DOLENJSKE NOVIC

Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jiai je s poštnino vred za eelo leto naprej 2 K, za pol leta t K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K, — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila
tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu.
Gospodarske stvari.
Jabelčni tončič.
Oestokrat se pripeti, ako kupujemo n. pr. jabolka, liruake ali eeeplje in če prerežemo lepo jabolko ali fino namizno briisko, da se prepričamo, kak« kakovosti je, opazimo, tla se nahaja v njili vse polno grde črvo-j edine, Včasili najdemo še kvarljivca samega. Kaka nevolja nas prešine in kako nam je slast do sadu uničena, ako opazimo, da je i drug, tretji in naslednji sadež črviv ! Pri najboljši volji ne moremo kupiti takega sadja in naj se ga nam poniija po se tako nizki eeni ! Kakána škoda je to za pridelovalca — sadjarja, ker nima tak njegov sicer na videz zdrav sadni pridelek nikake cene !
Kdo je ta škodljivec, kako se je zavrgel v notranjost sadu in kako ga je treba zatirati ?
Črvivost pri jabolkali in liruakah povzročuje gosenica majhnega, sivorujavega metuljčka, jabelčnega ton-čiča, ki leta od konca maja do prve dni julija. Metuljček se naliaja po dnevi mirno sedeč po drevju, kjer ga je težko opaziti, ker akoravno so njegova krilca sijajnega, sivorujavkastega leska in se jim v spodnjem kotu sveti precej veliko suho, zlato obrobljeno oko (zrcalo), se zaradi milovidnosti težko razloči od drevesnega luba. Po noči pa leta živahno okoli ter se plodi. Oplojena samica poklada potem svoja rndeča jajčica posamezno »a nezrela jabolka in hruške. (Pri Čespljah stori to ^espljev tončic). Najrajši stori to oudi, kjer se plod dotika kakega lista ali kakega drugega ploda. Oez 8 dni izvali se gosenčica, zabode se v sad in se žroc pomiče proti peskišču. Tu se hrani s peškami, pa tudi itieso se jej ne upira.
Jamica, skozi katero se je gosenčica zarila v sad, zaraste se navidezno pri debelejših vrstah dostikrat popolnoma, da se od zunaj na sadu nikakor ne more poznati, da redi v sebi črva. Samo v drobnih jabolkah se posebno v hruškah si naredi Črv dušek, po katerem izpeliava blato.
Ko je gosenčica, ki je ruse glave in ima IG nog ^fii" je s prva bele, pozneje poltne barve, dorastla, kar navadno zgodi v 5 tednih, zapusti sad na drevesu i" se spusti po tanki niti navzdol, dajo popiha v raz-pokline in špranje drevesne skorje, v mah i^Ii v druga skrivališča, kjer si poišče primerno prezimovališče.
Mnogo plodov popada, ko jim je pe-skišče uničeno z gosenčico vred pred dolo-
čenim časom z drevja. Ko so Izlezle iz ploda, poiščejo si najraji na deblu varno zavetje.
Nekaj sadja pa na videz vendar dozori in se spravi s črviči vred v sadne shrambe in kleti. Oosen-čiee, ki prilezejo tu iz sadja, poskrijejo se v slami, v špranjah med deskami itd. Da se obvarujejo zinmkega mraza, naredé si nekako gnezdice iz preje, v katerem se iele spomladi meseca maja spremenijo v bubo.
Prihodnjo spomlad, koncem meseca maja izlezejo iz bub metuljčki, ki se takoj napotijo na sadna drevesa, se sparijo in samice začno polagati jajčica, kakor je bilo zgoraj omenjeno.
Iz opisanega življenja tega škodljivca lahko raz-vidimo veliko škodo, ki nam je more povzročati in v resnici, kdor natančno opazuje, koliko nezrelih plodov je napadenih po goseničicah tega metitljČka, strmi nad škodo, ki nas doleti. Iz tega sledi, da ga moramo po mogočnosti zatirati.
PokonČevanje se pa tako-le izvršuje :
1.)	Odpadlo črvivo sadje se mora sproti vsak dan pobirati in takoj živini pokladati. Ako je že zrelo, razreže se naj na krhlje in posuši, črvi pa se zatró.
2.)	Dober pomoček so tako zvane goaeničje pasti, ki se narejajo tako-le: Meseca julija se ovi-jejo rodne jablane in hruške in sicer pri visokodebelnem drevju približno 1 m nad zemljo, pri pritlikavcih pa neposredno pod vejami z ralilimi povresli ali ravno tako debelimi kitami od mehkega sena, lesne volne, stare volne krpe, ki se pritrdijo z navadnim motvozom na debla. Čez nje se priČvrstijo in sicer tudi z motvozom kakih 15 cm Široki okrajci trdega papirja, ki delajo nekako streho nad vso napravo. Izkušnja uči, da se škodljivčeve goseničice najraje poskrijejo v take pasti in se v teh rahlih tvarinali zabubijo, Čakaje prihodnje spomladi. Te pasti se snamejo meseca prosinca in sežgč.
3.)	Stara drevesa z raskovo skorjo naj se ostrgajo in očistijo, spomladi naj se pa z vapnenim beležem namažejo. Sploh naj sc sadno drevje namaže s tem vapnenim beleŽem, vsled katerega ostane skorja gladka in ne nudi gosenicam nikakih skrivališč.
4.)	Izpraznene sadne shrambe in kletí moramo temelj ito osnažiti in jih im et i zaprte, d o k 1 e r metulji letajo.
Poučno potovanje kranjskih kmetovalcev v Švico.
S potovanj(im se èiri po vsem evetii napredek in omika, l'iidi za kmetovaUa velja pregovor, ki pravi, da „mož le tisti je, ki po svetu j^re". Kdor je več po Bvetii liudil, ta tudi vei ve, je bolj raKsoden in po navadi boljši {gospodaren, 'i'ako nas uče izkiisiije ! Človek marsikaj pridobi, ako gre po svetu, ker posnema in obrača v svojo korist vse to, kar je videl dobrega po drugih krajili. Zato se pa tudi vsled potovanja se najhitreje razširjajo nove izkušnje iz enega kraja v dru-zega. Dosedaj se je priporočalo potovanje v u6ne namene le bolj za obrtnike in trgovce, dandanes se pa priporoča tudi za kmetovalca, ako se lioče izpopolniti v svoji stroki. Tndi kmetovalec naj gre malo po svetu, da vidi in si zapomni, koliko je kmetijstvo po drugih krajih napredovalo, in da se vnema na ta način za napredek. Tako potovanje je dandanes tem lažje, ker je velikf» ugodneje in ceneje, kakor je bilo o svojem času.
1'rav iz teh nagibov namerava prirediti c, k, kmetijska družba potovanje v Švico, ako se zglasi zadosti udeležnikov. Švica je dežela, ki ne slovi le zaradi svoje prirodne krasote, ampak hidi zaradi svojega iz-gleduega kmetijstva. Ni je dežele, ki bi bila za nas kmetovalce v tem oziru tako poduČna kakor je Švica, po-duČna pa tudi zaraditega, ker so ondotne podnebne in krajevne razmere močno podobne našim. Švicarji so nam v vaakeni oziru lahko za izgled, ne le kar se tiČe živinoreje, mlekarstva in poljedelstva, ampak tudi glede sadjarstva in vinarstva. Povsod ao pred nami, zato je pa tudi potovanje po teh krajili za vsaeega kmetovalca silno poduČno in spodbudno, letovanje bo po ceni in se priredi po skrbno sestavljenem načrtu in v družbi strokovnjaka. Trajalo bo z vožnjo v Švico in nazaj 1(1 dni in se priredi v času od IG. do 2fi. avgusta. Kmetijska družba bo skrbela, da dobijo izletniki vožnjo po znižani coai, oziroma prosto vožnjo, in se je zaraditega vsem tistim, ki se zanimajo za to potovanje in bi se ga radi udeležili, zglasiti kar najhitreje pri C. k. kmetijski družbi v Ljubljani.
Ker je prilika za to potovanje jako ugodna, je pričakovati, da se ga bodo udeležili tudi Dolenjci, da bodo pokazali na ta način, da jim je res ležeče na zboljšanju svojega gospodarstva in da vedo prav ceniti vrednost takih potovanj, ki ga imajo za napredek domačega kmetijstva.
Poučilo
kako je vinogradnikom ravnati s trtami, ki so bile po toči poškodovane.
lu'V je ravnokar v nekaterih krajili naše iležele toča vinogrudfi močno poškodoviila, dajo ij{)di)iiianî vinogradnikom sledeče navodilo, kako je s fakitiii trtaîiii ravnati. Ako toča poijije, je pred vsem treba kakih S—10 ilni poČLikati, da se po njej napravljeiiaškoda v polni meri pokaže.
1'olein je trelia trte dobro jiregledati in na naslednji način z ostrim nožem obrczati:
I.) Vsa močno ranjeiui ali /olo razkosarjena pei'esa je síraii poreziití.
li.) Xa .špai'ouih ali napiicncih je jmstiti ï^amo one tiiladikc, katere imajo šii kuj ohranjenega grozdja na stíbi, druge pa odiTzati, illadikc z grozdjem se skrajSajo za toliko, kolikoi' je nujno )K)ti'el>a, Najbolje, ako ostanejo
nad zadnjim giozdom še B d(» 4 peresa. Izrastle zai»einice se zasčipujejo za prvim ali ilrugim list(nti.
3.) One ndadike, katere stoje luv l'eznicî (palcu ali ščajni), ter imajo dati les za napravo rezuic ali š}i;u'onov v lu'iliodnjem letu, je treba posebno skrbno obreza! i in ohniniti, ker je drugače tudi trgatev [)ribodnjega leta izgubljeiui. Ako so takim iidadikam samo vršički odt)ili. odrežemo le najbolj poškodovan del istili, tei' gledamo, da ostane na kon{-u kaka zapernitia (zaiistnik), katera takoj luiprej raste in nadomestuje trti odbiti vršiček. Ostale zajiernice zaščipnemo za drii^^im penisom, ker morajo ta peresa na mesto od])itih glavnih peres, trtiii les n-diti.
Ako so [la te adadike tako ])o])ite, da je le njih spodnji del olimnjen, jih moramo tako ohi'(v,ati. kakor po navadi pri s])omktdnem oljrezovanju, to je na palce (ali ščape) ilveli do treh zdi'avih očes.
Ta očesa jioženejo in dajo tak les, kakoj' na pr. letos na zeleno cepljene trte.
Vse drugo, ti ti nepotrehne mladike odi'ežemo. da gre živež le v one, katere ]'ahimo za priliodiije leto.
