko lahko v karieri pripleza mlada Ptujčanka? Nova priložnost za dokazovanje bo že ta vikend na zadnji tekmi svetovnega pokala v športnem plezanju, ki bo pri nas v Kranju. Markovičeva se pred to tekmo ne obremenjuje preveč z uvrstitvijo, želi na znani steni plezati čim bolj sproščeno in ob tem tudi čim bolj uživati.
David Breznik
Judo • JK Gorišnica
Naslednje leto v boj za končnico
Pred dvema tednoma se je končal redni del ekipnega državnega prvenstva v 1. SJL. Iz našega področja sta letos v bojih sodelovala kar dva kluba, in sicer JK Drava Ptuj in JK Go-rišnica. Prvi bodo nadaljevali z boji v končnici, drugi pa so s prvenstvom že zaključili. Njihova končna uvrstitev je peto mesto, kar je vsekakor dober dosežek.
Za oceno nastopov smo zaprosili trenerja JK Gorišni-ca Franca Naska. »Pred sezono so se vse ekipe, ki nastopajo v 1. SJL precej okrepile, tako da nam kot novincu v elitni druščini mnogi niso dajali velikih možnosti za obstanek. K nam je pristopil le Lendavčan Boris Rudaš, sicer pa smo se zanašali predvsem na lastne moči. To se je izkazalo za dobro potezo, saj smo že v uvodnih dvobojih pokazali, da se lahko enakovredno kosamo z vsemi ekipami.
Sam sem z osvojenim petim mestom zadovoljen, imeli smo celo realne možnosti za uvrstitev v končnico.«
Predsednik JK Gorišnice, Črtomir Rozman, je dodal: »Z rezultati smo glede na zastavljene cilje popolnoma zadovoljni. Z odpovedjo enega izmed klubov je pravica nastopa v prvi ligi glede na lansko 2. mesto v 2. SJL pripadla našemu klubu. Na začetku sezone smo si kot osnovni cilj postavili obstanek v ligi in na tem graditi. Z ustrezno sestavo ekipe in z dobro izbiro taktike (ki je predvsem zasluga glavnega trenerja kluba Franca Naska) pa smo se že letos borili za nastop na zaključnem turnirju in želeno četrto mesto le za las zgrešili, saj smo v odločilni tekmi z JK Drava tesno izgubili (3:4). Premagali pa smo tudi tako ugledne klube, kot je recimo Olim-pija. Ta rezultat jemljemo pred-
vsem kot vzpodbudo za še bolj uspešno delo v prihodnje.«
Kakšni so nadaljnji načrti kluba?
»V naslednji sezoni se nameravamo utrditi v 1. ligi, če pa bodo razmere ugodne, se želimo boriti za mesto na zaključnem turnirju. Prioriteta ostaja tudi delo z mlajšimi selekcijami, ki že kaže prve rezultate (imamo dve državni prvakinji pri starejših deklicah) in seveda nadaljevati delo s člansko ekipo, ki predstavlja jedro kluba. Tukaj tudi beležimo odmevne uspehe, saj je Damjan Fras državni vice prvak v kategoriji nad 100 kg (pri članih in tudi pri mlajših članih). Poleg tega pa moram omeniti še številne dobre uvrstitve na turnirjih za slovenski pokal,« je zaključil predsednik JK Gorišnica.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa JK Gorišnica: prvi z leve je predsednik Črtomir Rozman, zraven njega pa trener Franc Nasko
Strelstvo • SK Ptuj vabi na:
2. turnir slovenske državne lige v športni dvorani Center
V soboto in nedeljo bo v športni dvorani center na Ptuju, na 40 steznem montažnem strelišču, v organizaciji strelskega kluba Ptuj, potekalo dvodnevno strelsko tekmovanje 2. kroga vseh državnih lig v streljanju z zračnim orožjem.
Največ zanimanja v tem strelskem vikendu vlada za tekmo 1.državne strelske lige s pištolo, ki bo na sporedu v soboto ob 15.uri, kjer nastopajo kar 3 ekipe iz Spodnjega Podravja, SK Ptuj, SD Kidričevo in SD Juršinci. Na prvem turnirju, ki
STRELSTVO
1. in 2. državna strelska liga
Razpored za sobotno, 18. 11., v dvorani Center na Ptuju:
9.00 II. LIGA PUŠKA - SEVER 11.00 II. LIGA PUŠKA - JUG 13.00 I. LIGA PUŠKA 15.00 I. LIGA PIŠTOLA 17.00 II. LIGA PIŠTOLA Razpored za nedeljo, 19. 11.:
V nedeljo bodo svoje že pridobljene izkušnje dokazovali še vsi mladi slovenski strelci, med njimi tudi nekaj odličnih strelcev iz domačih ekip iz Spodnjega Podravja: Puška:
Pionirji i n pionirke Pionirji i n pionirke Pionirji/ke + Mlajši mladinci/ke Mlajši mladinci/ke + Mladinci/ke Mladinci in mladinke
09.00-09.45
10.00-10.45
11.00-12.15
12.30-13.45
14.00-15.15
Pištola:
15.30-16.45
17.00-18.15
Mlajši mladinci in mlajše mladinke Mladinci in mladinke
Vstopnine ni!
Športni napovednik
Z leve: Simon Simonič (SD Kidričevo), Matija Potočnik (SK Ptuj) in Simon Simonič (SD Juršinci)
Kikboks • Na Ptuju finale DP
Domačinom štiri prva mesta
je potekal oktobra v Škofji Loki so slavili kidričevski strelci, pred Ptujčani in ekipo Coala iz Petišovcev, med našimi domačimi strelci posamezniki pa so bili najbolje uvrščeni Aleksander Ciglarič, ŠSK Coal, Boštjan Simonič, SD Kidričevo, in Majda Raušl, SK Ptuj, na 2., 3. in 4. mestu med 36 nastopajočimi strelci. Še bolj pa nas je veselilo dejstvo, da je tudi naslednjih pet uvrščenih strelcev bilo iz naših domačih ekip Spodnjega Podravja. Tudi tokrat bo strelski obračun naj-
Klub borilnih veščin Ptuj je pod pokroviteljstvom Kickbo-xing zveze Slovenije v športni dvorani Šolskega športnega centra na Ptuju minulo nedeljo pripravil finalni turnir v kik-boksu v disciplini semi kontakt za vse starostne kategorije. V finalnem delu je v vseh starostnih kategorijah moči merilo 115 tekmovalcev in tekmovalk iz 12 klubov, v letošnjem letu pa je na državnem prvenstvu sodelovalo več kot 160 tekmovalcev iz 16 klubov članov
boljših slovenskih strelcev s pištolo napet in odprt do zadnjega izstreljenega strela, favoriti za končno zmagoslavje pa so predvsem domači ptujski in okoliški strelci. Kljub vsemu pa je strelstvo tako kompleksen šport, da lahko v določenem trenutku pričakovane uvrstitve na glavo postavijo že najmanjši detajli, zato se tokrat pustimo presenetiti in uživajmo v vrhunski strelski prireditvi, ko bo nastopalo kar 430 strelcev iz celotne Slovenije.
Simeon Gonc
Kickboxing zveze Slovenije.
Največ uspeha so imeli tekmovalci Pon do kwan kluba Zagorje, ki so osvojil deset prvih mest, drugi najuspešnejši klub je bil klub z Izlak.
Izkazali so se tudi domačini, tekmovalci Kluba borilnih veščin Ptuj, ki so osvojili štiri 1. mesta, tri 2. mesta in štiri 3. mesta ter tekmovalci Kluba borilnih veščin Ormož z dvema prvima mestoma, dvema drugima mestoma in dvema tretjima mestoma.
Na tekmovanju so sodili tudi domači sodniki Franc Vr-bančič, Edvard Štegar, Marjan Šibila, Matej Šibila in Tončka Kaluža.
Franc Slodnjak
Foto: Črtomir Goznik
Na DP v kikboksu na Ptuju so tudi tekmovalke in tekmovalci prikazali dobre boje.
Tenis • Zimska liga 2006/07
Rezultati DP v kikboksu (samo Ptuj in Ormož):	
Dečki:	
- 135 cm: 3. mesto: Gašper Mlakar	Ptuj
- 145 cm: 2. mesto: Tilen Abraham	Ptuj
+165 cm: 1. mesto: Dejan Govedič	Ormož
Deklice:	
- 155 cm: 1. mesto: Nuša Štefančič	Ormož
Mladinci:	
- 48 kg: 2. mesto: Filip Janžekovič	Ptuj
3. mesto: Matic Kovačič	Ptuj
- 56 kg: 3. mesto: Boštjan Zelko	Ptuj
- 63 kg: 3. mesto: Florjan Kuharič	Ormož
- 71 kg: 2. mesto: Izidor Janžekovič	Ptuj
3. mesto: Jaka Štefančič	Ormož
Mladinke:	
- 55 kg: 1. mesto: Adriana Korez	Ptuj
2. mesto: Sonja Vuletič	Ormož
Člani:	
- 57 kg: 3.mesto: Denis Šamprl	Ptuj
- 63 kg: 1. mesto: Aleksander Kolednik	Ptuj
2. mesto: Matjaž Kaluža	Ormož
Članice:	
- 55 kg: 1. mesto: Sabina Kolednik	Ptuj
+70 kg: 1. mesto: Nadja Šibila	Ptuj
1. LIGA
V 2. krogu 1. lige v tenisu 2006/07 je vodeči dvojec, Arte, d. o. o. in TK Skorba, gladko ugnal svoje nasprotnike. Podobno je uspelo tudi ekipi Neptun, ki se je s to zmago povzpela na tretje mesto in za vodilnim dvojcem zaostaja samo dve točki.
REZULTATI 2. KROGA: TC Kidričevo - TK Skorba 0:3 (Mihelič - Grabar 1:9, Premužič - Žitnik 3:9, Gulin/Ha-zabent - Glodež/Hazimali 3:9); Arte,
d. o. o. - TC Luka 3:0 (Nedog - Merc 9:5, Majcenovič - Kolarič 9:3, Do-minc/Majcenovič - Merc/Kolarič 9:7); Okrepčevalnica Patruša - TK Neptuj 0:3 (Pušnik - Korošec 2:9, Kotnik - Klajderič 3:9, Kotnik/Pušnik - Korošec/Klajderič 6:9)
VRSTNI RED: Arte, d. o. o in TK Skorba 6, TK Neptun 4, TC Luka 2, Okrepčevalnica Patruša in TC Kidričevo 0 točk.
Danilo Klajnšek
Planinski kotiček
Izlet po Halozah
PD Hajdina organizira v nedeljo, 3. decembra, izlet po Halozah. Pot bo vodila od Podlehnika čez Avguštin do Leskovca. Dobimo se pred OŠ Hajdina ob 8. uri. Prijave in informacije: Jože Majerhofer - 041/326 915 Jakob Kokol - 031/806 678 Ivan Ladinek - 031/528 104
NOGOMET
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 19. KROGA - sobota ob14.00: Maribor - Drava, Koper - Factor; sobota ob 16.00: Domžale - Bela krajina, CMC Publikum - HIT Gorica; nedelja ob 14.00: Primorje-Nafta
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
15. KROG: Aluminij - CMC Publikum (sobota ob 13.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
15. KROG: Aluminij - CMC Publikum (sobota ob 11.00)
LIGA - U 14 VZHOD
15. KROG: NŠ Poli Drava - Rudar Velenje (sobota ob 11.00), Aluminij
-	Ljutomer Oxigen (nedelja ob 11.00)
ROKOMET
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 9. KROGA: Slovan - Velika Nedelja (petek ob 18.30), Jeruzalem Ormož - Cimos Koper (sobota ob 19.00), Sviš - Celje Pivovarna Laško, Rudar EVJ Trbovlje - Riko hiše, Gold club - Trimo Trebnje, Prevent - Gorenje
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 7. KROGA: Klima Petek Maribor - Gorišnica, Sevnica - Krka, Radeče MIK Celje - MIP Gorica Leasing, Atom Krško - Termo, Dobova
-	Pekatna Grosuplje, Istrabenz plini Izola - Dol TKI Hrastnik
2.	SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA VZHOD
PARI 8. KROGA: Šmartno 99 - Drava Ptuj (sobota ob 19.00), Arcont Radgona - Grča Kočevje, Aleš Praznik - Pomurje
1.	SLOVENSKA MLADINSKA ROKOMETNA LIGA
Jeruzalem Ormož - Cimos Koper (nedelja ob 11.00)
2.	SLOVENSKA MLADINSKA ROKOMETNA LIGA - VZHOD
Dol TKI Hrastnik - Velika Nedelja (petek ob 18.00)
KOŠARKA
3.	SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA - VZHOD
Ptuj - Paloma Sladki Vrh (sobota ob 20.00 gimnazijska telovadnica)
ODBOJKA
1.	DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - ŽENSKE
8. KROG: Šentvid - Benedikt
2.	DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - ŽENSKE
7.	KROG: MTD ŽOK Ptuj - Prevalje (sobota ob 17.00 v gimnazijski telovadnici)
KEGLJANJE
2.SKLVZHOD ŽENSKE
6. KROG: Drava - Šoštanj (sobota ob 13.30 v Deta centru na Ptuju)
2. SKL VZHOD MOŠKI
8.	KROG: Drava - Pivovarna Laško (sobota ob 17.30 v Deta centru na Ptuju)
TENIS
ZIMSKA LIGA 2006/2007
2. LIGA - 2. KROG: sobota ob 9.00: ŠC Skorba - TK Gorišnica, TK Štraf
-	TK Skorba; sobota ob 12.00: Trgovine Jager - Tigri
MALI NOGOMET
Žrebanje parov za zimsko ligo
V ponedeljek, 20. 11. 2006, s pričetkom ob 17.30 bo v sejni dvorani ŠD Mladika opravljeno žrebanje za tekmovanje v ligah malega nogometa. Tekmovanje se bo pričelo v nedeljo, 26. novembra.
ZLMN Ormož 06/07
Pari 1. kroga v 2. ligi, sobota 18. november: Črni ribič Texas - Impossible Team (11.30), Stara Gora - KOŠ (12.20), Kog SK računalništvo
-	Avtoservis Zidarič (13.10), Svetinje - Mladost Miklavž II (14.00), Vikingi
-	Invest Ormož (14.50), Borec - Plečko Trgovišče (15.40). Par 1. kroga v 1. ligi: Kog - Bresnica (16.30).
Danilo Klajnšek
Mali nogomet • DMN Lenart
A-liga
Rezultati 11. kroga (organizator je bil KMN Zavrh Bar Maistrova klet):
KMN Zavrh Bar Maistrova klet - KMN Benedikt 7:5 (1:1), ŠD Torpedo 05
-	KMN Legija 4:3 (3:1), Orfej - ZGD Slik. B. Goričan 1:2 (0:0), KMN Remos
-	ŠD Vitomarci 6:3 (3:0), KMN Bar Čuk
-	ŠD Zavrh 4:4 (3:2), ŠD Trnovska vas
-	DMNR Sandberg 9:1 (3:1).
1.	KMN ZAVRH 11 9 0 2 59:32 27
2.	TORPEDO 05 11 8 1 2 61:30 25
3. KMN REMOS	11	7	2	2	54:42	23
4. ŠD VITOMARCI	11	6	1	4	51:44	19
5. ŠD ZAVRH	11	6	1	4	39:35	19
6. KMN BENEDIKT 11		5	3	3	42:38	18
7. TRNOV. VAS	11	4	2	5	56:41	14
8. KMN BAR ČUK	11	4	2	5	42:50	14
9. SLIK. GORIČAN 11		4	0	7	31:54	12
10. ORFEJ	11	3	0	8	38:54	9
11. SANDBERG	11	2	0	9	41:72	6
12. KMN LEGIJA	11	1	2	8	34:56	5
			Zmago Šalamun			
Foto: SG
Nogomet • NŠ Poli Drava Ptuj
Drava ugnala Maribor
Minuli konec tedna sta se rodnega turnirja »Super Hallen novembra, je svoje znanje na dve selekciji mladih ptujskih Kid s Cup« v sosednji Avstriji. nogometnem terenu dokazo-nogometašev udeležili medna- Prvi dan turnirja, v soboto, 11. valo 10 ekip selekcije U-9, za
Selekcija U-9, desno je trener Robert Hojnik
Foto: Barbara Stopinšek
katero tekmujejo otroci, rojeni 1997. leta. Po kakovostnih nogometnih predstavah Ptuj-čanov, so se v boju za 3. mesto pomerili z večnimi tekmeci iz Maribora in slavili s končnim rezultatom 3:2.
Za selekcijo U-9 so pod vodstvom Roberta Hojnika nastopali: Domen Bauman, Jan Belšak, Sašo Brec, Žan Črnivec, Nino Damiš, Bruno Gale, Rožle Grager, Matevž Kukovec, Tilen Kolar Lacko, Denis^ Majerič, Luka Petek, Luka Šalamun, Alen Toplak in Matic Vrbnjak.
Že naslednji dan so se na turnirju pomerile ekipe selekcije U-10, v okviru katere tekmujejo otroci, rojeni 1996. leta. Ptuj-čani so med 10 ekipami zasedli končno 5. mesto.
Za selekcijo U-10 so pod vodstvom Alena Ivartnika nastopali: David Medved Emeršič, Davor Fleten, David Golob, Alex Krajnc, Blaž Pintarič, Tomaž Reber-nišek, Toni Rogina, Matic Stajnko, Žiga Šoštarič, Rok Štumberger, Vito Topolo-vec, Žan Horvat Zamuda in Mario Zorman.
BG
Kegljanje • 2. SKL - vzhod (ženske, moški)
Prva je najslajsa
2. SKL - VZHOD (M)
REZULTATI 7. KROGA: Miklavž -Drava 3:5, Šoštanj - Konstruktor 1:7 Pivovarna Laško - Litija 6:2, Rudar
-	Rudnik 6:2, Lent - Konjice 7:1
1.	RUDNIK	7	5	1 1	11
2.	ŠOŠTANJ	7	4	12	9
3.	PIVOVARNA LAŠKO 7	4	0 3	8
4.	MIKLAVŽ	7	4	0 3	8
5.	KONJICE	7	3	13	7
6.	KONSTRUKTOR	7	3	0 4	6
7.	LENT	7	3	0 4	6
8.	RUDAR	7	3	0 4	6
9.	LITIJA	7	3	0 4	6
10.	DRAVA	7 1 1 5 3
Šele v sedmem krogu 2. SKL
-	vzhod so igralci ptujske Dra-
ve prvič zmagali. To se je zgodilo v Miklavžu, kjer so ugnali domačo ekipo. O končnem zmagovalcu je odločal rezultat podrtih kegljev, v katerem so bili kegljači Drave boljši za 33 kegljev. Novi dve točki pa sta jim prišli še kako prav, saj so se z njima priključili ekipam pred seboj. Pri gostih se je izkazal Mitja Zorman, ki je podrl kar 595 kegljev.
V tem krogu so bile ptujske kegljavke proste.
MIKLAVŽ - DRAVA 3:5 (3130-3163)
Dremelj 495, Sušanj-Čuš
545, Zorman 595, J. Podgorče-Kozoderc 497, M. Podgoršek 517, Čeh 513.
2. SKL -VZHOD (Ž)
REZULTATI 5. KROGA: Šoštanj -Radenska 3:5, Miroteks III. - Komcel 7:1, Fužinar - Nafta 6:2. V tem krogu je bila prosta ekipa ptujske Drave.
1.	RADENSKA	4	3	10	7
2.	FUŽINAR	4	3	0	1	6
3.	ŠOŠTANJ	5	3	0	2	6
4.	DRAVA	4	3	0	1	6
5.	NAFTA	5	1	1	3	3
6.	MIROTEKS III.	4	1	0	3	2
7.	KOMCEL	4	0	0	4	0
Danilo Klajnšek
Rokometna Sola Ptuj
Mladi rokometni upi RK Šole Ptuj so bili minula dva vikenda ponovno aktivni. Starejši dečki so 7. 11. premagali sovrstnike iz Ormoža (32:10). Žal pa niso bili uspešni proti mladim roko-metašem Preventa iz Slovenj Gradca in so srečanje tesno izgubili (25:26).
Minulo soboto so bili ponovno aktivni v športni dvorani Center na Ptuju. Tokrat niso imeli svojega dne, saj so morali kar trikrat priznati premoč svojih nasprotnikov. Igre so bile dobre in vzpodbudne, žal pa so tesno izgubljali: mlajši dečki B (19:22) in mlajši dečki A (18:19) so izgubili proti Gorenju, starejši dečki B pa proti Gorišnici (19:25).
DK
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, 2. SML, 2. SKL, U-14 vzhod
1. SLOV. ŽENSKA		Dravograd - Železničar 4:0, CMC Publikum - Svoboda 2:1						
NOGOMETNA LIGA		1. KOPER	14	9	3	2	27:16	30
REZULTATI 11. KROGA: Maribor		2. FACTOR	14	8	5	1	27:10	29
- Ljudski vrt 0:0, Senožeti Vode -	Ka-	3. MARIBOR	14	8	4	2	35:6	28
men Jerič 1:3, Slovenj Gradec -	Slo-	4. DOMŽALE	14	8	4	2	30:11	28
van 3:2, Krka - Pomurje 5:0		5. CMC PUBLIKUM 14		7	4	3	29:15	25
1. KRKA 11 10 0 1 78:6	30	6. DRAVOGRAD	14	7	3	4	24:12	24
2. POMURJE 11 10 0 1 120:7	30	7. HIT GORICA	14	7	3	4	23:19	24
3. SLOV. GRADEC 11 8 0 3 45:26	24	8. ALUMINIJ	14	6	4	4	29:18	22
4. SLOVAN 11 6 0 5 51:29	18	9. TRIGLAV	14	4	5	5	18:16	17
5. KAMEN JERIČ 11 6 0 5 42:19	18	10. SVOBODA	14	4	2	8	12:28	14
6. SENOŽETI VODE 11 2 0 9 26:41	6	11. RUDAR (V)	14	4	1	9	13:31	13
7. LJUDSKI VRT 11 1 1 9 7:105	4	12. KRKA	14	2	2 10		15.41	8
8. MARIBOR 11 0 1 10 6:142	1	13. BRITOF	14	1	4	9	13:32	7
		14.ŽELEZNIČAR	14	1	0 13		9:49	3
MARIBOR - ŽNK LJUDSKI								
VRT 0:0		TRIGLAV -	- ALUMINIJ 0:1					
ŽNK LJUDSKI VRT: U. Arnuš, Koren, Skaza, L. Arnuš, Petek, Pihler, Ljubec, Cafuta, Šmintič, M. Arnuš, Breznik.
