lM
Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-lnvestsl
D INVEST d,
0.0.
Podjetja za inveeticijsko dejavnoat, trgovino in storitve
i Izdelava projektne dokumentacije za vse vrste objektov
^ Tehnično svetovanje
^ nadzor nad gradnjo objektov
Ptuj, petek, 8. junija 2012
letnik LXV • št. 45 odgovorni urednik: = JožeŠmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257

KOPALNIC
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE IN5TALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
RADIOPTUJ
89,8«98,2*ICH3 www.radio-ptuj.si
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.d I i b.si
VARNO
NA KOLO!
Po naših občinah	f
Videm • Bo	„
občinsko upravo
vodil kriminalist?	www.muellersportsmed.si
O Stran 2

Obiskovalci Polimaratona izkoristite 30-% popust na
se
8
dni
•i* j
10 maraton
Letališče Moškanjci pri Ptuju www.polimaraton.si
16. JUNIJ
Po mestni občini Ptuj • Zapleti -stalnica pri infra-strukturni gradnji
O Stran 4
RTNOMEDICINSKI PRIPOMOČKI
Štajerski
Rokomet
Danijel Mesaric novi član vinarjev O Stran 11
Ptuj • Nogometna reprezentanca U-21 na Mestnem stadionu
Dva tisoč gledalcev je videlo remi
Ptujski Mestni stadion je bil v torek prizorišče pomembne tekme slovenske reprezentance do 21. leta starosti; ta je v kvalifikacijah za nastop na EP 2013 v Izraelu gostila vrstnike iz Finske.
Številni gledalci, zbralo se jih je približno 2000, so ustvarili odlično kuliso za dober dvoboj, igralci obeh ekip pa so se jim oddolžili z dopadljivo predstavo. Skan-dinavci so v dosedanjem poteku kvalifikacij edini, ki so ugnali izbrance Tomaža Kavčiča, zato so bili ti še posebej motivirani. Slovenski selektor je imel sicer veliko težav s sestavo najboljše enajsterice, saj je poškodovanih kar nekaj ključnih igralcev te ekipe: Rene Krhin, Haris Vučkič, Martin Milec ... Mladi Slovenci so povedli v 14. minuti, ko je v polno zadel Matic Maruško, Finci pa so 15 minut kasneje izenačili z golom Lahtija. Do konca srečanja so imeli pobudo naši igralci, a Lazarevič, Kampl, Podlogar in druščina niso izkoristili svojih prilo-
JM
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Po zapletih na državnem prvenstvu mladih gasilcev
EP v nogometu
Razpored, napoved O Stran 12
Pionirke iz Bukovcev državne prvakinje
Tekmovalni odbor državnega mladinskega gasilskega tekmovanja je ugodil pritožbi Prostovoljnega gasilskega društva Bukovci v zvezi z zapletom v evidenci časa opravljene vaje ekipe pionirk in sklenil, da se popravi rezultat; to pa pomeni, da je ekipa pionirk iz Bukovcev dosegla prvo mesto.
membo rezultatov.
Kot je zapisal poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič, so na osnovi pritožbe PGD Bukovci ponovno preverili rezultate elektronskega merjenja štafete na državnem mladinskem gasilskem tekmovanju, ki je bilo 2. junija na Ptuju, ter ugotovili, da so bili podatki o času izvedbe štafete napačno zapisani.
»Na napako pri zapisu časa smo bili opozorjeni šele v času poteka zaključne slovesnosti, vendar smo takoj izvedli preverjanje zapisa časa na ocenjevalnem listu in ugotovili, da je bil na ocenjevalnem listu zapisan identičen čas kot v rezultatih. Ocenjevalni list je podpisal predsednik ocenjevalne komisije in desetar, kar je bilo za izračun rezultatov za komisijo B merodajno. V tistem trenutku nismo imeli
podatkov elektronskega časa, te smo dobili šele zvečer prek elektronske pošte. Iz podatkov
smo ugotovili, da je bil pravilen čas štafete 82,71 sekund, oziroma 1:22:71 minute. Iz
navedenega lahko vidimo, da tekmovalni odbor v času podelitve ni imel osnove za spre-
-OM
O Stran 20
1000 x
BON ZA
iooSc
TRIGLAV NAGRAJUJE VARNOST
NA WWW.TRIGLAV.SI ODGOVORITE NA VPRAŠANJE O PROMETNI VARNOSTI IN OSVOJITE:
varen družinski avto z avtomobilskim zavarovanjem COMFORT PLUS in tečajem varne vožnje
1000 x bon za 100 EUR za avtomobilsko zavarovanje
PAMETNO JE IMETI DOBRO ZAVAROVAN AVTO.
Nagradna igra poteka od 2. 3. do 20. 6. 2012. Pravila in pogoji sodelovanja v nagradni igri so objavljeni na www.triglav.si,http://avto.triglav.si in Facebook profilu Vozim se. Slika je simbolična.
triglav |
Ormož • Regijski posvet županov Spodnjega Podravja
Občine lahko delajo le tisto, za kar imajo izrecno pooblastilo
V ponedeljek je v Beli dvorani grajske pristave v Ormožu potekal regijski posvet županov Spodnjega Podravja s predsednikom Računskega sodišča RS dr. Igorjem Šoltesom s sodelavci na temo problematike razpolaganja z javnimi financami v lokalnih skupnostih. Udeležili so se ga številni župani, direktorji občinskih uprav in pristojni za področje financ iz 16 občin Spodnjega Podravja.
Po posvetu je predsednik Računskega sodišča RS dr. Igor Šoltes povedal, da je to že enajsti v vrsti takšnih regijskih posvetov. Ker so bili zadnjič, ko so obiskali regijo, na Ptuju, so se tokrat odločili gostovati v Ormožu. Poudaril je, da noben kraj, ki ga v okviru takšnih posvetov obiščejo, ne pomeni, da gre za obisk problematičnega kraja s stališča računskega sodišča, seveda pa so delovanje Občine Ormož tako kot tudi drugih že pregledovali in ga bodo še.
„Posvet je pokazal, da se tematika po občinah ne razlikuje bistveno, sicer ima vsaka regija svojo specifiko, a vendar gre za nabor problemov, ki se ponavljajo. Danes smo posebej spregovorili o problemu
Uvodnik
stavbnih pravic, pa tudi o problemu vzdrževanja občinskih cest, ki ga bo v bodoče država morala regulirati, ker občine ne razpolagajo z zadostnimi finančnimi viri. Poseben poudarek smo dali različnim oblikam javno-zasebnega partnerstva. Bili smo opozorjeni, da občasno prihaja do zlorabe stavbne pravice, da se občina izogne drugim predpisom, ki ji postopkovno omogoča večjo preverjanje konkurence," je povedal dr. Igor Šoltes.
Dotaknili so se tudi problematike evropskih sredstev in sodelovanja občin z javnimi podjetji oziroma podjetji, ki jim je podeljena koncesija za opravljanje določenih javnih služb. „Z zakonodajo s področja upravljanja kapitalskih
Za zgodbe prihodnosti!
Na političnem parketu nič novega, česar ne bi že videli. Kot zelo dobrodošla se je v teh dneh pokazala afera Koreja, da so se v ozadje potisnili najbolj vroči kostanji tega trenutka, kar je za stanje duha slovenskega volivca, ki rad pozablja, zelo dobrodošlo. Kaj nam bodo v političnih brlogih vseh barv in nravi povedali v naslednjih dneh, niti Bog ne ve, kaj šele kakšne vedeževalke. Nič ali bolj malo pa se v teh zaostrenih razmerah govori o odgovornosti, predvsem o odgovornosti tistih, ki so jim zaupane najvišje funkcije v državi. Male oziroma tiste, ki niso v prvi vrsti pri koritu, najbolj zanima, kako bodo preživeli, od floskul in nategov z ene in druge strani oziroma medsebojnega spotikanja in obtoževanja, kdo kaj je in kdo česa ni, kar je že dolgo predmet blogerstva oziroma tvitanja, prav gotovo ne. V obdobju, ko čas ni najboljši zaveznik, bi bilo treba odgovornost zaostriti do maksimuma. Brez sentimentalnosti bi se bilo treba zahvaliti slehernemu, ki v tem času ne kaže zanimanja za izhod iz krize in se maksimalno ne angažira pri iskanju najboljših in hitrih poti, da bi bili ljudje čim manj prizadeti zaradi varčevanja, ker nosijo še najmanj krivde za propadlo slovensko zgodbo o uspehu. Pri iskanju najboljših rešitev pa je samo zavzemanje za nekaj premalo, če ni konkretnih potez in na koncu ustreznega nadzora. Prav pri nadzoru pa slovenska država že od nekdaj šepa in nič ne kaže, da bo kmalu bolje. Pripadniki vseh partij in njihovi podporniki še vedno niso dojeli, da biti na oblasti še ne pomeni avtomatično tudi bonitet in pravice do hlastanja po dolgem in počez, ne da bi bilo treba za to tudi delati. In se dokazovati. Dokler bo delo zgolj flosku-la, ne pa vrednota, dokler ne bo prave odgovornosti, se bo v mali podalpski deželi sicer še vedno veliko dogajalo, kar bo mastilo prve strani, ne pa tudi nakazovalo poti iz krize. Čas bi že bil, da bi aferaške zgodbe pometli na smetišče zgodovine oziroma na stran črne kronike in v prvi plan postavili zgodbe prihodnosti.
Majda Goznik
Foto: Viki Ivanuša
Župan Alojz Sok, predsednik računskega sodišča dr. Igor Šoltes in vrhovna državna revizorka mag. Mojca Planinšek so predstavili vsebino regijskega posveta.
naložb se je omejila moč županov in občin pri upravljanju teh služb. Gre za podjetja v interesu javnosti, po drugi strani
pa je odgovornost za ravnanje, oskrbo, projekte in za zadovoljstvo občanov na občinskih ramenih. Isto velja za javne
zavode, za vprašanje presežka sredstev, kdo jih določa, na kakšen način," je predstavil dr. Igor Šoltes in dodal, da so se
dotaknili tudi vprašanja cen komunalnih storitev, ki so še vedno zamrznjene, po drugi strani pa ne bo sredstev, ko se bodo pojavile potrebe po investicijah. Ker imamo v Sloveniji veliko občin z različnimi sistemi in cenami za komunalne storitve, so bili udeleženci posveta mnenja, da bi bilo treba nekatera vprašanja lokalne samouprave urediti tudi v državni strategiji. Tudi zato jeseni načrtujejo strokovni posvet, na katerem bodo predstavniki stroke iz lokalnih skupnosti predlagali, katera zakonodaja je z vidika ovir v praksi potrebna sprememb, da bi lahko občne bolje delale.
Omenil je še problem javnih podjetij, ki jih ustanavljajo občine in izvajajo različne dejavnosti, vendar po mnenju dr. Šoltesa nimajo izključne pravice biti izvajalec: „Veliko pogojev mora biti izpolnjenih, med drugim tudi ta, da občina obvladuje poslovanje tega podjetja, tako kot to velja za njeno notranjo organizacijsko enoto, kar pa ne more biti res, saj zakon o kapitalskih naložbah omejuje korporativno upravljanje s strani županov in občine do teh javnih podjetij. Zato so potrebni javni razpisi in javno podjetje naj konkurira na trgu kot vsa ostala. Za občine ne velja enako načelo kot za občane, namreč da je dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano. Občine lahko delajo samo tisto, za kar imajo izrecno pooblastilo."
Viki Ivanuša
Videm • Izbran je novi direktor
Bo občinsko upravo vodil kriminalist?
Potem ko je lani jeseni s sedeža direktorice občinske uprave županovo nezaupanje odpihnilo bivšo direktorico Darinko Ratajc, je občina Videm vse do junija ostajala brez vodje; dela so si porazdelili zaposleni v upravi in župan.