Ako lia toča še toliko mladik na trti ne pusti, da hi iz njih napravili n;zniee ali palčkt^ luoramo shraniti Í!i i'editi kake ilve do l)'i ndadike. katere po navadi poženejo iz starega lesa,
i.) Tri vsem tem delu moramo pa skrbeti za to, da tiste mladike, ki so na trti ostale, oln-animo zdrave, ter da njih les dobro dozoil
Treba je toraj vezati, kmalu in večkrat proti pero-tiospori (z galieo) škropiti in meseca septenubra vsako nda-diko za eno tj'etjiuo skrajsal.i.
Bohuslav Skalický,
C. kr. viiiirshi iiadiurnik ïi Kraujíko t liuiloliovein.
Politični pregled.
Ministrski predsednik pl, dr. Kiirber potuje sedaj po Galiciji in pojde tudi v lîukovino. Eni trdijo, da to potovanje nima političnega pomena, ampak da hoče Kiirber le nadzirati urade. Drugi pa pravijo, da hoČe z raznimi obljubami pridobiti 1'oljake za svojo politiko in tako osamiti ("ehe, ki ovirajo delovanje državnega zbora. Ogrski državni zbor se vedno razpravlja proračun.
V	zadnji seji je govoril prvič novi poslanec Hanffy, bivši ministrski predsednik. Govoril je o enotni in samostojni ogrski državi, h katerej spada tndi Hrvatska, ki nima nobene samostojnosti; rekel je: Hrvatska je navaden komltat ogrske države! Razume se, da so te besede Hrvate sitno razburile. Po končanem proračunu pride na vrsto civilna lista, to je predlog, da se zvišajo državni prispevki za kraljevi dvor. Enkrat je že morala vlada umakniti ta predlog z dnevnega reda, ker ni hotela opozicija nič sliâati o zvišanju. Tudi sedaj bodo bržčas pri tej točki luidi boji ali pa čelo obstrnkcija.
V Srbiji se pripravljajo na velike slavnosti. Pri kronanju kralja Petra I. bode navzoč tudi ruski veliki knez s sijajnim spremstvom kot carjev zastopnik. Letos je 100 let, odkar se je začel boj za svobodo Srbije,
V	Kj'uševem pa so postavili spomenik junakom, ki so padli na sv. Vida dan 1. 1839 na Kosovem polju.
Kardinal Satolli je šel kot papežev zastopnik v Ameriko na svetovno razstavo v St. Louis, Amerikanci so mu priredili slovesen sprejem. Da se razmere med
Bv, očetom ÍQ italijansko vlado sidatno zboljsnjejo, do-kaznjejo ra/jia dejstva uovejsega časa. Ko je bil kralj nedavno v jioloniji, prikl ga Je pozdravit tamošnji kardinal-iiadlkof, kar se dosedaj ee ni zg-odilo. Slovesno je liil sprejťt kardical-vikar lîespiglii tudi od strani italijanske vlade, ko je nedavno obiskal v líiími vojaško bolnisnieo.
Italijanski državni zbor pojde kmalu na počitnice. Vlada se že pripravlja na volitve, ki bodo to jesen ali pa priliodnjo pomlad, Tr^iovinska pogodba z Avstrijo je obnovljena.
Na Francoskem je boj zoper katoliško cerkev vedno luijši. Senatni odsek je sprejel z večino glasov predlog, da se črtajo stroški za francoskega poslanika pri papežu. Najnovejša postava ukazuje, da se morajo vse redov-niške Šdle lirez izjeme zapreti.
Vojska. Deževje, ki se je začelo v Mandžuriji in poplavlja to deželo, ovira silno boje, vendar moremo govoriti o vidni]) vspebili ruskih čet. Japonci so se zaceli umikati na vaej črti. Dež traja 6 tednov in v tem času bo Kurofiatkinova vojska polnostevilno zbrana. Ko poneha dež, pottiu jfotuvo udari Kuropatkin na Japonce, in vtjiiki, ki So sedaj v Mandžuriji, težko da bi še videli svojo japonsko domovino. Na morju so Kusi Japoncem spet potopili več ladij in napravili precej škode. Med japouskimi vojaki so nastale, po ruskili poročilih, bolezni, med ljudstvom pa nevolja radi zadnjih nevspehov. Dostdaj 80 bili Japonci veled pretiranih poročil iz bojišča kar pijani veselja zmage, a sedaj, ko je prišla resnica na (lan in se jim je začelo slabo goditi, pa jim upada pogum.
—a—
LISTSK.
v RIM!
Marijina svetišča.
liim trn iuieLuje, kakor ř.e znano, „sveti» mesto". Iii ne brez vzroka. Šteje canireé blizu 400 cerkiâ in svetišč; njih jetiua — nekako 80 — je posveÉenih preblsženi Devici Mariji n Materi božji. To dovulj jazno sprîÈuje eeSčenje in zaupanje, katero Stí goji do Brezmadežne v srcu katoličanstva. V vseh stoleljdi so Rinici tekmovali med seboj in z ostalim svetom v Čeećenju Marijinem ter niso štedili iie denarja ne diugili i-rtev, kadar je šlo »a čast nebeňke Gospe.
Pričakuje pać nihče ne, da bi opisoval vse cerkve, saj jili niti naštel ne bom vseh, le pri najimenitnejših se hočem 8 cenjenim bravcem áe, enkrat pomnditi v duhu.
Najimenitnejše Marijino svetišče je: „Marija rinež-«ica"; zove se tudi „liberijska bazilika" po papežii Liberiju, d«lje: „Marija pri jaslicah" in „Marija večja".
Za Časa Liberija (352—366) živel jo v Rimu bogat in 'Weniten mož, Janez. Ker ni imel potomcev, želel je svoje premoženje obrniti za kak bogoljuben namen. V noči od 4, do avgusta 352 prikaže se mu Devica Marija in mu veli, naj v čast pozida cerkev ondi, koder bo drugo jutro sneg padel. Isto prikazen je imel papež Liberij. 8ilno so se čudili Sinici snegu v tfj vročini, in celo mesto je drlo na grič Kskvilin gledat to čudo. Papež je zarisal v novopadli sneg obris cerkve, ki je bil« kuialn pozidana. Od tod ime: Marija Slitini ca.
stalni posodi. Na bo/ič iit par dnij po božiču so izpt stavîifue v češčenje. — V siranski kapeli poiîiva sv. papež Pij V. Vidiš ga v polni papeSki opravi ležati na parali s krasno dolgo br^do, kosti so izvrstno ohranjene. Ravno letos so preiskali tu grob in našli kosti nestiohujeiie.
„S. Maria del Popolo" je drugo zanimivo Marijino svetišče. Tu je stalo svoje dni rodbinsko grobišče krvol<»čnega Nerona. Pripovfdka pravi, da so hudobni duhovi rimsko ljudstvo vznemirjali, dokler ni papež Paskal II. dal na tem mestu postaviti altarja v ćast Maleri božji. Od tedaj so strahovi jw-nehali, ljudstvo pa je cerkev nazvalo „sv. ifarija od ljudstva". Cerkev je polna prelepih umetnin, zlasti nagrobnih spomenikov.
„Marija angeljska" (degli Angeli)^ to svetisče so bile kedaj toplice, za katerih zidanje je Dijoklecijan obsodil 40 000 kristjanov k najtežjim delom. Cerkev je bila večkrat prezidana in popravljena, zato ima jako čudno obliko in ni cerkvi skoro nič podobna; svetosti kraja te spominjajo altarji z dragocenimi umetnimi podolami.
Na vrhu kapiteljskega giiča stoji „S. Maria in Ara Coeli" (sv. Marija pri nebeškem altarju). Staro pomenljivo izročilo pripovednje: Cesar August praàal je Hibilo, ali naj si da altar postaviti ter se dati po bi-žje častiti. Kar vidi na nebn čudovito svitlo prikazen; altar, nad njim pa prelepo devico z otročičem v naročju. In slišal je ^las; „lisec ara Filii Dei est" (to je altar 8iua Božjega). Na to je dal cesar na kapitolu postaviti altar z napisom: altar edinorojtnca Božjega, Na prostoru, koder je imel cesar prikazen, stiiji v ceikvi na osmih stebrih mala kupola. Cerkev je zelo starodavna, vidi se, da so zanjo porabili marsikaj starih umetnin. Do vboda vodi iz mesta 124 marmornatih stopnic. Oskrbujejo cerkev sedaj oo, irančiSkani, ki imajo pred nasilnostjo leške vlade veliko tipeti; da je dobila prostor za spomenik Viktorja Emanuela, dala je kar cel del samostana podreti, V tem samostanu biva znameniti in sloviti skladatelj P. Hartmann. — Nekaj posebnega je v cerkvi „Santo Bambino" v neki stranski kapelici. To je mal kipec Deteta Jezusa iz olivnega lesa jako dragoceno oblečen in okrašen, Tii imajo v osmini božičnfga praznika otroci svoje pridige, )i kaferim vro Rinici kar iru-moma, da slièijo, kako njih mali znajo pi'idigati, — Cerkve same nismo mogli dosti videti, ker je bila vsa v odrih: popravljajo jo. Videli smo pa tu, kako se v Rimu moli sveti križev ' pot. Vse ljudstvo poje „Stabat mater" in se med petjem pomika p(» cerkvi naokoli v procesiji seveda, v tako velikih cerkvah se že lahko gre na okrog.
Še eno Marijino svetišče naj omenim: „S. Maria in Transtevere" (sv, Marija onostran Tibere), Za vladanja cesarja Avgusta privrel je tn nfcega dne hipoma studenec olja iz tul in tekel cel dan v taki obilici, da je pritekel do Tibere. P«g«ni so ta izvanredni dogodek zapisali v svoje knjige; kristjani so pozneje spoznali, da se je to pomembno čudo zgodilo v dnevih Kristusovega rojstva. Že za papeža Kalista I. (219—223) so imeli kristjani tu svojo prvo javno cerkev. V cerkvi se vidi kraj, koder je privrel studenec. Latinski napis to oznanjuje,
To Ě0 najvažnejša in najponienljivejša svetišča Marijina v večnem mestu. Omenil sem le znamenite dogodke, ki ao bili povod, da se je sezidala ta ali ona cerkev, opisovati jihi bilo bi odveč in tudi nemogoče, ker je jako težko zapomnit, si vse posameznosti, Treba jih je le videti iii spozual boš da Rimei niso zanikerni v|MBrijinim ČešČenju.
DomaČe vesti.
(Presvetli cesalr) podaril jel'za po toči poskrdovane v novomeškem okraju 8000 K iz svoje zasebne bhigwjn« — G. deželni predsednik nakazal je brzojavnim putom v isti namen dva vagona semenske ajde. Bazil ka ta je čudovito lepa in polna svetlobe. Pozla-	(Novo mašo) pelje dne 29. junija v Sarajevem Novo-
^•■nje na stropu je izvršeno s prvim zlatom, ki je pri.ilo iz meščan č. g, Anton Zorko. - Dne 24. t. m. pa bo pel novo Amerike ter sta je Ferdinand in Izabela podarila Mariji sv. maso č. g Jožef Prešeren v svojem rojstnem ki'aju v ' ■ ■ ~	.... ... gimoleoji vasi. Na mnoga srečna leta!