1. SML
TRIGLAV - ALUMINIJ 1:0
(1:0)
STRELEC: 1:0 Talič (11) ALUMINIJ: Klemenčič, Krauthaker, Kušar, Hojski, Jevšinek, Miha Lešnik, Majcen (Pepelnik), Rotman, Bečiri, Furek, Miha Lešnik. Trener: Tomislav Grbavac.
1. SKL
REZULTATI 14. KROGA: Triglav
-	Aluminij 0:1, Krka - Rudar Velenje 4:2, Maribor - Koper 3:0, Domžale
-	Britof 4:1, HIT Gorica - Factor 2:0,
(0:1)
STRELEC: 0:1 Emeršič (21) ALUMINIJ: Zajc (Rešek), Petek, Dirnbek, Delamea, Šešo, Meznarič, Kamenšek, Kurež (Pečnik), Milec, Emeršič (Kouter). Trener: Primož Gor-še.
LIGA U-14
REZULTATI 14. KROGA: Le coq
sportif - Aluminij 3:2, Mura 05 - NŠ Poli Drava 4:2, Nafta - Dravograd 1:3, Rudar Velenje - Železničar 2:1, CMC Publikum - Bistrica 10:0, Ljutomer Oxigen - Davidov hram Radgona 1:1, Maribor - Get Power Šampion 1:0
1.	CMC PUBLIKUM 14 10	2	2	51:14	32
2.	MARIBOR 14 10	2	2	45:6	32
3.	MURA 05 14 8	3	3	28:10	27
4.	RUDAR VELENJE 14 8	3	3	25.14	27
5.	NŠ POLI DRAVA 14 7	4	3	30:15	25
6.	G. P. ŠAMPION	14	7	3 4	43:15	24
7.	ALUMINIJ	14	6	4 4	2:22	22
8.	D. H. RADGONA	14	6	3 5	22.24	21
9.	DRAVOGRAD	14	5	4 5	32:22	19
10.	L. C. SPORTIF	14	5	0 7	23:45	15
11.	LJUTOMER O.	14	3	4 7	16:27	13
12.	ŽELEZNIČAR	14	4	1 9	22.48	13
13.	NAFTA	14	2	1 11	14:57	7
14.	BISTRICA	14	0	0 14	4:69	0
MURA 05 - NŠ POLI DRAVA 4:2 (4:2)
STRELCI: 0:1 Hauptman (10), 1:1 Gruškovnjak (20), 2:1 Pavel (20), 2:2 Matjašič (22), 3:2 Dugonjič (27), 4:2 Dugonjič (35)
NŠ POLI DRAVA: Špešič, Topolnik (Simonič), Roškar, Serdinšek, Ostro-ško, Pernek, Perger (Skurjeni), Pal (Muršec), Matjašič (Ošlaj), Hauptman (Horvat). Trener: Miran Ljubec.
LE COQ SPORTIF - ALUMINIJ 3:2 (2:1)
STRELCI: 1:0 Tisaj (5), 2:0 Kos (8), 2:1 Vindiš (17), 2:2 Vindiš (52), 3:2 Kolar (60., z 11m)
ALUMINIJ: Valentan, Babšek (Pul-ko), Rumež, Rogina, Greifoner, Medved, Dovečar, Čeh, Perger (Šket), Vindiš, Koren (Strel): Trener: Simon Vidovič.
2. SML - VZHOD
REZULTATI 14. KROGA: Šmartno 1928 - NŠ Poli Drava 1:4, Nafta - Krško 2:2, Slovenj Gradec - Pohorje 1:5, Zreče - Nissan Ferk Jarerenina 0:1, Get Power Šampion - Ljutomer 3:0, Bistrica - Mura 2:3, Trgovine Ja-
ger - Malečnik 2.1
1.	NAFTA 14 11 3
2.	MURA 05 14 11
3.	NŠ POLI DRAVA 14 10 0
4.	N. F. JARENINA 14 10 0
5.	G. P. ŠAMPION 14 8 2
6.	TRGOV. JAGER 14
7.	KRŠKO 14
8.	ŠMARTNO 1928 14
1 2
6 3 6 2
9.	BISTRICA
10.	ZREČE
11.	MALEČNIK
12.	POHORJE
13.	LJUTOMER
14. SLOV. GRADEC 14
3 6
2	7 1 8 1 8
3	8 2 11 1 13
51:7	36 36:18 34 52:21 30
31:14	30 27:21 26
29:27	21
39:22	20 24:26 18
33:32	17 23:26 16
29:34	16
18:39	12
9:47	5
5:72	1
2. SKL - VZHOD
REZULTATI 14. KROGA: Šmartno 1928 - NŠ Poli Drava 0:2, Nafta - Krško 0:0, Slovenj Gradec - Pohorje 0:11, Zreče - Nissan Ferk Jarenina 1:0, Get Power Šampion - Ljutomer 3:2, Trgovine Jager - Malečnik 4:0, Bistrica - Mura 05 2:3
1.	MURA 05	14 12	2	0 45:7	38
2.	NAFTA	14 10 1	3	58:27	31
3.	G. P. ŠAMPION	14 9	2	3	41:16	29
4.	NŠ POLI DRAVA	14 8 3	3	28:15	27
5.	LJUTOMER	14 8 2	4	32:18	28
6.	POHORJE	14 7	2	5	38:15	23
7.	BISTRICA	14 6 4	4	42:23	22
8.	N. F. JARENINA	14 6 4	4	30:26	22
9.	TRGOV. JAGER	14 4	3	7	28:32	15
10.	KRŠKO 14	4	3	7	12:26 15
11.	MALEČNIK 14	4	2	8	21:38 14
12.	ZREČE 14	3	2	9	14:29	11
13.	ŠMARTNO 14	2	0	12	11:50 6
14.	SLOV. GRADEC 14	0	0	14	6:90 0
Danilo Klajnšek
Pikado • Martinov turnir
V Ringu najboljši Cajo
V soboto, 11. 11., se je v baru Ring odvijal Martinov turnir v pikadu, na katerem je nastopilo 32 igralcev s Ptuja in okolice. Zanimanje je bilo še precej večje, vendar so morali organizatorji zamudnike zaradi nemotenega poteka turnirja zavrniti.
Tekmovanje je potekalo na treh aparatih, tako da igralcem ni bilo treba dolgo čakati na svojo igro. Na turnirju se je zgodilo kar nekaj presenečenj, saj so igralci, ki sodijo v sam slovenski vrh, drug za drugim izpadali. Igrala se je igra 301 M. O., ki ni običajna turnirska igra. Največje presenečenje turnirja je prav gotovo Damjan Kozel, ki je osvojil 3. mesto, med drugim je premagal tudi Andreja Gorjaka, ki sodi v sam vrh slovenskega pikada. V finalu sta igrala Mitja Hab-jan in Aleksander Jamšek
V petek, 10. 11., je bila odigrana zaostala tekma 4. kroga med ekipama Bar Žabica in Bar Dolenci, domačini so zanesljivo zmagali z rezultatom 16:0. Bar Žabica je s to zmago ponovno prva na lestvici.
»Cajo«, zmagal pa je slednji z rezultatom 2:1. Na četrtem mestu je končal Denis Krajnc, peti je bil Mirko Pauman in šesti Jernej Magerl. Najboljših šest je bilo nagrajenih.
jm
V	petek, 17. 11., bo v baru Sharky prvi rang turnir za igralce lige Štajerski tednik. Pričetek turnirja bo ob 20.00, nastopajo pa lahko igralci, ki igrajo v ligi Štajerski tednik.
V	soboto, 18. 11., bo od 17. ure naprej potekal rang turnir v Artičah pri Krškem.
Hajdina
Enajst športnih panog, petnajst prireditev
Že po tradiciji so v občini Hajdini tudi ob 8. občinskem prazniku izvedli številne športne in kulturne prireditve, največ je bilo športnih. Potekale so od 13. oktobra do 10. novembra. Pokale in priznanja so najboljši prejeli na osrednji slovesnosti ob 8. prazniku občine Hajdina, ki je bila 11. novembra. Za udeležbo na športno-re-kreativnih prireditvah pokalov in priznanj niso delili.
Rezultati:
Golf (organizator Golf klub Ptuj):
moški: 1. Radoslav Simonič, 2. Branko Kamenšek, 3. Rajko Cartl.
Ženske: 1. Angela Cartl, 2. Tanja Bedrač, 3. Mira Kampl.
Tenis (organizator TK Skorba): mlajši dečki: Tine Glodež, 2. Tilen Abraham.
Starejše deklice: 1, Nina Bedrač, 2. Larisa Glažar.
Mlajše deklice: 1. Katja Bedrač, 2. Taja Glažar, 3. Eva Intihar.
Ženske - posamezno: 1. Marjana Glodež, 2. Urška Glažar, 3. Tjaša Gla-žar.
Moški - dvojice: 1. Srečko Glodež/
Franc Žitnik, 2. Tomaž Štrafela/Gre-gor Tkalec, 3. Ivo Ogrinc/Edi Dobnik.
Streljanje na glinaste golobe (organizator Strelsko društvo Hajdina): 1. Primož Turnšek, 2. Stanislav Zupanič, 3. Franc Vogrinec.
Namizni tenis (organizator ŠD Hajdina): 1. Rado Kaisersberger, 2. Davorin Zupanič. Šah (organizator ŠD Gerečja vas):
1.	Karl Fridl, 2. Marjan Drevenšek, 3. Jože Verdenik.
Ribolov - trojke (organizator ŠD Žejne ribice): 1. Skorba (Stanko Galun, Franc Gerečnik in Branko Purg),
2.	Draženci (Tadej Kaučevič, Vili Štra-fela in Franc Obran), 3. Slovenja vas (Alojz Šijanec, Jože Ščavničar in Drago Kolarič).
Mali nogomet (organizator Športna zveza občine Hajdina): mladinci: 1. Hajdina, 2. Draženci, 3. Gerečja vas. Najboljši strelec: Robert Travni-kar - 4 zadetki. Veterani: 1. Skorba, 2. Hajdina,
3.	Draženci. Najboljši strelec: Jože Kampl - 7 zadetkov.
Člani: 1. Hajdina, 2. Skorba, 3. Draženci. Najboljši strelec: Andrej Mlina-rič - 4 zadetki.
MG

Foto: Črtomir Goznik
Na občinskem prvenstvu v golfu, s katerim so se tudi začela letošnja športna tekmovanja v občini Hajdina ob občinskem prazniku, je med moškimi zmagal Radoslav Simonič (desno). Pokal mu je predal predsednik Športne zveze Hajdina mag. Stanko Glažar.
ROKOMET / 1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
REZULTATI 8. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Prevent 41:29, Gorenje - Slovan 41:34, Grosuplje - Gold club 26:25, Trimo Trebnje - Termo 39:34, Ribnica Riko hiše - Jeruzalem Ormož 37:30, Cimos Koper - Sviš 32:19
1.	CIMOS KOPER 8 8 0 0 16
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 8 6 0 2 12
3. TRIMO TREBNJE	8	6	0	2	12
4. RIBNICA RIKO HIŠE 8		4	0	4	8
5. TERMO	7	3	1	3	7
6. GORENJE	7	3	1	3	7
7. PEKAR. GROSUPLJE 8		3	1	4	7
8. SLOVAN	8	3	0	5	6
9. GOLD CLUB	8	3	0	5	6
10. SVIŠ	8	2	1	5	5
11. JERUZ. ORMOŽ	8	1	2	5	4
12. PREVENT	8	2	0	6	4
0
4
4
4
5
6
Cirkulane • Martinovanje 2006
Najmartin III in »haloške lehterne
«
Da bi v novi haloški občini pozabili Martina seveda ni govora. Letos so mu slovesnost priredili v domači večnamenski dvorani, kjer se je zbralo kar nekaj občanov, sicer še vedno pod pokroviteljstvom skupne občine Gorišnica, Gorišničani pa so krst mošta pripravili posebej.
Prava proslava v čast sv. Martinu se je začela v petek zvečer z obširnim kulturnim programom v katerem so se izkazali domači mešani pevski zbor, ljudske pevke in veseli godci, organizatorji prireditve pa so bili Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze, Turistično društvo Cirkulane in Kulturno društvo Cirkulane.
Potem je sledila glavna stvar: izbor oz. imenovanje Najmartina - najkletarja tret-
jega za leto 2006/2007. Ta je bil na srečo izbran brez vsesplošnih ljudskih volitev, sicer bi se kaj lahko zgodilo, da bi se zadeva potegnila krepko v naslednje leto, v drugi, tretji ali še kakšen kasnejši krog ... Pri Martinu so se tovrstni »demokraciji« odrekli in tako sta upravni in nadzorni odbor DVSH že pred začetkom novembra enoglasno sklenila, da za prvega moža vinske letine določita in imenujeta izkušenega vinogradnika ter
gostinca Anton Žumbarja z 38-letno prakso v eni in drugi omenjeni dejavnosti. Pred slovesno zaprisego se je bilo seveda potrebno najprej zahvaliti prejšnjemu Najmarti-nu, ki ostaja gorišniški občan, Juriju Cvitaniču. Svoje delo je očitno opravil dobro, za kar je prejel besedno in tudi knjižno zahvalo. Novi izbranec pa je moral pred publiko, v kateri sta sedela tudi oba - takrat še - županska kandidata, preživeti obvezni kviz
Hajdina • 7. nagradna revija Štajerska frajtonarica
Enajstletni Tomaž absolutni zmagovalec
Na letošnji 7. nagradni reviji Štajerska frajtonarica, ki jo je KD Valentin Žumer Hajdoše pripravilo v sklopu 8. občinskega praznika na Hajdini, je prejšnji petek v prireditvenem šotoru nastopilo 28 harmonikarjev v dveh starostnih skupinah. Po pričakovanju je bilo največ mlajših harmonikarjev starih do 15 let, najstarejši pa je imel kar 70 let.
Strokovna komisija, ki ji je predsedoval Boris Roškar, člana pa sta bila Rudi Toplak in Primož Kelenc, je na koncu revije pohvalila zavzetost in napredek pri mladih frajtonarjih, med mlajšimi pa zmago dodelila Tomažu Boškirju iz Koromačev na Primorskem, drugi je bil Sandi Zajc iz Apač in tretji Dejan Gašparič iz Podgorcev.
V starejši skupini je slavil Janez Lekše iz Hudinje, druga je bila Klavdija Pleteršek iz Dobrovc, tretji pa Davorin Breg iz Slovenje vasi, po izboru občinstva pa je prepričljivo zmagal enajstletni Tomaš Boškir, ki se je zmage zelo veselil. Povedal je, da je doslej na tekmovanjih dosegal le druga in tretja mesta, na Štajerskem pa mu je končno uspelo zmagati, kar pa je bilo zanj tudi malo pre- Zmagovalec strokovne komisije in tudi občinstva enajstletni To-senečenje.	maž Boškir in drugouvrščeni med mlajšimi frajtonarji Sandi Zajc
TM iz Apač na Dravskem polju.
Novoizbrani Najmartin tretji v Cirkulanah je postal Anton Žumbar (v sredini).
znanja. Ali je bil lahek ali ne, je pravzaprav težko odgovoriti. No ja, kakorkoli, Žumbar se je dobro znašel, saj izpraševalec s kmetijske stroke (Miran Reberc) ni imel pripomb, publika pa tudi ne, čeprav je bila bolj zadržana in je njeno polno zanimanje pritegnila šele zdravica z novim vinom, ki sta si jo privoščila vodja programa Zvonko Arnečič ter Anton Žumbar. »Hej, mi bi tudi to probali,« je bilo slišati ne le enkrat iz vrst gledajočih,
toda protokol je protokol in Arnečič se ni dal zmesti, pač pa je komaj čakajoče na po-kušnjo novega vina podučil, da morajo še počakati. Tako so tisti, ki se jim je najbolj tožilo po novem vinu, morali počakati še na drugi del uradnega protokola ustoličenja letošnjega Najmartina, ki se je začel z branjem svečane zaprisege, v kateri se je Žum-bar obvezal, kaj in kako vse bo delal, da bodo vinogradi polni grozdja, sodi pa polni
najboljšega vina. Šele potem je dobil v roke žezlo za kletarja, t. i. Žalostni les kot simbol kletarjev in kot je pojasnil podžupan Jožef Klinc, ki mu je pripadla čast predaje žezla, se leseni simbol imenuje žalostni les zato, ker predstavlja dno izpraznjenega soda. Zatem je Najmartin 3 moral obleči še znameniti predpasnik in končno so prišli na vrsto vsi tisti, ki so komaj čakali na pokušino letošnjega prvega vina. Jasno, da se vse skupaj ni končalo le pri eni zdravici in degustacijskem požirku, pač pa se je rajanje v čast tretjemu Najmartinu oziroma prvemu cirkulanskemu Naj-martinu nadaljevalo z vročo zakusko kot dobro podlago za večje količine krščenega mošta in dokler se ta ni »prebil« do nog, se je pa tudi pošteno plesalo. V čast Martinu, seveda.
Koliko »haloških lehtern« je potem veseljakom osvetljevalo pot domov v trdi noči, se ni izvedelo. Lahko le ugibamo, da jih je bilo bolj malo, če svetijo le takrat, ko so polne ... In da bo malo bolj jasno, zakaj: »haloška lehterna« je namreč (polna) »korflaša« ...
SM
Bukovci • Deveta Vesela jesen
Martinovanje za vse
Osrednje martinovanje v občini Markovci je bilo v petek, 10. septembra, v večnamenski dvorani v Bukovcih.
Prireditev Vesela jesen je bila tokrat že 9. zapored, organizatorji pa so: Kulturno društvo Bukovci, občina Markovci, Vaški odbor Bukovci, PGD Bukovci, Društvo podeželskih žena občine Markovci - sekcija Bukovci in Turistično društvo Bukovci.
Prireditev se je pričela ob 16. uri z otvoritvijo knjižnične sezone 2006/2007. Sledila je ura
pravljic za otroke s pisateljico Matejo Reba iz Kamnika, za konec pa so se najmlajši lahko še zabavali v ustvarjalnih delavnicah z živ-žav zabavo.
Drugi - večerni del - prireditve Vesela jesen pa je bil namenjen krstu mošta in imenovanju kletarja leta. Mošt je krstil markovski farni župnik Janez Maučec, za kletarja leta pa so imenovali domačina Antona
Kukovca (na fotografiji desno). Krstu mošta je nato sledila še degustacija mošta z domačo južino, praznovanju martinovega pa se je pridružil tudi župan Franc Kekec. Kljub temu, da je prireditev občinskega pomena, pa med zbrano družbo v Bukovcih ni bilo zaslediti veliko novih (ali starih-novih) svetniških obrazov.
MZ
Štajerski frajtonarji so znova dokazali, da je frajtonarica trenutno zelo modni inštrument pri nas.
Foto: SM
Tajska • Dežela nasmejanih ljudi (3)
Ostanki mogočnih antičnih kraljestev
Mesti v osrednjem delu države, ki danes pritegneta največ turistov, sta zagotovo Ayutthaya in Sukhothai, ki sta pravi zakladnici arheoloških ostankov prvih neodvisnih kraljestev na tem območju. Sukhothai se je kot prva neodvisna tajska kraljevina obdržala 100 let, njena kulturna dediščina obsega več 100 templjev, medtem ko za drugo neodvisno kraljevino Tajske s središčem v mestu Ayutthaya velja, da je bilo zgrajeno iz čistega zlata, od katerega so danes ostale zgolj ruševine. Zgolj spretnim renova-torjem gre zahvala, da nekoč veličastni templji kljubujejo zobu časa in množicam turistov, ki si pridejo ogledat to mesto, nekoč simbol Tajske moči in bogastva.
Navkljub slavni preteklosti danes osrednje področje naseljuje predvsem agrarno prebivalstvo, ki se ukvarja s pridelavo riža. Žitarica, ki pomaga nahraniti več kot 2/3 svetovnega prebivalstva za svojo rast potrebuje nenehno namakanje, zato v rodovitnem in z vodnimi viri bogatem osrednjem področju države odlično uspeva.
Deževna doba na Tajskem naznanja obdobje sajenja riža, saj presežna voda v rekah skozi zapleten sistem kanalov priteče na riževa polja, kjer omogoča vzklitje semen in kasneje dozorevanje klasov. Sajenje riža na Tajskem je tipično moško delo, ki s svojimi multikultivatorji orjejo, sejejo in žanjejo, medtem ko je presajanje riža žensko delo. Slednje poteka ročno, ženske so pri opravilu sklonjene v vodi do gležnjev in čez, pridno pulijo steble riža in ga v snopih spravljajo na stran, od koder ga bodo nato redkeje posadile na drugo njivo. Tam bo nato dozorel in, ko bo čas za žetev, ga bodo moški poželi in spravili do mlina, kjer ločijo riž od plev. Najboljša kvaliteta riža gre nato do podjetij, ki ga izvozijo v Evropo ali ZDA, slabša kvaliteta pa ostane doma.
