&t. 95.
' tehaja trikrat na teden, in sicer v terei, četrtek in soboto oh 4, uri popoldne ter stane po p isti pvejemana ali v Gorici na d o ti pošti] ana: '     vse leto   .   .   15 K
Posamične številke stanejo 10 vin.
V Gorici se prodaja „SočaH v vseh tobakarnah.
BS0(5Att ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot aa Soriškem is ftrsfttičafiskett" m dvakrat v letu „Yoaii red železnic, paniko? ia poštnih z?eztt.
9a naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Gronci
Tečaj XLi
»/•««> za r>fr..ri, Bvihndlfi in napredfik!« Dt. K. Lavrif.
Uredmištvo        ,
• nahaja v Gosposki ulici Št. 7
Gorici  v I. nadstr. na desno. llpiavuištvo se nahaja v Gosposki niici Št. 7 v I. nadstr. na  levo v-tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica, :.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 Vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat-pb pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi y..uredniškem delu 30 .vin-.vr.sta,^. Za..pbliko klanjamo •
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
T«lofon it. B3.
„Gbr. Tiskarna"
in  vseb«nq_ oglasov* <p< vsako c !gbvornds1r '¦*
I
Klerikalci in vera.
ni.
Se nekaj!
»Čas« je pisal tako-le:
»Cerkvene moči ni mogoče uničiti z znanstvom. More biti uničena ie na tem polju, kjer je njena moč. Češki realizem je bil tisti, ki je začel učiti: Cerkev se more premagati samo z verstvom, seve takšnim, ki ne nasprotuje znanosti in ki jamči višjo in boljšo nravnost.«
Falzifikator v »Gorici« je iz tega citata napravil to-ie:
»Cerkvene (katoliške) moči« pravi članek — »ni mogoče uničiti z znanstvom; cerkev se more uničiti samo z verstvom, seve takšnim, ki ne nasprotuje znanosti in ki jamči višjo in boljšo nravnost (moralo).«
»Uničiti« je debelo natisnil -— v »Ca-sovem« članku v »Soči« stoji pa z navadnimi črkami »premagati«. Falzifikator, hrumeti posvečen mož, se je pokazal mojstra.
. Ne gre tu za uničenje cerkve, gre pa za premaganje njene moči, ki drži po koncu klerikalizern. Boj velja klerikalizmu, ki je veliko gibanje katoliške cerkve. Temu gibanju ni vera in versko življenje nič mar; mar so mu le sredstva, s katerimi bi cerkev vladala javno oblast, to je: narodi in države. Klerikalizem nima nič skupnega, z verstvom m njegovimi elementi. Klerikalizem je politična agitacija, ki verstvo le zlorablja. Zato pa treba klerikalizem uničiti. Premagati je treba cerkev, da bo kJerikalizem uničen — potem se povrne cerkev k pravi nalogi cerkve, ki bo gojila vero ter bo vladala po dušah in srcih človeštva, zapustivši vso pohlepnost po posvetnem blagu in posvetnem gospo-dstvu, katero je sedaj parola klerikalne cerkve. Nikclo torej noče uničiti cerkve kot take, nikdo ne brise vere s sveta, ampak boj velja ecclesiae militanti, da se stre premoč klerikalizma. ki je gorje za
narode, ki napravlja nesreče, vzroča vojne, liujska človeka na človeka ter se ravna po gesla: Kakor kaže! samo, da stoji krepka tu posvetna moč cerkve. »Moje kraljestvo ni od tega sveta« je učil Kristus, ali na te zlate besede Kristusove so pozabili služabniki cerkve, hrepeneč le po tem svetu. Zato pa treba take vrste po-svetneže premagati, odvzeti jim moč, s katero škodujejo narodom, ter jih zavrniti na pot službe cerkvi po Kristusovih besedah: Moje kraljestvo ni od tega sveta! —
Znorelec v »Gorici« ni mogel drugače nego da je podal tudi ialzificiran citat iz ^Casovega« članka. Torej ni bilo dosti, da je trgal stavke iz celotnega članka ter jih komentiral namenoma krivo, ne, moral je tudi pokazati se pristnega klerikalnega iz-pnjenca, ponaredil je važen stavek in ga napisal kot citat iz »Soče«. Kdo bo take vrste sleparjem še kaj verjel?! Zjutraj bere mašo, živega Boga drži v rokah, čez dan pa piše take le članke kakor oni v »Gorici«. Ali nima zjutraj Boga, čez dan pa ljudi za norca?....
Take-le sorte ljudje delajo na uničenje cerkve. Mi se borimo proti" klerikalizmu ter kažemo cerkvi pravo pot, tak-lc stric v »Gorici« pa uničuje cerkev. Služabnik cerkve pa tako laže in ialzificira. ko dela za sveto stvar, ko brani cerkev! Takega pač se dela tia papirju, ko tako kaže, v revsniei pa je klerikalec, "kateremu gre le za posvetno moč cerkve. In za to. posvetno moč se bori in bori se jednako drugim svojim z zavijanjem, lažjo in fal-zžfieiranjem.
»Gorica« in »Prirn. list« sta se zmotila, če mislita, da dosežeta kdo ve kaj s člankom »»Soča« in klerikalizem«. Ljudstvo počasi že samo spregledava, kaj počno z vero in cerkvijo ter si napravlja pravo sodbo. Naša naloga pa-je," da se ta prava sodba širi med ljudstvo ter premaga moč tistih, ki zlorabljajo vero in cerkev v posvetne namene, zmerjajoč z brezvercem in odpadnikom vsakega, kdor se drzne upreti se tej zlorabi in skuša v blagor ljudstva premagati črno moč. Tako se bomo borili tudi v bodoče pa naj kleri-
A. Gabršček (pdgov. J. FabSičJ^tisl
kaki kričijo kakor hočejo; naj se žabe na-pc&jajp,- že počijo.
Klerikalci so brezverci, ki kupeujejo z vero, pohlepncži so po posvetnem blagu in gospodovati hočejo nad celim svetom. Vse mora biti pokorno klerikalizmu. Cerkvi in posvečeni roki mora biti vse podvrženo. V ta namen so dobra vsa sred-; stva. Kako malo jim je mar versko življenje, je povedal tudi Šiisteršič in za njim je zabrenčal goriški Breneelj, da je dosti, če je kdo njihov pristaš, za versko življenje njegovo se ne menjo! To govori nad vse jasno. To označa te katoličane in. bojevnike cerkve dovolj.
d.
Prestolonaslednik in njegova soproga.
V »Ed.« od 18. t. m. št. 229. smo čitali ta-Ie članek:
. »Berliner.Tagblatt« -je prinesel pred
•pai dnevi članek, v katerem se obširno ba vi z-borbo .med posameznimi členi v hab-sbtHŽki redvrini. Uzrok tej borbi je presto-
-Ir.uaslednik Fran Ferdinand, ali bolje, njegova soproga nadvojvodinja Hoiieimerg. Nemčija in nemška ees.iiska rodbina -tako piše ^Bcrliner Taghlatt« - gledajo zelo nevoljno to borbo, katere središče je nadvojvoda.   Fran    Ferdinad.    Prestolo-
nasledniku je v  državi glavno: armada.......______   -.......______ _______....._ _.
Ni si pilzadeval, da bi si pridobil simpa- ; vedno niso sigurni, da prestolohasledni-
se je zanj navzela ceska grofica., Požrtvo-vanjem grofice je nurtvojvdda :azdj»avel od težke bolezni ter je'potetnpreizi ozira na •habsburžke hišna za.konevipojočij Rešiteljico svojega življenja.   /^"'"V"!...
Takrat, kotje'Fran Fermnarid tako težko Lolarrodšel v tiptftijo, so''Zahtevali od njega,*da"se z d.fciitomVna sVojo bolezen odpove, prestolu. Tedaj-M prestolonasled-stvo bilo imelo priti na nadvojvodo Oto-«a. — Fran Ferdinand je težko občutil, ker so ga povsod zapostavljali, naglašajoč vedno njegovo bolezen, V svoji duši je bil silno ogorčen. Medtem je umrl nadvojvoda Oton, nakar ni nihče računal.