Aprila letos je občina Videm končno objavila javni natečaj za omenjeno delovno mesto, na katerega se je prijavilo osem kandidatov, pet žensk in trije moški. Kot je takrat povedal župan Friderik Bračič, so prav vsi kandidati izpolnjevali razpisne pogoje (poleg ustrezne izobrazbe mora kandidat imeti najmanj šest let delovnih izkušenj, znati mora uporabljati računalniške programe, imeti pridobljeno funkcionalno znanje upravnega vodenja, biti nekaznovan, imeti izpit B-kategorije, govoriti vsaj en tuji jezik ipd.).
Ugibanja, predvsem pa najrazličnejših namigovanj o tem, kdo bo novi direktor ali direktorica videmske občinske uprave, je bilo že pred javnim natečajem zelo veliko. Izbrani kandidat, ki naj bi prevzel mesto direktorja občinske uprave, pa je zdaj znan: gre za domačina iz Pobrežja, zaposlenega kot kriminalista v Policijski upravi Maribor. „Res je, med poslanimi vlogami oziroma
potencialnimi kandidati za direktorja občinske uprave sem izbral Mirka Šimenka. Pritožbeni rok je potekel to sredo. Sicer smo prav na zadnji dan prejeli štiri pritožbe zoper izbiro, ki jih bo zdaj pregledala pravna služba in ugotovila, ali so osnovane ali ne, vendar sam osebno zaradi tega ne spreminjam odločitve o izbranem kandidatu. Zaradi pritožb se pa seveda zna nekoliko zavle-či uradni postopek potrditve kandidata. Gospoda Šimenka dobro poznam tudi osebno, ima vse zahtevane pogoje iz razpisa, zaključen magistrski študij (magistriral je osmega maja letos z naslovom naloge Prost preudarek do ustavnosti in zakonitosti, op. a.), tudi opravljen strokovni in državni izpit. Pričakujem, da bo funkcijo direktorja občinske uprave lahko prevzel v drugi polovici julija letos, ko se mu v sedanji službi izteče odpovedni rok," je na kratko povedal župan Bračič, ki o zavrnjenih kandidatih ni želel povedati
ničesar. Dodal je le, da ga je Šimenko prepričal predvsem s svojim znanjem in izkušnjami: „Kot sem povedal, Šimenka dobro poznam, veliko sva se tudi osebno pogovarjala. Zaupam mu in prepričan sem, da je sposobna oseba, ki bo delo direktorja opravljala odlično. Kljub temu da lahko sam izbiram direktorja, sem o svoji
izbiri seznanil tudi vse zaposlene v občini in prav vsi se strinjajo z njegovo zaposlitvijo in ga že nestrpno pričakujejo," je še povedal župan.
Mirko Šimenko bo kot novi direktor, če bodo pritožbe zavrnjene kot neutemeljene, podpisal pogodbo o zaposlitvi za obdobje petih let.
SM
Na prazen stolček direktorja videmske občinske uprave naj bi julija sedel Mirko Šimenko iz Pobrežja, zaenkrat še zaposlen v PU Maribor (fotografija je simbolična).
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: SM
Ptuj • Na okrožnem sodišču zadovoljni z alternativnim reševanjem sporov
Mediacije koristne in ugodnejše za obe strani
Okrožno sodišče na Ptuju je že 1. marca 2010 uvedlo postopek alternativnega reševanja sporov ali tako imenovane mediacije na vseh področjih civilnega prava. Po dveh letih ima dvanajst mediatorjev skupaj z dvema komediatorkama in izkušeno odvetnico v tovrstnem reševanju sporov veliko pozitivnih izkušenj.
Kot pojasnjuje vodja prav-dno-gospodarskega oddelka Albina Hrnec Pečnik, okrožna sodnica svetnica, je postopek mediacije ponujen strankam kot postopek za alternativno reševanje sporov ob začetku pravdnega postopka, bodisi iz gospodarskega ali drugega civilnega področja, in sicer tako, da stranke prejmejo povabilo k postopku mediacije skupaj z brošuro, v kateri so na kratko navedene posebnosti postopka, ki so za vsako stranko zanimive, prav tako pa tudi sodniki med postopkom v civilnih, zlasti pravdnih in gospodarskih zadevah ponudijo mediacijo.
Postopek alternativnega reševanja sporov je vsekakor pomembna pridobitev tako za udeležence kakor tudi za sodišče in državo. Zanima nas, kako je možno priti do media-cije.
»Enostavno. Obe strani, tožeča in tožena stranka, morata podati soglasje k postopku mediacije, in sicer ob povabilu, ki ga pošlje strankam sodišče, lahko pa stranke same, ko je postopek že v teku, sodniku predlagajo, da se želijo udeležiti postopka mediacije.«
Zakaj pravzaprav postopek mediacije?
»Zato, ker je postopek enostaven, izvaja se praviloma ob okrogli mizici, vsi udeleženci so enakopravni, vsak lahko s svojimi besedami pove, kaj je bistvo njegovega problema, mediator pa s svojo strokovno pomočjo pomaga, da udeleženca najdeta najidealnej-šo rešitev za oba. Postopek je hiter, statistični podatki našega sodišča kažejo, da so postopki končani velikokrat
Foto: M. Ozmec
Vodja pravdno-gospodarskega oddelka Albina Hrnec Pečnik je prepričana, da so mediacije pomembne in koristne tako za stranke kot za sodišče.
že po prvem srečanju. Postopki v družinskih sporih so brezplačni, v ostalih civilnih postopkih so prve tri ure brezplačne, gospodarski spori pa so plačljivi in se pričnejo, ko stranke založijo sredstva. Na vsak način je postopek mediacije za stranke ugoden, saj ob pomoči medi-atorja problem rešijo veliko hitreje, kot bi ga v klasični pravdi, in to z minimalnimi stroški. Bistvenega pomena je dejstvo, da stranki, ki sta bili pred postopkom sprti, iz mediacijskega postopka odideta „pobotani" in s prijetnimi občutki.«
Kdo pa so mediatorji?
»Na našem sodišču smo že ob samem začetku uvedli nekaj novosti. Ena od teh je, da so skoraj vsi mediatorji izkušeni pravdni sodniki z dolgoletno prakso in bogatim znanjem. S pomočjo njihovega znanja in izkušenj stranke
rešijo ob konkretnem tudi druga sporna razmerja, ki so v teku ali pa se šele „rojevajo". Trenutno nas je na seznamu dvanajst mediatorjev, skupaj z dvema komediatorkama, na seznamu je tudi izkušena odvetnica.«
So na vašem sodišču glede mediacij še kakšne druge posebnosti?
»Predsednik sodišča nam je ob dejstvu, da je na vidiku gospodarska kriza, brezposelnost in težave, dobronamerno predlagal, da bi mediatorji mediacije izvajali izključno v popoldanskem času, s čimer bi gotovo pokazali razumevanje do strank, ki težko pridejo na sodišče dopoldne, saj morajo v teh primerih najprej svojemu delodajalcu razlagati, da gredo na sodišče, vsakega delodajalca pa zanima vzrok odhoda njegovega delavca na sodišče. Prav tako je vsak odhod v času delovnega
časa povezan z dovoljenjem dopusta. Da bi strankam to olajšali, smo se dogovorili, da bomo mediacije izvajali v popoldanskem času ob torkih in četrtkih od 16.00 do 19.00.«
Kje pa se mediacije izvajajo in kako?
»Mediacije se izvajajo v raz-pravnih dvoranah ob okrogli mizici. Po končanih razpravah v razpravne dvorane namestimo okrogle mizice s stoli in jih naslednje jutro pred pričetkom rednega delovni-ka odstranimo ter razpravne dvorane pripravimo za nemoteno razpravljanje razpra-vljajočih sodnikov. S tem smo prihranili denar, saj nismo na novo urejali prostorov, temveč smo rešitev izpeljali na povsem enostaven in ekonomsko sprejemljiv način.«
V Ptuju med
najuspešnejšimi
mediatorji
In kakšne so vaše ugotovitve, kakšni so rezultati mediacij na vašem sodišču?
»Po uspešnosti smo dejansko med najuspešnejšimi sodišči. V letu 2011 smo na pravdnem, nepravdnem, go-
spodarskem in družinskem oddelku Okrožnega sodišča ter pravdnem oddelku Okrajnega sodišča na Ptuju od skupno rešenih 618 zadev s pomočjo mediacije rešili 196 zadev, kar je 31,72 % vseh rešenih zadev. To pomeni, da smo z mediacijo rešili tudi veliko sodnih zaostankov, starih zapletenih zadev, in kot kaže analiza reševanja, je mediacija finančno zelo ugodna za državo in posamezna sodišča.«
Zakaj je mediacija finančno ugodnejša?
»Zato, ker je vedno več ljudi v finančni stiski in v teh primerih imajo stranke možnost zaprositi za brezplačno pravno pomoč. To pomeni, da se njihove odvetnike začasno financira iz sredstev sodišča, kar pa je ob dolgotrajnem pravdanju za sodišče in državo kot celoto neugodno, saj se ne financirajo samo odvetniki v teh primerih, temveč tudi izvedenci in drugi stroški. Takšna pravdanja so praviloma dolgotrajna in draga. Ko pa stranke rešijo zadevo v postopku mediacije, je zadeva rešena na enem ali dveh mediacijskih srečanjih brez izvedencev, kar je seveda bistveno ceneje. Pred kratkim smo delali izračune in ugotovili, da pravdni postopek povprečno stane od 1.500,00 do 2.000,00 EUR, postopek mediacije pa 700,00 EUR. Že ta preprosta primerjava pove, da je mediacija v vseh pogledih bodočnost, saj je tudi ekonomsko zelo sprejemljiva.«
Odziv
udeležencev
madiacije
pozitiven
Kakšen pa je po dobrih dveh letih odziv med udeleženci mediacije?
»Odziv je izredno pozitiven. Vsak udeleženec po končani mediaciji izpolni anonimno anketo, rezultati pa so nadvse pohvalni. Mediacija se je dobesedno „prijela". Udeleženci so zadovoljni in
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Aktualno v Podravju. Rubrika o najbolj aktualnih temah. Od ponedeljka do petka ob 13.45.
velikokrat se zgodi, da stranke ob koncu mediacije vprašajo mediatorja, zakaj se niso izvajale že prej.«
Kako je organizirana vaša služba?
»Mi smo so se odločili za na sodišču pridruženo me-diacijo, kar pomeni, da je na Okrožnem sodišču na Ptuju Služba za alternativo reševanje sporov, ki zajema in vodi mediacijo za področje Okrajnega sodišča Ptuj in Okrajnega sodišča Ormož kakor tudi za celotno Okrožno sodišče na Ptuju. V okviru te službe so na seznamu mediatorji, trenutno jih je 10, torej sedem sodnikov, dve strokovni sodelavki s strokovnim znanjem s področja civilnega prava in ena zelo izkušena odvetnica. V družinskih zadevah delujeta še dve kome-diatorki, strokovnjakinji s področja družinskega prava. Tudi njuna pomoč je dragocena in kot kažejo rezultati uspešna.«
So potrebne kakšne posebne lastnosti, da je mediator uspešen?
»Mislim, da je nadvse potrebno predvsem, da si dober strokovnjak zlasti s pravdnega področja, enako pomembno pa je tudi, da si človek v pravem pomenu besede, torej potrpežljiv, sočuten, razumevajoč in predvsem pozitivna osebnost. Mi smo upoštevali prav vse navedene kriterije, ko smo uvrščali na seznam naše media-torje. Ocenjujem, da so glede na dejstvo, da delo poteka izključno v popoldanskem času in da mediacije izvajajo pretežno sodniki, odzivi izjemno pozitivni. Tudi bivši minister za pravosodje je ob obisku na našem sodišču bil navdušen nad našo media-cijsko službo in njeno organizacijo, predvsem pa nad doseženimi uspehi. Model se mu je zdel tako dober, da je v medijih in na ministrstvu izjavil, da ga bo treba razširiti tudi na druga sodišča, saj naši rezultati po uspehu odstopajo od drugih. To pa kaže, da smo na pravi poti.«
Kakorkoli že, na Okrožnem sodišču na Ptuju ugotavljajo, da se stranke med postopkom ali po dolgotrajnem pravdanju vse pogosteje odločijo tudi za alternativno reševanje sporov, saj s tem ob pomoči izkušenega media-torja skrajšajo postopek, znižajo stroške, zlasti pa zadevo uredijo tako, da sta zadovoljni obe sprti strani.