Deževna doba na Tajskem je tudi
Foto: Mitja Krempl
Foto: Mitja Krempl
Tempelj v starem delu mesta Sukhothai v značilnem kmerskem stilu, ki prevladuje v osrednjem delu Tajske.
Naravni park Erawan s svojimi slapovi jemlje dih in vabi k osvežitvi.
obdobje, ko so tajski slapovi in tolmuni polni vode in zato še veličast-nejši kot sicer. Naravni park Erawan, ki slovi kot eden najlepših naravnih parkov na Tajskem, je znan po svojih sedmih slapih, ki jemljejo dih. Pot do vrha, kjer se nahaja zadnji in obenem najlepši, se vije po uhojenih potkah, nemalokrat pa tudi po vodi. Trud je
poplačan s pogledom na izjemen slap, ki strmo pada na skalovje, nato pa se voda izteka v zeleno laguno, ki kar vabi na osvežitev. Morda ni odveč opozorilo, da v naravnih parkih ni pametno nositi hrane s seboj, saj vonj le-te privablja živali, ki živijo v gozdu in lahko si obetate bližnje srečanje z opicami ali morda še s kakš-
no manj prijetno živaljo.
Opice pa niso edine živali, ki jih boste videli na Tajskem. Simbol Tajske in kraljeve družine je slon ali »chang«, kot mu pravijo Tajci. Sloni na Tajskem so v zadnjem času predvsem del turistične ponudbe, ki zajema jahanje slonov po džungli, reki ali pa kar po mestu. Trenirani sloni
so v nasprotju s svojimi vrstniki v divjini izjemno krotke živali, saj jih Tajci trenirajo, ko dopolnijo nekaj let pa do njihovega 65 leta, ko jih spustijo v divjino. Treking s sloni je najbolj zanimiv na severu države, v okolici mesta Chiang Mai, ki je precej hribovita in gozdnata.
Mitja Krempl
Nagradno turistično vprašanje
Bo MO Ptuj zagotovila denar za grajsko infrastrukturo?
Na grajskem hribu bo tudi v jesensko-zimski sezoni živahno. Nadaljevali bodo z grajskimi vinskimi zgodbami. Živahno pa je tudi na delovišču četrtega ptujskega hotela, katerega ime bo znano januarja 2007. V tem trenutku investitorji ime še skrivajo, korenine bo imelo v rimski zgodovini. V teh dneh bodo končali gradnjo kleti, do 15. decembra bodo predvidoma dokončali gradnjo pritličja, 15. februarja pa bo objekt že pod streho. Natečaj za celostno podobo novega hotela bodo objavili še letos.
Za grajsko restavracijo, ki bolj ali manj sameva že od devetdesetih let prejšnjega stoletja, se je izteklo še eno turistično leto brez rezultatov. Obiskovalci ptujskega pokrajinskega muzeja, ki je eden najbolj obiskanih v Sloveniji, letno se jih več kot 60 tisoč ne more načuditi, da občina in država v skoraj dveh desetletjih nista našli rešitve za ta pre-potreben objekt na grajskem hribu. Na celovito ureditev pa tudi sicer čaka celotni grajski hrib, ki je zanemar|'en tudi v hortikulturnem pogledu. Terme Ptuj, je povedal direktor Andrej Klasinc, si še vedno prizadevajo, da bi uredile graj-
sko restavracijo. Skrbnik objekta je ministrstvo za kulturo, ki mora izpeljati še nekatere postopke, da bo do tega lahko prišlo, morajo biti podani nekateri pogoji. Gre za to, da je potrebno pridobiti soglasje zavoda za kulturno dediščino na projekte, dokler pa tega ni, investicije v dokončanje objekta ni mogoče izvesti. »Z gradnjo hotela, na katero smo čakali dvajset let, smo dokazali, da smo vztrajni, čeprav je marsikdo že obupal nad nami. Se vedno smo prepričani, da bi projekt lahko realizirali v letu 2007,« je na tiskovni konferenci pred tretjo sezono grajskih vinskih zgodb še povedal
Andrej Klasinc. Aleš Arih, direktor PM Ptuj, je povedal, da je bilo na zadnjih pogovorih na ministrstvu za kulturo, z njegovimi predstavniki se je sestal pred enim mesecem, posebej poudarjeno, da je konjušnica projekt ministrstva za kulturo. Po zagotovilu odgovornih se bo zgodba zaključila maja 2007. Objekt bodo dokončale Terme Ptuj, pogoj pa je, da MO Ptuj zgradi že večkrat obljubljeno infrastrukturo (vodovod, kanalizacijo, plin), brez katere objekta ni mogoče dokončno urediti, še manj pa usposobiti za uporabo. To je pogoj, ki ga v MO Ptuj poznajo že iz časov bivše-
ga župana Miroslava Lucija, če ga ne bo izpolnila, bo grajska restavracija tudi v letu 2007 samevala. V delovnem osnutku proračuna MO Ptuj za leto 2007 te investicije, vsaj za zdaj, po neuradnih podatkih ni. Tudi dvigala, ki bi omogočil dostop grajskih zbirk invalidom, še vedno ni.
Na ureditev pa že desetletja čaka tudi nekdanja grajska žitnica.
Prvi začetki avtokampa v Termah
Ptuj segajo v leto 1981. Ker pravilnega odgovora ni bilo, bomo za dve vstopnici za kopanje v Termah Ptuj povečali nagrado za pravilno rešitev današnjega nagradnega turističnega vprašanja. Danes vprašujemo, kako se imenuje projekt Term Ptuj in Pokrajinskega muzeja Ptuj, v okviru katerega potekajo Grajske vinske zgodbe. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 24. novembra.
ée^inéjýí^'
Novoletno potepanje po »bivši Jugi«
Tri dežele - tisočera doživetja Južna Dalmacija-BiH-Črna gora
29.12., 5-dnevni program samo 59.990 SIT/os. 28.12., 6-dnevni program samo 69.990 SIT/os.
Program, ki je »zadetek v črno« v vseh letnih časih!
Split-Mostar-Medjugorje-Dubrovnik-Ston-Korčula (pri daljšem programu tudi najlepši biseri Črne gore). S polpenzioni in silvestrovanjem v Neumu (vključeno v ceno)! Odhodi avtobusov: Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj, Otočec.
SONČEK
08019 69
www.sonchek.com
v
SONČEK ^^ TUI potovalni center
Slomškova 5 02 749 3282 PTUJ
Wbrid of v TUI
Foto: Črtomir Goznik
Luknjasto cesto na grad, prvič je bila asfaltirana v sestdesetih letih prejsnje-ga stoletja, so pred dnevi popravili. Kdaj pa bo območje dobilo potrebno infrastrukturo, da bo lahko grajska restavracija v bivši konjušnici odprla vrata, v tem trenutku ni mogoče povedati, čeprav so v Pokrajinskem muzeju Ptuj in Termah Ptuj, kot potencialnem partnerju ministrstva za kulturo, prepričani, da bo razpis za najemnika objavljen maja 2007.
Kuharski nasveti
Martinova pojedina
Martinovo je pri nas na splošno priljubljen praznik, najbrž tudi zato, ker je povezan z dobro in okusno hrano in dobrim mladim vinom, hkrati pa je to priložnost, da si pripravimo nekaj domače okusne hrane in če je le mogoče spečemo tudi gos, ki jo nekateri zamenjajo tudi s puranom, raco, domačo kokošjo ali celo domačim petelinom. Vendar je na martinovo najbolj tipična jed pečena gos. Gos je tudi v Nemčiji in Avstriji najpogostejša jed na dan svetega Martina. Danes je martinovanje tudi vsesplošni družabni praznik, v stroki pa že govorijo o parametrih letošnjega vina.
Danesnam tržišče ponuja pitane gosi, ki niso tako čvrste in tudi ne zahtevajo daljšega pečenja, razen če gre za gos ki tehta 5 kilogramov in več. Po kakovosti so gosi različnejše od druge perutnine. Pomembni znamenji kakovosti sta bleda mastna koža in mesnate prsi. Meso starejši gosi je bolj čvrsto in trdo. Maščobo iz trebušne votline moramo pred peko odstraniti in jo uporabimo za peko pri kvašenem testu takrat, ko želimo, da je testo še posebej krhko in okusno. Gosja mast in gosja jetra veljajo za delikateso, še zlasti, če so gosi pitane s koruzo.
Gosi najpogosteje pečemo, lahko jih tudi dušimo in kuhamo. Kuhanje smo danes skoraj opustili, pečenje in dušenje pa omogočata najrazličnejše priprave gosi. V kolikor jih dušimo, so gosi še bolj izdatnejše in meso nekoliko bolj sočno in omogoča dodajanje različne zelenjave, sadja in začimb. Gosi lahko dušimo razrezane, skupaj z večjo količino čebule, česna, kislega
zelja in svežih ali posušenih jabolk ter hrušk. Gosje meso je zelo okusno in tudi sočno, če gos kuhamo v vodi, ki ji dodamo različno jušno zelenjavo in začimbe kot so brinove jagode, celi poper, timijan ali rožmarin ter prav tako krhlje suhega sadja. Po kuhanju lahko gos damo v pečico, da se koža zapeče oziroma postane hrustljava. Tako pripravljeno lahko ponudimo s pečenim krompirjem, ki ga spečemo v gosji maščobi.
Še vedno pa najpogosteje gos pečemo, tako da jo temeljito natremo s soljo, majaro-nom in zelenim peteršiljem, po želji pa dodamo še mleto kumino. V kolikor gos ni predebela, jo lahko pretaknemo tudi s suho slanino. Z začimbami gos natremo tudi v notranjosti ali jo napolnimo z nadevi. Najpogosteje v trebušno votlino damo manjša jabolka, krhlje suhih jabolk, hrušk in sliv,čebulo, olupljene surove kostanje, lahko pa tudi olup-ljeni manjši krompir, ki ga potresemo z majaronom, pet-eršiljem, kumino ali ga samo solimo. Gos pečemo v pečici na 200°C, eno do dve uri, odvisno od teže gosi.
V Veliki Britaniji gos nadevajo s čebulo in žajblom, v Nem-
Mokri smrček
Izbira psa
Vprašanje bralke Sanje s Ptuja: Želimo kupiti čistokrvnega psa. Ker živimo v stanovanju, nas zanima katera pasma je najprimernejša in ali se lahko odločimo tudi za večjo pasmo. Zelo nam je pri srcu zlati prinašalec, labradorec in škotski ovčar. Hvala za odgovor.
Odgovor: Seveda je izbira pasme zelo pomembna, saj morajo biti lastnosti živali
prilagojene načinu življenja bodočih lastnikov, njihovemu življenjskemu slogu,
čiji jo nadevajo z nadevom za pečenice in kislim zeljem ali krompirjevimi cmoki, v Italiji jo dušijo skupaj s klobaso in maroni oziroma kostanji, v Španiji je priljubljena dušena s svežimi ali suhimi hruškami, na Madžarskem jo nadevajo s fižolom, lahko pa bi jo napolnili tudi z orehi.
Lahko si pripravimo tudi pečeno gos skupaj s kislim zeljem, tako da gos najprej temeljito očistimo in trebušno odprtino napolnimo s sesekljanim mesom za klobase, od zunaj meso začinimo s soljo, peteršiljem, majaronom ali timijanom. Pečemo v pečici pri 220 do 250°C do tričetrt. Posebej do polovice zdušimo kislo zelje, ki smo mu dodali na kocke narezano prekajeno svinjino. Nato kislo zelje vsi-pamo v pekač, na zelje položimo skoraj pečeno gos in tako pečemo do konca.
Nadev za gos si lahko pripravimo tudi tako, da 4 čebule olupimo in jih v pečici ali na štedilniku spečemo. Pečeno ohladimo in sesekljamo , dodamo ji namočen in ožeti beli kruh, kruha potrebujemo 60 dekagramov, majaron, 5 deka-gramov surovega masla, 2 jajci, začinimo še s soljo, poprom in muškatnim oreščkom. Nadev dobro premešamo in z njim napolnimo trebušno votlino pri goski. Gosko nato klasično spečemo.
prisotnosti otrok in seveda prostorskim razmeram, ki jih lahko nudijo psu. Kar se tiče življenja psov v stanovanju, se ljudje pri izbiri največkrat ozirajo le na velikost živali. Seveda je tudi ta pomemb-na,vendar je veliko važnejša splošna aktivnost psa določene pasme, uničevalnost, nagnjenost k pretiranemu lajanju - še posebej, če bo pes veliko časa sam v stanovanju. Ker je za pravo odločitev izredno pomembna tudi sestava družine, je priporočljivo pred nabavo živali upošte-
Goski lahko izboljšamo okus še tako, da zraven jabolk v odprtino damo še namočene rozine. Rozine namakamo v poljubnem vinu, v kolikor pa ji boste okus izboljšali s kostanji lahko zraven dodamo še na večje kose narezane sveže ali posušene gobe. Pripravimo si lahko tudi gosji ragu, ki ga pripravimo tako kot perutninskega ali telečjega, le da krompir zamenjamo s kostanji, ki se ne smejo razkuhati in preden ragu ponudimo, poberemo vso maščobo, ki se je nabrala na vrhu raguja.
Prava poslastica so gosja jetra, pri katerih barva ni merilo kakovosti in so lahko od rožnate do rjave. Sveža jetra sestavljata dve krpi, ki jih prerežemo po dolžini in po potrebi odstranimo žile. Če bomo jetra porabili za terino, jih najprej položimo v mari-nado iz portskega vina, soli, popra, začimb in vinjaka. Za okusnost je odločilna pravilna izbira začimb. Pravo kulinarično razkošje so sveža jetra, narezana na tanke rezine in samo nekaj sekund pečena na surovem maslu, z obeh strani. Zraven lahko dušimo grozdne jagode in ribez, zalijemo s konjakom ali sadnim kisom. Jetra ponudimo na stročjem fižolu ali solati ter potresemo z na maslu pečenimi gobami.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenko-vičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-ted-
nik.si.
vati pasemske lastnosti živali. Smiselno se je obrniti na kinološko društvo Ptuj, kjer vam bodo izkušeni vodniki in učitelji z veseljem pomagali pri izbiri primerne pasme.
Vojko Milenkovič, dr. vet. med.
ZASEBNA AMBUIANTA ZA MALE ŽIVALI
802/7710062
V vrtu
V vrt, dokler je še sonca kej!
Vrtna narava se v letošnjih ugodnih jesenskih vremenskih razmerah počasi odpravlja k zimskemu počitku. Z drevnin je odpadla že večina listja, sameva še kakšen zapozneli cvet, ki se je izmaknil jesenskim slanam, vegetacija je zaključena, počivati pa začenja tudi vrtna zemlja. Ozračje postaja iz dneva v dan hladnejše, tako da se od zadrževanja v vrtu več ne ogrejemo toliko, kot z opravili, ki jih lahko še pred nastopom zime opravimo.
V SADNEM VRTU še ne pospravimo vsega tistega, kar tja skozi dolgo zimo ne sodi. Z drevesnih krošenj in po tleh poberemo ter odstranimo ostanke neuporabnega sadja, da ne bo gnilo, v sušnih plodovih pa prezimovali sadni škodljivci. Zavarujemo rasno drevje pred poškodbami, ki lahko nastanejo v izrednih zimskih vremenskih razmerah.
Stara, odslužena in neuporabna drevesa in grmovnice iz-krčimo in odstranimo. Pri izkopu in krčenju poberemo vse do najmanjših korenin, da te ob razpadanju ne bi povzročale poškodb in ovirale rasti rastlin naslednic, ki jih nameravamo saditi na izpraznjena mesta. Jamo po izkopanem drevesnem panju pustimo do spomladi odprto, da izkopana zemlja dobro premrzne.
Dokler zemlja ne zmrzuje, je ugoden čas za sajenje sadnega drevja in grmovnic. Za popestritev in spremembe pri izboru sadnih vrst in sort v domačem sadnem vrtu namenimo nekaj pozornosti sadni grmovnici ameriški borovnici. Kot grmovnico jo gojimo v sadnem vrtu zaradi koristnosti njenih plodov, v sled lepega izgleda se lahko znajde tudi med okrasnimi grmovnicami v okrasnem vrtu.
Ameriška borovnica je grmovnica, ki lahko doseže 2m višine. Spomladi bogato rumeno zacveti, poleti se bohoti z grozdi velikih jagod, temnomodre barve s poprhom in zelenim mesom, v jeseni pa se listje spremeni v čudovite škrlatno rdeče in rumene barve. Plodovi so cenjeni po veliki hranilni vrednosti, še posebej pa v dietični prehrani. Kot sadna rastlina ni posebej zahtevna na rastne razmere. Tla morajo biti vlažna in humozna, vendar odcedna in dovolj zračna, za rast in rodovitnost pa zahteva izrazito sončno lego. Ameriška borovnica, enako kot rododendrom, najbolje uspeva na barjanskih kislih tleh. Če zemlja v vrtu ni kisla, pogoje za rast borovnice dosežemo z ustrezno pripravo zemlje ob sajenju in ustreznim gnojenjem v času rasti. Pred sajenjem izkopljemo sadilno jamo globoko 50 cm in široko od 60 do 80 cm. Stene jame obložimo s plastično folijo, da preprečimo razkisanje zemlje, dno pa pustimo prosto za odtekaje vode. Zemlja za sajenje naj bo mešanica šote in gozdne humozne zemlje, ki jo nakopljemo tam, kjer rastejo iglavci ali gozdne borovnice. Mešanici dodamo rudninsko gnojilo, posebno mešanico namenjeno za rododendrome. S tem gnojilom dognojujemo tudi kasneje. Po sajenju naredimo nad koreninami zastirko iz iglic, lubja, žaganja ali listja, ki jo tudi v drevesnem kolobarju stalno obnavljamo, da ostanejo tla na območju korenin kisla, hkrati pa preprečujejo rast plevela. Za sajenje uporabimo 3- do 5-letne sadike, ker takšne hitreje obrodijo. Priporočljivejše je jesensko sajenje, da se sadika do spomladi že dobro vkorenini, je pa potrebno v jeseni in pozimi sajene sadike prekriti s smrekovimi vejami, da jih zavarujemo pred mrazom. Kar se tiče vzgoje grmov ameriške borovnice, je podobna vzgoji ribezovih grmov, režemo pa jo zmeraj ob koncu zime, pred brstenjem.
V ZELENJAVNEM VRTU zatravljena tla, ki jih nameravamo spremeniti v obdelovalne gredice, težko glinasto ali ilovnato zemljo ter steptana in pretlačena tla, še pred zimo globoko preorjemo ali prelopatamo in pustimo neporavnano v grobi brazdi, da se bo napojila zimske vlage, zmrzal pa razrahljala.
Miran Glušič, ing. agr.
fi 11 novembra - H novembra
17-petek	18-sobota	19-nedelja	20-ponedeljek
21-torek	22-sreda	23-četrtek	
Ste že kdaj pomislili, da bi iz ljudi izvabljali tisto, kar je v njih najboljše?!
Vsi doživimo stres, smo preobremenjeni z delom in vsi smo se že kdaj »dušili« pod stresom. Hočete cilj, ki bi vam omogočil, da bi izkoristili vse svoje sposobnosti; radi bi bili pogumni in odločni, da bi lahko sledili svoji viziji ne glede na to, kako »nerealna« se morda zdi drugim!
Približno štiriindvajset dejavnikov vpliva na uspešnost posameznika:
1.	Odločnost: odločnost je miselna naravnanost, ki kaže, kako močan je vaš namen. Sestavljajo jo: notranja motivacija, ki vas žene proti cilju; predanost, ki kaže, kako predani ste svojemu cilju; volja do uspeha, na katero lahko vpliva zunanja motivacija, na primer želja po denarju.
2.	Energija: optimalna raven energije, na kateri ste najučinkovitejši, ni nujno tudi raven energije na kateri dejansko delujete. Odločilno je, da znate v stresni situaciji svojo dejansko energijo prilagoditi optimalni, da se znate sprostiti in ste sposobni zbrati energijo tudi kadar nenehno odlašate z delom.
3.	Pogled na svet: vaš življenjski nazor vpliva na izid vaših prizadevanj, nanj pa vplivajo samozavest, notranji dialog ali kar si prigovarjate v mislih, pričakovanja ali predstave, ki jih vidite s svojim miselnim očesom.
4.	Pogum: Biti morate pripravljeni tvegati, kar pomeni, da znate zgrabiti priložnost, ne pa, da se v neprijetni situaciji umaknete in čakate, kaj se bo zgodilo. Pripravljenost tvegati vas odvrača od misli na neuspeh, ne glede na to, ali situacijo obvladate ali pa se preprosto preveč bojite neznanega, da bi tvegali. Kaže pa tudi, ali ste pripravljeni sprejeti nezaželene posledice, ki jih s seboj prinese uspeh.
5.	Zbranost: zbranost ima štiri elemente: prisotnost - to je sposobnost ostati v sedanjem trenutku in ne dopustiti, da bi vam misli plavale po preteklih dogodkih ali preskakovale v prihodnost; intenzivnost - nanaša se na količino energije, ki ste jo sposobni zbrati za izbrani cilj; trajnost - ki pove, kako dolgo lahko prenesete to intenzivnost; mentalna mirnost - je sposobnost, da odmislite moteči hrup v svojih mislih.