Sedaj za to ni bilo več razloga, da se Fran Ferdinandu odreka pravico do pre-stolonasledstva, ker   je   :bil   popolnoma zdrav. Tako je sanioobsebi padlo prestolo-nasledstvo na njega, ki mu je itaik po zakonu pripadalo. I        No, ogorčenje, ki ga je nabral v svoji ! duši v oni dobi svoje bolezni, ko so ga ( zapustili in mu odvzeli obljubo, da ne bo zahteval pravice   do prestola,   je zapustilo sledi še do danes. Oni, ki vidijo, da je vprašanje prestolonasledstva v monarhiji I rešeno, niti ne slutijo, kako borbo se vod: • v 'habsburški rodbini o tem: je H more j grofica Chotek postati vladarica? Vojska j in borba radi tega vprašanja je, nadaljeva-'. la tudi potem, ko je ibil sprejet zakon, s katerim se prestolonaslednikov zakon ne ! smatra za ravnopraven. Členi družine še
t!-je ljudstva, ker se za te simpatije sploh ne briga. Glede armade prestolonaslednik p<? trpi nikakosa ugovora, niti ite sprejema nasvetov. Baron Schonuich je JioteJ omejiti upliv nadvojvode Frana Ferdinanda in to je uzrsk njegovega padca. Velikih nas-protstev, ki so se pojavila v cesarski rodnim, pa je kriva prestokmaslednikova žena, vojvodinja Hohenperg, ki je klerikalnega .mišljenji) in oblastiželjna žena.
Biyša grofica Chotek in. prestolonaslednik sta se spoznala v Opatih". To je bilo takrat, ko je bil Fran Ferdinand težko bolan iu se je od .vseh zapuščen pripravi
kovi otroci ne. postanejo nadvojvode in kot taki zasedejo-presto!.'Člene družine ni čisto nič umiril zakon, ki je bil sprejet v obeh zbornicah in eni mislijo, da še sedaj ni odstranjena nevarnost, da postane grofica Chotek Vladarica, a njeni ptroci da zasedejo prestol. Med dvema'sosednima palačama: Belvedere" in Wa'llsee na Dunaju se vodi fluido borbo. — V prvi palači je voditeljica borbe grofica Ohotek, v drugi cesarjeva iliči ljubljenka Marija Valerija. Pristaši Marije Valerije so odloČili, da ima karijera grofice Chotek izvršiti z nasltivdm: vojvodinja rfbhenberg. Ijal, da obračuni s tem svetom. Tedaj ' Višje stopnje ona.iie more doseči. Ona ne
VELIKA VAS.
Roman. — Francoski  spisal:  Edgar Monteil. Poslovenil: F. K.
(Dalje.)
Bil je jako zadovoljen, da je prodal notarsko pisarno, kajti banka mu je donašala velikanski dobiček. Hitro se je raznesla vest, da eskomptuje Chanat menice za primerno ceno, kmalu si je dobil mnogo odjemalcev.
AH s tem še ni bil zadovoljen.
»Moramo«, je rekel svojemu zetu in Emi, ki se je zanimala za banko tako, da jo je moral oče naučiti knjigovodstva in je bila sedaj dobra pomočnica, »moramo, da Povzdignemo barrk tto kolikor mogoče visoke stopinje, delovati na to, c' ^odrinemo Verana, da ne jenjamo Prej, da bo moral i.^. jti svoj zavod, Provierou-Laforetu moramo vzeti*vsako možnost, da bi delel denarne kupčije, Končno pa moramo poseči tudi Monestrelu in enakim v rokodelstvo, to se pravi, dobiti moramo njih dožnike, to ie pa le mogoče, če znižamo obrestno mero pri eskom-Ptovanju. Glejta otroka, ves denarni promet moramo vzeti v svoje roke, potem bo pa nesla banka velikanski dobiček.«
»Da«, pravi Felibien, »in to dosežemo v najkrajšem
»Ootovo kmalu«, odvrne Chanat samozavestno, »dosežem vse, kar hočem, kar pričnem, vse se posreči, hotel sem postati bogat, postal sem; hotel sem časti, postal sem občinski svetnik,, potem župan, bil sem generalni svetnik
in Napoleon mi je stisnil roko; sedaj pa hočem postati poslanec in upam doseči.tudi ta cilj!<•
»Poslanec!« vzklikne Felibien poln začudenja.
»Da, bom poslanec«
»In.dobiš redove?« vpraša Ema.
»Da tudi to.« ;;!
»O, vse, vse!« se čudi Felibien. . »Da«, odvrne Chanat navdušen. »Dosežem vse, kar hočem!«
Nepričakovan doogodek prekine naenkrat pogovor. Ivana plane v sobo in zavpije: »Gospod župan, vaša tašča ...«                                                      *      .   ¦
»Kaj je ž njo?«                                 ¦¦* • ?            "
»Hitite, hitite, nesreča se je pripetila ...«
Chanat ni spraševal dalje, teke1 je k Charanconovim, Ema mu je sledila, Felibien pa je, pred-n.i je šel na .pot, vprašal Ivano: »Kaj pa se je zgodilo?«                      ' ^
»Gospa Charancon: je umrla.«
V Charanconovi hiši je ibilo polnr> ljudi okoli stola gospe Charanconove, katera je sedela trda in nepremična in se ni ganHa.«                                          ,...-¦¦
Stara mati, stara mati!« je zavpila Ema ian iz njenih oči je kanila slučajno solza,
•Gospa Oharancon je kar nenadoma preminula. Opravljala je kakor navadno domača opravila, in je naenkrat sedla na stol. Njen mož ni pazil na to, mislil je, da je sedla. Ko pa je le dolgo sedela nepremično, se ji je približal in zapazil, da je mrtva.
Odprl je okna in klical sosede: »Pridile, hitite, moja žena je umrla!«
Takoj so prileteli ljudje v hišo žalosti in prijatelj je obestil Ivano, da naj sporoči zetu.
V ticnutku se je razneslo po celem'kraju; in Roybp-nenčanje so hiteli kar trumoma skupaj, suvali, in drenjali so se okrog mrtve gospe Gharancon, da bi jo še enkrat videli. 1'ogled ni bil krasan, pene so ji stale pred ustmi in smrt je ni olepšala. Njeno belo oko je stopilo iz jamice, in bilo široko odprto, rdeče Pa je bilo zaprto. „¦.;'-
Chanatovi so imeli sedaj priliko, pokazati svoje žalost javno, ,bilo jim je ljubo, da so lahko" pokazali, da niso tako brezčutni,'kakor se je mislilo, temveč' da so viseli na sedaj1 mrtvi z nežnejšimi čustvi.             .<¦>"¦
Chanat je sedel kakor odsoten na stolu in str-nifcl pred se, med :tem ko se je trudila gospa Monestrel, da':bi vlila melisinil) kapljic'med trdo zaprte ustnice, da bi jo:oživela, .    Naenkra' plane Charancon kvišku.       '«. ¦-
»O Bog«, zavpije, moja žen* je umrla ibpčž spovedi! Župnik jfe ne bo'hotel cerkveno pokopafi?!«
»Da:bi ji zabranil cerkven pokop!«, pravi Chanat. »To bi rad videl!«.
Charancon. je hotel iti takoj po župnika,-pa je ta prišel sam.;                                          ¦ • '   •¦• ""." " -*•
.-»Prdčastiti«, mu pravi vdovec nasprotK »moja žena je arm-ia' kar nenadoma, kaj' ne, saj ji ne' bodete odrekli .dostojnega pogreba?«
»O, ljubi Charancon, kako morete le o tem dvomiti?! To je vendar umevno. Vaša žena je bila svetnica, ko je še živela! Nihče v celi Rovboni ni bil pobožnejši nego ona * in nihče ni izpolnjeval svoje cerkvene dolžnosti z; večjo vnemo, kakor ona'. Njena duša je šla naravnost v nebo j Sn jaz gotovo ne bcm odpovedal njenim zemeljskim ostan-i kom zadnjih časti.« •                                   'r
!             .„                 ..       ...                      (Dalje'prih.)
sme imeti na dvoru niti toliko pravic, ko-fikor naijriiiajša   nadvojViOdmfa.   Grofica Ghotek se hori najodločneje   za enako- , pravnost, a njena borba se dosedaj ni posrečila.