(Nevarno obolel) je v Tanturju pi'i Both hernu v sv. deželi č, g. br. Primitiv Oswald, iz reda usmiljenih bi'atov. Priporoča se v pobožno molitev.
.VI mo IBJ am je r Ulliniiu m itmicm ^uvioi •la mnuji
Sněžnici, Prekrasni so nad štirinajststo let stari mozaiki na slavoloku nad ladijo in prezbiterijem, ki kažejo Marijo kronano kot Mater božjo. Pod velikim altarjeni branijo se jaslice Gospodove; deščice ao v srebro okovane in ležé v veliki kri-
(Pastoralna konferenca) za dekauijo Novo mesto vráila se bode v ponedeljek 18. julija ob 10, uri v ua-vadnih prostorili.
(Osebna vest,) f-r. Hugo Skopal, c. kr. profesor na novomeški giitmaziji pomaknjen je v VIII. ftiiiovni razreiV
(Nove orgije) dobi 1. inajnika 1905 župna cerkev v Smihelu pri Novem mestu. Postavila jih bode ista tvrdka kakor je postavila kapiteljske orgije. Imeie bodo 13 spremene v.^
(Šolsko leto) nâ vseh tukajšnjih šolah ae je sklenilo 16. t. IIJ. — poroiil) C. kr. višje gimnazije prinaša na prvem mestu niidaljevanje zgodovine novomeške gimnazije iz peresa g. prof. dr. Pamerja. Iz ostalih poročil povzamemo: Gimnazija je imela koncem leta 241 učencev, katerih 27 je bilo Novomeščanov, 170 iz Kranjske, 29 iz Štajerske. Slovencev je bilo 231, katoličani vsi. Odliko je dobilo 17 učencev, prvi red 149, ponavlja po jiočitnicah 35, 26 jih ima druji i-ed. 12 tretji red. Štii^ndlstov je bilo ao, ki so prejeli 3533-60 K, šolnine so plačali 5130 K. Dijaško podporno društvo je imelo duliodkov 1431-40 K, stroškov 1018-93 Iv. — Deška ljudska šolii je imela 229 uôencev, iz mestne šolske občine je biio 117. Vrlo sposobnih je bilo 42, sposobuih 116, nesposobnih 69, — Dekliško ljudsko šolo je obiskovali) 152 učenk, 53 je pohvaljenih, 30 nesposobuih za višji razred.
(Toča) 4. jtilija 1904 , sv.Urhadan, ostanenovomeskenm okraju d'tlgo dolgu še v prav slabem spominu. Silovita in neznosna je bila S'iparica ta dan. Proti večeiu kopičili so se severni strani temni oblaki s sivimi robovi, iz katerih je votlo bobnel grom za gromom, s/t na 8. uro zvečer začne padati suha toča, pozneje se vlije ploha z gosto, debelo točo. Strašno vršenje v zraku, ropot padajoče toče, šum naliva, žvenketanje ubitiii šib in r;iz strehe padajočih opek, močan veter, trda tema; bilo je res grozuo. Dobre pol ureje divjala nevihta, in komaj se malo poleže, gremo gledat; prej se namreč nihče ni upal ven, ko je dobil kako pošteno zrnona gla-fo. Grozovito opustošenje 1 ToČa leži na tleh Čevelj, da meter na debelo, in kaka je! Najmanjša je taka ko lešniki ia orehi, koliko pa jo je, ki ima velikost jajea, da moške pestil Našli so Še drugo jutro točo, ki je tehtala do pol kilogi'ama in ve6. Da je škoda nepopisna, je pač lahko umetil Na Grmu je pobila toča 13H šip, v bolnici v Kandiji nad lOO navadnih šip, ter 8 brušenih, velikih nad operacijsko dcorano, ki so bile tako močne, da si lahko hodil po njih, ne da bi jih stri. Koliko šip je pobitih drugud. 8koda v tem pogledu ni cenjena, a je zares velikanska. Kaj pa šeleškoda na poljih, vinogradih in hosti! Pridi in poglej 1 Ljudje so bili drugo jutro do skrajnosti obupani in potrti, Najbolj so prizadete preSinska, šuiihelska in brus-niška žHonija; vinogradi v Trški gori in na Straži niso pii-zadet!. Evo uradne cenitve škode, ki jo je provzročila toća po ;vaseh novomeške okolice. Vasi; Ločna 2000 K, Gornje Kamnice 500 K, Spodnje Kamuice 1000 K, Velika BuČna vas 1500 K, Mala Bučna vas 2000 K, Novo mesto 3000 K, Bršlin 20 000 K, Muhaber lO.OOO K, Hudo 4000 K, Potočna vas 10.000 K, Prečna 14.000 K, Kal 16.000 K, Suhor 8000 K, Nova goi-a 5000 K, Spodnja gora 1000 K, Lokve 1000 K, Zalog 5000 K, CeMu vas 7000 K, Brajtenav 1000 K, Gegelnica 18 000 K, Kandija 5000 K, Drska 5000 K, Irčja vas fiOOO K, Brod 20.000 K, SrebrnČe, graščina 18 000 K, Srebrnče, vas 20.000 K, Male ŠkrjanČe 25,000 K, Velike 15 000 K, Hrib 9000 K, Sv. Miliel 10,000 K, Poganci 5000 K, Jfidišna 1000 K, Grm 1000 K, Velike Brusnice 40.000 K, Spodnji Snliadol 10.000 K, Zgornji Stibailol 30.000 K, Gaberje 25.000 K. Torej v eni firi 95.000 kron ! Dalje je škode v Hrníici 15.000 K, Sv. .Toštu 10.000 K, v Ormošnicah 15.000 K, v Gotni vasi 20.000 K. Skupna škoda znaša torej 435.000 K. Takoj drugi dan je pi-išel ogledat škodo državni poslanec Viljem Pfeifer, dne 9. julija pa se je v isti namen pripeljal g. deželni predsednik baron Ilein, ki si je s sočutnim zani-nisnjem ogledal najbolj poškodovane kraje. Pomoć je nujno potrebna: naj vendar merodijui fiktorji to priznajo in naše itak od vseh stranij pozabljene D ilenjske vsaj ob taki nesreči ne prezro. Sedaj bomo videli, kdt» je ljudski prijatelj in pomočnik! Torej: pomagajte hitro, zdatno !
(Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu juniju 1904 je 209 strank vložilo 132.877 KOI h, 220 strank
vzdignilo 104.567 K 57 b, torej več vložilo 28.309 K 44 h. 12 strankam se je izplačalo bipotečnih posojil 42700 K — b, 162 menic se je eskomptovalo za 48.735 K — h. Stanje \l)g 2,520.219 K 88 li. Denarni promet 497.672 K 51 h. Vseh strank bilo je 869,
(Prostovoljno gasilno društvo v Mirni peči naznanja s tem, da se na dan 17, t m- določena društvena veselica preloži na dan 24. t. m., v „Dolenjskih Novicah" z dne 1. t. m, naznanjenim vspuredom.
(Sprejem v k uezošk of i j s ko Alo j z i j e v i š če.) Dijaki, ki žele z novim šolskim letom biti sprejeti v knezo-škofijsko Alojzi je višče, naj izroče prošnje za sprejem. Če le mogoče, osebno, najkasneje do konca meseca julija, najprimerneje pa takoj ob skle )n sedanjega šolskega leta alojzije-jeviškemu vodstvu. Prušnje naj ao naslovljene na knezoško-fijski ordinarijat; priloži naj se jim a) krstni list, b)vsa dosedanja gimnazijska izpričevala prosivčeva, c) izpričevalo ubužnosti, Če se prosi za brezplačni sprejem ali znižano plačilo. — Prošnje, ki bodo vložene po omenjenem obroku, se ne bodo mogle več vpostevati. Pogoji za sprejem so obširneje označeni v „Škofijskem listu" p. 1894. V. št. 36 str. 68 m 1. 1898. V. št. 29. str. 88), kjer je tudi pojasneno, da se sprejemajo Indi dijaki iz okoliša kranjske in novomeške gimnazije. — Novo sprejeti učenci tretjega gimnazijskega razreda bodo nadaljevali svoje študije počenši s šolskim letom 1905/6 na knezoškofovih zavodih v Št. Vidu, vsi drugi gojenci pa jih dovrše na 1, državni gimnaziji v Ljubljani.	Vodstvo Alojzijevišča,
(Kedaj ima posestnik p r i ele m en tar ni h nezgodah pravico do odpisa zemljiščnega davkaV) Po postavi z dne 19. julija 1902. § 2. ima vsak posestnik pr,ivico do odpisi zemljiščnega davka: — 1.) Ce uniči toča, voda, požar, če poleže žito, če nastane izredna suša ali deževje, če uničijo miši ali trtua uš pri zemljiščnih parcelah do 2 lia (hektar) mere vsaj četi ti del naturalnega pridelka, pri parcelah merečih nad 2 ha pa naturalni pridelek vsaj polovico hektarja. — 2.) Ce so druge izredne in neizogibne nezgode {prezimovanje, zmrzal, poškodba po žuželkah, (jara-sitne bolezni, perenospora in vidium, žitna sneti vseh vrst [prosnata snet, smrdljiva snet, Ítd,j, potem rženi rožiček) brez krivde posestnika poškodovale zemljiščne paicele vsaj v pod 1 navedeni meri in če so a tem naturalni pridelek dotičnega gospodarstva v taki množini pokončale, da zuaša tisti «a poškodovane parcele po zemljarinskem operátu odpadajoči čisti dohodek, katerega je po stopnji poškodbe smatrati za uiiičeisega več kot četrtin'» ysega čistega dohodka obdelanih zemljiščnih kultur v jedui davčni občini ležečega posestva davkoplačevalca,
(Župan) občine Šmihel-Stopiče g. Job. Zure, ter sve-tovavci gg. Znane in Jakše zahvalili so se dne 22. in. m. osebno g. dr. Go ri an y-u, grajščaku na Ruprčvrbu, za velikodušen dar stavbenega lesa, katerega je daroval vsem po-gorelcem na Pristavi.
(Nova Glasbena šola.) Ker je vodstvo Glasbene Matice v Novem mestu opustilo Glasbeno šolo, naznanja podpisani, da otvarja samostojno „Glasbeno sohi" na lastno roko in odgovornost. Poučevalo se bode: Glasovir, violina^in vsi drugi instrumenti, dalje glasbena teorija in harmonija. Š dniua za pouk na inštrumentih se računa in plačuje po urah, ter zuasa za eno uro 1 K 20 h. Pouk v glasbeni teoriji je za vse učence brezplačen, pouk v harmoniji se plačuje po dogovoru. Natančneja pravila šole se objavijo ob početku šolskega leta. Poučuje se pa po dogovoiu tudi v počitnicah. Redni šolski ponk se začne s 15, septembrom v lastni hiši št. 149.
.	Ignacij Hladnik.
(Kava in zdravje) Dokaj preporno vprašanje, ali je kavina pijača res nezdrava, so večinoma družine 'že razieši'le tako, da zrnato kavo, dražečo živce, pijo samo s primesjo Kathreiiierjeve Kneippove sladne kave. S svojim okusom zrnate kave napravlja Ksthreinerjeva Kneippova sladna kava kavino pijačo milo in ljubko; poleg tega je zaradi znanih sladovih dobrodejnih lastnosti koristna zdravju. Z-ito se izkazuje ])ov8od, kjer je zdravnik do cela prepovedal zrnato kavo, za edini primerni nadomestek; saj je okusna, lahko prebavna, redilna in krvotvorna. Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo je priporočati prav posebno otrokom, bolnikom in slabotnim osebam ; pijo pa naj jo čisto.