6.	Mirnost: velja za ljudi, ki se znajdejo tudi v stresnih situacijah. Ta izraz uporabljamo pri opisovanju štirih specifičnih - zelo stresnih situacij: sprejemanje odločitev, pogajanje, izvajanje predstavitev (najtežja naloga posameznika) in opravljanje več nalog hkrati.
7.	Prožnost: sposobnost ohraniti pokončno držo v težavah in biti vztrajen kljub napakam, oviram ali popolnemu neuspehu je morda naj-odločnejša za doseganje uspeha. Elementi prožnosti so: sposobnost okrevanja po storjeni napaki; ne-uklonljivost, kar pomeni, da trdno stojite na tleh in se ne počutite kot žrtev in mentalna žilavost - to je sposobnost premagati ovire in dosegati želeno, ne glede na to, kaj ali kdo vam prekriža pot.
To je enačba, ki se je do sedaj vedno izkazala za učinkovito! Vsakdo, ki sprejme kakršenkoli izziv, lahko pričakuje zmago, vendar le, če obvlada vse dejavnike uspeha.
Predvidevam, da vas zelo zanima, kako daleč lahko poletite!
Mitja Petrič
Otroci in zodiakalna znamenja
www.poravnava.si
Škorpijon (24. oktober do 22. november)
Fenlksova modrost
Če vam je na sredini jesenskih mesecev štorklja prinesla dete, je rojeno v znamenju Škorpijona. V primeru, da imate dober spomin, veste, da je bil tisti trenutek, ko so vam ga prvič pokazali svet in se je v njih svetila iskrica upanja. Preobrazba je nekaj, kar je nujna in jih bo spremlja od malih nog. Seveda so nekoliko sumničavi in določenih stvari ne bodo povedali. Njihova vzgoja naj bi bila nekoliko bolj preudarna in vedite, da z silo ne dosežete nič. Globoko v sebi nosijo močno sporočilo v življenju in kmalu vam bodo jasno pokazali, česa si želijo in česa ne. Prav gotovo ste brali pravljico Trnuljčica v kateri trinajsta vila ni bila povabljena, ampak vaše dete je obdarila z varovalko, s čarobnim prahom zaščite in tako se bo vedno znal braniti. V primeru, da nekaj nočejo, bodo naredili vse, da to dokažejo. Izjemno jih boli krivica in se od nekdaj trudijo izpostaviti plemenite in lojalne odnose. Pogled oznanja moč in skrita znanja. S seboj so prinesli pesem o življenju, ki jo tako ali drugače prepevajo iz dneva v dan. Zavedajo se črno belih odtenkov in nedvomno ne boste imeli najlažje naloge. Toda s pogovorom, da mu dopove-ste, zakaj so stvari dobre, se vam bo odprl. Dokazal bo, da je trma nekaj, kar nosi v sebi. Vendarle se na drugi strani lahko obnaša na intuitivni
način in tako doseže veliko. Ima dve zanimivi lastnosti: doslednost in vztrajnost. Če se bo dobro počutil, se lahko ure in ure igra in to v popolni tišini. Tudi v šoli je priden in vztrajen. Z tisto vestnostjo, ki jo nosi v sebi, lahko doseže vse. Moč kaže tako, da včasih s kom obračuna. Veste, če ne gre drugače, lahko celo fizično. V sebi se zaveda, da bo dosegel vse cilje in ne odneha, dokler tega ne doseže.
Boj
za oblast
Svojega otroka imate radi, kar je normalno in vsak starš nudi svoje. Vendarle, če imate pred seboj malega Škorpijona, nekaj previdnosti ne bo odveč, kajti odvečnega improviziranja ne bo podpiral. Srečen bo tedaj, ko bo imel dosti neke motivacije, ko mu je življenje tako ali drugače izziv. Zanimivo je, da vas bo lahko zadel z besedami v srčiko problema in se pri tem ne bo nič preveč obremenjeval. To naredi pod pogojem, da se počuti napadenega. Znanje najraje pridobiva od ljudi, za katere je prepričan, da so močnejši od njega. Seveda ne
smete pozabiti, da je varovanec planeta Marsa in Plutona, kar pripoveduje zgodbo o tem, da od nekdaj bije boj za oblast in pomembnost. Svoje jeze ne pokaže, toda še toliko slabše je, da jo zadržuje v sebi, kajti tako blokira sebe in druge. Od nekdaj ima svoj svet, kamor se zateče v prijetnih in manj prijetnih trenutkih. Njegovo znanje je kot skrinja iz katere črpa. Mnogi v življenju uspejo, so zelo dobri v šoli in kasneje študirajo. Dosežejo lahko veliko, čeprav je tudi res, da jih neuspehi bolijo. Resnica je ta, da so tako ali drugače sestavni del življenja.
Spominska knjiga
Naj omenimo, da je njihova simbolika tudi arhetip ptiča Feniksa, ki se iz pepela rodi v novo rojstvo, to pomeni, da se tudi oni znajo svoje življenje preobrazit tako, da si naredi-
080 13 14 «»k sr«''
^**^ ■ " ■ ^ univ. dipl. prav.
Nenad Đukić,
mag., MBA
Poravnava, d.o.o., odgovarja
Vprašanje
Poškodoval sem se na delovnem mestu in sicer tako, da mi je voziček, ki je bli naložen s steklom stisnil roko. Vzrok nezgode je bil, da se je zlomilo koio vozička, ki je zato drsel proS meni, vendar se nisem mogel pravočasno umakniti. Pri tem sem si zlomil zapestje. Ali sem upravičen do odškodnine In koiikšna bi blia višina ie te? Jure, Postojna
Odgovor
Giede na zgoraj navedeno ste vsekakor upavičeni do odškodnine Iz naslova splošne civilne odgovornosti, saj za nastanek nezgode niste odgovorni VI ampak deiodsýalec, kl ni poskrbel za vso potrebno varnost pri deiu. Ponavadi Ima delodajalec za takšne primere sklenjeno zavarovanje civilne odgovornosti, kar pomeni, da nematerialne škode ne bo kril delodajalec sam ampak zavarovalnica, kjer ima delodajalec sklenjeno zavarovanje. Odškodnina za takšne poškodbe se giblje nekje od 1.000.000 do 1.300.000 sn; je pa odvisna predvsem od trajanja zdravljenja, treganje bolniškega staleža, števila obiskov pri zdravniku, opravljenih flzioteraplj In drugo.
Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na iNFO@PORAVNAVA.Si ali po pošti na naslov Poravnava, d. o. o.. Vodnikova ul. 2, 2250 Ptuj In v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d. o. o., ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št. 0801314.
STE BILI POŠKODOVANI

ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2 teI^I'/^ÎiSÎ 080 1 3 1 4
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
jo življenje takšno, da je izziv. Pri njih morajo biti stvari logične, kajti tako lahko funkcionirajo. Dobro in spodbudno je, da jih že zgodaj navaditi in ozavestite - da je potrebno stvari deliti. Zaradi vztrajnosti in temeljitosti so v življenje sposobni akademskega in doktorskega naziva. Odvečno energijo morajo uporabiti, kajti v primeru, da je ne - lahko začnejo razmišljat negativno. Njihova močna lastnost je ljubosumnost in to zatirajo v sebi. Pozitivno vpliva, da jih spodbujate, da svoje občutke pišejo, ko še ne znajo naj rišejo. Tako je dobro, da dobijo za
rojstni dan spominsko knjigo. Spadajo med magnetično privlačne otroke in na svoj način poskrbijo, da jim sledi množica ali saj neka večina. Punce so privlačne in se tega zavedajo. Zdi se, da med prvimi izkusijo sadove spolnosti in obvarujete jih lahko s tem, da se o tem odkrito pogovorite. Mnogi se najdejo v kakšni duhovnih ali ezoteričnih znanjih. Od njih se boste naučili moči in vztrajnosti. Resnica je ta, da bodo dosegli veliko več, kot si upate pomisliti.
Tadej Šink, horarni astrolog
Nasveti za zdravo hujšanje
Hujsanje otrok in mladostnikov
V razvitih deželah in v deželah v razvoju število debelih otrok narašča. V ZDA je debel vsak peti otrok, pri nas pa ima prekomerno telesno težo že 12 % šoloobveznih otrok.
Tudi pri otrocih in mladostnikih se lahko zaradi debelosti pojavljajo težave z zdravjem, na primer povišan krvni tlak, ortopedski problemi in druge motnje.
Za mladostnika je prekomerna telesna teža pogosto tudi psihološki problem (ker ga zbadajo vrstniki, mu vcepljajo občutek manjvrednosti).
Številne raziskave ugotavljajo povezanost med debelostjo v zgodnjem otroštvu in poznejšim obdobjem. Otroci, ki pridobijo preveč kilogramov, se jih večinoma nikoli ne znebijo.
Zato je za zdrav razvoj otroka in mladostnika pa tudi za boljše zdravje v odraslem obdobju potrebno, da skušajo starši prekomerno težo otroka čim prej normalizirati.
Hujšanje z dietami brez strokovne pomoči je lahko za zdravje in razvoj otroka ali mladostnika škodljivo ali celo
nevarno. Bolje je, da poizkusijo starši izboljšati prehrano otroka in povečati njegovo telesno aktivnost.
Otrok in mladostnik naj bi užival dnevno pet obrokov hrane. Prehrana naj vsaki dan vsebuje vse vitamine, minerale, dovolj beljakovin in drugih za zdrav razvoj otroka ali mladostnika potrebnih hranil.
Predvsem naj se otroci in mladostniki izognejo vmesnim prigrizkom in prigrizkom pred računalnikom ali televizijskim sprejemnikom (sladkarije, pražen krompirček, čokolada, napolitanke, gašenje žeje s kaloričnimi napitki) ter hitre ulične prehrane.
Otrok ni dobro nagrajevati s hrano (npr. čokolado), raje mu ponudimo svoj prosti čas. Prav tako ni dobro, da mu popolnoma prepovemo slaščice, saj prepovedano še bolj vabi.
Starši, ki ne najdejo proste-
Hujšanje
•	brez lakote (8-12 kg mesečno)
•	oblikovanje postave, odprava celulita
•	tel. 02/252 32 55; 01/ 519 35 54
•	www.pirnat.si
ga časa za telesne dejavnosti, nekateri tudi za pripravo rednih obrokov ne, dajejo svojim otrokom zelo slab zgled. Takšni otroci so prepuščeni privzgoji telesne nedejavnosti in slabih prehranjevalnih navad, ki jih velikokrat spremljajo celo življenje ali pa jih s težavo spremenijo.
Kadar je telesna teža pri otroku ali mladostniku prevelika in je ni uspelo zmanjšati s pravilnejšo prehrano in povečano telesno aktivnostjo, pa je za pravilni razvoj in zdravje otroka najbolje
poiskati ustrezno strokovno pomoč.
V mojih ambulantah za hujšanje v Mariboru, Ljubljani in Ankaranu že več let hujšamo tudi otroke in mladostnike.
Otroci, če so motivirani, hujšajo običajno med 4 in 8 kg mesečno. V času hujšanja je potrebno prihajati v ambulanto redno, enkrat tedensko, zaradi napotkov glede prehrane in elektroakupunktu-re.
Zaželeno je, da prihaja z otrokom v ambulanto oseba, ki bo skrbela za pravilno izvajanje prehrambenih navodil.
Pri sestavi jedilnika upoštevamo vse potrebe po hranilih v času rasti.
Predpisani jedilniki so sestavljeni iz vsakdanjih živil. Posebno pozorni smo, da prehrana vsebuje ves čas hujšanja dovolj vitaminov, mineralov, beljakovin, esencialnih maščob in vseh za razvoj in ohranitev zdravja potrebnih
sestavin. Zato med hujšanjem ni potrebno dodajati vitaminov ali drugih dodatkov in ni nobenih omejitev glede psihičnih ali fizičnih naporov.
Da je hujšanje olajšano, izvajamo še elektroakupunk-turo. Ta ni boleča, ker jo izvajamo s pomočjo aparata brez zabadanja igel. Z njo se zmanjša apetit in izboljša počutje, zato poteka hujšanje praviloma brez občutkov lakote, glavobolov, slabosti in drugih težav, ki običajno spremljajo manj kalorično prehranjevanje. Kot pomoč pri hujšanju jo priporoča tudi Svetovna zdravstvena organizacija.
Težje kot shujšati, pa je težo po hujšanju obdržati. Za trajni rezultat hujšanja je potrebno po končanem hujša-nju korigirati prehrambene navade in/ali odpraviti psiho-gene dejavnike za neustrezno prehranjevanje - kar pa izvajamo med kontrolnimi obiski v ambulanti po končanem hujšanju.
Hujšanje pogosto vpliva pozitivno tudi na samopo-dobo otroka in mladostnika, zato so v šoli nemalokrat uspešnejši.
Mag. Vladimir Pirnat, dr. med., spec. int. med.
in dipl. psih.
Info - Glasbene novice
Pesmi je po mojem mnenju brez zveze deliti na nove in stare, pomembno jih je deliti na dobre in slabe. V Info glasbenih novicah sledim tokovom popularne glasbe, tako, da vam posredujem nekaj podatkov o novi dobri glasbi.
THE BEATLES so največji fenomen v zgodovini popularne glasbe. K njihovem razpadu je po mnogim mnenjih kriva Yoko Ono, žena ustreljenega idola mnogim in tudi mene Johna Lennona. To je bil dokončni konec kvarteta iz Liverpoola. A sodobna tehnologija od časa do časa obudi na nek način skupino in to se bo ponovno zgodilo 20. novembra z novim albumom Love. Da ne bo pomote, gre za album njihovih najlepših ljubezenskih pesmi, katerim sta dala novo podobo ali aranžma Sir George Martin (mnogi mu pravijo kar peti Beatle) in njegov sin Giles Martin. Legenda bo živela večno in enako velja tudi za njihovo nepozabno skladbo WHILE MY GUITAR GENTLY WHIPS (Love Version) (*****), ki ima po novem dodanih še več godal in orkestralne podpore.
Za mnoge so odkritje leta SCISSOR SISTERS z njihovim hitom I Don't Feel Like Dancin'. Tu moram zapisati ups, saj New Yorkški band deluje že nekaj let in je v bistvu glasbeno eksplodiral že leta 2004 z istoimenskim albumom s katerega so izšle naslednje uspešnice Confortably Numb, Filty Gorgeous, Mary, Laury in Take Your Mama. Potem, ko so nas je kvintet poslal na plesišče, je spet presenetil, ampak v pozitivnem smislu, z akustično pop-rock balado LAND OF A THOUSAND WORDS (****), ki ima starinsko, a sila prijetno melodijo.
Vam je znano ime KEITH URBAN? Gre za ameriškega country, folk in rock pevca, vendar je gospod veliko bolj kot po svoji glasbi znan kot soprog prve filmske dame Nicole Kidman. Rumeni mediji paru sledijo na vsakem koraku in zato je v prostem času glasbenik rad ustvarjal novo glasbo. Njegova aktualna pesem ONCE INA LIFETIME (***) vsebuje precej življenjske retorike, sicer pa gre za speven preliv med modernim countryjem in blagim rockom.
Irska družinska zasedba THE CORRS je neuradno na počitnicah. Njihova pevka Andrea Corrpravkar končuje snemanje solističnega glasbenega projekta. Založniki so v pavzi potegnili črto in pripravili zbirko kvarteta Dreams - The Ultimate Corrs Collection. Tej so ob standardnih hitih dodali še pesmi When The Stars Go Blue duet z Bonom iz skupine U2 in Ruby Tuesday, v kateri sodeluje Ronnie Wood iz skupine Rolling Stones. Dodatno pa so naredili tudi novo verzijo pesmi GOODBYE2006(****), ki se v osnovi nahaja na njihovi plošči Borrowed Heaven iz leta 2004, vendar nova pop-rock baladna verzija vsebuje tudi čudovito klavirsko melodijo.
NELLY FURTADO je z novo r&b glasbeno formo zmagala v letu 2006. Njeni No 1 uspešnici Maneter in Promiscious pa sta na nek način glasbeno zaznamovali letošnje leto. S Plošče Loose prihaja nedvomno tretja, malo drugačna in bolj umirjena pop in r&b usmerjena uspešnica ALL GOOD THINGS (****) in njen življenjski tekst je spisal sam Chris Martin pevec skupine Coldplay.
Ameriška glasbenica JOAN OSBOURNE je doživela svojih pet minut slave leta 1995 z nepozabno temo skladbo One Of Us. Pevka je kar nekaj let sedaj delala v ozadju, vendar sije očitno ponovno zaželela pozornosti z zrelo rock skladbo WHO DIVIDED (***), katere idejni oče je zgrammyjem nagrajeni producent Steve Buckingham.
Britanska vlada je dala denar svoji akademiji, da naredi avdicijo za nadarjene mlade pevce in pevke ter, da sestavi skupino. Izobraženi glasbeniki so zares poiskali štiri dekleta ali najstnice, ki pojejo kot angelčki. Iz tega sledi tudi njihovo ime ALL ANGELS. Njihova prva pesem SONGBIRD (*****) je balzam za dušo in srce ter je kombinacija med popom in klasično glasbo.
HANNAH MONTANA je nova Disneyeva glasbena in filmska junakinja. Soundrack s filmsko glasbo je bil dva tedna na 1. mestu v ZDA in ob Hannihih pesmih vsebuje tudi glasbo The Click Five, Jesseja McCartneya, Everlifea, B5 in duet Mylie Cyrus & Billy Ray Cyrus. Glavna zvezda punčka MONTANA pa izvaja pop, soul in country glasbo in izmed njenih osmih pesmi izstopa lahkotna IF WE WERE A MOVIE (***)
David Breznik
Glasbeni kotiček
5./ÍHE SAINTS ARE COMING - U2 & Green Day
6.	Jut ROSE - Westlife
7.	U + UR HAND -Pink DY - All SaintsS
Sam's Town - The Killers
(2006 - Universal - Multimedia)
Kot kakšna nalezljiva bolezen se širi vest o novem rock kultu oziroma skupini The Killers. Kdo so The Killers? So band iz Las Vegasa in njihova glasbena formacija je postavljena v klasični rockerski sestav, v katerem so pevec in klaviaturist Brandon Flawors, kitarist David Keuning, bas kitarist Mark Stoermer in bobnar Ronnie Vannucci. Njihovo prejšnje delo Hot Fuss je postavili nove standarde rock in Sam's Town jih je samo še dvignil. Zakaj? Zaradi njihovega brezkompromisnega žaganja, ki pa ima rdečo nit ali melodiko, hkrati pa so teksti postavljeni na realna tla ali povzeti iz vsakodnevnega življenja. Ti so celo preveč realni in na čase bi zapisal celo šamblonski. Za zvok kvarteta na albumu sta ob Flowersu pod narekovajih kriva produkcijska uma Flood in Alan Moulder. Slednja sta pustila bandu dovolj umetniške svobode za izražanje, hkarti pa sta sama poskrbela za malo dodatnega adrenalina s svojimi eletronkimi dodatki. Vokalno je
Brandon Flawors postavljen v ospredje vsake pesmi in njegov surov vokal presenetljivo občasno doseže tudi zavidljive višine, kar pa je najpomembneje njegov vokal je takoj prepoznaven.
Aktualna mojstrovina When You Were Young je idejna izpeljanka njihovega hita Somebody Told Me, vendar je energija, s katero band tokrat "šopa" enostavno prekaša. Pozitiven rock naboj se raztegne skozi razpoznaven refren, ko vas pesem enkrat udari, jo boste mleli, prepevali in jo enostavno ali avtomatsko ponavljali v malih možganih! Mi-
Filmski kotiček
Dvojna igra
Vsebina: Južni del Bostona prevzame irska mafija, ki jo že nekaj desetletij vodi karizma-tični Costello. Lisjak je toliko zvit, da v policijske vrste podtakne svojega varovanca, ki ga redno rešuje pred policijskimi zasedami. Toda, ko policija to izve, se istočasno izkaže, da je tudi policija podtaknila svojega človeka v neposredno bližino Costella. Naenkrat vsi skočijo na prste in se začnejo sumljivo gledati - nihče ni več nedolžen in nihče več ne ve, kdo je v resnici njegov sodelavec, prijatelj ali sovražnik? Smrtonosni ples besnih a slepih tigrov se seveda ne more končati drugače kot krvavo - od tod tudi naslov filma v izvirniku (the departed = pokojniki, oz. rajnki).
Martin Scorsese je verjetno najbolj precenjen režiser današnje dobe. Vsak, ki da kaj na svoje filmsko znanje, ga mora obvezno kovati v zvezde, sicer tvega izgubo spoštovanja v očeh laikov še bolj pa pri drugih poznavalcih. Dvomiti v njegovo veličino in genialnost je nekaj tako blasfemičnega
^8. ROCK SÍEA SMACK THAT
Akon & Eminei
RobbieWilliamS
1Ô. LOVELIGHÍ
Vsab srfid^ in neddiû med \9.\0 in 20. uro
Kdo je režiser fílma Dvojna igra?
Odgovor;_
Ki
NAGRADNO 1 M VPRAŠANJE
^ n o
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Martina Koten, Velika Vamica 77b, 2285 Zg. Leskovec Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v tem vikenda v ptujskem Mestnem kinu.
Odgfimre poSljUe do torka, 21. novembra, m naslov: Radlo-Tednik Ptuj, Raičeva 6,22S0 (za Iri/b).