Ferdinandi Habsburžke rodbine so bili vedno resni. Morda pojde tudi Fran Ferdinand po tej poti. ~r: Morda poskusi s svojimi Slovanom prijaznimi osnovami. No, ne sme se pozabiti* da .je tudi najradi-kalneji prestolonaslednik postal miren in moder vladar, čini je dosegel prestol. Morda napravi tudi Fran Ferdinand tako. Skrb vzbuja le to, da so dostikrat žene krive, da so vladarji napravili pogreške, ki so bile zelo neugodne za državo.
Naročajte, ponudite,......
zahtevajte in pijte 9amo   - - - -
Tolsiavrško slatino,
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vin«, kamor naročnik določi. — Naslov i Tolstovrška slatina. poŠta GudtanJ, Koroško, kjer je tudi
gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim!            Svoji k svojim!
DOPISI.
Iz tržiškega okraja.
Tržič, 19. avgusta. Irredentarskega »Piocolo« ni bilo sram, očitno povedati in srčno se zahvaliti županu in starašinam za pogodbo, katero boče imeti sam župan kot agitator s tovarnami in celo z ladjedelnico v Tržiču. 'Po njegovi želji bi ne smela več nobena tovarna in tudi ne arzena! sprejemati slovenske delavce. In zakaj fc Ker so odpuščeni vsi italijanski delavci onkraj luže in ker ti delavci bi morali biti nadomeščeni z Italijani iz Furla-nije.
Slovenci bodemo pa od zdaj naprej še bolje pazili, ker videli smo in upamo, da tudi vladni krogi so sprevideli dne 17. t. m. predvečer 81. rojstnega dne našega cesarja,- kaj so Italijani. Zaman si gledal, ali so razsvetljene palače na glavnih, ulicah; še na trgu, kjer je sviraia godba, ni gorelo toliko luči, kakor pri navadni veselici »Lege Nazionale«. Italijanov nisi videl, ni na trgu pri godbi, kakor so navadno pri najmanj i veselici, niti na ulicah, ker znali so, -da ta večer ne bo sviraia godba himne »Lege Nazionale«, niti <}arJbaldijeve, niti italijanske. Šli so v svoje skrite prostore se pogovarjat, kako bi oteli »Terre irre-dente« od avstrijskega orla.
Da pa »Piocolo« nam ne naznanja oseb m krsta mesta »Tržiča«, nam je jako žal, ker sicer bi obhajali mi Slovenci v Tržiču »obletnico«. Bolje bi bilo pa za dopisnika, kateri govori o izseljevanju v Furlaniji, da bi naštel vzroke, a to mu ne diši, ker moral bi izdati svoje pristaše, kateri so glavni vzrok tega izseljevanja, ker hočejo še vedno imeti suknje. Slovenci v Tržiču svetujemo dopisniku »Piccolo«, da le čevlje sodi naj kopitar. ¦
Iz temenskega okraja.
Veliki Dol. — Slučajno smo še-le se-datf dobili v roke »Novi Čas« od 28. 7. '.t. 1. št 30, ki naznanja Velikodokem, kar je pisala »Soča« od 22, 7. t. I. Iz neke številke »Soče« smo tudi izvedeli da se je jezif ljubljanski »Slovenec«, ker je c. *kr. okrajno glavarstvo v Sežani prepovedalo veselico tukajšnjega »kat. slov. izobr. društva«, češ, katoliško društvo se tako in tako ne naleze kolere.
Na tem mestu vam povemo, da mi ne •moremo odgovarjati noticam v onih Ustih, katerFh ne dobivamo v roke. Naše »kmet-ško izobraževalno društvo« je naročeno tudi na »Prim. L.« in prosimo tedaj, da vse napade na nas objavljate le v tem listu, ker mi ne stikamo za vašimi listi, kakor vi za našimi.
Sedaj pa si dovoljujemo nekoliko odgovora na notico v »N. C« št. 30 in zraven še kako drugo opazko.              .   ;,
Dela učitelj in njegovi pristaši zdraž> be na Velikem Dolu ali pa hočejo (čujte!) »zavedni« Velikodolci sejati prepir, bodi pojasnjeno s sledečimi vrsticami:
Kampjon Miho je že pred štirimi leti, za časa državnozborske volitve, ko je bil baje v. petem razredu gimnazije v Gorici sika! svojo jezo na napredmjake o priliki, ko je imel tu shod g. A. Štrekeij. Letos pa je prišel iz Prage menda kot jurist v vsej svoji Časti in slavi Študirat domov in ob-jednem delat zdražbe in sejat prepir. Menda s pomočijo veleč. g. Lavrenčiča, sodnika v Komnu in tuk. g. vikarja je ustanovil »čukarljo«, katerej je tudi .učitelj zveranja. O priliki letošnje državnozborske volitve bil je prvi agitator za klerikalno stranko ne le na Velikem Dolu temveč tudi drugod, ki pa je bil v nekaterih krajih imenitno izžvižgan.
Kako je na raznih krajih farbal Hudi, naj pokaže sledeči primer: Kmet od Škofov bbč. Brje) ni mogel it: na volišče, ker je imel na smrt bolno ženo. Miho si je znal pc-magati, rekši kmetu: »Če greste na volišče, bede potom kmalu vaša žena zdrava«.'^ volitvah pa je bila omenjena žena na žalost Mtootovo še slaibša. S pomočjo Zavadlalovega Mihota se je priredila' 30." julija o priliki tuk. obnašanja čukovsko pobarvana procesija z Najsvetejšim. Kam-pjen Miho deluje tudi na to, da bi s pomočjo tuk. županstva odnosno starešinstva in baje tudi vikarijata spravil sedanjega učitelja od tod. Napisalo se je baje vlogo na c. kr. okrajni šol. svet v Sežani, na katero se je podpisalo kakih 70 oseb tuk. šol. občine. Tudi župan in podžupan 1. sta bila baje že v Sežani pri g. svetniku radi te stvari. Kakor se je izvedelo, bila sta odposlana od tuk. starešinstva. Kar se tiče premeščenja tuk. učitelja menda ne bode odločeval sedanji kampjon Miho, pa tudi na tuk. županstvo odnosno starešinstvo. Miha torej ne bo kaše pihal, pa tudi Nutene.
Danes povemo o našem g. nuncu nekaj.
,  Menda pred štirimi leti sta imela dva ianta v Tubljalh (dbč. Brje) javen ples. G. vikar je bil kakih petkrat pri njih in jima je hotel plačati 100 K troškov, da bi odnehala od plesa. Ker nista ihotela tega storiti, se je, kakor zatrjuje jeden fantov izrazil g. L. Stubelj tuk. vikar preorigi-nalno, da tega tu niti povedati ne moremo. Ko je došia učiteljica kleklarske šole na Veliki Dol,   hotela je iti pozdravit   tudi učitelja, a pobožni g. Polde ji je odsve"-' to val, češ, da jo bodo vsi vaščani sovražili, če bode občevala z učiteljem. Ker pa je občevala s klerikalci, posebno pa z Br-. knim Pepietom, ostala je reva še bolj ob-i sovražeim «kot da !bi bila občevala z uči-! teljem iri je tudi radi klerikalcev baje zapustila Veliki Dol. i        Cenjenim čitateijern  »Soče« bode s tem pojasnjeno, kdo dela zdražbe na Ve-I likem Dolu, ali navedeni kampjoni aH učitelj, ki je pripomogel le do   ustanovitve i prepotrebnega kmet. izabr. društva.
I Radi čipkarske šole in neuspehov na učiteljevi šoli se bodemo menili pozneje.