M. Ozmec
Ormož • Nov vrtec uradno odprl vrata
Živžav v novem vrtcu
Minuli petek so v Ormožu s priložnostno slovesnostjo tudi uradno proslavili otvoritev prostorov novega vrtca, v katerih vrtec deluje že slabih šest mesecev. Ker je selitev potekala v hladnem letnem času, so proslavljanje prestavili na bolj topel del leta. V tem času so se otroci in zaposleni v novem vrtcu že dobro vživeli in novi stavbi vdihnili življenje.
Foto: Viki Ivanuša
Župan Alojz Sok je poudaril, da je bila potrebna gradnja vrtca izvedena racionalno in ekonomično, saj je bila vrednost investicije okrog 2 milijona evrov.
Foto: Viki Ivanuša
Pevski zborček Male kapljice, v katerem poje 24 otrok, starih od 4 do 6 let, je presenetil z državno himno.
Prireditev je potekala na parkirišču pred novo zgradbo vrtca, v prisrčnem programu pa so nastopili otroci vseh skupinic vrtca, ki so peli in plesali, ob zaključku tudi skupaj s svojimi sosedi, otroci iz OŠ Stanka Vraza, s katerimi domu-jejo pod skupno streho. Zbrane starše in goste je nagovoril župan Alojz Sok, ki je osvežil spomin na dogodke, ki so pripeljali do položitve temeljnega kamna za vrtec 2. julija 2010 in na veselo selitev v nov vrtec 2. decembra lani. Z novogradnjo in rekonstrukcijo obstoječega objekta je nastalo okrog 1700 kvadratnih metrov prostora, v pretežni meri za potrebe vrtca, del pa tudi za potrebe OŠ Stanka Vraza, ki si z vrtcem deli kuhinjo, skupaj pa potekajo tudi določene aktivnosti. Vrtec je umeščen v Dobravsko ulico, kjer je obdan s športnimi površinami, ki lahko služijo tudi najmlajšim, je bližje naravi in stran od mestnega vrveža, kar je velika prednost. Vrednost investicije je skupaj s projektno dokumentacijo in nadzorom, notranjo opremo in ureditvijo okolice znašala nekaj čez 2 milijona evrov, kar preračunano na kvadratni meter znaša
okrog 1200 evrov. „To pa je cena, ki potrjuje, da je bila gradnja ekonomična, racionalna in v trenutku, v katerem smo se zanjo odločili, tudi najbolj smiselna," je povedal župan in dodal, da so bili namreč tudi predlogi, da se za gradnjo pri-
dobi evropska sredstva. Če bi čakali na to, pa vrtca po njegovem mnenju ne bi bilo še nekaj let, ob tem pa je treba upoštevati, da je bila selitev iz stare zgradbe nujna, ker ni bila več primerna za bivanje in je vztrajno dobivala inšpekcijske
zapisnike. Tako je občina za investicijo najela kredit. Alojz Sok je ob tej priložnosti napovedal tudi kaj čaka občino na področju predšolskega varstva v prihodnje. Občinskemu svetu bo že te dni v potrditev predlagano, da se z naslednjim
šolskim letom vrtec v Ivanj-kovcih priključi k tamkajšnji osnovni šoli, nato pa še vrtca pri Miklavžu pri Ormožu in na Kogu. Treba se bo posvetiti zagotavljanju sredstev za vrtec pri Veliki Nedelji, ki je potreben širitve, vrtec v Podgorcih potrebuje energetsko sanacijo, v vrtcu pri Miklavžu pa je treba zagotoviti primerne bivalne pogoje. V občini Ormož je za predšolsko vzgojo dobro poskrbljeno, saj imajo otroci in starši tudi to prednost, da lahko vse otroke vpišejo v vrtec, čakalnih dob namreč ni.
Boris Zupančič, predstavnik ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, je prav tako nagovoril zbrane in pohvalil način, kako se v Ormožu upirajo težkim časom in se lotevajo potrebnih investicij. Izrazil je upanje, da bo prišel čas, ko bo mogoče za
tovrstne investicije dobiti kaj denarja tudi iz centra, kajti vlaganje v najmlajše, je vlaganje v prihodnost. Poudaril je, da izobraževanje in vzgoja nista metanje denarja vstran, ampak najboljša naložba, ki pa se obrestuje šele čez čas.
Zadovoljna pa je bila tudi ravnateljica Vrtca Ormož Marjeta Meško, saj so v vrtcu na nove prostore čakali kar 10 let: „Vrtec je ustanova, brez katere družba danes več ne more delovati. Je v veliko pomoč družinam pri vzgoji, varstvu in izobraževanju njihovih otrok. Vrtec že dolgo ni več samo prostor, kjer je poskrbljeno za varstvo otrok v času, ko so njihovi starši v službah, ampak otroci tukaj ustvarjalno in aktivno preživljajo čas skupaj s prijatelji in vzgojiteljicami."
Viki Ivanuša
Ptuj • 16. seja sveta ČS Rogoznica
Zapleti - stalnica pri infrastrukturni gradnji
1. junija so se člani sveta ČS Rogoznica sestali na 16. seji. Prevetrili so potek nekaterih investicij na območju četrtne skupnosti, se dogovorili o okvirnem programu praznovanja krajevnega praznika, ki ga bodo letos praznovali v Spodnjem Velovleku, in potrdili predlog, da se plaketa MO Ptuj podeli ŠD Rogoznica, ki v letu 2012 praznuje 50-letnico in je trenutno najstarejši nogometni klub v MO Ptuj. Osrednjo slovesnost ob tem jubileju bodo pripravili 23. junija.
Sto tisoč evrov, kolikor imajo letos na voljo za cestni program v okviru proračuna ČS, bodo v glavnem porabili za modernizacijo ceste Spodnji Velovlek v dolžini 700 metrov in dveh manjših odsekov, ki se navezujeta na to cesto. Od izvajalca del so zahtevali petletno garancijo na izvedena dela.
V tem času pa najbolj buri duhove modernizacija ceste skozi Podvince, ki je povezana tudi z gradnjo kanalizacije, ki se še prav tako ni pričela graditi oziroma naj bi se končno začela v teh dneh. Začetek del so obljubljali že lani poleti, modernizacijo ceste skozi Podvince pa že leto prej, ko so bili ob trasi postavljeni kontejnerji in je bila delno zakoličena tudi trasa. Kakorkoli že, dela se odvijajo po polžje, za večino zapletov pa krivijo MO Ptuj, ki dve leti ni naredila projektov za kanalizacijo in naj bi se po besedah krajanov tudi sicer premalo angažirala pri tej gradnji. Strokovne služ-
be MO Ptuj so povedale, da so v gradbeni pogodbi, sklenjeni med Direkcijo RS za ceste, ki je naročnik, sofinancerjem MO Ptuj in izvajalcem del Cestnim podjetjem Ptuj zajeta gradbena dela za voziščno konstrukcijo (pripravljalna dela, zemeljska dela, voziščna konstrukcija, od-vodnjavanje, meteorni kanal, oprema in signalizacija, lokalne ceste), izvedba, prestavitev in zaščita komunalnih vodov, javna razsvetljava, hodnik za pešce in kolesarje ter oporni zidovi in izgradnja avtobusnih postaj. Mimo te pogodbe pa je MO Ptuj naročila projekt prestavitve trafo postaje Podvinci 3, ki obsega odstranitev obstoječe TP in daljnovoda 20 kV ter postavitev nove TP. Za fekalno kanalizacijo, izgradnja bo stala 215 tisoč evrov, je izbran izvajalec, a z začetkom del zamuja zaradi nekaterih tehničnih zapletov, pojasnjujejo v MO Ptuj.
Nemogoče pa se je bilo ogniti večkratnim prekopavanjem cestišča; doslej so ga prekopali
že petkrat, ker posamezni komunalni vodi prečkajo cesto na različnih lokacijah, kar izhaja iz izdelane in potrjene projektne dokumentacije. Cestišče pa se v tem času prekopava v celoti, ker se menjuje nosilni sloj ceste. V MO Ptuj tudi zavračajo nekatere trditve, da je iz projekta izpuščena gradnja pločnikov. Fekalna kanalizacija naj bi bila zgrajena do 10. julija.
Čeprav nadaljevanje izgradnje Slovenjegoriške ceste naj ne bi bilo ogroženo, se je pokazalo, da kljub temu da je trasa v II. in III. delu zemljiško urejena, niso podpisane vse pogodbe, tako da razpisa za izvedbo del ne bo mogoče izvesti pred dopusti.
Teleing je glede gradnje optičnega omrežja iz Žabjaka preko Kicarja v Velovlek že izvedel nekaj sestankov, ljudje so zadovoljni, da bo do te gradnje prišlo, je povedal predsednik sveta ČS Rogoznica Janko Čeh.
Svetniki ČS Rogoznica so
na 16. seji sklenili, da bodo eno svojo sejnino namenili za nakup mamografa za potrebe ptujske bolnišnice.
Nekaj informacij je članom sveta podal tudi mestni svetniki Marjan Kolarič, ki je predvsem govoril o spremembah pri komunalnem prispevku za gradnjo večstanovanjskih stavb in industrijskih objektov,
ki so bile nujne, če želi MO Ptuj spodbuditi investicijsko dejavnost na tem območju, v nobenem primeru pa te spremembe niso izglasovali v interesu kapitala, je poudaril.
Praznik prvi vikend v septembru
Letošnje praznovanje kra-
jevnega praznika bo potekalo v Spodnjem Velovleku prvi vikend v septembru, praznično dogajanje pa se bo že po tradiciji pričelo avgusta. Začeli bodo z 10. jubilejno mednarodno likovno kolonijo Rogo-znica 2012, nadaljevali pa s športnimi in družabnimi prireditvami. Tudi letos bodo podelili dve priznanji za izstopajoče dosežke. Predloge zanju pričakujejo do prihodnje seje sveta ČS Rogoznica.
V točki Pobude in vprašanja člani sveta ČS Rogoznica pričakujejo podrobnejše podatke o stanju ribnikov v Podvincih, ki so pod zaščito Nature 2000, na vprašanje o začetku gradnje športnega igrišča Kicar pa zadovoljivega odgovora v tem trenutku ni mogoče dati, saj spremembe in dopolnitve dolgoročnega in srednjeročnega plana MO Ptuj še vedno niso usklajene, da bi se lahko začel postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Dela na cesti skozi Podvince v okviru prve etape rekonstrukcije potekajo po polžje, kar povzroča nejevoljo pri tamkajšnjih prebivalcih.
Svet je majhen
Memorandum leta
Šest mescev po volitvah, natančno v sredini leta, smo nekateri prijatelji in kolegi izdali preprost dokument, v katerem smo zapisali, s čim nismo zadovoljni v naši državi in kaj vse čutimo kot breme za bodoči razvoj naše družbe. Imenovali smo ga Memorandum o odgovorni prihodnosti in ga naslovili na državljanke in državljane. Takole pravi:
„Spoštovane državljanke in državljani!
Kot narod in država smo prišli do prelomne točke. Gospodarska recesija, v katero smo padli pred dobrimi tremi leti, nas je potegnila še globlje v družbeno, politično, socialno in pravno krizo. Znašli smo se tudi v najhujši moralni krizi v kratki zgodovini naše države.
Če hočemo ohraniti svojo nacionalno suverenost v evropskem geopolitičnem prostoru, moramo spremeniti vzorce vodenja, po katerih smo kot država in družba delovali v zadnjih dveh desetletjih. Ti vzorci so se med recesijsko krizo izkazali za neustrezne, neučinkovite ali celo škodljive. /.../"
Navedenemu začetku oziroma ugotovitvi smo dodali paragrafe o težavah, ki izhajajo iz korumpirane-ga političnega in gospodarskega sistema, ki temeljita na neučinkovitem pravnem sistemu. Ta do danes ni ustrezno ukrepal niti v enem večjem primeru. Izpostavili smo nujo po reformi političnega, socialnega in delovnega sistema. Vsemu temu smo dali poziv k večji odgovornosti celotne družbe pri soočenju z eno od najglobljih kriz človeštva v zadnjih desetletjih, zavedajoč se, da ima slovenska družba neverjeten intelektualni potencial, ki lahko zaustavi družbeni nemir, apatijo in ohromitev.