(Obrtna zadruga) je imeU dne 9. t. m. 9, sejo za leti) 1904. ob 8. uri zvećer, pod predsestvom g. FranČića in devetiîi odbornikov. Podelile so se oziroma priporočale sledeče pruHiije i Jožef i Vidrilia iz ^ilirovega sela se priporoča, da se mu podeli od deželne vlade koncesija za tesarsko obrt. Prošnji Fianc Hiifeile iz Gutenbetga pri Crmošaicab, za podelitev mizarske koncesije se ugodi. Prošnja Frane Grehenca, vloiena po C. kr. okritjnemu glavarstvu, da niu zadruga spregleda izučno spričeval.!, ker se ni «čil pri opravičenemu mizarju, pač pa bil nad ostim let kot mizarski pomočnik pri opravičenemu niinarju Malovicu, radi tega ss mu izućtio spričevalo spregleda in priporoča, da se mu podeli koncesija za mizarsko obrt v Žabji vasi. Tajništvo bode vodil od sedaj naprej vsled enoglasnega sklepa podpredsednik obrt. zadrug, g. Matko Maloyič. S tem je bil dnevni red kcčaii.
(Načelništvo obrtne zadruge) še enkrat obvešča svoje člane, da isti, kateri ima kakega učenca ali pomočnika, A ga dosedaj se ni niiznanil obrtni zadiugi, t« zanesljivo stori do konca tega meseca. Temu pozivu so podvrženi vsi tesarji, vsi zidarji in drugi obrtniki, kateri delajo v sodnem okraju Ru lolfovo, naj &i bodejo d-mmči ali tujci. Kdor tega v tem Času ne stori, bode po zadiužnih pravilih kaznovan vsled ne-red:\. Vsak ima prinesti .seboj delavsko knjižico, ker biez iste se ga ne sprejme kot pomočnika. Opazuje se tudi, da se nahajajo učeiic! pri zidarjih in tesarjih, ne da bi se napravile postavne pogodbe in učence pošiljalo v obrtno nadaljevalno šuli), katera je ravno tem najbolj potrebna. Pogodbe in šolski poduk so potrebni in zelo važni za učence same, ker brez pogodbe se ne bode od sedaj naprej nobenega več kot pomočnika sprejelo, kar pozneje tudi »e more postati samostojen mojster. Največji nered je pri tesarjih, ker se nobeden teh plavil ne nauči, mojster si vzame navadnega dninarja, damn pri tem teška dela pomaga, pri tem se nekoliko priuči, da mu ručneje piistoji in tako bodi v dnino k tesarju laliko več let., na enkrat pa začne zahtevati spričevalo kot učenec, in dalje kot pomočnik, mojster si domišlja, da mu mora ugoditi, ker to postava zahteva, ter imi zahtevano izroči, S tem pa škoduje samemu sebi in obrtni stroki, ker postava ne zahteva, se je li dovolj izobrazil, ampak če je določeni čas se učil in del il kot pomočnik. Ako se pa mojster ni nikdar ž njim pogodil zv učni Čas, ampak ga jemal kot navadnega delavca v delo, 1)1 s tem vezan, da mu dá spričevalo, ker tako spričevalo je tudi vsekdar neveljavno. Omeni se, da veljavna izučna in pomočniška spričevala zamorejo izdajati le dotični mojstri, kateri imajo za to koncesije ali „patente". Vsako drugo spričevalo je neveljavno; ako želi kdo pulzvedeti, kateri mojster je opravičen to izdajati, izve natančno vsaki čas pri zadrugi. Vse liste, kateri spričevala ponarejajo, dasi niso opravičeni, se jiti bode Zrisled'ivalo in naznanilo politični obrtni oblasti, ker bode vsak kaznovan. Vsako spričevalo sme biti potrjeno le od zadruge; županstva, od kar obstoji zadruga, nimajo več te pravice v sodnem oki'aju Novomeškem. Z »druga je vstanovljena, da koristi celi obrtniji in nje Članom, zato je vsakega obrtnika dolžnost, da isto po možnosti polpira. V kratkem se članom 1'aspošlje izpisek upravičenih sočlanov vsake stroke posebej, da sprevidi slednji lahko, kdo ima pravico obrt izvrševati. Dolžnost vsakega mojstra je, da tistega, ki se ukvarja, Če tudi kot postranski zaslužek z obrtom brez patenta, da se ga zadrugi osebno ali pismeno naznani, da se čim preje vsem takim zabrani in jili kaznuje. Ako vsakdo stori svojo dolžnost, ne pomaga sam sebi, ampak celemu obrtništvu, ker eden za^vse, ^'si za enega je naše načelo, tega se Čvrsto držimo, ako lioČemo kaj doseči, ker le v združenju je moč!	NačeliiiŠtvo,
(Dolenjske železnice.) Dolenjske železnice so imele v preteklem letu skupnega prometa 651.264 kron. — Prebitka j« 148.139 kron.
(Umrl je) dne 7. julija zjutraj v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji vsled pregnojenja slepičevega odrastka ivo Kogina, sin c. kr. državn, pravd, namestnika dr. Rogiiia v Ljublj.ini, Obilno spremstvo pri pogrebu v nežni starosti 7 let «uirlega ljubljenca je bilo globoko užaljenima rodbinama Roginii-Ogoreutz jasen dokaz iskrenega sočutja,
(Veselica) v prid družbe sv. Cirila in Metoda dne 3. julija obnesla se je nad vse pričakovanje izborno. Se pred začetkom se je napolnil lepo okiasenin izredno prikladni prostor
z mnogoštevilnim občinstvom. I a čim bolj je poneha vala vročina dneva, temveč Ijudij iz vseh slojev našega mesta je prihajalo na veselični prostor. Vkljub velikemu in previdno skrbnemu pripravljanji! zmanjkalo je le prehitro vsega. Požrtvuvblnenni trudu velecenjenih dam, izbornemu redu in splošnemu zanimanju občinstva je pripisati, da je bila to uprav Ijndska veselica, ki je družbi donesla lep dobiček, katere pa Novo-meščani ne bodo pozabili tako kmalu.
(Mladeniški shod na Brezjah) izvršil se Je jako veličastno. Zbranih je bilo blizu 10,000 mladeničev in mož iz vseh slovenskih dežela z veČ ko 50 zastavami. Red je bil vseskozi vzoren, navdušenje velikansko, sprejem povsod prisrčen. Vspeh shoda se lio šele pokazal; to kaže že to, da so se libei'alci prej in potlej strupeno zaganjali vanj.
(4()0 let) je minilo 12. t. ra., odkar je bil prosto izvoljen prvi župan ljubljanski. Ta dan je slovesno prisegel v četrtič županom izvoljeni g. Ivan Hribar.
(Današnji list) obsega deset stranij,
*
* *
( P or ci j u n k ula), se dobi v tnkajšnem frančiškanskem samostanu in pii J, Krajec nasi, po 10 vinarjev.
Razne stvari.
" (Za križ.) Nedolgo potem, ko so vrgli križe iz sodišč, bila je pred neko pariško sodišče poklicana zj pričo prodajalka zelenjave, katero so vsi poznali kot pošteno, pa silno odkritosrčno žensko. Ko jo predsednik pozove, naj vzdigne roko k prisegi, da bo govorila samo in čisto resnico, zakliče: „Prisežem na)? lloko vzdignem, gospod sodnik? Pred kom? Pred vami? Na, veste kaj, v tem (iziru Vi niste nič več, ko jaz". Potem izvleče vrla žena iz žepa molek in dvigne njegov križ visoko, ter reče: „Tu, gospod sodnik, tu je oni, pred katerim edinim smemo prisegati, pred njim povzdignem desnico in prisežem, da bom go i orila samo in č;sto resnico". Za to junaško verospoznanje zaploskajo vsi v dvoj ani navzoči pogumni ženi v pohvalo in priznanje,
* (Deset zapovedi za zdravje.) Angleški časopis je prinesel pi'ed kratkim sledeča pravila: 1. Vstajaj zgodaj, delaj čez dan ia leži zgodaj spat. 2. Voda in kruh ohiaiiita življenje. Dober zrak in solčni žarki so zdi'avju neoblndiit) potrebni. 3. Zmernost in treznost sta najboljši življenski lek-4. Snažnost varuje pred rjo; etioj, kateri je večkrat namazan in očiščen, tudi deluje dolgo, 5 Zadostno spanje nadomešča izgubljene moči in okrepčuje. Predolgo spanje slabi, 6. Pametna obleka dovoli gibanju \sako prostost in tudi dovoli gorkote, da je lahko varen pred naglo vremensko izprenieno. 7. Cista in vesela hiša je srečno domovje. 8 Duh se osveži in okrepi z zabavami, preveč zabav pa dovede človeka do razuzdanega življenja in to do pogreba in zla. 9, Vesela narava osladi življenje in veselje do življenja je polovica zdravja, Žal'ist in milosrčnost postarate zgodaj človeka. 10. Ako si delavec z duhom, ne pusti, da postanejo trde tvoje roke in noge. Ako se pa živiš z delom svojih rok, neguj svoj duli in skušaj od dne do dne razširiti svoje duševno obzorje.
O dijaški kuliinji v Novem mestu.
Koncem druzega semestra mi je dolžnost, da pred vsem srčno zahvalim blage dobrotnike, ki so tako radodarno podpirali dijaško kuhinjo z živili, kurjavo in denarjem, proseč dobri oče v nebesih naj povrne vsem tisučero s Časnim in večnim blagoslovimi :
Gmoten vspeli je bil v dtugem semestru mnogo bolji, nego v pryem. Poplačal sem vse, poravnat dolg iz prvoga polletja, pa bode še ostalo nekaj kronic. Hvala za to B.tgn in dobrotnikom.
Koncem leta se je oskrbovalo v kuhinji .fíS gimnazijcev, večinoma opoldne in zvečer. Sdski vspeh je prav povoljen. Odliko ima 7 podpiranili, prvi red 39, iz enega predmeta jih ponavlja po počitnicah 5, drugi red sta dobila 2.
Rnzven teb pa je dobivalo hrano še 10 uSencev ljudske šole.
Dr. Jos. Marinko.
Tržne cene dne 11. julija 1904 v Rudolfovem.
t
Dr. Anton Rogina.u.kr. državnega prnTiltiikanamestnik v ijjubljaiii, ,)avljfi v svojem iti v iiuemi nopruge Matilde Dgoreutz i» liierke Mire iiMtresiijoûo vest, dii je iijili iskreno ljubljeni ainkd, onroma brsitti;
Ivo
učenec I. razreda na c. kr, vadnici v Ljubljani
dne 7, jnlija l'J04 ob V^ «juTft) v ueKui dfibi 6^/4 letu [)ij krntki, mnúni bùlez:ii v Nuvem nieittu unir).
Pugreb Be bo irSil dne 9. julija 1904 ob jniu G. uri populdne oii hiSe žalosti v Novem ineatu nn tntnoštije po-kajmlišče.
ťioEÍ iie tlltega Bočutja.
NOVOMEHTO, line 7. julija IÍIOÍ.
(Mesto posebnega obveKtila.l
(18i)