J Vsak delavec je vreden svojega plačila in tako tudi učitelj; ali razumete »za-
j vedni« Velikodolci. Ali živi g. nune za svojih 24 ur na dan prostega.časa fe od ljubezni božje? Učitelj, če bi ga spravili od tod, bi se vam gotovo zahvalil. Morda dela kaj zastonj kampjon Miho, ali dobi iz Gorice, ala »sPreserskr dohtar« kake honorarje. Če je tako, naj tudi on pazi na otroke v "cerkvi in naj jih vodi pri neobligat-nih procesijah, da dobi pri g. nuncu plačilo.
Miho in drugi kampjoni so letos na Vnebohod tako zapeljali ubogo »za^edri%*< velikodolsko ljudstvo, da je bila to zares podivjana tirana! s poleni, kamenjem in drugim nasproti socijalnim demokratom: Tu, tu se pravi varovati šolsko mladino, altroohe jih učiti kričati. Kje je zgagarr kampjon Miho in gosp. vikar? —
»Zavedni« Velikodoki, na Čelu jim kampjon Mfflio in ig. nune so gotovo bolj verni kot učitelj, saj so vendar klerikalci,. Kdor ne verjame, ne bo zveličan. Tujec na Velikem Dolu je le učitelj, drugi pa so »privandrovci«.
Ker stanuje kampjon Miho blizu šole,, svetuje se mu, naj bi on poučeval mesto učitelja šolsko mladino zastonj, kakor bode morda kot kak pravnik zastonj pobiral &vitle kronce.
Toliko v odgovor »N. Č.« s prošnjo, naj bf blagovolili »zavedni« Velikodolci in kampjoai Miho, Nute i. dr. priobčevati notice z napadi na nas le v »Prim. L;«, da se
jim bode zamoglo vselej pravočasno odgovoriti,       ,,   t   ......
Korajža pa šnajd!
Miiha,
ki kašo piha,
je odlika,
ki »čuke« flika.
Vlada proti draginji mesa.
Poljedelsko ministerstvo je podalo te dni nekaj odltočeb, ki naj bi služile v to, da bi dobili v par Jetih zadostno število živine ter bi se tako znižala t:ena mesa. Ministerstvo izvaja: Velika škoda za avstrijsko živinorejo je ta, da gre vsako leto neprimerno veliko število za odrejo sposobnih telet v mesnico, namesto da bi se ista doma redila; to zlo gre tako daleč, da se število naše živine niža, namesto da bi se s prebivalstvom vred vedno višalo. Da bi to neprestano kkmije lepih telet vlada preprečila, je sklenila, da bo dajala premije živinorejcem, ki se bavijo z izrejo telet, in se ¦je v ta namen obrnila ma deželne vlade, ki naj izdelajo v zvezi z gospodarskimi korpo racijam i primerne predloge.
Vlada sama je odločila nakupiti potom gospodarskih organizacij za rejo sposobna teleta in jih izrediti v deželah, kj-er je bilo letos mnogo sena ali pa kjer imajo stare zaloge sena. Tukaj se bouo teleta na posebnih živinskih   dvorcih   toliko   časa iredila, da dorastejo -in se potem kmetom zopet prodajo po primernih cenah. Stro-| ški, ki pri tern nastanejo, se pokrijejo z ' dohodki, ki jih navaja zakon z dne 30. decembra 1909, "št. 2čl, ki govori o sred-! stvih za povzdigo živinoreje. Na ta način I se misli število goveje živine zvišati in s ' tem samoobsebi umevno tudi ceno mesa | znižati, ki -je dandanes skoraj glavna jed 'mestnega prebivalstva.   Ugovor,   da   bi utegnilo za zvišano število živine krme zmanjkati, je prazen, ker pridela avstrijski poljedelec vsled zboljšanja paše v planinah in pa vsled umnega gospodarstva s travniki vedno več sena. Pač pa odtegnejo te naredbe veliko število telet kon-sumu in vlada mora na drugi strani skrbeti, da se ta nedostatek odpravi in dobi prebivalstvo kako drugo nadomestila za telečje meso. \        V prvi vrsta pride tukaj v poštev pre-šičoreja; pri nobeni živali ni mogoče tako ¦hitro uspehov doseči, kakor ravno pri pre-šičih.'   Prešič se da *v najkrajšerii   času odebeliti, za tr»g pripraviti in poleg tega je tudi svinjsko meso izmed najbolj .potrebnih in priljubljenih živil na našem trgu. Poljedelsko ministerstvo je zato sklenilo, da hoče nemudoma pričeti z veliko akcijo, ki bi produkcijo prešičev v najkrajšem času zelo dvignila. Po zgledu prešičorejskih postaj na Hanovfcfranskem in v Scblesvvig-Holsteinu hoče osnovati velko število takih postaj v Avstriji, in to še tekom letošnjega leta. I?eja prešičev v teh postajali je jako priprostia in poceni, od krompirjeve letine popolnoma "neodvisna, tako da zna ttfdri našo prešičorejo v tem oziru . na popolnoma drugo pot pripraviti, j        Tudi za krmita se boče od sedaj naprej poljedelsko ministersitvo z večjim zanimanjem brigati. V ta namen hoče letošnje leto na to delati, da se napravijo v onih krajih, kjer je bila senska letina do-bra, velike senske zaloge za prihodnja le-t ta. Poleg tega bo podpirala vlada vse naprave, ki služilo hranitvi krmil, posebno , pa sušenju   krompirja in krompirjevega } zefjišča, repe in drugih redilnih snovij, ki j so za živine potrebne.
Vse to se -fiši prav lepo J Pričaku-1 jemo, da se obljublieno res izvede na pri-| rneren način «ter bo imelo prebivalstvo res kay' haska od tega!
lanski 20.000 (!?). S tern denarjem se ima jpripotnoči do nakupa bikov občinam.
Zato so hoteli na deželnem odboru slišati mnenje občinskih zastopnikov glede potrebe bikov".
Vabilu na razgovor so se odzvali razni župani in podžupani, ki so po večini grajali dosedanji način nakupovanja bikov od strani deželnega odbora.
Graja je bila povsem opravičena, ker •je deželni odbor v tem pogled« res že obilo grešil. Lepi tisočaki so biti izdani, ne da bi bil imel goriški kmetovalec kako korist od njih. Deželni odbor Je pošiljal kupovat bike gospode, ki, ne razumejo prav nič ne o živinoreji ne o bikih. Tudi se ni poprej pretreslo, kaka pasma bi bila pi imema, ampak kupilo se je, ker se je že moralo kupltli. Pogostoma so tujci v tujih deželah goriške gospode nakupovai-ce bikov prav pošteno naibrisali. Žival ni bila za nič.' Koristi ni bilo, tisočaki pa so izginili v tujih žepih.
Takemu gospodarjenju s strani deželnega odbora totora biti etfkrat konce. Zategadel je bila graja občinskih zastopnikov povsem timestna.
Sklenili so resolucijo na vlado, mere-čo na to, da naj vlada ustanavlja in vzdržuje bikovne plemenske centrale po krajevni potrebi in glede na število krav.
Zahtevati so« naj. deželni odbor razdeli sedanjo podporo po razmerju goveje živine ter naj prosi za povišanje podpore. Sličen sestanek je bil pred kratkim tudi v Gradišču ob Soči. 1        Želimo, da bi se res enkrat začelo de-) lati racionelno- za povzdigo živinoreje v i naši deželi, ki bi lahko imela naravnost * uzorno živinorejo!
Domače vesti.
Za zboljšanje govedoreje v naši
Deželni odbor je bil povabil za soboto 19. t. m. zastopnike občin goriškega okraja na posvetovanje o zboljšanju govedoreje v naši deželi.
Gre namreč v (glavnem za to, kako se ima porabiti podpora K 50.000, ki je nakazana deželnemu odboru iz vladne ustanove za zboljšanje govedoreje.
Ta podpora se ima razdeliti tako, da dobi slovenski del dežele 30.000 K, fur-
l
i
i Imenovanja v sodni stroki. — Za okrajna sodnika sta imenovana sodnika: dr. Leopold Jerovšek v Pulju za Gorico in D. Biondi v Rovinju za Kovin}. Za sodnika sta imenovana avskultanta: dr, J. Danese za Buje in dr. Karol Braunitzer v obsežju višje deželne sodnije v Trstu.