Podpisniki Memoranduma smo bili na začetku prijatelji, znanci, pridružili se so nam nekateri znani javni obrazi. Danes je podpisov pod dokumentom, ki ga lahko preberete na spletni strani Gibanja odgovornih (GO - v angleščini „go"pomeni gremo), ogromno. Vedno več predstavnikov civilne družbe, politike, kulture in športa se identificira v mislih, ki smo jih v nekaj tednih sami dali na papir. Iskreno povedano, misli niso nič filozofsko ali politično pretresljivega! So popolnoma navadne preproste resnice, ki jih vsak državljan lahko sam ugotovi oziroma pove. Stavki Memoranduma predstavljajo nekaj, s čimer se lahko vsakdo strinja brez težav. Nobeden od začetnih podpisnikov ni pričakoval, da bo objava Memoranduma povzročila pravo vstajo politike in medijev. Vedno prisotna domača za-rotniška logika nas je začela predstavljati kot podaljšano roko določene politične opcije, ki bi pripravljala Borutu Pahorju novo predsedniško mesto po izgubi vodilne funkcije v SD-ju, ali kot začetek nove liberalne stranke, ki bi prevzela sredinski politični prostor v Sloveniji. Kot predsednik Panevropskega gibanja sem podpisal Memorandum, ker verjamem v njegovo vsebino. Že dolga leta pišem in govorim o preprostih resnicah, ki so sedaj našle svoj prostor v izoblikovanem dokumentu za javnost, in sem prepričan, da je bil takšen korak tudi potreben. Temu je priča val zanimanja, ki je sledil objavi, ter vse razprave, ki so sledile. Včasih so najpreprostejše misli najbolj revolucionarne, in ker se politiki tega zavedajo, so takoj napadli - tako z leve kot z desne.
Gibanje odgovornih, ki se je ustanovilo na podlagi Memoranduma, ni politična stranka na začetku svoje poti. Gibanje odgovornih želi samo opozoriti, da si Slovenci ne moremo več privoščiti lajanja, medtem ko gre karavana mimo, sicer bo usodno za nas in za našo državo. Če naša generacija ne bi sedaj, ko se dejansko nahajamo v najgloblji moralni, etični in gospodarski krizi naše zgodovine, reagirala in opozorila na dejstvo, da razume situacijo, bi bila zgodovinsko sokriva! GO ne bo nikoli stranka, a vsak njen član oziroma vsak podpisnik Memorandum o odgovorni prihodnosti ve, da je lahko poseben in pomemben člen družbe in se bo potrudil po svojih najboljših močeh na lastnem področju za to, da bo stvari spreminjal. Osebno bom nadaljeval svoj trud v okvirih Panevropskega gibanja v dobro Slovenije in za mir, stabilnost ter razvoj Evrope, za kar sem tudi sprejel odločitev, da vsem mladim, ki verjamejo, da se je treba osebno angažirati v politični in civilni družbi, nudim brezplačno članstvo! Bodite dobrodošli in spremenimo stvari na bolje!
Laris Gaiser
Destrnik • Zdrahe se nadaljujejo
Bo občinsko podjetje propadlo?
Na podlagi zahteve za sklic svetniške skupine SLS je bila v petek sklicana 6. izredna seja. Na dnevnem redu je bila le ena točka, in sicer imenovanje novega direktorja občinskega podjetja Gradnje Destrnik, d. o. o, ki naj bi poslovalo zelo slabo, že dva meseca pa je praktično paralizirano. SLS-ova svetniška skupina je tako na mesto direktorja sedaj postavila strankarskega kolega, prav tako svetnika Marjana Irgla, kar je po mnenju dela svetnikov nemoralno in nehigienično.
Svetnik in direktor
občinske firme -nehigienično?!
Čeprav je destrniški župan vodenje občine prevzel šele pred dobrim mesecem dni in ima za seboj vodenje le ene seje, je že na drugi, tokrat izredni seji, moral zapustiti svoj sedež in sesti na drug konec sejne sobe. Vodenje je namreč prevzel Branko Zelenko, dosedanji podžupan in SLS-ov svetnik občinskega sveta občine Destrnik. Ta je namreč skupaj s svojimi šestimi strankarskimi kolegi predlagal sklic izredne seje, ki se je odvila pred tednom dni.
Kot je uvodoma pojasnil Zelenko, se je svetniška skupina SLS za sklic seje odločila iz razloga, ker je župan imenovanje novega direktorja občinskega podjetja Gradnje Destrnik, d. o. o. na minuli seji umaknil z dnevnega reda. Po mnenju Zelenka, iz razloga, ker je firma brez pravnega zastopnika nastaja gospodarska škoda. Prav želja po njenem zmanjšanju naj bi bila ključni razlog, da so z imenovanjem pohiteli in sklicali izredno sejo.
Povsem jasno pa je bilo, da so tudi tokrat svetniki SLS na nasprotni strani kot novoizvoljeni župan ter svetniki Simona Lacko, Branko Horvat in gotovo tudi Urša Zver, ki na tokratni seji sicer ni bila prisotna. Sta pa toliko bolj imenovanju novega direktorja nasprotovala njena svetniška kolega. Takoj ko je Zelenko pojasnil, da je po mnenju svetniške skupine SLS pravi kandidat za začasnega direktorja Marjan Irgl, sicer tudi sam svetnik SLS, se je pričela burna razprava.
„S tem ste podjetje spravili v nezakonit položaj"
Svetnik Branko Horvat je sicer že pred pričetkom seje predlagal, da se imenovanje umakne z dnevnega reda, kar je SLS-ova sedmerica po pričakovanjih gladko zavrnila. Po mnenju Horvata, je nadzorni svet firme naredil napako, ko je sprejel odstopno izjavo bivšega direktorja Janeza Drofe-nika. „On je bil zakoniti zastopnik firme, do izbire novega direktorja, bi ga morali zadržati. S tem je po mojem mnenju nadzorni svet podjetja le to spravil v nezakonit položaj," je bil očitek Horvata.
Zanimivo je tudi, da je predsednik nadzornega sveta občinskega podjetja prav tako svetnik SLS Ivan Slukan, ki je vse očitke zavrnil in dejal, da
Svetnica Simona Lacko meni, da je za slabo vodenje soodgovoren nadzorni svet občinskega podjetja.
je bilo prav, da je Drofenik odstopil, saj da je podjetje slabo vodil.
Še več, Horvat je prepričan, da na Destrniku ne potrebujejo ne novega direktorja podjetja ne podjetja. „Zadevo bo treba razrešiti. To podjetje je rak rana našega proračuna. Ekonomsko gledano niti slučajno ni upravičeno," je še bil jasen Horvat. Ob tem se je vprašal tudi, kako to, da gre za občinsko podjetje, sam pa kot svetnik kljub zahtevam nima niti podatkov o tem, kakšno izgubo je to pridelalo. Čeprav naj bi se o tem, da gre za velike cifre, govorilo po vsej občini, o konkretnih številkah nihče ne govori. Je pa zato povsem jasno, da je firma od 5. aprila praktično paralizirana. „Da bi to agonijo prekinili, smo zahtevali sklic izredne seje," je pojasnil Zelenko in dodal, da pa tako ali tako finančno stanje podjetja ni na dnevnem redu ter da o tem zato ni primerno govoriti.
Poskus SLS-ovih svetnikov 10. maja, da imenujejo za direktorico Sonjo Mahorič, ra-čunovodkinjo občinske uprave, padel v vodo, in sicer iz razloga, ker ji sedanji župan ni želel dati soglasja, zato je na sodišču niso mogli registrirati kot zakonitega zastopnika podjetja.
Nič boljše pa ni s strani Vindiša bil sprejet niti drugi predlog, da se za direktorja imenuje Marjan Irgl, sicer upokojenec, ki je delal v TGA Kidričevo.
Ker ima Irgl končano poklicno kovinarsko šolo, sta se svetnika Branko Horvat in Simona Lacko spraševala tudi o primernosti kandidata. „V tem postopku je veliko vprašanj," je še podvomila Lackova. Ob tem je še enkrat delila mnenje s Horvatom, da je nadzorni svet že v osnovi soodgovoren za slabo stanje v podjetju, ker da je s sprejemom odstopne izjave odgovornost prevzel nase.
Marjan Irgl bo začasno vodil občinsko podjetje Gradnje Destrnik, d. o. o.
Svetniki SLS-ove skupine so ves čas na seji trdili, da je pomembno le to, da podjetje dobi novega direktorja. Takšno je bilo med drugim tudi mnenje Ivana Hauptmana, ki je dejal, da firma mora imeti direktorja, obenem pa se je vprašal, kdo bo prevzel odgovornost za škodo, ki nastaja, medtem ko firma nima zakonitega zastopnika.
„Ni pa prav, da je kdo od svetnikov direktor firme. To je navzkrižje interesov in če ne drugo, je grozno nemoralno in nehigiensko," je pred glasovanjem še dejal Horvat.
Kljub temu, pa so bili svetniki SLS-a neomajni in so pri svojem mnenju vztrajali do konca. Irgla so tako potrdili s sedmimi glasovi za in dvema proti (Lacko in Horvat).
S tem naj bi firma po dveh mesecih ponovno dobila direktorja, ki naj bi to funkcijo opravljal začasno. V roku par dni naj bi sicer bil objavljen tudi razpis za stalnega direktorja, tako je zagotovil Slukan. Tega si je zaželel tudi sam novoizvoljeni direktor Marjan Irgl, ki je dejal, da želi čim prejšnjo objavo uradnega razpisa ter da je njegov namen le pomagati, da se podjetje reši.
A Vindiš, ki tokrat sicer v razpravi ni sodeloval, takšnega razpleta ne bo čakal križem rok. Prepričan je, da je bil postopek imenovanja tako prvega kot drugega direktorja nezakonit. „Zato bom sklep tega občinskega sveta zadržal in ga uvrstil na naslednjo sejo, kjer ga bom opredelil s pravnega vidika, ker ni možno, da se ne postopa po aktih, ki smo jih sami sprejeli. Je pa to ena od slik, kako mislijo poslovati: izključiti župana in ga prisilje-vati v nezakonite odločitve. To me kompromitira in mi onemogoča delo. To sem predvideval že, ko sem bil postavljen za župana," je ob koncu seje izid glasovanja komentiral Vindiš.
Ena izmed spornih točk petkovega imenovanja je namreč po mnenju destrniške-ga župana ta, da si nadzorni svet za razrešitev starega in imenovanje novega direktorja ni najprej pridobil mnenja občinskega sveta. Šele nato bi namreč sami morali odločati o primernosti kandidata.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Foto: DK
Središče ob Dravi • 14. redna seja občinskega sveta
Kontrolirali bodo ustreznost ločevanja odpadkov
Na 14. seji občinskega sveta Središče ob Dravi svetniki niso obravnavali kakšnih eksplozivnih tem, bile pa so pomembne za vsakodnevno življenje in funkcioniranje občine.
V začetku seje je vodja policijskega okoliša Kristjan Dogša predstavil trende varnostnih pojavov na območju PP Ormož in občine Središče ob Dravi. Lani so policisti na Središkem obravnavali 94 kaznivih dejanj, leto poprej pa 37, vendar gre pri tem skokovitem porastu predvsem za kazniva dejanja neplačevanja preživnine, ki se štejejo za vsak mesec posebej. Zaradi suma kaznivega dejanja je bilo državnemu tožilstvu ovadenih 87 oseb, leto poprej pa le 30. Dogša je povedal, da policija zelo dobro deluje na območju celotne policijske postaje Ormož, saj je preiskanost kaznivih dejanj čez 83 %, medtem ko je državno povprečje okoli 50 %. Na področju javnega reda in miru so imeli policisti manj dela in so obravnavali le 135 kršitev. Lani je bilo na območju občine 8 prometnih nesreč, od tega kar 7 v naselju. Zato je na nek način tudi upravičeno merjenje hitrosti policistov z laserjem prav znotraj naselja. Prisotnost alkohola so odkrili le pri dveh povzročiteljih prometnih nesreč, vendar je zaskrbljujoča stopnja opitosti, ki je znašala 1,48 grama alkohola na kg krvi. Obravnavali so tudi 41 ilegalnih prehodov meje, med katerimi so prevladovali državljani Afganistana,
ki jih je bilo kar 27, Romuni, državljani Pakistana in Turčije.