Zahvala.
Krut je tiikret:, katerega je meni in tuujitn zadjaU Kiiirt editiefTft BÍnka
I IT O t a,
v težkih tell dneh so ]irilmjnli izrazi sočutja nd vseli Nrrniii. Vsi znani krogi prijsiztiega .Novega mesta, mesta Ljubljanskega in od dru^oil so pošiljali tolažilua pilina in jiukrili predragega nsui mrtveca b krasnim cvetjeici. HlnogdSifiviln» je bi!i> spremstvo k zadnjemu puûitkn. rtosjiodje dijaki gimnazijd so uosili rakev in sveEe, nčenci ljudske Sole venoe. Pod osebnim voiUtvom veleiaatit.ega gorpod« gvardiaiitt p, t)tok»rja se je udeležila i^iirevoda VHa ljudska ^ola, dani dragi raiijki ni bil uianeu NnvameSke Sole. Spremila sta raiiji'.Kga v6. konveiita 00. fraiiSiSkanov in iieinlljfnili bratov in gg, pevci su peli pretresnjiiiie žaliistinke.
Za vso to Ijiibar izrekam iskreno zalivalo. Zahvaljujem tudi bolnicti nsniiljenib bratov v Kandiji na skrbni zadnji postrežbi in njň priniarija g, dr Defranweicbija, ki je storil Vie, kar premore óloveSka pomoí, ter revčku toli sočutno lajšal bolečine,
NOVOMliSTO, dne il. juliji IWi.
(186)
Dr. Anton Rogina.