* Slovanski učenjak med »čakavci«. — Na Krku je bival mesec dni profesor na petrpgradskem vseučilišču Slovencem dobi oznani I. Baudouin de Courtcnav, ki je proučeval tam čakavskp narečje. S Krka je odšel na Reko ter ostane v tamkajšnjih krajih nekaj časa.
Za predstojnika v vodstvu kurilnice na državnem kolodvoru v Gorici je imenovan višji strojni komisar v Pragi Oton Fried.
Častno svetinjo za 40 letno zvesto službovanje je dobil g. A. Leban, upokojeni nadučitelj v, Komnu.
Županska zveza za sodne okraje Goriški, Ajdovski in Kanalski se snuje. V soboto so v Gorici zbrani župani in podžupani iz teh okrajev sklenili napraviti tako zvezo. Izvoljen je pripravljalni odbor 5 članov, ki stori vse potrebno, da se Zveza ustanovi v najkrajšem času.
Letina na Goriškem. — Naše nade se manjšajo od dnč do dne, velika suša pritiska po celi deželi. Drevesa venejo in se golijo a sadje pada še zeleno na tla. Tudi s trto gre slabo, posebno v bolj plitvi zemlji je pričelo listje odpadati a grozdje veneti. Trava in otava sta se večinoma posušili.
Najhujše je prizadeta turščka, ki se v veliki suši niti ni oplodila. Mnogi so jo že povezali in pokrmiM. Ajda in repa se ne moreta, kjer sta že izlezli iz zemlje, razvijati, ker jima primanjkuje vla«a. Zato preti letos vsled'slabe letine našemu ljudstvu beda m lakota. Osobito »po Krasu je žalostno. Le tu pa taiti so imeli v deželi nekoliko dežja, ki je vsaj za največo silo
, podaljšal rastlinam vegetacijo tako m pr. po Trnovski in Št. Vidskogorski planoti. okoM Šempasa itd. Sicer pa se pripravlja povsod že 14 dni za dež in skoraj vsak dan pade tudi majhna rosa, toda pravega uc-žja, ki bi zemljo 'premočil, le noče biti. 7,'\ mnoge bi prišel sicer že prepozna, toda prinesel bi vendar milijone,            »K. P<
Na manevre je odšel davi ob 6. uri s Travnika tukajšnji pešpolk št. 47. Po običajni molitvi so odkorakali iz mesta skozi Raštel.
Kaj. bo z mesom? — Argentinskega mesa ne bo, srbskega ne bo, domačega ni —- kaj bo torej? Domačega ni:.zadosti, obljublja pa se še večje pomanjkanje mesa in povišanje cen, Vlada pa obljublja po-
moČ s povzdigo živinoreje Z&z kdo ve koliko ietl — Rad! -takih razmer mora biti ogorčen vsaT razsoden človek — samo »Slovenec« morda .zopet vsklikne: »Lepo le biti danes Avstrijec«!
Naglo* Izpuicen iz preiskovalnega zapora. — Ko se je vršila razprava radi poloma »Banke popoiare«, je bil nenadoma aretfcai v KjmjiHi na^sjaji znani industrijalec' Na^oS, 'ttje«*^ &aJ&n& ni banki'velik kredit, .presegajoč njegove premoženjske razmere. Naglos je bil y preiskovalnem zaporu do včeraj. Včeraj dopoldne so ga pustili na svobodo. .Naglos je-foi! obdolžen, <fa jS-Ubter-bi vsega ravnatelja propadle banke Colleta podkupiti. Sodno postopanje proti Naglosu pa ni ustavljeno..
PuŠčen je na svobodo proti kavciji. Dr. Bader in Luzzatto. — Pri porotni mzpravi radi poloma »Banke popoiare« ie trdil obtoženi Luzzatto nasproti Bader-ju, ko je bil ta zaslišan kot priča, da je on napisal neko pisino. naslovljeno na okrožno sodniio, kjer se je zahtevalo sodno postopanje proti Luzzattu radi goljufije. Drugi dan pa je rekel Luzzatto, da iie prišlo ono pismo iz RjheiUberga ter bilo naslovljeno na odvetniško zfcomico. Včeraj popoldne je oila radi tega razprava. Sodil je okrajni sodnik Musina. Lutzzatto je trdil, tla ni imel namena, žaliti Baderja, marveč da se je le branil. Rekel pa je, da gre za pismo na okrožno sodnijo. Zaslišan je bil kot priča drž. pravtmtka   namestnik dr. Marinaz, ki je povedal, da <Ir. Baderju ni bilo treba poslužiti se anonimnega pisma, ker je ovadbo podal ustmeno. Po daj-Sem razpravljanju je bil Luzzatto oproščen, češ, da je imel Luzzatto takrat pri razpravi pred očmi le obrambo samega sebe.
Mednarodna plavalna tekma na Bled« se je vršila v nedeljo ob velikem zanimanju. To je bila prva tekma te vrste na Slovenskem. Slovenci, ki so se je udeležili, so izšli častno iz nje; odlikovala I sta si zlasti A. in l?. Kar dare iz Ljubljane. Slovenci stopajo v ospredje pri sporu.
Velike Roje — prostor za vojaške vzletalne poskuse. -¦ Kakor cujemo. priredi vojaštvo na Velik'-!. Rojah vse poti ebno za vzlef.iine poskuse, katere bodo napjavljali v to odbrani častniki tukajšnje posadke.
Da so vse veselice prepovedane, tak Klas se je raznese! okoli. Pa dobljenih in-iumacijah moremo povedati, da oni glas ne sloni na resnici. No, veseli:: in plesov pa menda vsdedno ne bo: v tej suši in slabi letini ne kaže plesati in veseliti se. Samo klerikalci divjeiovcijo po Solkanu!
Veliko ladio z imenom »Kaiser Franz Josef !.« spustijo v Tržiču v morje dne 9/ septembra t. 1. Ladja je last »Anstro-Anie-rkane«. Botrinja bo nadvojvodinja Marija Jožefa. Med trgovskimi ladjami je ta prva, ki bo nosila ime monarha z njegovim ! privoljenjem. To bo največji in najhitrejši j pa mik v Jadranskem morju. Prostora bo na parniku za potnike 1. razr. lot dru-K^ga razreda 470 in tretjega 1344. Osahja hi: 314: tako bo torej na ladji prostora za 2278 oseb.
»Društvo jugoslov. železniških uradnikov« javlja tem potom vsem svojim članom, da »Jugoslov. Železničar« ni več društveno glasilo, oziroma ne prinaša več oficijelnih društvenih člankov in dopisov. Zato odslej člani ne dobe več tega lista. Društveni osrednji odbor proučuje vprašanje o izdaji lastnega Hsta in prosi zato vse Člane začasnega potrpljenja. Osrednji odbor I). J. Z. U.
O slavnosti otvoritve sokolskega doma v Domžalah priobčuje »Slov. Ilustro-vani Tednik« tri le|>e slike.
Nadalje prinaša s..Ke in poročila o vsesokoiskem zletu v Zagrebu, «> vstaji v Albaniji, o krizi v avstrijskem vojnem mimsterstvu, o stavki na Angleš-kc-m, o Koprivniku v Bohinju, (kjer je bil Prvi župnik Valentin Vodnik), o Postonjski lami ird. Priporočamo »Slovenski Ilastro-vani Tedrrik« ki je edini slovenski list te vrste. V nobeni slovenski rodbini bi naj ne manjkali, in slabo spričevalo za slovenske gostilničarjcJbrivce in dr., je, da imajo tuje liste, edinega slovenskega ilustrova-"ega tednika .pa nimajo.