Kopališče bi prodali, ne podarili
Svetniki so obravnavali tudi več letnih poročil Komunalnega podjetja Ormož o izvajanju različnih gospodarskih javnih služb v letu 2011. Tako smo s področja oskrbe s pitno vodo izvedeli, da ima vodovodno omrežje Ormož kar 6578 vodovodnih priključkov, od tega jih odpade na občino Središče ob Dravi 623. Redno so kontrolirali ustreznost pitne vode in odvzetih je bilo 173 vzorcev pitne vode, ki so bili ocenjeni kot primerni za uporabo. Lani so zabeležili kar 28 % manjše stroške pri porabi električne energije, kar je posledica izpeljanih javnih naročil. Vodne izgube še vedno znašajo 35,3 %, tako so lani odpravili 368 okvar, na območju občine Središče ob Dravi le 5. Na skupni liniji Ormož-Sredi-šče je bilo 31 okvar, kar je 12 več kot leto poprej, je povedala Bogdana Kolbl iz KP Ormož. Prihodki iz naslova izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občinah Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in delu občine Ljutomer za
Foto: Viki Ivanuša
Ludvik Hriberšek in Bogdana Kolbl sta v imenu Komunalnega podjetja Ormož predstavila več poročil.
leto 2011 znašajo 933.666 evrov, presežek prihodkov nad stroški pa je v višini 2.329 evrov in se je nakazal občinam po ključu števila vodovodnih priključkov Ormož (1.647 EUR), Središče ob Dravi (220 EUR), Sveti Tomaž (251 EUR) in Ljutomer (209 EUR).
Pri obravnavi letnega poročila o izvajanju gospodarske javne službe ravnanja z odpadki v letu 2011 je Ludvik Hriberšek zagotovil, da se trudijo narediti vse, kar je v njihovi moči, da si pridobijo okoljevarstveno do-
voljenje do zapolnitve odlagališča Dobrava. Za potrebe odlaganja odpadkov so nabavili nove zabojnike za embalažo, nabavili pa so še tretje vozilo za pobiranje smeti, ker z dvema dela niso več zmogli. Hriberšek je ob tem povedal, da bi bilo dobro, če bi bile v zvezi z odpadki bolj dejavne državne in občinske inšpekcijske službe, saj je treba še bolj paziti na ustrezno ločevanje odpadkov, zato bodo tudi sami poostrili kontrolo pri uporabnikih in začeli kontrolirati vsebino zabojev. V letu
2011 je bilo v Središču zbranih in odpeljanih 320.000 kilogramov odpadkov, v prihodnosti pa bo treba še več narediti za zmanjšanje količine odpadkov. Sicer pa je pri odpadkih zelo veliko odvisno tudi od politike in bo v prihodnosti v Sloveniji delovalo le nekaj regijskih odlagališč. Ormoško je po Hriberškovem mnenju premajhno, saj ni potrebne kritične mase.
Pogovarjali so se tudi o upravljanju letnega kopališča v Ormožu. Slišali smo stare zgodbe, da bi Sredi-
ščani radi svoj delež v kopališču prodali, vendar ni kupca. V poštev bi prišla edino občina Ormož, ki pa je na sosede menda naslovila pismo, v katerem pravi, da bi kopališče prevzela, vendar kot darilo, brez kupnine. Jurij Dogša je opozoril na zanimivo podrobnost, da se je občina Sv. Tomaž odpovedala svojemu deležu le v korist občine Ormož in ne tudi v korist občine Središče ob Dravi in poudaril, da je krivda za negativno poslovanje pri občini Ormož, ker je dala podjetniku v najem gostinski del kopališča, ki bi s svojim prihodkom verjetno popravil slabo bilanco. Sicer pa so se vsi strinjali, da takšno kopališče ne more biti dobičkonosno, sploh pa ne ob tako nizkih vstopninah. Obiskujejo ga pretežno predšolski otroci, šolarji in nekaj mladine. Presežek stroškov nad prihodki je bil lani v višini 21.965 evrov. Od tega bo občina Ormož poravnala 19.110 evrov, občina Središče ob Dravi pa 2.855 evrov.
Občina je imenovala tudi svoje predstavnike v svetih zavodov. Tako bo v svetu zavoda OŠ Stanka Vraza občino zastopala Anica Škrinjar, v svetu Zavoda za informiranje Ormož Roman Medik in v svetu Zdravstvenega doma Ormož Vesna Mele.
Viki Ivanuša
Videm • Začenjajo se Vidovi dnevi
Osem dni najraznovrstnejših doživetij
V občini Videm bodo tudi letos kot že nekaj let poprej pripravili t. i. Vidove dneve, ki se bodo začeli jutri, v soboto, in končali naslednjo nedeljo. V osmih dnevih dogajanj bodo lahko obiskovalci videli, poskusili in slišali marsikaj in marsikoga, največ dogodkov pa se bo odvijalo v okolju Vidove kleti. „Vsak večer bo doživetje zase, saj smo pripravili pester program," sta napovedala Lea Cafuta Koussa in župan Friderik Bračič.
Osrednja prireditev letošnjih Vidovih dni se bo zgodila kar prvi dan, v soboto popoldne, po zaključenem pohodu po Srakačevi poti. „To je hkrati tudi dan turizma, ko se bodo na stojnicah ob občinski stavbi predstavili lokalni izdelovalci s svojimi izdelki. Te stojnice so dobra promocija za celotno občino, saj bodo prikazovale lokalne posebnosti kraja, njegovo identiteto," je na predstavitveni konferenci med drugim povedala Koussova, ki sicer skrbi za poslovanje Vidove kleti. Župan Bračič je dodal, da bodo v soboto ob 17. uri ob vhodu v Vidovo klet odkrili star rimski spomenik, nato pa še odprli likovno razstavo del, ki so nastala konec aprila na prvi mali in veliki likovni koloniji občine Videm.
V nedeljo dopoldne se bo v jami Tržec odvijal ribiški turnir, popoldne pa bo v znamenju nogometa, ki mu bo sledila še podelitev pokalov in razglasitev športnika leta 2011 občine Videm. Nedeljski večer bo zaključil pater Toni Mrzleč-ki s koncertom Lutnja v cerkvi sv. Janža na Dravinjskem Vrhu. V ponedeljek bodo v Vidmu praznovali dan šole, župan bo sprejel in nagradil odličnjake, torek pa so razglasili za dan folklore. „Na dan folklore se bodo predstavili gostje iz Velike Polane ter iz Slovaške, poleg pestrega kulturnega programa pa bo zvečer potekalo še srečanje pobratenih občin Videm in Bednja. Sreda bo dan odprtih vrat občine Videm ter dan ljudskega petja, v četrtek se bodo z vajo izkazali domači ga-
silci, zvečer pa bo v Drvarnici odprtje razstave karikatur Alja-ne Primožič ter druženje ob
aforizmih z Milanom Fridauer-jem - Fredijem," je še povedala Koussova.
Župan Friderik Bračič in Lea Cafuta Koussa sta napovedala izjemno pester osemdnevni program Vidovih dni, ki se bodo vsak dan zaključili z večernimi degustacijami vin haloških vinogradnikov v Vidovi kleti.
Naslednji petek si bodo Vi-demčani malo oddahnili, nato pa bodo lahko v soboto zjutraj krenili na pohod na Borl in nazaj, najbolje kar do Djočanove kmetije, kjer bodo popoldne pripravili Poletno muzejsko noč, v videmskem šotoru, ki bo postavljen ob Vidovi kleti, pa bo v soboto zvečer pel pater Janez Ferlež z gostom Alfijem Nipičem. V nedeljo pa bo v cerkvi sv. Vida še maša za občane. „Čaka nas zanimiv in razgiban program, v okviru katerega se bo brez dvoma za vsakega obiskovalca našlo kaj zanimivega. Ob vseh prireditvah pa vabimo vse tudi v Vidovo klet na dneve vinogradnikov, kjer bodo obiskovalci lahko okušali vrhunska vina in spoznavali vinogradnike iz Haloz,"sta še povabila Friderik Bračič in Lea
Cafuta Koussa.
Vidova klet bo za degustaci-je odprta vsak dan od 17. do 21. ure. V soboto večer bo svoja vina predstavljal domačin Jože Zavec, v nedeljo zvečer bosta gostji kleti vinogradnici Marija Vauhnik in Silva Gregorec, prav tako iz Vidma, v ponedeljek bosta svoja vina predstavljala Antonija in Milan Žumbar iz Cirkulan, v torek Marjan Kramer (Videm), v sredo kmetija AS - Arnečič (Cirkulane), v četrtek vinogradništvo Vaupotič-Cestnik (Podlehnik), v petek kmetija Pintarjevih (Podleh-nik), v soboto vinogradništvo Planjšek (Žetale) in Vinarstvo Turčan (Zavrč), zadnjo nedeljo pa turistično-vinogradniška kmetija Pungračič (Zavrč) in vinogradnik Anton Skaza.
SM
Foto: SM
Haloze • Po skupščini LAS Haloze
Vrednost projektov presegla 700.000 evrov
Poročali smo že, da je na letošnji razpis LAS Haloze za sofinanciranje projektov iz programa Leader prišlo 33 vlog, 15 od njih pa je bilo izbranih za glasovanje na skupščini. Te se je konec maja udeležilo 32 članov in potrdilo predlagane projekte ter jih tako uvrstilo v Načrt izvedbenih projektov LAS Haloze za leto 2012, ki ga bo prejelo tudi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.
V skladu s programom Leader je bilo do sedaj na območju LAS Haloze od leta 2008 do
2011	sofinanciranih 63 projektov v skupni višini 438.918 evrov. Do maja 2012 je bilo zaključenih in izvedenih 56 projektov.
Na letošnji razpis so se ponovno odzvali v vseh občinah: iz Zavrča sta prišli dve vlogi, iz Gorišnice tri, iz Cirkulan pet, iz Vidma sedem, iz Podlehnika dve, iz Žetal tri in iz Majšperka devet vlog. Vsi projekti (razen dveh vlog, ki sta prišli z drugih območij) so zadostovali merilom LAS za odobritev sofinanciranja, vendar žal na območju Haloz ni dovolj finančnih sredstev iz programa Leader za izvedbo vseh projektov. Za leto
2012	je namenjenih le 153.048 evrov, skupna vrednost vseh vlog s projekti pa je znašala kar dobrih 707.000 evrov! Največ vlog, ki je prispelo, je imelo cilj izboljšanje kakovosti življenja, razvoj podjetništva in kmetijstva in razvoj turizma na območju Haloz.
„Realno lahko počrpamo enkrat več denarja!"
„Letos so bile vse vloge izjemno kvalitetne, lahko rečem, da najbolj v vseh letih razpisov. Glede na prispele vloge na vse do sedaj izvedene javne pozive LAS Haloze, je razvidno, da
je absorpcijska moč črpanja sredstev veliko večja, kot je dodeljenih finančnih sredstev z Ministrstva RS za kmetijstvo in okolje. Finančna sredstva so namreč za območje dodeljena na podlagi števila prebivalstva in velikosti območja. Pri izračunu pravice porabe sredstev se upošteva tudi indeks razvojne ogroženosti statistične regije, v kateri je LAS. Za območje LAS Haloze je koeficient razvojne ogroženosti premalo ovrednoten, in da bi to območje lahko sledilo predvidenim smernicam razvoja, bi koeficient razvojne ogroženosti moral biti višji. Za naše območje bi glede na absorpcijsko zmožnost območja okvirno zadostovalo približno 300.000 evrov," je ob robu skupščine povedal direktor PRJ Jernej Golc in dodal, da upa, da bo v prihodnjem obdobju skupne kmetijske politike 2014-2020, katere temeljna določila se na evropski ravni določajo še letos in naslednje leto, ovojnica za program Leader v Sloveniji debelejša, predvsem pa bodo za pridobivanje denarja veljali nekoliko drugačni pogoji kot v obdobju 2007-2014.