The Departed
Igrajo: Leonardo DiCaprio, Matt Damon, Martin Sheen, Mark Wahlberg, Alec Baldwin
Režija: Martin Scorsese Scenarij: William Monahan, Sui Fai Mak Žanr: Triler
Dolžina: 150 min Leto: 2006 Država: ZDA
nimum elektronike je prisoten v komični ali celo malo gotski parodiji Bones. Glasbeni dodatek, ki pa pritegne sta nenavadna instrumenta saksafon in trobenta, ki ne samo da pesem popestrita, ampak ji data pravi pompozni duh. Začetni tuš je prisoten kar dvakrat v Sam's Town. Prvič zato, ker se komad zares začne z bob-narskim tušem in drugič, ker gre zares za pravi rockerski tuš oziroma za komad, kateri svojo napetost polagoma, a sigurno stopnjuje do vrhunca. Podobno velja tudi za besedilo, saj je to tako patriotsko in tudi kruto ter iz njega povzemam delček:"Why Do You Waiste My Time - Is The Answer To You Question On Your Mind
-	And I'am Sick Of All My Judges
-	They so Scar To Let Me Shine!'' Vas zanima, kje je v pesmi Sam's Town? Naj vam bo, da vam bom razkril odgovor, saj je Samovo mesto London. Komična, vendar glasbeno akustična je balada Ex-titude in v njej se pojavi na primer tudi naslednji vljudnostni del:"We Hope You Enjoyed Your
Stay ... It's Good To Have You With Us, Even If It Was Only For A Day.'' Album Sam's Town vsebuje tudi t. i. interlude ali zgodnji uvodnik k pesmi Exitute in ta je na mogočen način odigran na klavir ter se imenuje Enterlude. Temačna in filmsko napeta je My List, saj ta stopnjuje glasbeno grozo, a da ne bo pomote gre za zapleteno ljubezensko temo. Svojo brezkompromisno rockersko plat The Killers izrazijo z agresivnima komadoma This River Is Wild in For Reasons Unknown. Ves čas si v glavi ponavljam delček teksta nenavadne komične skladbe Why Do I Keep Coming in ta izpeljanka je:''Help Me Get Down - I Can't Make It.'' Ravnodušnega so me pustili preveč enakomeren komad Bling (Confessions Of A King), kičasta Read My Mind in impulzivna večpast-na skladba Uncle Johnny.
Brez dvoma so The Killers eden tistih bandov, ki izvajajo v tem trenutku najboljšo rock glasbo in njihov album Sam's Town prav gotovo potrjuje mojo trditev. Mojo trditev potrjuje tudi odlična prodaja tega izdelka in nagrada evropskega MTV-ja za najboljšo rock skupino. Skratka, če želite slišati dober, bučen in še enkrat ponavljam brezkompromisen rock, so The Killersi prava stvar za vas.
David Breznik
v tilnik klečočega ali strele v glavo, oko, itd., zato jih je tudi ta film poln.
Ko se luči v kinodvorani zasvetijo, ugotovimo, da gre še za en film o ničemer, ki bo obveljal za Umetnost, saj gre vendar za, oh, Scorseseja. In pomislite, menda tale film označuje njegovo vrnitev v vrhunsko formo. Juhu.
Matej Frece
kot za hipec podvomiti ali je Prešeren res največji slovenski pesnik. Svetinja torej in svetinje so nedotakljive. Scor-sesejeve neštete nominacije za Oskarja pač govorijo svoje. Njegov ustvarjalni pedigree je res velik, a za zadnje poltretje desetletje bi težko rekli, da je posnel karkoli omembe vrednega (z izjemo Dobrih fantov). Resda še vedno snema drage, razkošne in neverjetno dolge filme, ki so prava gravitacija za razne nominacije, a po ogledu teh filmov ugotovimo, da so to filmi o ... o ... o ničemer.
Tako tudi Dvojna igra. Kot triler je prav lepo gledljiv, ampak ker gre za tipično gledališko zgodbo (ljudje se pogovarjajo, se preselijo v drug prostor in se pogovarjajo malo več, nato se prestavijo na drug konec mesta, kjer se pogovarjajo še več, itd. do konca filma), ki se za nameček dogaja v sodobnem svetu (torej ni potrebe za dragimi scenskimi prizorišči) ni jasno, kje so porabili 90 milijonov dolarjev.
A gledalcev to seveda ne zanima. Kar dobijo, so »hudi« liki, ki svojo »hudost« ne znajo izraziti drugače kot z neprestanim ponavljanjem besed »fuck« (v filmu jo slišimo kar 237-krat, v vseh njenih možnih derivati-vih) in »pička« (samo 22-krat) in pri tem pokati kao hudo nevarne frise. Nato se na koncu postrelijo do zadnjega, ter s
tem upravičijo naslov filma v angleščini in to je to.
Za vse vpletene v to produkcijo se zdi, da so privolili sodelovati le zato, da so malce delali to, kar sicer najraje delajo. Vedno odlični Jack Nicholson je privolil le zato, ker že dolgo ni igral negativca in v tem filmu ga mojstrsko odigra z levo roko. Vmes se Matt Damon malce spogleduje s svojo vlogo talentiranega Ripleya in ga je proti koncu celo malo zabavno gledati, kako se krog okoli njega vedno bolj zapira, on pa se ob tem skuša izzviti iz primeža na vse mogoče in nemogoče načine, Scorsese pa v svojih filmih zelo rad snema prizore nacističnega streljanja
CID vabi!
Razstava
Na ogled je pregledna razstava likovnih del učencev OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj. Alenka Kosem, likovna pedagoginja z OŠ Dr. Ljudevita Pivka Ptuj, in programski vodja likovne dejavnosti v CID Ptuj Tomaž Plavec sta pripravila razstavo likovnih del, ki jih odlikuje izjemna izraznost. Multivizija
Petek, 17. novembra, ob 20. uri: Černobil 20 let pozneje. Ksenija Hahonina in Borut Peterlin, novinarka in fotograf Mladine sta bila letos v černobilski jedrski elektrarni ter v coni obvezne odselitve, kamor spadajo zapuščena mesta (Černobil in Pripjat) in številne vasi. Dvajset let po nesreči sta se pogovarjala z ljudmi, katerih življenje je obrnila na glavo največja jedrska nesreča doslej. Nastala je multivizija: projekcija fotografij, opremljena z originalnimi zvoki iz »mrtve cone«, podatki o nesreči in njenih posledicah iz prve roke. Otroški parlament
Sreda, 22. novembra, ob 13. uri: Naše mnenje o devetletki. Zasedal bo ptujski občinski otroški parlament, ki se ga bodo udeležili učenci z OŠ Breg, dr. Ljudevita Pivka, Ljudski vrt s podružnico Grajena, Mladika in Olge Meglič. Nosilec otroškega parlamenta je DPM Ptuj, organizator pa CID Ptuj. Koncert
Petek, 24. novembra, ob 20. uri: Večer flamenka. Flamenko bodo z glasbo in plesom predstavili kitarist Matjaž Stošič, tolkalist Damir Mazrek in plesalka Daša Rashid. Vstopnine ni! Praznične delavnice
V CID Ptuj bodo tri tedne zapored potekale ustvarjalne delavnice:
-	četrtek, 23. novembra, ob 17. uri: Adventni venčki. Delavnico bosta vodili Ana Žmavc Težak in Simona Meglič.
-	četrtek, 30. novembra, ob 17. uri: Nakit iz ovčje volne. Delavnico bo vodila Natalija Resnik Gavez.
-	petek, 8. decembra, ob 16. uri: Praznična darilca. Delavnico bosta vodili Lea Kolednik in Nuša Topolovec.
Kotizacija za vsako delavnico je 1000 SIT, udeleženci pa svoje izdelke odnesejo domov. Potrebne so predhodne prijave, sprejemamo jih na tel. 780 55 40 in po elektronski pošti cid@cid.si do zapolnitve mest! Predšolski otroci potrebujejo spremstvo odraslih. CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: prvak, Raabe, oštir, skate, satanist, turistka, AB, estrada, amater, tabi, rarebus, lesa, Enare, mastnica, ITT, sla, Hasan, ded, Snowdon, Aiemanija, Mide, Vugnoia, iča, BU, Acer, Oiiena, adamsit, nart, dentin, Piranka. Ugankarski slovarček: ARESE = italijanski tekač (Franco, 1944-); ĆESLA = iužiško-srbski pesnik (Jan, 1840-1915); GONSALES = urugvajski nogometaš (Juan, 1972); HEMEDA = egiptovski teniški igralec (Hisham, 1978-); iOSA = italijanski arhitekt Massimo^Ghini; RASPiN = angleški kajakaš (Andrew); RiGAUD = francoski filmski igralec (Georges, 1906-1984); SOCAR = azerbajdžanska naftna družba; SPAL = italijanski nogometni klub iz Ferrare.
Zanimivosti
Namera, da pride po soprogo, se je končala s 250 kilometrov dolgim blodenjem
Seesen (STA/dpa) - 81-letni voznik iz Hamburga se je z avtomobilom odpravil po soprogo, ki je bila medtem pri zdravniku, a je med vožnjo zašel s poti. Očitno zmeden upokojenec se je po avtocesti namreč peljal kar 250 kilometrov predaleč proti jugu. Kasneje je nanj poznal pozoren eden od delavcev na cesti, saj je starec s praznim rezervoarjem avtomobila in popolnoma zmeden obtičal na odstavnem pasu. Soproga je medtem 81-letnika že prijavila kot pogrešanega.
Singapurski šolar je najhitrejši pisec SMS na svetu
Singapur (STA/dpa) - 16-letni singapurski šolarje postavil nov svetovni rekord v pisanju kratkih mobilnih sporočil (SMS). Organizatorji so mu za nalogo v hitrem pisanju dali stavek: »Ostrozobate piranhe iz rodov serrasalmus in pygocentrus so najbolj divje ribe na svetu. V resnici le redko napadejo človeka«. Ta zapleten stavek s 160 črkami je Singapurec na svojem mobilnem televonu napisal v 41,52 sekunde, kar je za sedem desetink hitreje od prejšnjega rekorda, ki ga je dosegel nek Američan. Za dosežek, ki bo vpisan v Guninessovo knjigo rekordov, ima mladenič za seboj veliko vadbe. Svojim prijateljem in družini je namreč na mesec napisal več kot tisoč SMS sporočil.
Avstralski znanstveniki izumili majico, ki igra
Canberra (STA/Hina/AP) - Avstralski znanstveniki so v ponedeljek objavili, da so izumili majico, ki premike roke pretvarja v zvok kitare. Majica je opremljena s senzorji na komolcih. Ti senzorji zabeležijo premike rok in jih brezžično prenesejo do računalnika, ki jih pretvarja v zvok kitare. Ta »zvočna majica« je prilagojena tako, da so lahko tako desničarji kot levičarji pravi rock zvezdniki. »Je zelo prilagodljiv instrument, ki omogoča ustvarjanje glasbe v realnem času tudi tistim, ki so brez glasbenih veščin. »Majico, ki igra« so v sodelovanju izdelali inženirji, specializirani za računalniške programe in elektroniko, kemijsko in tekstilno tehnologijo, ter skladatelji in glasbeniki.
Najdaljša brv na svetu postavljena čez Ren
Huningue (STA/AFP) - Brv z najdaljšopros-to stoječo razpetino na svetu so v nedeljo postavili čez reko Ren. Povezuje pa francosko mesto Huningue z nemškim mestom Weil-am-Rhein. Dva stebra pod 248 metrov dolgim mostom sta postavljena 230 metrov narazen, tako da je tovornim čolnom in ostalim plovilom omogočen prost prevoz. Most je ustvaril Avstrijec Dietmar Feichtinger, arhitekt, kije ustvaril tudi zelo občudovan most Simonee de Beauvoir, ki so ga odprli v začetku leta na jugovzhodu Pariza. Pešci in kolesarji bodo lahko uporabljali omenjeni most od 31. decembra naprej.
Lujzek • Dober den vsoki den
Toto pismo sem vam pisa prejšjo soboto, na sam godovni den svetaga Martina, ki naje natoča v polovjoke dobrega vina. Vremen je boj jesensko, lepšo kak lensko. Na termometri kože sedem Celzijovih stopinj tak, ke zavolo zime še nede niše hin. Jutri, na martinovo nedelo, ko se bo dobro pilo in jelo in bo nasploh veselo, sma z Mico povoblena na eno družinsko veselico, bujli so štirinožno prasico, poleg pa še martinovo gos, da ne bi keri bija brez šoljov in zoknov bos. Gnes sma bla z Mico tudi na ptujskem martinvoji in usto-ličitvi princa pustnega karnevala, tam kak naj bi se zbrolo številna raja. Na žalost sta zakonodaja in oblost na toti prireditvi zaprli dveri privatnim vinogradnikom in zem-ljorodnikom tak, ke je tota prireditev bila boj v znameji mesta Ptuja, ne pa tudi v ponudbi tekočih in trdih dobrot podeželja in je ostola pobožna želja, da bo že drugo leto tak
kak je v prejšjih cajtih bilo in se med ponudbo neje ločilo kdo je kdo
Tejko o vinu in letošnjem Martinu, ze pa si še malo pri-vošimo politiko fino. Pošteno in lepo se mi zdi, da si je bivši tovariš in zdajšji gospod predsednik vlode Janšov Janez pripela na svetlo svojo simpto-matično gospodično, ki ji tudi jaz prvič ne bi nič računa, poleg toga pa je še zdravnica za vsokega osamlenega ftiča. Zaj moramo poiskati še dohtarco za predsednika Drnovška, ki je že dokoza, da je provi ded, saj drgačik ne bi moga sina in hčerke spočet .
Vidite, tokšne so zgodbe na račun naših politikov, ki so tak kak vsi mi čista fakini z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi ter krepostnimi.
Mrok se spušča nad naš Suhi breg, poslušam pesem z grabe, ki se čuje vsepovprek. Zaj pa srečno sveti Martin, želimo si, da do drugega Martina ne bi bija nihče hin. Glih zaj poslušam po radii, da na sveti lepše rože ni kak je ta vinska trga in nobene maše ni, da je gospod župnik ne bi pili .
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz SOBOTA, 18. novembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOViCE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNi PROGRAM (Radio Slovenske gorice, Lenart).
NEDELJA, 19. novembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOViCE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na da-
našnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice, Lenart).
PONEDELJEK, 20. novembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, pono-
vitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio, Slovenj Gradec).
TOREK, 21. novembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Koroški Radio, Slovenj Gradec).
SREDA, 22. novembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE
(še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Tatjana Mohorko in Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav, Jesenice).
ČETRTEK, 23. novembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi
dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav, Jesenice).
PETEK, 24. oktobra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum, Trbovlje). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Uspehi se boso vrstili in pridobili boste številne možnosti skozi katere se lahko dokažete. V ljubezni bo štela svoboda in nevezanost. Razbrati je ugodne priložnosti, ki so vezane na tujino in izobraževanje. Za odkrivanje novih obzorij in iskanje svoje identitete pa ni nikoli prepozno.
BIK
Na delovnem mestu se bo zgodila pozitivna sprememba. Vodilna oseba vam bo dala nalogo, ki jo boste dobro opravili. Harmonija odnosov bo pomembna in naredili boste vse, da bi omenjeno dosegli. Ljudje bodo odhajali in prihajali. Čas sprememb je blizu, bodite prožni!
DVOJČKA
Zrli boste v daljavo in si nabirali novih moči. Skozi ljubezen odkrivate skrite zadeve in se zavedate, da lahko veliko pridobite. Strmeti k novostim in skozi ljudi se učite. Dela in delavnih obveznosti boste imeli veliko. Pričakujte razbremenitev in boljšo pot do pogovora.
RAK
Moč misli bo močna. Poti in usode so različne in čas je, da se soočite s svojim bistvom. Odpravite se na preobrazbo in bodite prožni. Čas je ugoden, da obiščete frizerja, kozmetičarko in greste po nakupih. Razmišljate pozitivno in poskrbite za osebno sprostitev.
LEV
^ Znanja iz sveta duhovnosti in ezoterike so lahko koristna. Preberite si kakšno pozitivno misel in vedite, da so dnevi tako svetli, kot jih naredite. Moč notranjega ognja bo svetila in obdobje je ugodno, da se dokažete skozi kreativnost. Vaši otroci vam bodo učitelji!
DEVICA
Nekoliko se obremenjujete in ste razdvojeni. Na eni strani si želite sprememb in novosti, po drugi se jih bojite. Naravno zdravilo se je prepustiti vetru življenja. Dobre in spodbudne rezultate dosežete v komunikaciji. Dom bo kot pesem o sreči in kraj nabiranja moči.
TEHTNICA
Pogovor s prijateljem vas bo veliko naučil in pridobili boste številne možnosti za uspeh. Sreča bo na vaši strani in drznost se obrestuje. Odpravite se na izlet in si napišite svoje občutke. Na ljubezenskem obzorju se bo potrebno nekoliko prilagajati. Previdnost v pogledu denarja ne bo odveč.
ŠKORPIJON
Življenje je kot dan in noč. Močno vas bodo privlači ekstremi in se lotili se boste novih izzivov. Zdi se, da se bo energija odvijala sunkovito in boste vsemu kos. Čas bo primeren za iskren pogovor ali objem. Finančno se bodo stvari obrnile v vašo korist.
STRELEC
Počasi boste hiteli naprej po poti življenja. Seveda ne smete prehitevati stvari, ampak se prepustiti, da se vse odvija v tistem smislu, kot je prav in kot se mora. Znanja iz sveta duhovnosti bodo pozitivna in lahko vplivajo na vašo samozavest. Iz majhnega raste veliko!
KOZOROG
Odnosi so ogledalo človeka in skozi lastne izkušnje se učite. Morda boste v tem tednu nekoliko trmasti, toda motiti se je človeško. Prej si boste določene stvari priznali, lažje vam bo. Misel: ■Vedite, da je bistvo očem nevidno in, če hočete videti, morate gledati s srcem« (Mali princ).
VODNAR
Pridobili boste neko odgovornost in dokazali boste, da lahko veliko dosežeta Seveda pod pogojem, da si tega želite. Pričakovanja so kot biseri, več jih je, bolj boste srečni. Na svoj način se še vedno počutite nerazumljivi, ampak počasi se daleč pride. Pazite na osebno svobodo!
RIBI
Reka življenja bo drla naprej po strugi. Spremljali vas bodo ljudje, ki vas imajo radi. Pogovori bodo ključ do uspeha in tako odprete vsa vrata. Pomembno je, da ste samozavestni in verjamete vase. Solze so kot biseri, prav in spodbudno je, da se izrazite. Služba: izzivj!
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
Gorišnica • Srečanje sošolcev
Da zdravi vsi bi bili ...
Kar smo si pred petimi leti obljubili, smo tudi storili v času obarvane jeseni, ko narava deli svoje sadove in lepoto. V soboto popoldan, 4. novembra, smo se zbrali nekateri sošolci, ki smo pred petdesetimi leti končali šolanje pri sv. Marjeti - sedanja občina Gorišnica, ali pa rojeni leta 1941 in priseljeni v te kraje.
Prišli smo iz raznih krajev Slovenije in tudi iz tujine, iz Salzburga. Pred šolo sta nas sprejela predstavnica šole Dragica Petrovič, ki nas je popeljala po šolski stavbi, in župan občine Gorišnica Jože Kokot, ki nam je razkazal prostore nove občinske stavbe in nas presenetil s šampanjcem.
Sledilo je družabno sre-
čanje v gostišču Žiher v Mo-škanjcih. Pridružila se nam je tudi učiteljica slovenščine Hedica Fric, nas pozdravila, nagovorila in zaželela vse lepo, kakor dobra mati. V imenu organizacijskega odbora nas je pozdravil in opisal našo prehojeno pot Slavko Vesenjak. Vsem umrlim smo se poklonil z minuto molka. Vsak navzoč se je na
Cvetoči kivi na dvorišču v starem delu Ptuja
Daniju v spojin
kratko sam predstavil. Skozi čas nas je v verzih popeljala Mina Golob.
V prijetnem klepetu, obujanju spominov in v družbi mladega glasbenika iz vasi smo srečanje zaključili. Naj končam z verzom, povedanim na srečanju:
Da zdravi vsi bi bili / in čez pet let se zopet srečali.
M. G.
Ostali smo brez besed...
Težko je opisati, kako je izgubiti prijatelja.
Vedno je bil nasmejan, razigran, nikoli mu ni bilo težko nekomu pomagati. Kdor ga je poznal, ve, da je imel rad svoje življenje.
Imel je načrte za prihodnost in voljo do vsega.
Zjutraj, ko smo še vsi zaspani sedeli za šolskimi klopmi, je on že navsezgodaj stresal šale. Vedno te je znal nasmejati. Čeprav mu šola ni bila največje veselje, se je trudil in ob tem počel veliko drugih stvari. Bilje tisti, kije
vsakega sprejel takšnega, kot je, in ni nikoli obsojal, da si to, kar si.
Kako je življenje lahko tako kruto? Zakaj usoda izbira take poti?
Težko je dojeti, da ga več ni. Odšel je tiho kot misel, ki mine. S seboj je odnesel del srca vsakega, ki ga je imel rad, in za sabo pustil veliko praznino.
Dragi Dani, ostal boš v naših srcih, vedno se bomo spominjali trenutkov, ki smo jih preživeli skupaj, in z nami bo za vedno ostalo vprašanje: Zakaj ta pot bila ti je edina?
Sošolci bivšega 3.a/T
Skorišnjak • Šesto martinovanje
Najprej svečano, nato veselo
Društvo za napredek in razvoj Kocil iz Skorišnjaka je tudi letos sodelovalo pri martinovanju za katerega je program pripravila občina Videm. V Skorišnjaku je martinovanje potekalo na sam god sv. Martina, 11. novembra. Blagoslov vina je med mašo opravil farni župnik Edi Vajda pred kapelo sv. Urbana. Po daritvi je sledila pogostitev in nadaljevanje martinovanja pri Janku Baničku.