Loterijske številke.
GRADEC, 2 julija	81 29 68
TRST, 9. julija	21 82 35
6 28
4
6y
Imenovanje {	Hektl. po . K : ii		Imenovanje	Hektl. po j~K PlP	
Šeiiica......!	. 14	'31	Ledu......	!' u	! 71
Rž.......1	JI	1 71		9	76
Eoritza.....I	11	04	Ajda......	1 n	C4
	6	fiO		: a	7C
Ječmen.....1	10	40		11	71
Krompir.....^	■ Ď	20	Lau ......	1 —	—
Fižol......	11	71	.iajca po h la iiO vinarjev.		
	11	71			
Umrli so:
3. julija; Mergole Janei, posestnik in krčmar iz TelS pri Škoeijanu 45 let, KtuedeiinHt vfiled alkoliola, kaznilnioa c kr. okrožnega aodiSúa
Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu.
(Dospod Jos EûSiiiek tri velike vozove lesnili odpadkov za kurjavo; rtobrotniki Í2 Novega meat« in Kanilije isa mesec julij 41 K GOli; slavna Ěentjernejska posojilnica 20 K; vi. g, dekan .L Nagode SO K; neimenovan Ď K ; vč, g, žnpnik J, Žagar 10 E ; vč. g. kaplan Fr, Vidmar 6 K.
Or. Jos, Marinko,
Listnica vredništva:
J. K. Poslano, Ko bi priobfiil VaSe „Pwlano", mirai bi za. odgovor v lista samem spregovoriti o stvareb, kat«re 110 kaže vlaSiii na dan. Kdor bližje «toji bolje vidi, saj navadno je tako, ňe ne verjamete, na razpolago sem Vam za iistmeii razgovor.
Za pogorelce na Sp. Pristavi
daiuv»! jtí ptívski xbov oliitne zaïlnigti 10 K 66 h
Vsem (lobrcitnikom najprisrčncjsa zalivah !
Županstvo Šmihel-Stopičc.
Zahvala.
v spotiiladi letos tiikuj umrla hišim posestiiica in trgovka gdSjia Franiiskn Vepustek je v .«tvtiji oporoki vuliht íkoo» 400 K za zgradbi) žfiiskti bolnianice v Novem mest». Dedni goHpod Ferdinand Tomažić, c, kr, višji postni kontrolor je volilu v roke načeloištva izjdiićnl, ríidi éraar iaifkit se tem potom iskrena zahvala sè íeljo, da najde blag.i pokojnici veliko iKisneiiiule.ev.
NOVO JlESTO, dne 1. julija 1904,
Zastop zavarovalnega okrona v Novem mestu,
dne 1. julija 1904.
(182J	Perko, načelnik.
Zahvala.
Ljudska veselica, ki jo je priredila, podpisana podružnica dne 3, t. m, je nepričakovano dobro vapela in je donesla v korist družbi sv. Cirila in Metoda 550 K čistega dobiřka.
Povodom tega sijajnega vđpeha ai šteje podpisani odbor v do]žm st izreči svojo najprisrčnejso zahvalo vsem, ki so pripomogli k temu, Vodisi na ta ali oni naóin. Pred vsetti izreka svojo zahvalo si županstvu v Novem mestu in preč. g. prostu dr. Elbertu za brezplačno prepustitev prosturov na kapiteljskem hritiu. Tvrdki J. Krajec nasi, za brezplačno delo lepakov in dtugih tiskovin. Nadalje vsem gospicam, ki so s svojo neuT.iudno požrtvovalnostjo največ pripomotïle k lepemu vspehu te veselice, gg, Moravců, Prijatelju, Schiffrerju in Vojaki za njih veliko pomoč, SI. Dol, pevskemu di ustvu, Dol, Sokolu in prostovoljnemu gasilnemu društvu za prijazno sodelovanje, darovakem doVjítkoiř za srečolov, gg. trgovcem, ki so postavili svoje šotore, kjer 80 se prodajale razne stvari v korist družbi, in pa tudi slavnemu občinstvu, ki se je v tako mnogobrojnem številu vdeležilo ljudske veselice in se stem spomnilo prepotiebue diuibe sv Cirila in Metcdn. — Vsim, najsičnejša zalivala!
NOVO MESTO, dne 13. jnlija 1904,
Odbor ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za Novo mesto in okolico.	imo
Poziv!
Dotična žtnska, ki mi je navidezno dobro znana in je v pondeljek 4. julija v moji prodajalni menjala bankovec 50 kron, ter prejela pomotoma
50 goldinarjev
poživljam, da vrne več prejeti znesek lekmn osem dni, sicer bi bil primoran, proti njej sodnij.sko postopati. RUDOLFOVO, IB, julija 1904,
(188)
Jos. Ogoreutz,
(7H-24-Í))
nežno, Čisto lice brez pêg, mehko in gladko kožo ter cvetočo poit. uinivH naj se z miaiiim inediciuskiiii
Bergmann-ovim lilijinim milom (s zitailiktir 2 rudarja) tvrdkfi BERGMANN & Co, Diaždíiiie in Tečen ob Elbi.
Dubivn se tivli in 80 h koniad pri lek. S. pl. SLADOVIČ-u in v trgovini g. Alf. OBLAK-a v Kovciti mestu.
f^ i I jfïiTMEjiîiie hart!
K >rN»?«
,DOMAČř PRIJATELJ"