Slovanske igralne karte. — Naša Prva slovanska tvornima igralnih , kart, tvrdka Fran Čebokli & dr. je .izdala v marcu t, I. svoj izdelek, za katerega je opažati veliko zanimanje.   In to je čisto

prav, ker dosedaj so bili Slovani navezani. v tem pogledu le na tuje izdelke. Igralo se j je z laškimi, francoskimi i« nem&kinv kartami ter pri tem pačilo jezik, vsak ob svoj* meji in vsak po svoje, da je bilo groza, in" citati je bilo v tem oairu semintja tudi kako pikro opazko v časopisih. Temu je sedaj konec, ker so naše karte \ako umno sestavljene, da more vsak Slovan nanje 'iŠStn^Eoa^si" da jTUiJ navajen na te aH one karte. — In sicer so izšle dve vrsti njih-, »Slava« in »Primorka«, ki odgovarjajo navadam igralcev enega ali drugega I , ueltf naše slovanske   zemlje.   Vendar   so | ' znaki na njih (emblemi) isti in predstavlja-j jo: »Ščit««, »meč«, »kopje« in »lipo«.   — I Sploh so uporabljeni sami slovanski motivi in narodne noše, v krajsno izvedenih podobah — rizbe domačega umetnika — je najti Poljaka, Slovaka, Bosanca, Kozaka, Čehinjo, Slovenko,- Bojarko, Srbkkijo, Hrvata,   DaUnatinca,   Bolgara.   Hucula, sploh vse narodne tipe. Neglede na naroden čut mora pa vsak ipriznati, da .je omenjena tovarna tudi na   viSku   današnjih zahtev,   ker so karte tako lično in dobro ;zdelane. da se vsikemu na prvi pogled omilijo, in .mora se reči, da se lahko kosajo z vsakim izdelkom. To nas more le veseliti, da imamo v srcu naše domovine tako redko podjetje, pa tako izborno urejajo po najmodernejšem slogu. Ni pa (bila malenkost ga ustanoviti,   dosti   težav je bilo premagati, treba je bilo   izposlovati državno koncesijo,   potem poseben  koi-frovalni urad. ki se je ustanovil v Ljubljani, nabaviti vePko število strojev itd.
skega mesa, je železniški spoj proti An--ttafeergu in dfcuge tračnice na železniški progi Kosice-Oderberg.
Argentinsko meso,, ki je dospelo v Trst, bo odposlano v Italijo.
Črnagora zahteva od porte 4 milijone?! — Petrcgrajska »Rieč« je dbznala iz zanesljivega viia, da se je črnogorski kralj obrnil na ^rško^vlado^z zahtevo, da mu plača 4 milijone dinarjev za Albance, ki jih je hranila Črnagora za časa'ustaje.
Razne vesti.
frsuvsko-otKtne in gospodarske vesti.
Občni zbor »Goriškega kmetijskega društva«. — Opozarja se društvenike »Goriškega kmetijskega društva«, da se bo vrši! občni zfoor tega društva v četrtek dne 24. avgusta 1911. ob 10. uri dopoldne pri »/Zlatem Jelenu«' v Gorici.
Vinski pridelek v Italiji. V Italiji računajo, da bo dal letošnji vinski pridelek okoli 5S.IMMUKMI hI. Lani je bilo vinskega pridelka 29.293.240 hI. leta 191)9. pa 61.772.710 hI.
Znižanje železniških voznih pristojbin na živino in meso ter znižanje tržnih pristojbin. Ker je vlada izjavila, da je piipravljena znižati na železnicah vozne pristojbine na živino in meso. če dunajska občina od svoje strani zniža tržno in klav-Tiiško piistojbino, je mestni svet na Dunaju sklenil, da zniža za 50% tržne pristojbine za centralni živinski sejem in za meso ter mesne pristojbine za mestno k avnijo in sicer od 22. avgusta t. I. do preklicu uajdalje Jo konca novembra t. 1. Mestni svet v Pragi pa se je uprl preJlogom vlade, rekoč, da je imelo mesto lani radi takega znižanja Škode 80000 K, pi.magalo se'pa ni nič.
Reforma kmetijskih šol na Ogrskem. Ogiska agrarna korespondenca poroča, da spremeni ogrski poljedelski minister učni načrt kmetijskih šol v Jaszberc-nyi-ju. Kečkcmetu m Na«*karo!yi-ju >¦ tem, da odpravi vse nepotrebnosti in uvede nov sistem, potom katerega se bo skušalo ugoditi interesom nalega kmeta. Tečaj kmetijskih sinov bo trajal od oktobra do marca in bo nudil gojencem le praktično izobrazbo.
Brezžični brzojav v Egiptu. — Kakor poročajo listi, je dobilo društvo »I_lcyd« monopol brezžičnega brzolava v Egiptu.'Društvo napi a vi močno postajo v Por? Saldu, ki bo prekašala obstoječe postaje v .Adcnu. Port Sardu in Suežu. Postaja bo pošiljala brzojavke do Malte in Adena ter sprejema'-.! poročila bojnih ladji vseh. narodov.
Kolera v Trstu. — Zdravstveni oddelek notranjega ministerstva proglaša mesto Trst svobodno kolere, ker se ni pojavil noben noy slučaj že 10 dni. V Mag-dalenski "bolnišnici je še 14 oseb. Vse se počutijo bolje. Pod zdravniškim nadzorstvom so še 3 bakcilonosci.
Štrajk vslužbencev tramvaja v Trstu. —' O polunoči so imeli uslužbenci tržaškega tramvaja shod, na katerem so skje-nilj," začeti danes' s štrajkom, ker se niso mogli z upravo' tramvaja sporazumeti: glede ureditve plač.
Velikanski   štrajk    na    Angleškem končan. — Delavstvo na   Angleškem ni zadovoljno. Zato se pojavljajo pogostoma štiajski. Letos, v letu kronanja, jih je bilo posetono veliko. Meseca julija je štrajkalo v 66 podjetjih 190.000 delavcev. Najhujše 1 pa je pretil sedaj štrajk železničarjev. O-* koli 260.000   železničarjev   je   stopilo v 1 štrajk. Promet je bil ustavljen, živila so se podražila, razna podjetja, tovarne so že morale ustavljati delo, promet je stal, razjarjena množica je* stala na ulici, polkuja in vojaštvo pripravljeno.     Prišlo je toilo f  i do hudih spopadov in pravili bitk. Sedaj je ta nevarnost odstranjena. Želez-ničarska stavka je končana. Pogodba med železniškimi družbami in stavkujočinri železničarji obsega osem točk, med drugimi sledeče; Vsi stav kujoči delavci naj /bodo zopet sprejeti v delo, nikogar se ne sme sf.dtujsko zasledovati   ali   kaznovati   od stiani vodstva. Vlada je obljubila železniškim družbam, da takoj, ko se snide zbornica, izjavi, da je prošnja železniških družb po zvišanju železniškega tarifa popolnoma upravičena in obenem bo tudi prošnjo podpirala.     .Pogajanja glede podrobnosti posameznih točk se nadaljujejo.
Velik požar na Kranjskem. — Trg Mokronog je pogorel. V soboto opoldne je začela goreti tovarna in žaga Franceta Pence. 'Pogorelo je nad 43 hiš ter 110 drugih poslopij. Škode je 2 milijona K.
NersreČa aviatika. — AngJeški avia-- tik poročnik Redier je padel z aeroplanoin ter se težko poškodoval na nogah.
Italijanska nova križarka »San Gior-gio« je pred kr&ktim obtičala blizu Neaplja med skalinami. Poškodbe mia velike. Sedaj se trudijo, da bi jo spravili iz skalin v prosto morje. Težave so veiike vendar j se je nadejati, da se to kmalu posreči. Ob j jtJncm pa se je vršila kazenska r«/.prava J proti komandantu ladje in oficirjem. Komandant je suspendiran, poročnik Streti je obsojen na .3 mesece trdnjave, poročnik ttmgigizni pa na strogi zapor.