Foto: Laura Gorišnica
Ptuj • Zanimivost ob martinovem
Nenavadna trgatev v starem mestnem jedru
Ob martinovem se je prvič zgodila trgatev, ki je nenavadna iz mnogih razlogov. Sicer ljubiteljem raznovrstnih žlahtnih kapljic je uspelo 172-krat povečati lanski donos na komaj štiri leta stari trti. Le-ta je bila zasajena zaradi mične rasti in želje po senci, letos pa je ob skrbni negi presenetila že s cvetenjem in izjemnimi plodovi.
Aktinidija ali kivi, kakor pravimo sadežem trti podobne rastline, potrebuje za-vetno, toplejšo lego. Nekdaj je bil kivi prava redkost, dandanes pa celo uspešno raste in rodi tudi pri nas. Rastlina daje čudovito senco s svojimi velikimi baržunastimi listi, njeno cvetje je bolj izrazito in vabljivo kot pri vinski trti. Novi križanci prenesejo manj milo podnebje, če se lastnik potrudi s čopičem pri cvetenju, če je še malo sreče zraven in je vreme prijazno, potem je trgatev kivija prijetno opravilo. Sadež, ki je ravno prav velik za dlan in je nekoliko kosmat, se ob lahnem trzljaju, brez škarij ali drugih pripomočkov, odlomi od peclja. Nato obiralec z rahlim potegom prstov očisti ostanke »muhe« (cveta) in kivi je pripravljen še nekoliko dozo-reti v shrambi, na suhem in primerno hladnem prostoru. Kivi dozoreva bolje, če je v družbi jabolk.
Ljubiteljskim vrtnarjem in sadjarjem je taka »trgatev« zagotovo posebno vesel dogodek. Čestitamo!
L. K.
Vinogradniki zlivajo mošt v sodček.
Foto: družinski arlniv
Foto: družinski arhiv
Nenavadno lepi in bogati sadeži so navdušili »trgače«.
Martinovanje v Skorišnjaku je postalo že tradicionalno, letos so martinovali že šesto leto zapored. Vinogradniki in gostje so se zbrali prejšnjo soboto ob 13. uri pred kapelo sv. Urbana. V uvodnem nagovoru je vse zbrane pozdravil Brane Orlač, vinogradnike pa povabil, da prinesejo mošt in ga zlijejo v skupen sodček. Nato je farni župnik Edi Vajda mošt krstil v vino. Pri maši je sodeloval tudi cer-kveno-prosvetni pevski zbor iz Leskovca pod vodstvom Srečka Zavca. Svete daritve se je udeležil tudi župan občine Videm Friderik Bračič s svojo
Prejeli smo
Ubili so nam psa
Imeli smo prekrasnega ovčarja Dina, starega dve leti in pol. Bil je priljubljen in ljubljen, saj je vso našo družino osrečeval s svojo igrivostjo in ljubeznijo. Takšna žival ti je lahko podarjena samo enkrat v življenju.
7. novembra ob 10. uri sva s snaho Marico slišali strel spodaj pod hišo, nato presunljivo sinovo jokanje. Klical je na pomoč, saj je psa ustrelil lovec v prsni koš. Drugi in tretji strel mu je nečloveški lovec poslal med oči, brez srca in vesti.
Poznam te, vem kdo si. S snaho nisva mogli hitro za
soprogo. Po opravljenem obredu so obiskovalci pokusili mlado vino in ocenili letošnji letnik. Gospodinje iz Skoriš-njaka so za zbrane pripravile manjšo pogostitev, s katero so se zbrani okrepčali in se pripravili na pot do Janka Banička, kjer je potekal drugi del martinovanja. S seboj so na pot vzeli tudi voziček s sodčkom mladega vina in ga so med potjo večkrat pokusili. Pri Baničkovih je obiskovalce že čakal okusen golaž, na mizah pa ni manjkalo peciva, obloženih kruhkov, kave in domače potice, ki jo je pripravila gospodinja Da-
nica. Janko in Dani Baniček pa sta skrbela za to, da so obiskovalci imeli vedno polne kozarce dobrega vina. Z glasbo je martinovanje popestril muzikant Jože Topolovec in poskrbel za dobro vzdušje.
Rajanje se je ob dobri glasbi in domači pesmi se je nadaljevalo pozno v noč. Z letošnjim martinovanjem so v Skorišnjaku zelo zadovoljni in si takšnih in podobnih prireditev želijo še več, saj se lahko takrat sprostijo in vsaj za trenutek pozabijo vsakodnevne skrbi.
Melita Turk
tabo, ker sva ravno takrat pomagali teletu na svet. Božja roka bo poskrbela, da boš ob pravem času dovolj kaznovan. Takšen človek ne bi smel hoditi po naših sloven-
skih domačijah.
Pošteni lovci, izločite morilca psov in mačk! Ali boš tudi mene prišel ustrelit med oči? Bi, če ne bi bilo kazni.
Julka Pauko, Mestni Vrh
Foto: iz družinskega arhiva
Ptuj • Tretja sezona projekta Vino se predstavi
Nadaljevanje grajskih vinskih zgodb
Družabni večeri ob vinu in glasbi v grajski kavarni so se prijeli, v teh dneh pričenjajo svojo tretjo sezono.
Na začetku projektu Vino se predstavi in znotraj tega grajskim vinskim zgodbam ni kazalo najbolje, po dveh omizjih so se sčasoma zapolnila vsa, zgodila pa so se tudi že stojišča. Več deset Ptujčanov je petkove jesenske in zimske večere v Grajski kavarni vzelo za svoje, grajske vinske zgodbe so vzeli kot svoje druženje, ki jim v enkratnem okolju ptujskega gradu oživlja zgodbe o vinu in ljudeh iz slovenskih in tudi tujih vinorodnih okolij. Letošnje grajske vinske zgodbe se bodo začele 24. novembra, tudi letos jih bo začela Ptujska klet, tokrat s temo Izgradnja osebnosti ptujskih vin. 8. decembra prihaja v goste Vinska klet Goriška Brda, z. o. o., z zgodbo Brici se predstavijo, 12. januarja bodo svojo vinsko zgodbo povedali člani Organizacije proizvajalcev vina Haloze, 26. januarja Agro-ind Vipava 1894 Vipava, d. d., ki bo predstavitev strnil pod
naslovom Od zlatega sonca do žlahtne kapljice, 9. februarja bodo sodelovali vinogradniki in vinarji VTC 13 Slovenske gorice, drugo februarsko zgodbo bodo pripovedovala vina Vinakras, z. o. o., Sežana, 9. marca Kmetijske zadruge Metlika, z. o. o., z naslovom Bela krajina se predstavi, 23. marca bo Grajska kavarna gostila vinarje Jeruzalema Ormož, VVS, d. d., 7. aprila pa vnovič Ptujska klet, d. o. o. Tretjo sezono Grajskih vinskih zgodb bodo po vzoru druge zaključili s svečano večerjo v restavraciji Zila v Termah, ki bo 21. aprila. Na začetku letošnjih Grajskih vinskih zgodb pa partnerji v projektu uresničujejo tudi obljubo, ki so jo dali ob zaključku druge sezone. Udeležence so povabili na izlet na Primorsko, ki bo 21. novembra, ko jih bo v kleti Vinakoper pozdravil tudi glavni enolog koprske kleti Iztok Klenar. Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj je na
začetku tretje sezone grajskih vinskih zgodb povedal, da ga veseli, da ne gre za muho enodnevnico in gre za vrhunsko prireditev, ki se nadaljuje tudi v tretji sezoni. Tudi v bodoče bodo v Pokrajinskem muzeju podpirali takšne in podobne projekte. Nadaljevali bodo s projektom vinarske zbirke na ptujskem gradu, brez katerega si bodočnosti muzeja in Ptuja ne morejo zamisliti. Pri tem računajo tudi na sodelovanje Term Ptuj, s katerimi so že doslej odlično sodelovali. Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, se je zahvalil medijem za sodelovanje, saj brez njih ne bi bilo uspešnega projekta Vino se predstavi, zahvalil pa se je tudi svojim sodelavcem, ki kljub gradnji hotela, ki jim jemlje veliko časa, še najdejo energijo za uspešno izpeljavo drugih projektov. Letošnje Grajske vinske zgodbe bodo obogatili tudi z nastopi Glasbene šole Karol Pahor, saj želijo skozi te
V razlagi, zakaj si prav Ormož zasluži ta laskavi naslov, je komisija svojo odločitev utemeljila s predstavitvijo Ormoža kot obmejnega mesta na levem bregu Drave, ki leži pod obronki Slovenskih goric in je pomembno cestno in železniško križišče. Izpostavila je staro mestno jedro in klasicistični baročni grad z urejenim gozdnim parkom.
Prav to pa je tudi eden izmed pomembnejših projektov občine Ormož. Na občinski spletni strani www.ormoz.si si lahko ogledate smelo načrtovano urbanistično ureditev grajskega kompleksa Gradu Ormož in se virtualno sprehodite po njej. Načrt zajema gradnjo večnamenske kulturne dvorane z več sto sedeži, z modernim stekle-
Foto: Črtomir Goznik
Na tiskovni konferenci, ki je bila 14. novembra, so letošnji program v okviru projekta Vino se predstavi - Grajske vinske zgodbe predstavili (od leve) Smiljan Benkovič, vinski svetovalec in vodja grajske kavarne Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Janez Vrečer, nekdanji direktor Poslovne skupnosti za vinarstvo in vinogradništvo Slovenije in Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj.
Ormož • Priznanje turistične zveze
Ogleda vredno malo mesto
Turistična zveza Slovenije je v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki podeljuje priznanja za najlepše in najgostoljubnejše mesto v različnih kategorijah, za najlepše in najgostoljubnejše manjše mesto razglasila Ormož.
zgodbe dati možnost in priložnost mladim glasbenikom, da s svojimi nastopi opozorijo nase. Vinarji pa bodo svoje zgodbe skušali čim bolj približati tudi s pomočjo grafičnih prikazov, ki jih na novo
vpeljujejo v predstavitve, je med drugim povedal Janez Vrečer, nekdanji direktor Poslovne skupnosti za vinarstvo in vinogradništvo Slovenije in povezovalec Grajskih vinskih zgodb. Za bogato dogajanje v
Grajski kavarni pa se bo trudil tudi njen vodja in vinski svetovalec Smiljan Benkovič, saj želijo, da bodo Grajske vinske zgodbe še dolgo ostale v spominu njihovih udeležencev.
MG
Grajski kompleks s parkom nagnil tehtnico v korist Ormožanov, ki imajo tako najlepše in najbolj gostoljubno manjše mesto na Slovenskem.
nim preddverjem, ureditev grajske pristave (nekdanji Ograd), ukinitev parkirnih prostorov in prometa pred gradom in zlitje celotnega prostora v zaokroženo estetsko celoto, ureditev premične strehe nad grajskim dvoriščem, ureditev muzeja na prostem, revitalizacijo celotnega parka vključno z drevoredom, potmi, klopmi, nasadi in manjšim ribnikom na mestu, kjer je nekoč že bil.
Komisija je med drugim izpostavila tudi zelo dobro turi-stično-informacijsko opremo, vrsto spomenikov in spominskih obeležij, lepo ocvetličene zgradbe gasilskega doma, železniške postaje in drugih objektov ter vrsto športnih površin. Na koncu je še dodala, da se v Ormožu čuti, da prebivalcem ni vseeno, kakšen je njihov kraj, in si stalno prizadevajo za njegovo olepšavo, so o utemeljitvi sporočili iz občinske agencije za stike z javnostmi.
Vili Trofenik, župan občine Ormož, je ob prejemu priznanja povedal, da je osvojeno priznanje potrditev dosedanjega uspešnega dela in prizadevanj, poleg tega pa predvsem vzpodbuda za nadaljnje kreativno delo in intenzivno sodelovanje vseh krajanov na področju turizma. Ker pa turizem ne zadovoljuje le interesov in potreb turizma, temveč pomeni tudi priložnost za gospodarsko rast naše občine, si v občini Ormož aktivno prizadevamo za turistični razvoj našega najlepšega in najgostoljubnejšega mesta v Sloveniji.
vki
Ormož • Martinov sejem pred gradom
Martin brez vina
Na martinovo je bil v Ormožu tradicionalni Martinov sejem. Obiskovalci iz sosednjih krajev so ga sicer malo iskali, saj so bili navajeni, da je na Kerenčičevem trgu in vzporednih ulicah. Letos pa to zaradi obnove Kerenčičevega trga ni bilo mogoče.
Pravzaprav je bilo prizorišče sejma zares lepo in primerno, nekoliko manj pa ponudba, ki so jo na stojnicah razprostrli prodajalci. Večina ponujenega je spominjalo na stojnice na Madžarskem. Šibile so se od ponudbe plastičnih igrač, čudežnih krem, toplih oblačil za hladne dni po »najugodnejših cenah«, kot so zatrjevali proda-
jalci. Precej dela je imel prodajalec suhega sadja, pri katerem so si gospodinje naredile zalogo za sadni kruh; dobro so se prodajale tudi metle za vse prilike in grablje.
Sejem je bil dobro obiskan, saj to največji sejem v Ormožu. Pred zimo naj bi se še enkrat oskrbeli z vsem potrebnim, se srečali z znanci in poklepeta-
li. Žal je letos manjkal Martin; zaradi znanih zapletov ni bilo na prostem niti ene stojnice s pijačami, tako da je marsikdo Martinov sejem zaključil žejen, saj okoliške gostilne niso mogle sprejeti vseh, ki so se sobotno dopoldne želeli s prijatelji po-veseliti ob kozarčku.
vki
--"Má f
41IU.	^sS
Foto: vki
Foto: vki
28 .ŠiajćT^ib'TEDNIK
Šport mladih, rekreacija, oglasi
petek • 17. novembra 2006
SV. Tomaž
Veterani so streljali
Veterani, člani Območnega združenja vojne za Slovenijo in Ormož, se že več let zapored angažirajo v pripravi strelskih tekmovanj, saj je interes za strelske aktivnosti med veterani vojne za Slovenijo zelo prisoten. Zato so člani OZVVS Ormož pri Sv Tomažu v soboto pripravili tekmovanja z zračno puško. Srečanje veteranov so namenili tudi spominu na 15-letnico vojne za Slovenijo in izgona zadnjega vojaka JLA iz naše domovine.
Tekmovalni del je bil zgledno pripravljen v sodelovanju s SD Katja iz Sv Tomaža, nad izvedbo pa je bdel vodja tekmovanja Herman Prejac. Tekmovalci so se pomerili s standardno zračno puško v 4 serijah po 5 strelov. V ekipni razvrstitvi so bili najboljši strelci iz ekipe ZVVS Sv. Tomaž 1v sestavi: Herman Prejac, Bojan Rajh in Franc Vor-šič s 486 zadetim krogi, druga je bila ekipa ZVVS Sv. Tomaž 2 v sestavi: Stanko Belšak, Ro-
man Kralj in Miro Petek s 379 krogi, na 3. mesto so se uvrstili strelci iz ekipe Veteranski klub ZVVS v sestavi Boris Vukan, Miran Fišer in Janez Majcen s 370 krogi.
Najboljše ekipe so prejele pokale in praktične nagrade, ki jih je pripravil organizator OZVVS Ormož.
Med posamezniki je bil najboljši Herman Prejac iz ekipe ZVVS Sv. Tomaž, drugo mesto je osvojil Miran Fišer iz ekipe Veteranski klub ZVVS, tretje mesto pa si je pristreljal Bojan Rajh iz ekipe ZVVS Sv. Tomaž 1.
Najboljši posamezniki so prejeli medalje in praktična darila, ki jih je prispevala Slovenska vojska. Ob zaključku strelskega tekmovanja so veterani iz Sv. Tomaža pripravili prijetno srečanje in potrdili, da se znajo po dobro opravljenem delu veseliti kot pravi prijatelji, je sporočil predsednik OZVVS Ormož Miran Fišer.
vki
Foto: arhiv OZVVS
Najboljši strelec tekmovanja je postal Herman Prejac.
ŠKL • Mali nogomet
V SKL prvič tudi nogomet
Otvoritvene tekme ŠKL v nogometu so se udeležili tudi nekateri znani slovenski nogometaši.
Po koncu tekme smo jih še enkrat povprašale: »Kakšen smo se vam zdele kot nasprotnice?« »Bile ste dobre nasprotnice, igra za nas ni bila lahka, ker ste imele dobro obram-bo.«so dejale. Na otvoritveni tekmi so bili tudi znani slovenski nogometaši: Udovič, Čeh, Dabanovič in Protega ter drugi znani gosti. Pogovarjali sva se tudi z znanim nogometašem Sašem Udovičem. Povedal nama je, da so bili njegovi začetki podobni kakor pri mladih ŠKL-jevcih, saj je igral doma, na ulici in bližnjem igrišču. Vsakemu mlademu nogometašu bi svetoval, da naj svojo kariero gradi na vztrajnosti in potrpežljivosti, saj nikoli ne veš, kdaj se ti kaj posreči. Za svoja leta pa pravi, da ga pri rekreativnem nogometu ne ovirajo, pri profesionalnem igranju nogometa pa bi že bila ovira.
Veseli smo, da smo bili prav mi udeleženci prve tekme ŠKL-nogometa v Sloveniji.
Za novinarski krožek: Teja Arbeiter in Kaja Vršec
V četrtek, 26.10.2006, smo se učenci devetih razredov OŠ. Cirkulane - Zavrč odpeljali na Destrnik, na promocijsko tekmo ŠKL-nogomet. Letos se je prvič v okviru te akcije, košarki in odbojki, pridružil še nogomet. Namen ŠKL je popularizirati skupinske športe, živeti zdravo, »za zabavo«. Prireditve zmeraj snema POP-tv.
S slavnostnim nagovorom je pričel minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. Sledila je predstavitev obeh ekip, nato pa začetek tekme. Tekma je bila razdeljena na štiri četrtine po 10 minut. Dve četrtini smo igrala dekleta, naslednji dve pa fantje. Rezultat tekme je
seštevek vseh četrtin. V sklopu tekme so se nam predstavile plesna in akrobatska skupina ter nekaj pevk. Organizatorji so za gledalce pripravili tudi nekaj športnih nagradnih iger. Dekleta Oš Cirkulane - Zavrč smo igrale z dekleti, ki branijo naslov državnih prvakinj. Pred tekmo smo nasprotno ekipo povprašali: »Kaj mislite kakšen bo končni rezultat?« »Upamo, da bosta obe ekipi zadovoljni.« so odgovorile. Kljub temu da so državne prvakinje, nam je v drugem polčasu uspelo igrati izenačeno, na kar smo zelo ponosne. Skupni rezultat tekme OŠ Cirkulane - Zavrč proti OŠ Destrnik je bil 11 proti 15.
Gimnazija Ormož
Gimnazijci na maratonu v Ljubljani
Malo za šalo, malo zares so se dijaki Gimnazije Ormož in njihova profesorica nemščine preskusili tudi na maratonu.
Pred jesenskimi počitnicami se jepet dijakov:Monika Mi-horič, Danica Job, Alen Balas, Leon Irgolič in Marko Grašič, dijaki tretjega in četrtega letnika skupaj s profesorico nemščine Renato Bezjak odpravili na 11. ljubljanski maraton. Potovali so skupaj s člani Atletskega kluba Ormož, ki so jih spodbujali pri tem njihovem prvem tekaškem »podvigu«. Razen Marka Grašiča se dijaki za maraton niso posebej pripravljali, pravzaprav niso bili niti prepričani, ali jim bo razdaljo 10 kilometrov uspelo preteči. Pa jim je! Vsem skupaj se je izkušnja zdela prav zanimiva in poigravajo se z mislijo, da se bodo naslednje leto podali na 21 kilometrov, so nam sporočili iz Gimnazije Ormož.	(vki)
Dobrodošli
V deželi nakupov
QLANDIA
Pridružite se nam v Qlandii na Ptuju, deželi prijetnih nakupov in privlačnih trgovin tudi ob nedeljah.
Od 12.11.2006 vabijo ob nedeljah med 9.00 in 17.00 uro prijazno odprta vrata vseh ioiialov v centru.
¥ S

L^xjMHl rfu|
am dm
Rata
BASS s MORE

STEN ©TIME-
ZOOTIC
Mali oglasi
STORITVE
34 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.ple-skarstvo-bezjak.si.
GSM- in RTV-servis in trgovina na Ptuju, dekodiranje, baterije in dodatna oprema. Peter Kolarič, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 507.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Le-šnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovretova pot 42, Ptuj.
ZELO UGODNA dostava premoga na dom. Prevozništvo Vladimir Per-nek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
KMETIJSTVO

TESNJENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594.
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www.Milumed.si.
}
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Dornava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve električnih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električnih ključavnic, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
ZIMSKE GUME - popust 25 %, Vulkanizerstvo Ivan Kolarič, s. p., Rajšpova 14, tel. 771 15 65 in v Bukovcih 121/c, tel. 788 81 70.
ODKUPUJEMO hlodovino vseh vrst lesa - bor, smreka, hrast, bukev, jesen, hruška, češnja. Plačilo trdnega lesa takoj ob prevzemu, iglavcev pa v 14 dneh. Tel.: 041 797 622, Koman - les, Bernhard Koman, s. p., Plese 7a, M. Sobota.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
I
www.tednik.si
liHiiiiiriiJiMiMifiH
C02/2280n0
Razlagova 24, Maribor
PRODAM svinjo domače reje, težko 200 kg. Telefon 755 88 21.