Svojo iiajljfj]jše urejeno
knjigoveznico
priporočil
J. Krajec nasi, vRudolfovem.
Hiša
z vsem go.fpodicakiiii poslopjem, zraven spada tudi velika njiva, je iz proste roke na prodaj v Jezeru pri Trebnjem. — Več pové lastnik Matija Gognajevec, posestnik v Biški vasi št. 31, piiKta Mirnapeč	(101-3-3)
P
odstresno staiioanje
o!;stoječe iz dveh sobin kuhinje, odda se v R. Dolenc-ovi hiši na trgu sv. Katarine.	(lao)
Prav lepo posestvo
je na prodaj iz proste roke, blizu inpuijske cerkve, ležeče ob glavni uttsti nasproti živinskemu sejmišču. V hiši se nahaja dolgo Iťt prav dubn» idoča gostilna. Hiša je sploh pripiavna vsako trgovino iti obrt. Zraven Sjjada velik sadni vrt, lepe njive, ti'avnik iit ^czd. Natančneje se poizv4 pri Ignac
TERŠINAR na
Bučki èl 11. Mitm
(Doienj-sikft.)
ll91-3-tl
rU
^vy fy.


-O- -iV-—
Âfi/j__
-íít^
Ženske lase zmešane in rezane kupujem na malo in veliko. Plaćam ^ !■! m. I	od X(laj nmi>go višjo ceno. — S tem
opozarjiiin nabiralce las na moj naslov. — Ivan Svetec. brivec, Huiolfovo, Glavni trg (uaspnit! mestne hiše), (372-24-17)
•îî^
otel pri „Zvezdi" v Novemneslu
Vsak ponedeljek in torek %Cíl" od 8. do 6. ure
plombovanje,	operacije, zamena pnsanieznih
zob in celih	zobovij v kavčuku ab /latu, z
nebesom ali	brez njega, po najm-idernejih metodaii


vr

m.

Vsa zobozdravniška dela se izviŠtijejo v koncesionirantim zobnotehniškem atetieju
(181-0-1)
Otona Seydla.



ProstoTOljna pr&àja viea.
v pondeljek dne 18, julija ob 2, uri popoludne bode v Nemški vasi (Deuischdori) pri Krškem prodamli na dražbi već 100 hektolitrov dolenjskega vina, pripravnega za v steklenxe (Flsstíhen reif) iz let 1900, 1901, 1902 in 1903, ter naslednjih vrsi: laški rizling, moMlavina, kraljevina, tičenska črnina in poitu-galka modra. — Pogoji se naznanijo ravno tam, (180)
3 sprebii	p^ííiikí
' vešči slovenskoga in nemškega jezika iinidejo dober zasltižuk úi fitnluu služio pri veliki iiniij. tsti lunrajo v okraju Krško, Ilmlolfđvo in Črnuiuelj Stanovati, — Olerti uaj se pjĚiljajj pud „20%" poste rsKtante v íjiiililjauo, slavna poŠta.	(183-3-1.
(167-0-2)
Krojaškega učenca
sprejme JOS. PAULIN
v Uudolfoveiu,
Novomesto!
Wovi "^B
Novomesto !

Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoriJ svoj novo in moderno sezidani hotel, v kateiem so potnikom na razpolago prav lepe, popolno z novo opravo urejene sobe v prenočišče. — Točil bodem fino Puntigamsko pivo, pristna tJolenjska in druge vrste vina. Izvrstna kuhinja postregla bode vedno z gorkimî in mrzlimi ukusnimi jedili. Ot) enem prijioročujem svojo veliko zalogo Puntigamskega piva v sodčkih in steklenicah. — Prodajam na debelo in drobno iz svoje velike zaloge jak'i lina in zajamčeno naturna vina od 28 vin. iiter naprej. Toči se tudi vsakovrstno žganje na debelo in drobno.
Potnike ua kolodvoiu sprejemal bode pri vsakem vlaku za moj hotel omnibus Medved''.
Zh prav obilni obisk in velecenjeua naročila se najprisrčnejše priporočuje
^xxtPKL tJ'aoaa.
(192-1-1)



k.
tr^i'oviiia Specarijíi in želzciiiiie. C.kr.zalogíi smodnika in diiiainita.
_Kandija — Rudolfovo._
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel zastopstvo Vidic & Co. V Ljubljani, tovarne aa —
Zarezami strešna opeka ooienjeue tovarne slovi po kakovosti in trpežuosti ter po primerno nizki ceni. — Cene so pri loeni iste, kakor v tovarni, in sicer:
1000 kosov rudeČe barve pri odjemu celega vagona, postavljen na kolodvor Rudolfovo . . 55 gld.
1000 kosov crne barve pod istimi pogoji................65 gld.
S spora Zlim ljenjem dobi se lahko tudi manj opeke, ker je taista pri meni vedno v zalogi na razpolago.
Ob enem priporočujem svojo veliko zalogo traverz. vedno svežega roman- in portland-cementa različnega železa, žag, vlitih in bakrenih kotlov, pečlj. gospodarskih ognjišč, izgotovljenih kakor tudi za v zidanje pripravljenih, nadalje železnih ograj, žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike in travnike, različnega obitja in tečajev za okna in vrata, ključavnic itd,, potem ključavniškega, kovaškega, mizarskega in sploh vsega potrebnega vsakovrstnega orodja, kakor tudi orodja za rokodelce in gospodarstvo. Nadalje toplo priporočujem veliko izbiro nagrobnih križev, kuhinjske posode, različnih barv in čopičev, kakor tudi bogato zalogo špecerijskega in vsega v to stroko spadajočega blaga, slivovke, Špirita in druzega žganja, izvrstne moke. koruze, vsakovrstnega semena in drugih poljskih pridelkov itd. itd.
Naročujejo se pri meni proti zajamšćini
dobri gospodarski in poljedelski stroji
po izvirnih cenah, ker taistih zaradi pomanjkanja prostora na moreni imeti zmiraj v zalogi.
jajea pp aaaožao visoifcib, ooaab,.
_=_______
Ker je moja trgovina s toćno in soHduo postrežbo obée znana ter so pri meni zares jako ugodne se tembolj najuljudnejle priporočujem v prav obilni obisk in v mnogobrojna cenjena naroćila
cene

(189-3-1)
Spoštovanjem

Franc Kasteiic.
J ®
řr


P, n.
■ Slavtieiim obfiimlvu in fnstiti liuliavšiiiiii tluvuljujem tii uljmluo iiazimtijnti, ila iidelujem vsa v kleparsko stroko spadajoća ornaiiicntna, stavliena In galanterijska dela, ornainenina okna za strehe s kinčem, strešne špice in gezimse po najnovejšem modelu, lu) naroúenili uaittiii; tuiJi modelirani sam in delam Skice. Uzorci na rissjiolago,
Piikrivftm ill preknrain ploćaslo (plehaate) streho na cerhvali, iilšah ati vHah, kakor tuili stolpe (turne) j iste tuđi barvam brez grušla, popravljam in napravljam strelovode itd. Izdelovanje razuncratnili žlebov itt cevi za ])od kap ali itail ka|i (Hiingrinneu) «nd Haumriniiea) in snegolove (HolineefiingerJ.
Nadalje izdelujem prav lično galanterijsko blago iz raznih kovin, najiravljam bane za kopanje vsake vrste, kotle za šledilniko (Sparlierd) bakrene ali iz belega idoia. Vae kuhinjske in kletarske oprave itd. Pocinjanjc tiakrene posode, popravljanje iganjarskih kotlov in druge fttviiri.
S|)rejeinatn vsakovrstna popravila po primerni ceni.
7.9. mBogolirojua naroČila se uljudno jiripurořn
VI
Dobro in trpežno delo! Točno izdelovanje!
Primerne cene!
{172-3-2)
ornamentni, stavbeni in galanterijski klepar, Ruiioltovo (Kranjsko), kapiteljska ulica át. 224,
3

It v>
V st
y ti t.
U77-0-2)
ptMdaja kmetijska iiodnižnica v prodajnim g. Sim. Berganta v Novem mestu. — Riivno tam se sprs-jeinajo naroČila na
kiiniiiricc />ii vlaf^anjo v ocet
Prostovoljna prodaja posestva.
Na Pi'istavi pri Gonijem Mokrtniipolju se proda, posestvo po ranjkem Antonu Pajerju z 12 jolii grunta, obstoiece z njiv, travnikov in gozda. —_ Več se poizve pri Janezu Kastelcu, posestniku in kovaču v Žabji yasi.	tiST-o-i)
HISA
v Novem mestu P
k'
ua prodaj.
i'
Ista se nahaja na najodlićnejem prustoiu glavnega trga ravno nasproti mestne hiše, je enonadstropna, ima lepo_ sta-uiivanje in dvoje prndajalnic. Proda se pod ugodnimi pogoji. — več pove lastnik FERDINAND TOMAilČ. c kr. višji posuii kontrolor V Ljubljani, ali pa 1. KRAJEC v Novem niestn. U'îa-O-'J)
Vsak pondeljek in torek
(razven praznikov)
ordinira v hotelu SUT" »pri Schwarzů" v Novem mestu od 9. ure zjutraj do 5. ure popoldne zobozdravnik
dr. A. Praunseis.
Plombiranje in stavljenje novih zob in celili zobovji itd	us^-^-i)
IH

v •
/IVO apno
se vedno dobiva, ker ga žge vsak mesec Jožef LAVRi Dol. Nemška vas pri Trebnjem.	(175-2-
HA,
/di-iivjo je največje bogastvo.
Zahtevajte pri nakupu
{IS5-34-«
Schicht-ovo štediino milo
Ono Je
zajíiiiičeno čisto
in brez vsake škodljive primesi.	Pere izvrstno.
Varstvena'zanmka.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN''.
GEORG SCHICHT, Anmg. -
Dobiva se povsod!	na evťopejskem ozcinljn.
Viijvecja tovarna to vrste
Dobiva se povsod!
Vino
(167-3-3)
dobrega
je po Jako nizki ceni na prodaj v Bajnof-u pri Rudolfovem.
Lepo stanovanje
prostorna prodajalnica.
v Novem mestu na glavnem trgu liiě. št. 95 je takoj oddati prustorua prodajalnica » iiotrebiiinii prostori, in v I nadstropju lepo stanovanje, ot stoječe ix dveh prostornih sob in kar je k stanovanju potrebnih prostorov. VeČ se izvé ravno tam.
M
8anio ® dni
Samo Û dni

te	t M^^Tm^k-
„Francoska prekmorska družba."
Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz
m
avre
v-
Odpotuje se iz Ljubljane vsak torek. Ziii/aiio ceno.
Vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino konces, potovalna pisarna
Ed. SCHMARDA
; V Ljubljani, Dunajska cesta št, 6, ■
blizu zimne gostilne pri „Figovcu".
.129-24 5)
'sfdjd Jo>|ia)j bqzajtsod uj bPuzoa bjs[ ouab^
'PIS SOT
Míl
m
Cp
fi
oc

o>
.a &
cd
«
>M O
c; M
O
ai
a;
— O-
ci
fl o
o
rt.-e,
o «
í^ Í3 «
£ ë.
<n
O .E
m
o — w u 0) --= p; 0}
Œ>
-f-H
Ci
cij
tH
<D
a
= CO
OJ
s -M >t/i
c
£ rt o CA
CM (U ■ř " « rt Jïj
Vi
- V
II
e s
^ <
rt a
O ^
07
bž


o ■o
w ■ o i»
3 .o
■ i O = " rt

(O
o
o í:;
P
5S
M
Sedaj 60 gld.
Zelo znižane vozne cene
V AMERIKO.
lt
= O)
^ E
o
i, nj
S " -S.«
c 'E:
C ca «
a.
v
Ft
S
o
Z o
to U*
OJ fsj O)
-a
■o W
Odgovorni ureduik Fr. Sal. WatzI.
Izde^ate^ iu zaldžuik Urban Horvat.
TiHk J. Krajec nasi.