Velikanski požar. 5 milijonov mark škode. — Iz Frankobroda: V tovarnah za kelesa in šivalne stroje v RttsseUieimu je fcbrutiniJ požar. Veči dej tovarn je pogoje!, na tisoče koles in šivalnih strojev je
Razdor jn^^^oeljaJ^p^emokKaciio^
— Kakor.poročajo z Dunaja, nameravaj-praška separatistična socialno-demokrar tičtia stranka osnovati ma 'Dunaju ,#doir-ganizaeijo, v kateri se' zdraho 'tn$' dunajski češki socijalnr demokrati, |cj sojj>rli dosedaj organizirani v nemški soeijalnbr demokratični stranki. Na ta-.način-izgubi neniška socijalnodemokratična ''.centrala-, nekoliko tisočev sodmgov.
Avstrijska škofovska konferenca   W
bo vršila na Dunaju začetkom novembra. Bavila se" bo;'največ s papeževim motu-pioipriom glede praznikov.
Gozdni požar. — Iz Išla poročajo, da. je uničil požar na Sohafbergu 100Jia.goz-da. Ogenj je vzrečila -smodka, katero je vrgel neki turist v mlado drevje.
Trije turisti ponesrečili. — Iz Sr.Stata ob Pirnu pqročajc, da so našli >• ju^žni strani' Pingasa 3 mrtve turiste: enega gospoda in dvegospi. Pogrešali so jih že več..dni.  ,'..,,     -            ;            :
Mirovni kongres v RJinu. — Od 25. '•septembra do/3., oktobra se ima vršiti v Rimu devetnajsti svetovni mirovni kongres. Tako po kongresu bo otvorjenav Rimu medparlamentarna mirovna konferenca, ki bo trajala do ll. oktobra. Letošnji svetovni mirovni kongres v Rimu bo jubilejni kongres. Pred 20 leti, to je leta 1891 je bil v Rimu tretji svetovni mirovm kongres ki nru je predsedoval R. fiorglii. Ta kongres je^osnoval medna-Todaio mirovno pisarno, ki je pri pojedinHi narodih.organizirala imirovno gibanje in kateri je bila za istega na korist svetovnemu miru dodeljena Nobelova nagrada, Dne 26, septembra (bo otvorjena v Rfonu mirovna razstava. Častni predsednik kengresa bo bivši italijanski ministerski 'predsednik Luigi Luzzatti. V odboru se liahaja tudi Češki učenjak dr. Fr. Drtina.
b
ama,
katera skrbi ta, edravo koto in hoCe (e> obiti se ! peg ter ohraniti notno in mehko koto ter belo polt, se umiva le z
liljinim mlečnim
milom  (zaimka konji Cek tvrdke Bergmann & drug
Teschen na Eibi. Komad po 8C vin. se dobi v vseh lekarnah, mirodilnicah in prodajalnah parfumov.
van
ulica Arhsto Mattieii
goriška tovarna mosaičnih plošč, izde-' ! lanih po  benešksm  sistemu in^iz navadnega cementa. Izvriuje  raznovrstna  olepševalna dela. pri stavbah,   bodisi   iz  cementa ali iz ponarejenega kamna. — Elegantne kopalne  banje.   --   Cevi  iz  cementa  v raznih širjavah.   ;
Politični pregled.
Prekinjena pogajanja z Ogrsko glede argentinskega fiiesa. — Avstrijska vlada je poslala ministerskemu- predsedniku grofu Khuenu Hedervaryju brzojavko, v kateri mu naznanja, da prekinja pogajanja na podlagi, ki jo je postavila ogrska vlada, Poroča se, da avstrijska vlada, ne odloči o stvari prej nego da se sestane avstrijski parlament, in tedaj predloži ves materijal parlamentu. V noti, ki je poslana ogrski vladi, se zahteva izkrcanje 700 ton. ar-gcntinskeiga mesa, -ki -je dospelo v Trst.-Med koncesijami, ki jih zahteva ogr-| ska vlada za dovoljenje uvoza argeatin-
Sprciime se hakorlPiilioirdB^.
uničenih, Skoda znaša štiri do pet milijo- j nov mark. En mož je našel smrt v plamenu, več je ranjenih.                                                                              _________
3  Trgovško-obrtna zadruga v Gorici   |
00                        roglstrovana, feftdruga 's neomejenim jamstvom..  v                   Jlr
<•                 Nafielstvo in nadzorstvo »Trgpvsko-obrtne zadruge v Gorfcuvje z ozlrom      ^
Jr      na premenjena in dne SI. decembra 1905, v zadružni register vpisana pravila,-pri      $»
2       skupni Beji daer30. deccanbffa \W. sklenilo za leto 19G6. ta<Ie-na&n poslovanja:        T. *i Daie Bvolim flanom posojila na idplaSevanje vpetih !etihf,pr,Qti odplačilu pc,-.»  P* M      t kroni m mesec za vsaldfi 100 ktbn; na tfdnjee $a')>roti H obrestovan]«.          . $* m                Doba sta odplafiilo pri posojilih na obroke se po' želji izposojevaica določf.     Jf?'
3       Čudi na 10 ali ved let ' /«' -v*. ¦¦"¦ ¦¦••''• '•'•"•'¦ "      M ^8               Vsak iaposojevalec plftča pri zajemu posojila enkrat za vselej, meBto uradnine      F.
'/•# prispevka v posebno rezervo m monb^M tegube.             ^         ¦,,.-.             ^
Sprejema navadne hranilne vloge  v^ivsakem zneBku, jih obrestuje po *»/•*    ;, L v<t&& stolno naložene pa po dogovoru____                                        ;.             i -g
Deleži so dvojni; opravilni po S kroni, glavni po 20 krp«.
Zadruga objavljn vda svoja naznanil« v časopisih »Soda« in »
N6\& pravila so se razposlala vsomjlanom; dejih pa po pomoti ii kdo dSo^
»Primorec«.
bil, naj se oglasi v zadružnem uradu, v »T^ovakešt domu
'   Načet3tvo lii nadzorstvo.
"-'^-"''MaVofflBsL.
IaJraasJ3a pristojbina stane 6 O i i n. &ko Je oglas obselneJSt se raCuna u. vsako besedo 3 vin. Hajprlpravnejše inaeriranje is. trgovce In obrtnike.
Koliko Je manjSIh trgovcev In obrtnUco* .ˇ Gortol, katerih na deleli (In celo v mestu) nlhSe ne potna, ker nikjer ne inaerirafo. Skoda ni majhna.
*
Ha prodaj je hiša ceste. — Pripravna za
gostilno in trgovino. 7 sob, 1 dvorana, 2 izbi, 2 kuhinji, 2 kleti, 1 blev, obširno podstrešje, veliko dvorišče in velik vrt s trtami. Pojasnila daje Josip Perozzi v Dornfrergu.___________
Lepo stanovanje in dobro hrano
"se išče za tri dečke iz boljše družine. Pismene ponudbe na naše upravnižtvo-______
Samostojna dama SSaS^VE:
hinjo, oz. kjer bi ji bilo mogoče tudi kuhati za daljši čas v kaki vili oz. manjši hiši z vrtom. Ponudbe pod naslovom „Lepa soba" na upniv-niatvo „Soče" do 26. t. ni.
odvetniški ali trgovski pisarni. — Naslov: „Stjnografinja" — poste restante*
ZAHVALA.
Povodom prebrifke izgube našega | preljubega soproga, očeta in brata j gospoda
Franca Petrič,
vratarja na kolodvoru juž. železnice
izrekamo tem potom svojo  najsrčnejšo  zahvalo  vsem   sorodnikom, I prijateljem  in   znancem   za   obilo I spremstvo na zadnji poti. I     Posebno zahvalo izrekamo vsem I gg. uradnikom in gg. kolegom dra- j i gega rajnkega za izkazano mu čast
V GORICI, 21. avgusta 1911
ZalnjoCI ostali.
¦ Učenca
iz boljše družine sprejme takoj
tvrdka IDaldmann & f iscfthof
v Gorici, Raštelj št. 4.
Odda se
službo hišnika
v Gorici.
Isti ifiia  na  razpolago   prosto
stanovanje.
Hsmene "ponudbe   na   naše
uprav ništvo.
Pozor rodoljubi!
Zahtevajte povsod naše igralne karte
.Primorka"
*
w
Prva
*
slovanska tovarna igralnih kart |                        v Ljubljani.