„Smiselno bi bilo sedanje koeficiente za določanje vsote za neko območje spremeniti tako, da bi se dalo več poudarka stopnji nerazvitosti in manj številu prebivalcev. V nekaterih regijah po Evropi je to že urejeno tako. Škoda je
Tudi letos je bilo na voljo veliko premalo denarja za vse prispele vloge. Popolnoma brez so ostali v občinah Podlehnik in Cirkulane... (Fotografija je simbolična.)
predvsem v tem, ker moramo zavračati tudi dobre projekte in letos so bili res izjemno kvalitetni, ki bi jih lahko v celoti uresničili, če bi imeli na voljo 300.000 evrov," je zaključil Golc.
Izbrani projekti za sofinanciranje so: nakup vodne hladilne naprave (Franci Plajnšek, Žetale), nakup reševalnih padal (Aeroklub Ptuj, Moškanj-ci), obogatitev turistične ponudbe gostilne Pri kostanju (Jakob Svenšek, Sela, Videm), izdelava naprednih ekonomskih in informacijskih rešitev (Janko Jus, Videm), ohranitev
zbirke kmečkih predmetov na grajski domačiji (Jože Muhič, Gorišnica), informiranje lokalnega prebivalstva o pomenu zdravstvene preventive (Visa-ma, d. o. o., Videm), projekt Nogomet je igra za vse (Nogometni klub Majšperk), igrala v vaškem središču - 2. del (Jožef Težak, Zavrč), adaptacija slikarskih galerij (AP, d. o. o., Majšperk), rekonstrukcija pešpoti z informacijsko tablo na trgu Ptujske Gore (TD Ptujska Gora, Majšperk), multimedij-ska ureditev Kulturno-poslov-nega centra Majšperk (Občina Majšperk), zbornik občine
Gorišnica (Občina Gorišnica), obnova lovske koče Tisovec (LD Žetale), oprema pisarniških prostorov Društva invalidov Majšperk in Kidričevo (Društvo invalidov Majšperk in Kidričevo) ter nabava opreme za KUD Majšperk (KUD Majšperk).
Cirkulanam nič, Majšperku šest projektov?!
Kot je razvidno iz zapisanega, na letošnjem razpisu ni bil odobren niti en projekt iz
občin Cirkulane (poslanih pet vlog) in Podlehnik (poslani dve vlogi). Iz Zavrča je bila odobrena ena od dveh vlog, iz Gorišnice vse tri od treh poslanih vlog, iz Vidma je bilo oddanih sedem, odobrene pa so tri vloge, iz Žetal so poslali tri vloge, odobreni sta bili dve, iz Majšperka (od koder je novi predsednik LAS Haloze Gora-zd Ladinek, ki je hkrati direktor občinske uprave) pa je bilo oddanih devet, odobrenih pa šest vlog ...Upoštevajoč dejstvo, da so bile letos prav vse poslane vloge izjemno kvalitetne in so vse dosegale predpisane standarde strategije, dobivajo namigovanja o lobiranjih med člani LAS in razočaranje zavrnjenih kar precej verjetno osnovo. Namreč, če se denar vsaj malo deli tudi po kriteriju regionalne razdelitve oziroma se pri enaki kvaliteti projektov upošteva odstotek odobrenih vlog glede na število poslanih, bi moral biti odobren vsaj en projekt iz Cirkulan ... Res pa je tudi, da nikoli ni vsem prav, tako kot ni bilo vsem prav minula leta, ko je veliko „lea-derskega" denarja končalo v občini Videm, od koder je bila prejšnja direktorica LAS ...
Nosilci izbranih projektov bodo zdaj morali počakati še na odobritev MKO, ki bo odločalo tudi o dokončnem odstotku sofinanciranja posameznega projekta.
SM
Slovenija • Spet sprememba zakona o kmetijskih zemljiščih
Odškodnina da, odškodnina ne ...
Štiri parlamentarne stranke (SDS, DL, DeSUS in NSi) so zadnji dan maja vložile v parlamentarno proceduro novelo zakona o kmetijskih zemljiščih, s katero naj bi se odpravilo izplačevanje odškodnin za spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč (kar sicer ni veljalo dolgo časa, saj je odškodnine uvedla Pahorjeva vlada lani). Mnenja o tem, ali je odprava odškodnin dobra ali slaba poteza, pa so zelo različna.
V omenjenih koalicijskih strankah, sicer brez SLS, odpravo odškodnin seveda zagovarjajo in pravijo, da bi se tako razbremenilo slovensko gospodarstvo in dvignila njegova konkurenčnost. Robert Hrovat (SDS) je tako na novinarski konferenci ob vložitvi novele izpostavil, da je bila uvedba odškodnin neprimeren ukrep: „Cene zemljišč so zaradi odškodnin enormno narasle, kar investitorje odvrača od gradenj. Od odškodnin je bilo pobranih bistveno manj sredstev kot predvideno. Ljudje tudi čakajo z gradbenimi dovoljenji na čas odprave odškodnin."
Rihrad Braniselj prav tako zagovarja odpravo odškodnin, ob tem pa pravi, da soglasje za spremembo kmetijskih zemljišč tako in tako daje kme-
tijsko ministrstvo in še dodaja: „Odškodnine, ki so bile uvedene, so bile uvedene 10 let prepozno. Namesto, da bi sprejemali ukrepe za spodbujanje
gospodarstva, gradbeništva, so z novelo to še dodatno blokirali. Konkretnih učinkov uvedbe odškodnine pa tako ni bilo in jih tudi ne bo." Podobno stali-
Stiri koalicijske stranke nove vlade že po slabem letu predlagajo novo spremembo Zakona o kmetijskih zemljiščih; z njo naj bi odpravili komaj dobro uveljavljeno plačilo odškodnine za spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ...
šče imajo tudi v DeSUS-u, kjer so sicer lani podprli novelo o uvedbo odškodnine, a so zdaj ugotovili, da ne opravičuje svojega namena in res le draži stroške gradenj. V NSi prav tako menijo, da bo odprava odškodnin pomagala predvsem mladim družinam, da si bodo lažje gradili v domačem okolju.
Žveglič: Odškodnina naj ostane, a nižja!
Kot rečeno, pa predloga novele o odpravi odškodnine ne podpira koalicijska SLS. Roman Žveglič pravi, da vsebina predložene novele ni takšna, kot je bila dogovorjena v koalicijski pogodbi; po tej pogodbi naj bi namreč z novelo odpravili le plačila odškodnin na tistih zemljiščih, ki nimajo potenciala
za kmetijsko pridelavo: „Če bo ta novela sprejeta, bo lov na kmetijska zemljišča odprt. Izgubilo bo kmetijstvo kot celota, država na segmentu prehran-ske varnosti in pri kmetijskih zemljiščih!" Žveglič je še povedal, da imajo v SLS pripravljen svoj predlog novele, v katerem odškodnin niso odpravili, so jih pa znižali. „Nekaj odškodnin naj ostane, saj se z najboljšimi kmetijskimi zemljišči počne v Sloveniji zelo grdo. Že tako jih je malo, zato morajo ostati neke varovalke," je opozoril Žveglič.
Glaser: Odškodnine
preprečujejo
špekulacije!
Jasno stališče o morebitni odpravi odškodnin pri spremembah namembnosti kmetijskih zemljišč ima tudi generalni direktor Perutnine Ptuj, ki svoje poslovanje temelji tako na kmetijskih površinah, kot - po drugi strani - tudi na objektni infrastrukturi. „Primarna pridelava oz. kmetijstvo je osnova za celotno prehransko branžo in temelj prehranske verige. Če želimo torej kakovostno hrano, ki jo v Sloveniji zagotovo pridelujemo, je zato institucional-
na zaščita kmetijskih zemljišč ključnega pomena za trajno-stni razvoj prehranske industrije in oskrbo potrošnikov s kakovostnimi živili. Kot poslovni sistem z največjim obsegom kmetijskih zemljišč v Sloveniji, Skupina Perutnina Ptuj obdeluje 4.150 hektarjev kmetijskih površin, zato zagovarjamo, da se ohrani zaščita na način, ki omogoča tako razvoj kmetijstva kot tudi investicije in spodbujanje gospodarstva, pri čemer ključno vlogo igra Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. V tem pogledu je vprašanje odškodnin najbolj učinkovit regulator pri preprečevanju špekula-tivnega upravljanja s kmetijskimi zemljišči. Sicer pa obstaja še veliko rezerv na urbanističnem področju, zaradi česar ni treba zaradi novih investicij takoj posegati po kmetijskih zemljiščih. Na voljo imamo namreč veliko obstoječih kapacitet, tudi v urbanih središčih, s katerimi bi lahko optimirali vprašanje novih naložb in tovrstnega spodbujanja gospodarstva," je na naše vprašanje, kaj meni o morebitni odpravi odškodnin, odgovoril predsednik uprave Roman Glaser.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Podlehnik • O proračunskem denarju na več načinov
Nova tožba zoper bivšega računovodjo
Kot smo poročali, je bivši računovodja podlehniške občinske uprave Rajko Prelog že pravnomočno obsojen zaradi kraje 64.000 evrov iz občinskega proračuna. Kmalu po odkritju prvih kaznivih transakcij pa je računovodski servis, ki zadnje leto opravlja računovodske posle za občino, odkril še več hudo spornih nakazil.
Foto: SM
Bivši podiehniški računovodja je „odnesel" precej denarja, ki bi prišel prav pri asfaltiranju makadamskih cest, za katere pa mora občina (če hoče dobiti še nekaj sofinancerskega deleža po razpisu M KO) izdelati še posebno okoljevarstveno študijo, ker je v območju Natura 2000 ...
Med drugim naj bi šlo za nakazila na transakcijske račune, katerih lastniki uradno niso znani, dejstvo je le, da gre za račune fizičnih oseb (morda ene same osebe z več odprtimi računi), med katerimi je tudi zasebni račun Preloga, kamor si je večkrat zapored nakazal manjše vsote denarja. „Za ta transakcijski račun vemo, da je lastnik bivši računovodja, saj je to tudi njegov uradni račun, na katerega smo mu nakazovali plačo in druge prejemke. Kot je zdaj razvidno, pa si je na ta račun sam zase še dodatno in neupravičeno nakazoval denar, skupno okoli 8000 evrov. Sicer je bilo na neznane imetnike transakcijskih računov samo v lanskem letu nakazanih vsega skupaj okoli 17.000 evrov, vendar nam imena lastnika ali lastnikov ostalih računov zaenkrat niso dostopna. Dejstvo je le, da gre za fizične osebe oziroma lahko tudi za eno samo osebo, nikakor pa v teh primerih ne gre
za poslovne subjekte, saj so imena podjetij nam dostopna. Imetnike teh transakcijskih računov lahko v preiskovalnem postopku razkrije le sodišče. Poleg teh so najdena še druga nakazila na različna podjetja, ki za nakazane zneske nimajo kritja. Skupno je tako odkritih še za dodatnih najmanj 65.000 evrov poneverb oziroma kraj denarja," je povedal župan Marko Maučič, ki bi mu v tem času ta denar prišel še kako prav, saj še vedno nima v rokah pogodbe Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport za sofinanciranje že skoraj dokončanega vrtca ...
Za asfalt potrebna okoljevarstvena študija ...
Prav pa bi Podlehničanom ta denar prišel tudi, če bodo uspeli na razpisu Ministrstva za kmetijstvo in okolje, kamor
so v začetku leta (ob obnovi Viničarskega muzeja) prijavili še projekt modernizacije dveh cestnih odsekov: „Zdaj smo dobili v roke poziv za dopolnitev vloge in priznam, da sem kar malo presenečen, kaj na ministrstvu tokrat zahtevajo, saj
tega doslej niso zahtevali. To je namreč pridobitev naravovarstvenega soglasja, ker sta oba odseka cest v območju Nature 2000. In če hočemo ti dve cesti asfaltirati, moramo očitno dokazati, da to ne bo imelo škodljivih posledic za okolje ...