JABOLKA ZA OZIMNICO sorte jona-gold, zlati delišes, idared prodajamo Sadjarstvo BER, Kočice 38, Žetale. Tel. 769 26 91, možna dostava.
PRODAM bukova drva, možnost dostave, pokličite na tel. 041 723 957.
PRODAM krmo peso. Tel. 041 800 685.
PRODAM jedilni in krmni krompir, svežo zelje ter solato endivijo. Tel. 041 452 492. ali 764 29 01.
PRODAM svinjo domače reje in pujske težke okrog 25 kg. Gabernik, Tel. 758 28 01.
PRODAM 230 l hidavlično stisk-lanico . Tel. 041 504 204.
PRODAM kravo in telico simen-talko, obe breji. Tel. 764 47 21, popoldan.
KUPIM ali najamem travnik ali njivo v ravnimi, na področju Podlehnika, Žetal ali Vidma in večji gozd ter prodam metrska drva. Tel. 031 406 235.
SADIKE sadnega drevja: jablane starih in novih sort, hruške, breskve, nektarine, marelice, slive, češnje, višnje, nešplje vam nudi Drevesnica Holc, Zagorci 61, Juršinci, pri gasilskem domu Grabšinski breg. Inf. na tel. 02 758.08 91 ali 041 391 893.
PRODAM svinjo težko 180 kg, domača reja. Tel 041 442 536.
PRODAM 320l škropilnico skoraj novo in trosilec za umetno gnojilo. Tel. 719 10 89.
PRODAM odojke 25 ali 40 kg in krmno peso. Stojnci 30, tel. 766 88 31.
NEPREMIČNINE
SKLADIŠČNIK: V redno delovno razmerje sprejmemo osebo za delo skladiščnika, občasno na terenu. Zaželjeno poznavanje materialov v strojnih instalacijah (vodovod, ogrevanje) Poskusna doba 6 mesecev. Prošnje z življenjepisom pošljite na naslov KITEC, d. o. o., Žnidaričevo nabrežje 10, Ptuj.
MOTORNA VOZILA
SKUTER 125 - wespa , letnik 97, prevoženih 561 km, kot nov, s čelado in kovčkom za 1.600 evrov prodam. Tel. 031 250 062.
DARVIN, d. o. o., Belokrajnska 12 a, tel. 031 534 223, 02 320 31 14, vam nudi odkup, prodajo in finan-cirnje vozil. Nudijo vam: audi A4 2,5 TDI, l. 2002, klima za 3.590.000 sit; audi A4 avant 1,9 130 KM, l. 2003, klima za 2.990.000 sit; BMW serija 5 touring 520 D navi + DVD + TV, l. 2000, klima za 2.490.000 sit; citroen C 3 1.1 SX, l. 2002, klima za 1.580.000 sit; citroen xsara picasso 2,0 HDI kupljeno v SLO, l. 2000, klima, cena 1.797.000 sit; daewoo
lanos 1,5 3V, l. 1998 za 390.000 sit; daewoo nubira 2,0, l. 1999, klima za 490.000 sit; mini austin 1100, l. 1979, za 440.000 sit; peugeot 206 1,6 XS, l. 2000, klima za 1.290.000 sit; renault laguna 1,9 DCI grandtour, l. 2002, klima za 2.090.000 sit; VW golf IV 1,4 16 V, l. 99, klima za 1.090.000 sit, VW golf 1,9 TDI 105 KM, l. 2004, klima, cena 3.590.000 sit.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
FIGURICE kinder ali pez, lahko tudi nekompletne, kupim. Tel. 041 429 376.
PRODAM malo rabljeno spalnico. Tel. 778 75 01.
POSODIM kovinske gradbene podpornike (polce), raztegljive od 2 do 4 m. Inf. na 02 796 33 51 ali 041 299 190.
www.tednik.si
Prireditvenih
klel45iii2, p!R 2«7ni2, CK-(ili8,|»ikliiJÎIg:ïoda,el., W,KATV,řHl*jataža, gosp.[«l((je5íiti2, cena:l5iiikiSlfia62.593,89
Mb: 02/ 22 999 22 Pluj: 02/ 77 777 77
luna-mb.si sirius-nep.si
PRODAM parcelo na območju Gerečje vasi. Telefon 041 664 336.
KUPIM gradbeno parcelo ali hišo na Ptuju ali v bližnji okolici. Tel. 041 715 217.
DOM IN STANOVANJE
PRODAM 2,5-sobno stanovanje v Ulici 25. maja. Telefon 041 546 973.
PRODAM enosobno stanovanje na Ptuju, možna menjava za večje, tel. 031 240 838.
V NAJEM oddam dvosobno stanovanje, popolnoma opremljeno, v centru Gorišnice. Tel. 041 312 779.
IŠČEMO dekleta za strežbo v trgovskem centru Jager v Staršah. Telefon 041 946 203. Bar J&B, Rošnja 32, Starše.
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 8. 11. 2006, opr. št. St 10/2006, v stečajnem postopku nad dolžnikom MSO - proizvodnja, trgovina in posredništvo, Marjan Sever, s. p. - v stečaju, Hajndl 24, 2274 Velika Nedelja
objavlja
PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB
Predmet prodaje je:
1.	Idealni delež - % stanovanjske hiše v naselju Hajndl 24, Velika Nedelja uporabne površine 192,47 m2 (klet, pritličje, mansarda) s pripadajočim zemljiščem v skupni izmeri 17.964 m2, vpisano pri vl. št. 326 k. o. Velika Nedelja, št. parcel 580/3, 583/1, 583/2, 584, 587/1, 587/2, 587/5 in 587/6, ter vl. št. 721 k. o. Velika Nedelja, št. parcele 193.S, po izklicni ceni 2.050.000,00 SIT.
2.	Orodja za brizganje plastičnih posod in pokrovov, 4 kosi, leto izdelave 1998-2003, po skupni izklicni ceni 177.000,00 SIT.
3.	Kompresor, industrijski, 5,5 kW, HP-7,5, leto nabave 2001, po izklicni ceni 19.000,00 SIT.
Interesenti morajo ponudbe poslati v 15 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodišče na Ptuju, z oznako »Ne odpiraj - javni razpis za Marjan Sever, s. p. - v stečaju«. Ponudniki morajo v tem roku plačati varščino v višini 10 % od najnižje prodajne cene na račun stečajnega dolžnika, pri NLB, d. d. Ptuj, št. 02150-0255798887. Potrjen izvod naloga priložijo ponudbi. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v treh dneh po odpiranju ponudb. Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu RS in pravne osebe, ki predložijo sklep o registraciji v RS. Tuje pravne in fizične osebe lahko kupujejo nepremičnine v skladu s slovenskimi predpisi. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v petih dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora kupoprodajno pogodbo za premoženje pod točko 1 skleniti v osmih dneh po prejemu obvestila o izbiri, kupnino pa plačati v treh mesecih in jo zavarovati z brezpogojno bančno garancijo prvovrstne banke, plačljivo na prvi poziv, v mesecu dni od prejema obvestila o izbiri, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine, medtem ko je treba za točke 2-3 kupnino plačati v 15 dneh po podpisu pogodbe. Premoženje se prodaja po načelu videno - kupljeno. Prevzem in prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Stanovanja hiša (točka 1) je v zemljiški knjigi označena kot črna gradnja. Prevzem premoženja pod točko 2 in 3 si zagotovi kupec sam. Davek in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Objavljene cene ne vsebujejo nobenih davkov in prispevkov, ki bremenijo kupca. Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 603 946.
Pomoč Halozam
■ SKROMNE MOŽNOSTI ÏA PHEřlMETJE
^^^	• OGROŽEN:
OSNOVNI ŽIVLJENJSKI POGOJI
iif'i-fji
. - i 't: ■ *

Vrnitno HàloSâm^nasm
' , Transakcijski račun za pomni Halozam: PoSlji SMS s ključno besede H/^LOZE na: konlaki: 02 749 32 1J
Petek, 17. november
16.00 18.00 18.00 18.00 18.00 18.00 19.00 19.00
20.00 20.00
21.00
Ormož, v knjižnici Franca Ksavra Meška, pravljična urica z ustvarjalno delavnico
Kidričevo, predstava Pavlek, igra dobitnik Borštnikovega prstana 2006 Peter Ternovšek
Spuhlja, v gasilskem domu, potopisno predavanje, prof. Vili Podgoršek bo predstavil Avstralijo
Tomaž pri Ormožu, v jedilnici OŠ, literarni večer posvečen spominu na dolgoletnega člana Danijela Cajnka Ptuj, prireditvena dvorana OŠ Olge Meglič, predstavitev projekta Lonček, kuhaj
Gorišnica, kulturna dvorana občine, svečanost ob 10. obletnici GZ Gorišnica
Ptuj, Šolski zavod Revivis, Krempljeva ulica 1, predavanje, meditacija »Življenje z mojim duhovnim mojstrom« Slovenska Bistrica, v športni dvorani, prireditev Kulturni mozaik, na prireditvi se bo predstavilo 25 kulturno umetniških društev in njihovih sekcij Ptuj, CID, multivizija, Černobil 20 let pozneje Maribor, SNG, Primer počene zračnice ali dialog z golobom, MalOd, za izven
Ormož, Vinoteka hotela, ogled filmov 2. Grossmannovega festivala filma in vina Ljutomer, ogledali si boste lahko bosansko vojno dramo
Ptuj, Miheličeva galerija, razstava Ritem ustvarjalnosti Ormož, športna dvorana Ormož, 6. rokometni večer
Sobota, 18. november
8.30 do 11.00 Ormož, jedilnica Doma za starejše občane, Muzejska
delavnica za otroke 10.00 do 13.00 Ptuj, na gradu v pedagoški sobi, Muzejski vikend za otroke in starše, izdelali si boste lahko prenosno lučko ter si ogledali razstavo »Toplina svetlobe« 11.00 do 15.00 Slovenska Bistrica, Center domačih in umetnostnih obrti, razstava del malih umetnikov, ki so nastala ob tednu otroka v keramični delavnici 18.00 Videm, prostori KD (drvarnica), predstavitev diapozitivov »Videm skozi čas«, avtorja Franceta Planteua in odprtje slikarske razstave domačina, amaterskega slikarja Srečka Vrabla (starejšega), razstava bo odprta ob sobotah in nedeljah 18.00 Budina, predstava Pavlek, igra dobitnik Borštnikovega prstana
2006 Peter Ternovšek 19.00 Sela, v dvorani KD, prireditev »V jesenski noči« 19.00 Slovenska Bistrica, v Slomškovem domu, dobrodelni koncert
Joseph Rakotorahalohy Klapovuhi, Pomladni veter 19.30 Maribor, SNG, Je to človek?, StaDvo, za izven 21.00 Ormož, Vinoteka hotela, ogled filmov 2. Grossmannovega
festivala filma in vina Ljutomer -	Ormož, Planinsko društvo »Maks Meško«, Zimska tura na
Debelo peč in Viševnik, telefon 041 6 9 8 741
Nedelja, 19. november
10.00 do 13.00 Ptuj, na gradu v pedagoški sobi, Muzejski vikend za otroke in starše, izdelali si boste lahko prenosno lučko ter si ogledali razstavo »Toplina svetlobe«
Ponedeljek, 20. november
16.00 Breg, prostori DU Ivana Rudolfa, zabava ob živi glasbi 18.30 do 20.00 Ormož, telovadnica Gimnazije, badminton
TV Ptuj
Sobota, ob 21. in nedelja ob 10. uri: Glasbena oddaja. »Grška gora
poje in igra 2006, 2. del, nastopajo narodnozabavni ansambli iz Slovenije. Vabljeni pred male ekrane
Kino Ptuj
17., 18. in 19. november, ob 17.00 Ostanek časa (drama). Ob 19.00 Borat (komedija). Ob 21.00 Varuh (akcijska drama)
Kolosej Maribor
Petek, 17. november, 15.10, 18.10, 21.10 in 00.10 Parfum. Ob 17.00, 19.20, 21.50 in 00.00 Vztrajaj. Ob 18.20, 21.00 in 23.35 Čudovito leto. Ob 20.50 in 23.00 Neprijetna resnica. Ob 16.40, 19.00, 21.20 in 23.45 Odpleši svoje sanje. Ob 15.30, 17.30, 19.30, 21.30 in 23.30 Borat. Ob 15.40, 18.40 in 21.40 Dvojna igra. Ob 17.20, 19.40, 22.00 in 00.20 Žaga III. Ob 16.20 in 18.30 Sezona lova. Ob 20.30 in 23.20 Varuh. Ob 16.10 Huda mravljica. Ob 15.20 in 18.00 Avtomobili.
Sobota, 18. november, ob 12.10, 15.10, 18.10, 21.10 in 00.10 Parfum. Ob 12.20, 14.40, 17.00, 19.20, 21.50 in 00.00 Vztrajaj. Ob 18.20, 21.00 in 23.35 Čudovito leto. Ob 20.50 in 23.00 Neprijetna resnica. Ob 14.20, 16.40, 19.00, 21.20 in 23.45 Odpleši svoje sanje. Ob 13.30, 15.30, 17.30, 19.30, 21.30 in 23.30 Borat. Ob 12.40, 15.40, 18.40 in 21.40 Dvojna igra. Ob 15.00, 17.20, 19.40, 22.00 in 00.20 Žaga III. Ob 14.00, 16.20 in 18.30 Sezona lova. Ob 19.10 in 22.10 Varuh. Ob 14.10 in 16.10 Huda mravljica. Ob 14.00 in 16.30 Avtomobili.
Nedelja, 19. november, ob 12.10, 15.10, 18.10 in 21.10 Parfum. Ob 12.20, 14.40, 17.00, 19.20 in 21.50 Vztrajaj. Ob 18.20 in 21.00 Čudovito leto. Ob 20.50 Neprijetna resnica. Ob 14.20, 16.40, 19.00 in 21.20 Odpleši svoje sanje. Ob 13.30, 15.30, 17.30, 19.30 in 21.30 Borat. Ob 12.40, 15.40, 18.40 in 21.40 Dvojna igra. Ob 15.00, 17.20, 19.40 in 22.00 Žaga III. Ob 14.00, 16.20 in 18.30 Sezona lova. Ob 20.30 Varuh. Ob 14.10 in 16.10 Huda mravljica. Ob 12.50, 15.20 in 18.00 Avtomobili.
Ponedeljek, 20. november, ob 15.10, 18.10 in 21.10 Parfum. Ob 17.00, 19.20 in 21.50 Vztrajaj. Ob 18.20 in 21.00 Čudovito leto. Ob 20.50 Neprijetna resnica. Ob 16.40, 19.00 in 21.20 Odpleši svoje sanje. Ob 15.30, 17.30, 19.30 in 21.30 Borat. Ob 15.40, 18.40 in 21.40 Dvojna igra. Ob 17.20, 19.40 in 22.00 Žaga III. Ob 16.20 in 18.30 Sezona lova. Ob 20.30 Varuh. Ob 16.10 Huda mravljica. Ob 15.20 in 18.00 Avtomobili.
AKTALd.o.o. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31
©caiffi] m wiasfû" m m ms [MSOíMiíysw
Razpored dežurstev zobozdravnikov
petek, popoldan sobota, od 8. do 12. ure Irena Škornik Kostanjevec, dr. dent. med v Trnovski vasi
KREDITI!
Do 7 let na osebni dohodke ali pokojnino, do 50 % obr. Krediti na osnovi voziia ter
ieasingi za voziia stara do 10 iet. i\/ložnost odpiačiia na poiožnice, pridemo tudi na dom! NUIVIERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ui. 22, iVIaribor, tel. 02/252 48 26, mob 041 750 560,041 331 991.
NOVO! KREDITI
mobilno bančništvo
> POTROŠNIŠKI - NAMENSKI -GOTOVINSKI ( do 8 let )
( tUdI za OD nižji cxi 100.000 SIT)
> STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI - INVESTIJCIJSKI
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po ir. 0038549 372-605
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Prireditev v mesecu NOVEMBRU
^ IMercator
Hipermarket Ptuj
Ormoška cesta 30, Ptuj
SOBOTA, 18. november 2006, ob 10.00 uri
LUMPIJEVA ABECEDARNA IN POSLIKAVA ROK
Vsi otroci, ki se poleg igranja radi tudi kaj naučite, vabljeni na otroške delavnice, kjer se bomo poleg risanja skupaj z animatorji učili črk, abecede! Naša slikarka pa vam bo na roke
naslikala ^tt-^J^
vzorce črke
ki jih boste želeli.
Tudi sladkarij ne bo manjkalo.
delovni čas: ponedeljek - sobota od 8. do 20. ure
nedelja od 8. do 13. ure
PO\lJDM
MBUENIII
VOZIL
Znomko
VOLKSWAGEN PASSAT 1.9 TDi HYUNDAI SOitlATA 1,8 RENAULTTHAUA1.5DCI IANCIALYBRA2.4JTDKAn. RENAULT IAGUNAGRANDTQUR 2.2 RENAULT mu 1,2 RENAULT LAGUNA ALIZE 1.8 FIAT BRAVA 1,6 OPEL CORSA 1.7 DIESEL CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI FIAT PUNTO DYN. FIAT DIVO KIA PRIDE 1.3
aamu
IMPrstec
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Opremo Letnik
niT '»""fi
7.886,83 9.138.00 3.714,00 2.879.00 2.295,00 3.718.00 8.298,00 5.383.00 1.043,00 1.373.00
SCRVIS IN PRODIlJn VOZIL
ugodni prepisi nokup že z 10% pelegem inralc Qvto "" políebujele denoí? Dobileii do 80% vfodnosli vozilo nojugodnojîi leasing
Ptujska C. 68, IVliklavž (IVIaribor), tel.: 02/ 6291662, avtQ.iniklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAIVIKA
LETNIK CENA st
BARVA
CHRYSLER VOYAGER 2,5 CRD	2001	2.880.000
DAEWOO NUBIRA WAGON 1,616V	2000 730.000
FIAT PUNT01,	2002 1.195.000
FIAT BRAVA 1,9 JTD	2000 1.090.000
FORD ESCORT 1,616 V KARAVAN	1996 420.000
FORD IVIONDEO 2,0 TDDI KARAVAN	2003 2.498.000
HYUNDAI IVIATniX 1,6 GLS	2006 2.590.000
OPEL CORSA C 1,0	2001	1.080.000
OPEL ASTRA 2,0 Dl LIMUZINA	2000 1.290.000
PEUGEOT 106	1998 510.000
RENAULTTWING01,2	2001	840.000
RENAULT MEAGNE SCENIC 1,6	1997 990.000
RENAULT MEGANE SCENIC 1,9 DCI	2002 2.050.000
SEAT AROSA 1,01	1997 610.000
SEAT CORDOBA 1,4 KARAVAN	2002 1.390.000
Na zalogi preko 40 vozil.
12.018,02 3.046,23 4.986,64 4.548,48 1.752,62 10.423,96 10.807,87 4.506,76 5.383,07 2.128,19 3.505,25 4.131,19 B.554,49 2.545,48 5.800,36
SREBRNA KOV. MODRA BELA
KOV. MODRA KOV RDEČA KOV MODRA KOV ZLATA ČRNA MODRA KOV ČRNA ČRNA BELA SREBRNA RDEČA BELA
Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640
Mesarija Fekonja obvešča svoje kupce, da lahko obiščejo potujoči mesni butik na tržnici na Ptuju, vsako soboto od 7. do 13. ure.
če radi dobro Jeste je že prav, da za mesari/o Fekonja veste.
■Mesarija Fekonja, d.o.o.
Bojan Arnuš, s.p.
Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka
Letnik
(SIT)
Cena

BMW523I	1997	1.730.000 7.219,16
FORD KA 1,3 1	2000	790.000 3.296,61
ŠKODA OCTAVIA 1,6 GLX	1997	1.020.000 4.256,38
PEUGEOT 307 2,0 HDI BREAK	2003	2.430.000 10.140,21
RENAUIIlAGl]NAl,9Da	2002	2.240.000 9.347,35
SEAT CORDOBA 1,416 V STELLA	2003	1.690.000 7.052,25
PEUGEOT 2061,4	1998	995.000 4.152,06
RENAULT LAGUNA 1,9 Da EXPRESION 2001	1.960.000 8.178,94
RENAULTMEGANE SCENIC 1,4 16V	2000	1.650.000 6.885,33
VOLKSWAGEN POLO 1,0	1998	620.000 2.587,21
R LAGUNA 1,6 16 V CONCORDE	2000	1.430.000 5.967,28
BMWZ3 2,2CABRIO	2001	3.570.000 14.897,35
PEUGEOT 3072,016V	2001	1.890.000 7.886,83
OPEL MERIVA 1,7 DTI EN[OY	2004	2.720.000 11.350,36
VOLKSWAGEN PASSAT 1,8 LIMUZINA	1998	1.160.000 4.840,59
CITR0ENXSARA1,4IBREAK	1998	880.000 3.672,17
RENAULT CUO 1,2 RT	2001	960.000 4.006,01
RENAULTMEGANE 1,5Da	2003	1.960.000 8.178,94
PEUGEOT 2061,4 ELAN	2003	1.640.000 6.843,60
PEUGEOT 607 2,2 HDI	2001	2.940.000 12.268,40
RENAULT SCENIC 1,9 DO	2003	2.740.000 11.433,82
RENAULrLAGUNAl,6l6VDYNAMIC	2002	1.920.000 8.012,02
RENAULT SCENIC 1,5 DO	2003	2.450.000 10.223,67
SEAT CORDOBA 1,6 GLX	1995	480.000 2.003,00
Informativni preračun po fii<snem tečaju 239,64Đ = 1 EUR
KOV ZELENA KOV ZELENA RDEČA KOV SIVA KOV ZELENA KOVVIJOLA KOV SREBRNA KOV SREBRNA BELA BELA KOV SIVA KOV SREBRNA KOV SREBRNA KOV SREBRNA BELA
KOV VIŠNJA KOV SREBRNA BELA
KOV ZELENA KOV ZELENA KOV VIŠNJA MODRA BELA BELA
Lahkota prihodnosti
Tudi letos ob tovarnišl^em praznil<u v Talum-u odpiramo vrata. Vse, l<i si žeiite ogledati, kako nastaja aiuminij in kaj se »skriva« za upravno zgradbo, vabimo, da nas ta dan obiščete.