Za one, ki trpijo na želodcu!
Vsem omin, ki so si nakopali kako želodčno bolezen s prelilajenjem ali s preoblože-njem Želodca, i zaužitjem slabih, za prebavo težkih, premrzlih ali prcvroCih jedi ali z ne zmernim življenje • kakor: želodčni kata-, krče v ielodsu, bolečine v želodcu. !ež<o prebavi HI »asiiženje, se priporoča tem potom JJobro domačo sredstvo, čejjar blagodejni vpliv se je preiskusil že več let. In to je
fpr-*   Hubert Ullrlcli-ovo zeliščno vino.   m0VS
To zeliščno vino je izdelano iz izvrstnih, zdravilnih zelišč in iz vina ter ojači in oživi prebavne organe človeka. Zeliščno'vino odstrani nerednosti pri prebavljanju in pospešuje tvoritev zdrave krvi.
S pravočasno porabo se uduSijo želodčne bolezni že v kal«. Zatorej se ne sme obotavljati pri vporabi. Simptomi, kakor: glavobolj. kolcanje. žganje, »apihnjeuost, b':"vanje. ki se pojavljajo pri starih želodčnih boleznih, pojenjajo večkrat po par požirkih te#     ina.
Z*prt|e in njega slabe posledice, knkor kolika, utripanje, srca, slabo spanje, kakor tudi nabiranje krvi v jetrah. v slezeni n« hemoroidne bolečine se odstranijo z zeliščnim vinom. Zeliščno vino odstrani neprebavljivost in vse nepotrebne stvari iz Želodca in čreves s tem. da pospešuje stol.
Suho in bledo obličje,  pomanjkanje krui,
clflltnct s0 p0 navafli posledice slabe prebave, pomanjkljive krvotvoritve in bolnega 2>ILjUUdI stanja jeter. Osebe, ki nimajo teka. so nervozno oslabljene in ozlovoljene. Lppijo na glavobolu, so brez sna. hirajo in trpijo Zefisčno vino daje .oslabljenemu življenju novo moč. Zeliščno vino povzdigne tek, pospeši prebav;, in hrano, oživlja premembo snovi, pospeši tvoritev krvi. pomiri razdražene živce in vstvari novo veselje do življenja. Mnoga priznavanja in zahvalo spričujejo to.
Zeliščno vino se dobi v steklenicah po 3 in 4 K v leknrnab slerjpftih krajev: Uorica, Korrnin, Gradišče, ftoimios, Ajel, Campolongo, ftonke, Tržič, Ajdovščino, Gor., Idrija, Tolmin, Kanal, Čedad, Vidam, Palma, Červinjan, Ogej, Fiumifel, Gradež, Sežana, Vipavn, Postojna, Trst, Milje itd., kakor tudi v vseji diugib manjših in večjih krojih GoiiSko-GradišČanske v lnkurnah.
Tudi razpoSUjajo lekarne v Godci zdiseno vino po orginalnih cenah v vse kraje Avstro Ogrske.
¦             Svari se pred ponarejanjem!    —-==
Zahtevajte izrecno
mm~  Habept ^lipich^^o  -*»© Zellščaa vino.
lepo posestvo
je na prodaj
v Oesklah prj Kanalu«
le-to obstoji iz nove enoundslropne hiše z gospodarskimi" shrambami in y# velikim, lepim vrtom, t nd;rij*» iz uj;v travnikov, gozdov in pašnikov v skupni površini 20 njiv. V.se posestvo je uzorno vivjeno in obdelano in z žlahtnim sadnim drevjem misajeno' li»r se p"r»b. h «l>si skupno nlL.pa  pt» pD>auu'Z uit k»<ih,
Mataiičiiejistt. pojasnita ihji* tvančie, trgovec v Kanalu.
Ailallu
iMozioaapeia
|    ,9Klementinski blagoslov11
jj barona beuelzou)  u  Rheriberku
t  otvori ta teden svoj obrat
• in priporoma na novo žgano belo U apno prve vrste po najnižjih tlnev-A                         niii cenah.
A  PoiasniSai daje oodstua v 1               RihcnberkD.
lat3
|^&žič,
oje zeliščiao vino' ni nobeno tajno sredstvo; njegove sestavine so: vino malaga 4r50.0. vinski
štrkljaj 10O.O, šflicerina 100.0. črno vino '2400.  sok jerebikc ani2, razne rastlinske korenine itd. Te sestavine se zmešajo.
črešnjev sok :»2');o..
Odda se
Vec se izve   pri   upravništvu natega lisga.
Kdo ne pozna tvrdke
Stojte!
Kerše^rani & Cilk
Stolnem triu (Pfazza DaomoJ o GORICI Sten. 9 7
Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na prodaj Original Victoria šivalne stroje, ki so najboljši, najcenejši, najtrpežnejši in najlažji, ter delajo še po 10-Ietni uporabi brezšumno, hitro in točno. Original Victoria Šivalni stroji so se priljubili vsem šiviljam, krojačem in drugim. Vsakdo naj si ogleda pred naku-
"....."""¦" pom„ šivalnega stroja =======
»ORIGINAL VICTORIA" šivalne stroje. Tvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučuje brezplačno, z Original • Victoria šivalnimi Stroji se izvršuje vsakovrstno umetno   vezenje (rekamiranje) itd. itd. . Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno kmetijsko orodje: sknaorenrice, stiskalnice, droigakice (stroje za mastenje grosija, pluge, brane itd. itd. Nadalje prodaja najboljša dvokolesa bela, rdeča itd. z znamko KERŠEVANI& ČUK, ki jih sama izdeluje. PnŠke, samokrese, drago belgijsko orožje, streljifO. — Velika izber
gramofonov. Dale aa obrobe.
CENIKI = se razpošiljajo zastonj. —
pok iu 8l.'fddič ir>
i - Sv. Lucija ob iSoči
sprpjema naročila na vsakovrstna pv-iva kakor: kolače za hirmanee, lorle in line sladčice za pnrnkein nove masi«. ~: ProUaja različna iina/viiui m likerje na drobno in v ofiguialnili.stekliMiiea!!-.Priporoča ^e s!., občinstvu, za ubila in-rnčilii h*r zagohivij,« l»»fnio p K|r(*;.5> i in jako nizke cone.
j   Sladoled.            Sladoled.
Naznanilo preselitve.
Trgovino „i»ri železnem možu" in za-lof|o starin se je preselilo v
magistralno ulico.
Velika zaloga starin kakor: vsakovrstnih slik, bronastih izdelkov, pohištva, kipov, orožja od' vseh stoletij, minjatur, bakrorezov^ porcelana itd. itd..                                             *
y Zaloga novefja orožja vseh vrst toliko za lov kakor za strelišča, samokresov, avtomatičnih pištol vseh sistemom, raznovrstnih patron, šiber itd. itd.
Cene konkurenčne.
luail   Gljra,  frdelouafelj orožja in zapriseženi izvedenec.

^Goriška ljudska posojilnica11
vpisana zadruga z omejenim Jamstvom.
>(V l«stnl hlftl, Ooaposh« ulica fti. 7, I. nadstr.) — T«U?on ii, 78.
RaCiui polnta hrantlntce iter. 837.315. Ns občnem zboru dne 23. aprila 1911. se je določilo: f   Hranilna vloge se  obrestujejo po Vft%* Stalne večje vloge z enoletno   odpovedjo  po  dogovoru.   Hentni   davek   plačuje posojilnica sama.
H»-«r* tine vloge se sprejemajo od vsakogar. Brezplačni hišni hranilniki. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 6%%t na varščino alf zastave in na menjice po 6%.
aiavnl dalažl se obrestujejo koncem leta 1909. s 6%. Stanja 81. doc. 1910.: Zadružnikov 1886 t   deleži-v znesku 73642 kron.  - Hranilne   vloge:   142335126.       Posojila: M86.tfl9~-. — Reservni zaklad: 92,847-44  — Vrednost hiš: 372096 60.
¦i
D
am
?623