Upam, da bomo študijo, ki jo bo izdelal Zavod za varstvo narave, dobili v roku; časa za dopolnitev imamo namreč le 30 dni. Ob tem pa moramo za en odsek pridobiti še soglasje Zavoda za kulturno dediščino, saj ob njej stoji kapelica..."
Pomoč tudi za (prve) samozaposlitve
Sicer pa je minuli teden v Podlehniku sestankoval tudi tamkajšnji občinski svet na deseti redni seji. Brez posebnih razprav so svetniki in svetnica potrdili zaključni račun občine za leto 2011, ki je pokazal 2,140 milijona evrov odhodkov in 2,225 milijona prihodkov. Prvič so se seznanili tudi s predlogom o sofinanciranju političnih strank, saj je bil v prejšnjem mandatu občinski svet „apolitičen" in takšen pravilnik ni bil potreben, v tokratnem mandatu pa sta dva sve-
tnika iz dveh različnih strank; in sicer Alojz Novak je v LDS ter Ivo Ban v SDS. Pregledali so še Odlok o ustanovitvi JVIZ OŠ Podlehnik (pod okriljem katerega bo od septembra začel delovati tudi novi vrtec) in predlog pravilnika o sprejemu otrok v vrtec. Za vse tri omenjene dokumente pa so se zaradi številnih popravkov odločili, da ju bodo potrjevali na naslednji seji. Gladko sta bila sprejeta letni program športa in letni program kulture v občini, po katerih bodo za delovanje športnih in kulturnih društev za letos namenili skupno 24.000 evrov (po 12.000 evrov za vsako kategorijo društev), kar je enak znesek kot lani. Ob tem so svetniki odobrili še 15.000 evrov občinskih pomoči za gospodarstvo in 15.000 evrov za kmetijstvo. Kot je pojasnil župan Maučič, so lani ta sredstva na področju gospodarstva skoraj v celoti počrpali (razen majhnega deleža za sofinanciranje obrestne mere pri najetih kreditih), saj so bila namenjena tudi sofinanciranju prvih samozaposli-tev občanov: „Višina pomoči ob samozaposlitvi pa je seveda odvisna od števila vlog. Lani smo imeli samo eno takšno vlogo, zato je vlagatelj dobil precej visok znesek. Denar, namenjen kmetijstvu, pa je bil v celoti porabljen."
SM
Sveti Tomaž • 13. seja občinskega sveta
Lepše bodo morali parkirati
Na 13. redni seji občinskega sveta Sv. Tomaž so svetniki obravnavali tudi zaključni račun občine za leto 2011; sprejet je bil v takšni obliki, kot je bil predlagan, obravnavali so ga vsi odbori, vključno z nadzornim, ki mu predseduje Karolina Žajdela. Z lanskoletno realizacijo je bil zadovoljen tudi župan Mirko Cvetko, saj so dobro načrtovali in so bile vse postavke realizirane, odmiki pa so v obsegu do 5 %.
Obravnavali so tudi nove-lacijo investicijskega programa za oskrbo s pitno vodo, ki zajema gradnjo vodovoda od črpališča do Hajndla z vsemi pripadajočimi objekti. Mag. Roman Rozman je pojasnil, da so v noveliran predlog vključeni še sekundarni cevovodi v dolžini 6,3 kilometra v vrednosti okoli pol milijona evrov. Spremenil se je tudi terminski plan in sedaj se zaključek gradnje z decembra 2013 prestavlja na oktober 2014. Vrednost celotne investicije se je z 11,3 milijona povzpela na 12,1 milijona evrov. K temu svoje prispevajo tudi arheološke raziskave, ki jih je treba opraviti v okolici Hajndla, je povedal Rozman. Ker pa so se povečala sredstva iz kohezije in tista, ki jih je za projekt zagotovilo ministrstvo, bo občina Sv. Tomaž sedaj prispevala okrog 50.000 evrov (po prvotnem predlogu pa 81.000 evrov), enako se je za dobrih 7 % znižal tudi prispevek obeh drugih občin, ki s projektu sodelujeta -Ormoža in Središča ob Dravi.
Na seji je bil sprejet tudi z ministrstvom usklajen pravilnik za dodeljevanje sredstev za malo gospodarstvo. Tako bo za podjetnike v proračunu na voljo 15.000 evrov, ki jih bo za
različne namene mogoče pridobiti preko razpisa.
Sejem štirikrat na leto
Pri Sv. Tomažu si že nekaj časa želijo sejem oziroma priložnost, da bi kmetovalci, ki sami pridelujejo ali proizvajajo pridelke in izdelke, te lahko prodajali na prostem. V sprejetem odloku bodo v purgi na stojnicah lahko prodajali še posamezniki, ki opravljajo gospodarsko dejavnost domače obrti in prodajajo proizvode lastne proizvodnje, nabiralci gozdnih sadežev, zdravilnih zelišč in cvetja, vrtnarji, sadjarji,vinogradniki, trsničar-ji, čebelarji, zeliščarji, cvetličarji ter druge fizične in pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti in tržijo izključno svoje izdelke. V občini Sveti Tomaž bodo tako imeli štiri sejme: tomaževega na tomaževo soboto, marijinega na praznik Marijinega vnebovzetja, martinovega na martinovo soboto in božičnega dan pred božičem. V ta namen so že priskrbeli stojnice in že nestrpno čakajo na prvi sejem, ki bo lahko že kmalu. Domače izdelke bo mogoče prodajati tudi vsak
konec tedna, seveda pa bo treba upoštevati pravila odloka. Zaenkrat bodo stojnice ponujali brez plačila.
Ob pogrebih parkirati v purgi
Svetniki so se pogovarjali tudi o območjih, na katerih bo občina uveljavljala predkupno pravico, če je za nakup nepremičnine izkazan občinski
javni interes in če ponujena vrednost ne presega povprečne cene nepremičnin na tem območju. Gre predvsem za parcele v centru Sv. Tomaža, ki so v lasti župnije in bi jih nujno potrebovali, če bi želeli uredili staro šolo. Prav tako želi občina dobiti predkupno pravico na območju obrtne cone in parcele pri pokopališču, ki bi jo uporabili za širitev parkirišča. Občina lahko uveljavlja
predkupno pravico na nepremičninah, če ima v proračunu za ta namen zagotovljena sredstva.
O pokopališču in njegovih obiskovalcih so se pogovarjali tudi pri obravnavi varnostnih pojavov v lanskem letu. Gre za nemogoče stanje ob pogrebih, ko vsak parkira, kakor se mu zazdi. Tako se je pred kratkim zgodilo, da zaradi na obeh straneh cestišča parkiranih vozil avtobus redne linije ni mogel skozi. Aleš Meško, vodja policijskega okoliša, je dal svetnikom v razmislek, kaj bi se zgodilo, če bi moralo v tem času po cesti peljati kakšno interventno vozilo, recimo gasilci, in bi se zataknili v tem prometnem za-mašku.
Aleš Meško je povedal, da so leta 2011 obravnavali pri Sv. Tomažu 35 kaznivih dejanj, kar je
Foto: Viki Ivanuša
V sejni sobi sveta občine Sv. Tomaž je bilo tokrat kar malo tesno, saj so bili povabljeni številni gostje.
skoraj za četrtino manj kot leto poprej. Obravnavali so tudi 13 prekrškov v zvezi z drogami, v cestnem prometu pa so odredili 9 pregledov zaradi suma vožnje pod vplivom drog. Štirje preizkusi so bili pozitivni, eden pa je strokovni pregled odklonil. Zasegli so tudi več pripomočkov za proizvodnjo prepovedane droge, odkrili pa so tudi laboratorij. Na območju občine je bilo obravnavanih 21 primerov, ki urejajo javni red in mir, to število se je zmanjšalo za kar 46 %. Število prometnih nesreč je poskočilo na 22, trije udeleženci pa so bili v njih hudo telesno poškodovani. Prisotnost alkohola so odkrili pri 4 povzročiteljih prometnih nesreč.
Tudi letos so se odločili omogočiti staršem, ki želijo za svojega otroka ob enomesečni odsotnosti v času poletnih počitnic (julij ali avgust) rezervirati mesto v vrtcu, znižati plačilo v mesecu, ko je otrok odsoten, na 50% višine njihovega plačilnega razreda. Starši morajo za priznanje popusta podati pisno izjavo o odsotnosti otroka na sedežu vrtca. Izpad sredstev v višini oprostitve plačila dela oskrbnine v vrtcih bodo pokrili iz sredstev proračuna občine. Potrdili so tudi sistemizacijo za vrtec, ki je popolnoma enaka kot lani in obsega tudi v prihodnjem šolskem letu obogatitvene dejavnosti, kot so otroški zbor, folklora, poho-dništvo, pravljičarstvo, likovna dejavnost in naravoslovje. Za dodatne dejavnosti bo občina zagotovila sredstva za plačilo dodatnih 50 ur za celo leto.
Viki Ivanuša
Podravje • Ob robu občnega zbora KZ Ptuj
KZ Ptuj od letos z 11 področnimi zadrugami
V KZ Ptuj so letos uspešno končali s postopki pripojitve KZ Pesnica. „Na minulem občnem zboru KZ Ptuj smo z zadnjim sklepom pripojitev še uradno potrdili. Delavce iz KZ Pesnica smo zaposlili v naši zadrugi. Konec aprila letos smo dobili sklep sodišča, da je KZ Pesnica prenehala obstajati kot pravna oseba, postala je del KZ Ptuj in temu ustrezno smo morali prilagoditi tudi naše akte in številčnost upravnega ter nadzornega odbora," je povedal direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič.
Sklep o nameri pripojitve KZ Pesnica so v KZ Ptuj sprejeli že pred novim letom, na izrednem občnem zboru, nato pa začeli z vsemi potrebnimi postopki pripojitve: „S pripojitvijo smo okrepili odkup mleka, saj ta zadruga letno odkupi okoli osem milijonov litrov mleka, sicer pa gre za področje, na katerem so močni tudi živinorejci in sadjarji. S pripojitvijo te zadruge zdaj KZ združuje že enajst področnih zadrug, dodatno pa je pridobila še 89 novih članov - zadružnikov. Iz naslova pripojitve zadruge pričakujemo letos okoli 10-odstotno rast prihodkov. Revizija poslovanja bivše KZ Pesnica je sicer pokazala, da ni bilo nepravilnosti, niti zadruga ni bila v izgubi, res pa je, da je bilo njeno poslovanje zadnje leto bolj šibko, saj je slonelo pretežno na odkupu in prodaji mleka."
Hkrati s pripojitvijo nove zadruge je KZ odprla tudi novo trgovino v Jakobskem Dolu, kjer so dodatno zaposlili dva trgovca. Tako ima KZ Ptuj danes okoli 870 članov, ki so solastniki KZ; ob izstopu iz lastništva pa se vsakemu članu - deležniku izplača 200 evrov vreden članski delež. Kot pravi Janžekovič, se vsi člani oz. solastniki KZ ne ukvarjajo več s kmetijstvom, nekateri so upokojeni, precej jih je dalo zemljo tudi v najem, saj se kmetije koncentrirajo in povečujejo.
„Konkretnih načrtov oziroma ciljev v zvezi z nadaljnjimi morebitnimi pripojitvami zadrug zaenkrat nimamo, seveda pa smo vedno zainteresirani za nadaljnje širjenje in za združevanje, pri čemer sploh ni pomembno oziroma ne postavljamo pogoja, da se mora ohraniti ime KZ Ptuj. Nenazadnje ni nobena težava, da se kadarkoli v interesu lastnikov
preimenujemo npr. v KZ Štajerska ali KZ Podravje. Seveda pa vedno tečejo pogovori v smeri nadaljnjega združevanja, saj je naša poslovna politika takšna, da zagovarjamo povečevanje zadruge. Prihodnosti v majhnih zadrugah ni, v Sloveniji jih je danes še vedno absolutno preveč. Škoda je le, da manjše zadruge prepogosto čakajo do konca, tudi do negativne bilance, preden se odločajo za združevanje, če je potem sploh še kakšen interes."