Vrata tovarne bomo odprli 18. novembra 2006.
Pričakujemo vas ob 9.00 uri pred upravno zgradbo.
Prisrčno vabljeni!
TALUM d.d., KIDRIČEVO
NaroČite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
AER^IKE
www.aerobika.net
NAROČILNICA ZA TEDNIK Ime in priimek:			
Naslov:			
Pošta: ^ Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:	i RADIO TEDNK Ptuj d.o.o. 1 Raičeva 6 | 2250 Ptuj 1		
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
V
Štajerski
TEDNIK
in
AER^IKE
Ta teden preime osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
ime in priimek:
Kristina Cafuta
naslov:
Kraigheijeva 87,8850 Pti\j
Nagrajenka prejme nagrado po pošti.
PILATES, STEP AEROBIKA. [iVTINO AEROBIKA, AEROBIKA ZA STAREJŠE, 1AI JI QUAN.
KARATE ŠOLA IN KARATE REKREACUA
Pliâtes: O.Š. OUe Medie. Prešernova 31. Ptul
Step aerobika: Nad tribuno Mestneïa stadiona Ptui. Čučkova 7. Ptui
Aerobika: Pei&nova 50. Ptuj
prodaja vozil prodaja avtoplaščev rent a car
Join M s.p.,Sp. Hajdino 26,22S0i>iii| ■ 1d./faks:7U 55 70,GSIIik04014l 262 ■		uvoz vozil sn CENA EUR		BARVA
PORSCHE 944	1988	599.000	2.499,58	KOV ČRNA
CHRYSLER VOYAGER 2,8 CRD	2004	5.990.000	24.995,83	SREBRNA
FORD MONDEO 2,0 TDCI115	2003	2.190.000	9.138,71	SREBRNA
HYUNDAI TRAJET 2,0 CRD	2001	1.990.000	8.341,68	KOV MODRA
KIASEPHIA1,6G1X	1995	299.000	1.247,70	KOV RDEČA
lAND ROVER DISCOVERY 2,5 TD	1996	1.699.000	7.089,80	RDEČA
MERCEDES CLK 200 SPORT	1998	2.690.000	11.225,17	KOV SREBRNA
MERCEDES C 200 CDI	1998/99	1.899.000	7.924,39	BELA
MERCEDESE 220 CDI KARAVAN	2003	5.490.000	22.909,36	KOV SREBRNA
MITSUBISHI PAJERO 2,8 GLX	2000	2.690.000	11.225,17	RDEČA
OPEL CORSA 1,2	2000	790.000	3.296,61	K0V7ELENA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI	2001/02	1.990.000	8.304,12	MODRA
SEAT ALHAMBRA 1,9 TDI	1998	1.690.000	7.052,25	BELA
VW POLO CIASSIC 1,4	1996	490.000	2.044,73	KOV ZELENA
Šenpetrska II.Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 wvvw.avtozebec.com
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL! KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI!
Ponudba rabljenih vozil
i ■g.
i
I s
Î J I I
ZNAIVIKA LETNIK		SIT CENA EUR		BARVA
AUDI A31.9 TDI	2903	3.299.000	13.728.93	SIVAMETALIK
CHRYSLER VOYAGER 2.5 CRD	2903	3.499.000	14.563,51	SRERRNAMETALIK
CITRDENDERUNGD1,4I	2900	1.359.000	5.033,45	SRERRNAMETALIK
FDRD ESCORT 1,6 m	1995	299.000	1.218,15	SIVAMETALIK
FORD GA1AXY 1,9 TDI	2902	3.949.000	12.085,70	ČRNA
iANDR0VERFREEiANDER1,SI	1999	1.8B9.000	7.845,10	SRERRNAMETALIK
OPEL OMEGA 2,5 TD XENON LIMUZINA	2900	1.599.000	6.634,95	SRERRNAMETALIK
RENAULT CLI01,4 RT	1999	999.000	4.131,20	SRERRNAMETALIK
RENAULT LAGINAGRANDTGDR 2,2 DCI	2094	2.799.000	11.642,40	ČRNAMETALIK
RENAULT SCENIC 1,9 DTI	2900	1.599.000	6.634,95	ZELfNAMETALIK
RENAULT THALIA 1,4	2905	1.099.000	7.052,25	SRERRNAMETALIK
SSANGY0UNGMUSS02,9D 19!	98/1999	1.599.000	6.634,95	SRERRNAMETALIK
VW PASSAT 1,9 TDI LIMUZINA	2091	2.099.000	11.225,17	MODRA
AUDI A41,9 TDI	1999	1.899.000	7.886,83	SRERRNAMETALIK
CHRYSLfRPT CRUISER 2.2 CRD LIMITED	2902	3.199.000	13.311,63	TEMNO MDDRA MET.
Cena v EUR je obračunana pn fiksnem tečaju 239.64D
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci
tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.0.0., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
Mama, ni te več na pragu,
ni te več v hiši,
skromno in pošteno si živela,
v življenju skrbi in delo si imela.
Skozi vse življenje boriti si se znala,
a v sončnem novembru utrujeno
si zaspala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, prababice, tašče in sestre
Barbare Cajnko
IZ MEZGOVCEV OB PESNICI 40
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali za cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna hvala duhovnikoma za opravljen obred in sveto mašo, cerkvenemu pevskemu zboru, govornici ge. Mariji Velikonja, zastavonošema in pogrebnemu zavodu Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: Tvoji najdražji
V skladu s Statutom in 5. členom Pravilnika o štipendiranju Lekarne Ptuj
RAZPISUJEMO
kadrovsko štipendijo za univerzitetni študij farmacije
Prošnja za štipendijo naj vsebuje:
-	kratek življenjepis s prikazom poteka dosedanjega šolanja in učni uspeh,
-	potrdilo o vpisu,
-	potrdilo o opravljenih izpitih,
-	potrdilo o premoženjskem stanju družine prosilca,
-	potrdilo o zaposlitvi in povprečnem mesečnem dohodku staršev v zadnjih šestih mesecih,
-	izjavo, da prosilec ne prejema štipendije oz. potrdilo prejšnjega štipenditorja, da je prost pogodbenih obveznosti,
-	izjavo o lastnih dohodkih.
Rok za prijavo je 8 dni. Prijavo pošljite na naslov Lekarne Ptuj, Tr-stenjakova 9, Ptuj s pripisom »Komisija za podeljevanje štipendij«. Izbrani štipendisti bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od objave razpisa.
revija za
sacUarstvo, vinogradništvo in vinarstvo
a prilogo
V novembrski številki revije
SAD lahko med ostalim preberete o kakiju in njegovi hranilni vrednosti, o gnojenju v sadovnjakih
jablan in hrušk, o glukanazah in proteazah v vinu, o bekserju, ki je najpogostejša napaka v vinu, v prilogi Vrtnine pa o pišemo o sortah zelja za skladiščenje.
Revija Sad - 17 let z vami. Naročiia: 040 710 209.
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesbeig
Trajanova 1, Ptui (ob Moribonki cesti), tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
_možnost obroineaa odplaSlg_
Kako srčno si ti želel, da še med nami bi živel. Smo vsi ob tebi se borili, da zdravje bi ti ohranili. A smrt pač tega ni hotela, prezgodaj te je vzela. Je konec trpljenja, dela in skrbi, miru ti Bog naj podari.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, dedka in brata
Antona Kmeteca
IZ HLAPONCEV
iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in cerkev. Zahvala g. župniku za sv. mašo in pogrebni obred, cerkvenim pevcem, godbeniku za odigrano Tišino, govorniku g. Zorcu, OŠ Jur-šinci, še posebej pa ravnateljici Jelki Svenšek, zastavonošu, društvu upokojencev in Podjetju Mir. Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: hčerka Helena z možem Brankom, vnukinja Doris, vnuk Damir ter ostalo sorodstvo
Zdaj ne trpiš več, draga. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, upostošen za nas, odkar te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi drage žene in nenadomestljive mamice, hčerke in sestre
Mire Milošič
roj. Kos
IZ BUKOVCEV 99c
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, denarno pomoč, nam pa izrazili pisno in ustno sožalje. Hvala g. župniku za opravljen obred, govornikom za besede slovesa, kolektivu Vrtec Ptuj, ČD Markovci. Posebna zahvala sosedoma ge. Cvetki in g. Francu Ferčiču za vsestransko pomoč v času njene bolezni in ob najtežjih trenutkih.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
V neizmerni žalosti: mož Miran, sinova Teo in Tilen, mama Ivana, oče Stanko in brat Marjan
Preveč je bilo krutih sil, ki niso ti dopustile doseči cilj, na cesti obležal je cvet mladosti. Pred petimi leti odšel si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja in ni ne gorja. Če čudeže bi delala ljubezen in solza mrtve bi budila, potem tebe, dragi Marko, zemlja nebi krila!
SPOMIN Marko Strelec
IZ SPUHLJE 36 2001-2006
Vsem, ki ohranjate spomin nanj, mu poklonite misel in prinašate na njegov mnogo prerani grob cvet ali svečo, iskrena hvala.
Tvoji najdražji
V življenju le skrbi in delo si poznal, zdaj od vseh bolečin in truda si zaspal. Odšel si v svet, kjer ni skrbi in bolečin, za tabo je ostal boleč spomin.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega brata, strica in botra
Ivana Škrila
IZ NJIVERC VAS 16
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Posebna hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, govorniku za poslovilne besede, cerkvenemu zboru za odpete žalostinke, gasilcem Taluma za poslovilni govor in opravljen obred ter pogrebnemu zavodu Mir. Žalujoči: sestra Katica, brata Jožef in Franc z družinama, nečaka Zvonko in Joži z družinama, nečakinja Lidija z družino ter nečakinji Darja in Bojana
Vse življenje boriti si se znala, tudi hudi bolezni se dolgo nisi vdala. V novembrskem jutru utrujena in izmučena za vedno si zaspala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, sestre, babice in prababice
Angele Roškar
IZ GORIŠNICE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali svete maše, cvetje, sveče, nam pa izrazili sožalje. Posebna hvala duhovnikom g. Ivanu Holobarju, g. Tonetu Vrisku in g. Dominiku Brusu za opravljen cerkveni obred, hvala govorniku Milanu Korenu za poslovilne besede, pevkam, godbeniku za odigrano melodijo, zastavonoši, g. Stanku Arnejčiču in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Še enkrat hvala.
Vsi njeni
Vsaka pot se nekje konča ....
ZAHVALA
Ob izgubi drage hčerke, sestre, svakinje, botrce in tete
Angele Levak
roj. Belšak
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste našo Angelco pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, izrazili ustno ali pisno sožalje ter v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami.
Hvala župnikoma g. Holobaru in g. Vršiču za opravljen cerkveni obred, pevcem, pogrebnemu podjetju Mir, godbeniku za odigrano Tišino in govornikom za poslovilne besede. Hvala delavkam doma upokojencev v Muretincih za nego zadnje dni njenega življenja. Vsem še enkrat hvala!
Vsi njeni
Kidričevo • Pričeli z iskanjem domnevnih povojnih grobišč
Kaj skrivajo »Šterntalske šume«?
V sredo, 15. novembra, okoli 10. ure so v gozdu nasproti vhoda v nekdanje povojno taborišče, na območju industrijskega naselja v Kidričevem, pričeli s poskusnim sondiranjem oziroma zemeljskimi izkopi, da bi ugotovili, če obstajajo na tem območju grobišča povojnih izvensodnih pobojev.
Kot je za Štajerski tednik povedal član komisije za raziskavo povojnih grobišč Pa-velJamnik, sicer tudi vodja policijske akcije Sprava, torej tisti, ki je ovadil tudi Cirila Ribičiča, so sondažne izkope pričeli delavci zasebnega podjetja Magelan iz Kranja, ki je bilo izbrano za ta dela na javnem razpisu. O prvem dnevu izkopov v Kidričevem pa je pojasnil:
»S sondiranjem terena ob nekdanjem povojnem taborišču Šterntal v Kidričevem smo pričeli na podlagi sklepa o izvedbi sondiranja, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Če bomo med temi poskusnimi izkopi v posameznih sondah naleteli na človeške kosti oziroma človeške ostanke, bo to zadevo prevzela kriminalistična policija, ki bo
po vsej verjetnosti opravila ogled tega območja in o tem obvestila državnega tožilca in preiskovalnega sodnika ter nadaljevala s kriminali-stično-tehnično preiskavo terena, oziroma ekshumacijo vseh človeških ostankov in predmetov.«
Zakaj pa ste pričeli s sondiranjem oziroma izkopi prav tukaj v neposredni bližini vhoda v nekdanje povojno taborišče?
»Ker na osnovi dosedanjih preiskav obstaja utemeljena možnost, da naj bi bilo prav na tem območju pokopanih kar nekaj ljudi, ki so bili pobiti po vojni brez sodnih procesov. Do sedaj zbrani podatki kažejo na to, da bi lahko na tem območju odkrili posmrtne ostanke od 50 do 100 ljudi, ki so bili pobiti
Foto. M. Ozmec
Kaj neki skriva zemlja v »šterntaiskih šumah«?
Foto: M. Ozmec
Pavel Jamnik, član komisije za raziskavo povojnih grobišč in vodja policijske akcije Sprava.
Foto. M. Ozmec
Peter Čibej, okrožni državni tožilec na Ptuju.
Foto. M. Ozmec
Delavci podjetja Magelan med sondažnimi izkopi zemljišča na območju industrijskega naselja v Kidričevem.
____w
kmáu po vojni izven sodnih procesov. Obstaja pa še nekaj drugih mest domnevnih pokopov po vojni pobitih ljudi.«
O pričetku sondiranja zemljišča v gozdu pri Kidričevem je bil obveščen tudi okrožni državni tožilec na Ptuju Peter Čibej, ki je pojasnil, da so v zvezi s povojnimi izvensodnimi poboji na območju nekdanjega taborišča Šterntal, sedanjega Kidričevega, že aprila letos iz Policijske uprave Maribor prejeli ovadbo zoper Martina Štorglja, tedanjega komandanta taborišča v Kidričevem. Zahtevo za sodno preiskavo zoper obtoženega Štorglja zaradi kaznivega dejanja vojnega hudodelstva zoper civilno prebivalstvo po 1. odstavku 374. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije so podali 19. septembra letos. Raziskava terena oziroma sondiranje pa poteka v neposredni bližini oziroma le kakih 200 m stran od nekdanje upravne stavbe povojnega taborišča, poznejše pošte, kjer naj bi po nekaterih podatkih bila
Napoved vremena za Slovenijo
Na dan Cecilije (22.) grmenje, 15/4 dobre letine znamenje!
/O / ^
Danes bo v severovzhodni Sloveniji precej jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Predvsem na Primorskem in Notranjskem bo občasno rahlo deževalo ali rosilo. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, v zatišnih legah severne Slovenije okoli 3, najvišje dnevne od 12 do 17, v vzhodnih krajih ponekod do 19 stopinj C.
V soboto se bo pooblačilo tudi v vzhodni Sloveniji. Popoldne se bo dež na zahodu nekoliko okrepil in v noči na nedeljo zajel večji del države. Še bo razmeroma toplo. Ob morju bo pihal jugo. V nedeljo dopoldne bo dež ponehal in predvsem na Primorskem se bo delno razjasnilo.
domnevna lokacija povojnih grobišč. Po nekaterih podatkih naj bi v taborišču Šterntal, v času od maja do septembra 1945, pobili skupaj okoli 200 ljudi, obtoženemu Martinu Štorglju, ki je bil komandant tega taborišča pa med drugim tudi očitajo, da naj bi po nalogu »od zgoraj«, kot član Udbe oziroma Ozne, katere šef naj bi bil na tem območju, bil tudi so-organizator omenjenih pobojev. Pričakovati je, da bo prva sodna obravnava v tej kazenski zadevi razpisana v januarju 2007.
Na dan pričetka sondirnih izkopov smo se odpravili tudi na občino Kidričevo, kjer pa o pričetku izkopov še niso bili obveščeni. Pojasnili so nam le, da so 11. oktobra prejeli uradno dovoljenje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v katerem, na podlagi Zakona o vojnih grobiščih, izdajajo dovoljenje za izvedbo postopka ugotavljanja obstoja in obsega prikritih vojnih grobišč na območju Kidričevega pri
Ptuju oziroma na območju katastrske občine Apače. V omenjenem dokumentu je med drugim zapisano, da na podlagi vloge in mnenja pravne službe omenjenega ministrstva ugotavljajo, da ni zadržkov za izdajo dovoljenja za izvedbo postopka ugotavljanja obsega prikritih vojnih grobišč. Ugotavljanje se izvaja s sondiranjem, tlorisno, v širini 1 x 2 m v pričakovano globino do 2 m. Sondirne izkope opravljajo na podlagi ocene, da obstaja javni interes za omenjene preiskave, dela pa potekajo v skladu s predpisi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in obveznim navodilom Vladne komisije za urejanje vprašanj prikritih grobišč.
M. Ozmec
^Trasfliitof
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/4800141_
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni -ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
PT
lloil|nAiiiiis.p.
Štuld 26a \\ Smer Grajena y Tél.: 02 787-86-70, 041 716-251
Crna kronika
Zimska oprema obvezna
Zima je čas, v katerem se poslabšajo vozne razmere na cestah, ki se lahko predvsem ob nepazljivosti voznikov ter ob neustrezni zimski opremi vozil kaj hitro odrazijo v poslabšanju prometne varnosti. Zakon o varnosti cestnega prometa v 114. členu določa, da morajo imeti motorna in priklopna vozila v cestnem prometu od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta predpisano zimsko opremo. Prav tako morajo imeti predpisano zimsko opremo tudi v zimskih razmerah, torej takrat, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali ko je vozišče zasneženo, zaledenelo (ledena deska) ali poledenelo (poledica).
Kanali dezena pnevmatik, ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj 3 mm (kar velja tudi za poletne pnevmatike, ki se uporabljajo kot zimska oprema, pri teh pa morajo biti v zimskih razmerah na pogonskih kolesih nameščene snežne verige oziroma verigam enakovredni pripomočki). Po 15. novembru bo policija pričela v skladu s svojimi pristojnostmi nadzirati opremljenost motornih in priklopnih vozil z zimsko opremo, posebej intenzivni pa bodo tovrstni nadzori ob pojavu zimskih razmer.
Če voznik na motornem ali priklopnem vozilu v prej navedenem obdobju oziroma zimskih razmerah ne uporablja predpisane zimske opreme, je za kršitev predpisana globa 30.000 tolarjev. Če pa je zaradi tega prekrška oviran ali onemogočen promet, je predpisana globa 100.000 tolarjev. V zimskih razmerah pa bodo policisti motorna in priklopna vozila brez ustrezne zimske opreme tudi izločili iz prometa oziroma prepovedali vožnjo s takšnim vozilom.
Vlomi
Med 6. in 9. novembrom je neznani storilec vlomil v kurilnico zapuščenega gostinskega objekta v Spodnji Ložnici, od tam odnesel peč na olje in dva mešalna ventila, s tem pa povzročil za okoli 250.000 tolarjev škode.
Neznani storilec je med 11. in 13. novembrom vlomil v kontejner na gradbišču v Slovenski Bistrici, iz njega pa je odtujil za okoli 800.000 tolarjev različnega orodja.
Neznani storilec je 13. novembra vlomil v kletne prostore novogradnje v Pavlovcih pri Ormožu, od koder je odnesel dve motorni žagi, akumulatorski vijačnik in sesalnik za listje, s tem pa je lastnika oškodoval za okoli 300.000 tolarjev.
V večernih urah 10. novembra je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v kraju Libanja pri Ormožu, iz nje pa odtujil denar in zlatnino v skupni vrednosti za okoli 300.000 tolarjev.
Umrl pod bagerjem
Na Visolah pri Slovenski Bistrici se je 9. novembra ob 16.30 zgodila nesreča pri delu, v kateri je umrl 51-letni moški. Ta je z delovnim strojem - ba-gerjem opravljal dela ob cesti. Pri tem se je delovni stroj nagnil in prevrgel, zaradi česar je moški padel iz njega, delovni stroj pa je padel nanj.
Požig iz koristoljubja
Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Maribor sOo preiskali kaznivo dejanje požiga, ki je bil storjen v noči z 22. na 23. v okolici Lenart in v katerem je umrl 55-letni moški iz Maribora. Ta je po naročilu lastnika nepremičnine tudi storil omenjeno kaznivo dejanje. Lastnik nepremičnin na omenjenem naslovu je 37-letni domačin, ki je na prestajanju večletne zaporne kazni v ZPKZ Dob pri Mirni. Dejanje je storil s pomočjo 44-letne ženske iz Maribora in še treh drugih oseb, vsi pa so sodelovali iz koristoljubnosti. Zoper njega bo podana kazenska ovadba na Okrožno državno tožilstvo v Mariboru zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja napeljevanja h kaznivemu dejanju požiga, za ostale osumljence pa zaradi pomoči pri tem dejanju.