KZ Ptuj je sicer lansko leto zaključila s 40 milijoni prometa in zabeležila 180.000 evrov dobička, predvsem na račun poslovanja hčerinskega podjetja Zadružna oskrba: „Je pa razveseljiv podatek, da je bila lani po več letih kar tretjina prihodkov ustvarjena s proizvodnjo. Prejšnja leta se je ta odstotek gibal okoli do 20, lani pa je bila res dobra letina z obsežnimi odkupi pridelkov. Ta podatek tudi pove, da se je več denarja prelilo na kmetije, lani konkretno okoli devet milijonov evrov, prejšnja leta pa štiri, morda pet milijonov. Zavedamo se namreč, da je kmetijska proizvodnja osnova dejavnosti in če tega ni, potem ni ničesar več," je rezultate poslovanja povzel Janžekovič in še dodal, da naložbena dejavnost zadruge teče po načrtih, saj bodo letos jeseni odprli še eno novo trgovino v Markov-cih, postavili pa so tudi tretjo sončno elektrarno na svojih objektih.
Posodobitev TMI odvisna od tujega partnerja
Kot je znano, pa je KZ Ptuj zaenkrat tudi največja lastnica Tovarne mesnih izdelkov (TMI) Košaki iz Maribora. V
Direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič: „Prihodnosti v majhnih zadrugah ni, v Sloveniji jih je danes še vedno absolutno preveč. Škoda je le, da manjše zadruge prepogosto čakajo do konca, tudi do negativne bilance, preden se odločajo za združevanje, če je potem sploh še kakšen interes."
slednji so se lotili obsežnega naložbenega ciklusa s ciljem združitve vseh poslovnih enot na eni lokaciji ter posodobitve tako objektov kot tehnologije. Skupno naj bi vse predvidene naložbe zahtevale kar 12 milijonov evrov, od tega so za dva milijona evrov naložb že realizirali, največji, desetmilijonski del, pa jih še čaka.
TMI Košaki si je doslej z uspešnimi kandidaturami na razpisih zagotovila slaba 2,4 milijona evrov, približno toliko denarja nameravajo pridobiti še z bančnimi krediti, razliko pa naj bi jim dokapita-liziral (tuji) vlagatelj, ki bi ga naj našli do konca tega leta in ki bi naj na osnovi finančnega vložka postal tudi (večinski) solastnik družbe. Janžekovič, ki je predsednik NO TMI Košaki, o tem pravi tako: „Resnica je, da Košaki potrebujejo svež kapital. V preteklosti se niso razvijali, kot bi se morali, niso vlagali v posodobitve, v krizo so tako zašli zelo oslabljeni, kar je tudi krivda bivšega vodstva podjetja. Kot večinski lastniki smo pač zdaj zadružniki postavljeni pred dejstvo; ali bomo financirali lasten denar in ostali večinski lastniki ali pa,
če tega nismo sposobni financirati, moramo najti partnerja, ki bo v podjetje stopil s svežim kapitalom. Bolj kot ne je jasno,
da doma takšnega partnerja ne bomo našli, zato se govori o tujem vlagatelju. In resnemu vlagatelju, ki bo dejansko pripravljen vložiti denar v TMI, smo pripravljeni odstopiti tudi večinski lastniški delež, kar je povsem normalno," pojasnjuje Janžekovič.
Je za Ljubljanske mlekarne res v igri tuji kupec?!
Nekoliko drugače pa se odvija zgodba z odkupom Ljubljanskih mlekarn, v kateri kaže, da se letos ne bo zgodilo prav nič: „Res je vse skupaj precej skrivnostno, pravih informacij nimamo, ne bi pa rekel, da se ne bo zgodilo nič. Zanimivo je dejstvo, da nam
nihče ni rekel, da je naša ponudba preslaba, da smo ponudili premalo, in to mi vzbuja dvom v informacije, da naj bi bila dana ponudba še od tujega interesenta za nakup oziroma bi lahko kazalo na to, da tudi morebitni tuji vlagatelj ni dal boljše ponudbe ... Po drugi strani je tako, da smo zadruge z Mlekodelom tretjinski lastnik Ljubljanskih mlekarn in nekako imam pomisleke oziroma skoraj ne verjamem, da se morebitni tuji kupec ne bi oglasil tudi pri nas kot pri tre-tjinskem trenutnem lastniku in bi se dogovarjal kar mimo nas," je vprašanje o nadaljnji usodi Ljubljanskih mlekarn komentiral direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič.
SM
Hajdina • Srečanje ljudskih pevcev in godcev
Novo pevsko druženje raste
V dvorani Društva upokojencev Hajdina je v nedeljo, 3. junija, potekal koncert ljudskih pevk DU in KPD Stane Petrovič Hajdina z gosti. Organizirale so ga prvič in naj bi postal tradicionalen.
Poimenovale so ga Pozdrav poletju, nanj pa povabile trio Vetrnica KD Odmev Mala vas, mešani pevski zbor Društva žena in deklet Gerečja vas, pevske Društva gospodinj Vito-marci, pevke KD Skorba, pevke lukarice TED Lukari, skupino Trstenke iz Podlehnika, Mejaše iz Repišč, ljudske pevce DU Tur-nišče, ljudske pevce DU Videm in ljudske pevce DU in KPD Stane Petrovič Hajdina. Glede na to da pod tem imenom junijske koncerte že tradicionalno pripravljajo pevke Ptujske upokojenke v Narodnem domu na Ptuju, si bodo morale hajdin-ske ljudske pevke izbrati drugo ime za druženje s prijatelji ljudske pesmi in glasbe.
Ideja o tem, da bi tudi v tem času pripravili kakšno prireditev na Hajdini, je dolgo zorela,
je v pozdravnem govoru povedala Ida Markež, predsednica KPD Stane Petrovič Hajdina. Ljudske pevke DU in KPD Stane Petrovič Hajdina so jo uresničile v nedeljo, 3. junija,
na pragu poletja, za kar se jim je zahvalila. Gostom in prijateljem ljudskega petja je zaželela veliko pevskih užitkov in prijetnega druženja.
MG
Ljudske pevke s Hajdine so 3. junija pripravile prvi koncert Pozdrav poletju.
Foto: SM
Foto: MG
ka

PONUDBA V PRODAJALNAH ZERAK
Prodajalna Videm | Prodajalna Majšperk j Prodajalna Podlehnik | Prodajalna AP Ptuj
SVINJSKI VRAT s kostjo
Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja od 1.6. do 14.6.2012 oziroma do prodaje zalog.
Ptuj • Vzpostavljeni prvi stiki s knjižnicami pobratenih mest
Obiskali smo ohridsko knjižnico
V okviru projekta Knjižnice pobratenih mest in njihovo medkulturno sodelovanje smo se knjižničarji Knjižnice Ivana Potrča, kot idejne nosilke, odpravili na delovni obisk v knjižnice pobratenih mest. Prva knjižnica, ki smo jo obiskali, je bila Nacionalna ustanova - Biblioteka Grigor Prličev v Ohridu.
Prva delegacija iz ptujske knjižnice v sestavi direktor knjižnice mag. Matjaž Neudauer, Mira Petrovič, Srečko Vrečar in Darja Plajnšek se je v času od 18. do 21. marca namenila obiskati Ohrid, Arandelovac in Varaždin. Zaradi oddaljenosti in potovanja z avtomobilom smo se na pot odpravili v nedeljo, 18. marca, kar je bila naporna, vendar zanimiva izkušnja, saj smo tako začutili utrip življenja ter videli pokrajino, infrastrukturo ipd.
Ohrid je na seznamu svetovne dediščine Unesca zaradi svojih naravnih (Ohridsko jezero) in kulturnozgodovinskih spomenikov. V srednjem veku je bilo pomembno slovansko kulturno žarišče, v katerem sta delovala tudi Kliment in Naum Ohridski, učenca svetih Cirila
in Metoda. Ima okrog 55 tisoč prebivalcev.
Danes so med najpogostejšimi obiskovalci Ohrida Nizozemci, predvsem po zaslugi pisatelja in novinarja A. den Doolaarda (psevdonim za Cornelisa Johannesa Georga Spoelstra, 1901-1994), ki je leta 1939 napisal ljubezenski roman Svatba sedmih ciganov, dogajanje v njem pa je postavljeno v Ohrid. A den Doolla-ard je z romanom prispeval k večji prepoznavnosti Ohrida na Nizozemskem ter sodelovanju med državama na več področjih. Leta 2006 so mu v spomin in zahvalo v Ohridu tik ob jezeru postavili tudi spomenik.
Po programu smo se knjižničarji najprej ustavili na občini, kjer nas je sprejel predsednik
Foto: arhiv KIP
Skupaj s predstavniki kolektiva knjižnice in predsednikom občinskega sveta občine Ohrid. Stojijo od leve: Todor Ilijoski, Darja Plajnšek, Aleksandra Beleska, mag. Matjaž Neudauer, Mira Petrovič, Duško Jakovčeski in Srečko Vrečar.
Foto: arhiv KIP
Domoznanska čitalnica v ohridski knjižnici
občinskega sveta Duško Jakov-česki.
Po predstavitvi namena našega obiska in izmenjavi promocijskih gradiv, smo se odpravili v knjižnico. Ohridska knjižnica je nacionalna ustanova in se imenuje po makedonskem pesniku in jezikoslovcu Grigorju Prličevu (1830-1893). Direktorica knjižnice je Aleksandra Beleska, imajo 14 zaposlenih in cca 106.000 enot gradiva. Ogledali smo si knjižnico ter se seznanili z njihovim načinom dela. Knjižnica sicer deluje v sistemu Cobiss, vendar izposoja poteka še vedno na star način, tj. na kartonček. Tudi sicer se obiskovalci toliko
Ptuj • Dogovor o obnovi kletnih prostorov kina
Nova podoba in vsebina
Eden izmed zanimivejših prostorov Mestnega kina Ptuj je gotovo kletni. Ker je bil dolga leta zanemarjen in tako rekoč obsojen na propad, je končno narejen korak k obnovi in izbiri vsebin, katerim bo namenjen. Gotovo pa to predstavlja velik izziv, ki naj bi kmalu bil tudi realiziran.
Prvi koraki k obnovi kletnih prostorov ptujskega kina so narejeni. Čeprav je v začetku, potem ko so vsebino iz prostorov počistili, to imelo nekoliko grenak priokus, so se stvari vendarle umirile in stvar je zaživela. V minulem tednu je tako Center interesnih dejavnosti Ptuj, kot upravljavec teh
prostorov, organiziral tribuno, na kateri so se dogovorili o prvih operativnih korakih pristopa k obnovi prostora.
Po mnenju vodje projekta Jurija Šarmana predstavlja dogovor o obnovi uresničitev lokalnega izziva, prek katerega bo mladinska ustvarjalnost dobila nove možnosti za izražanje.
Udeleženci tribune so si pod vodstvom Jurija Sarmana razdelili naloge.
Obnova prostora je del projekta Skupaj na delu, ki se zraven Ptuja odvija še v devetih občinah po Sloveniji. Projekt koordinira Mladinska mreža MaMa, ob sofinanciranju ministrstva za pravosodje in javno upravo, lokalni koordinator projekta pa je CID Ptuj, ki tudi upravlja s prostori Mestnega kina Ptuj.
„Projekt ima namen v letošnjem evropskem letu medge-neracijskega sodelovanja skozi prostovoljno delo povezati mlade, občinske uslužbence, gospodarstvo in medije s ciljem, da izvedejo projekt, namenjen celotni lokalni skupnosti, predvsem pa mladim v tej skupnosti. S projektom želimo izoblikovati tudi trajen model sodelovanja in reševanja izzivov v lokalni skupnosti, ki se izvaja s prostovoljnim delom vseh akterjev," je pojasnil Šarman.
Tokratna tribuna pa ni po-
ne poslužujejo iskanja gradiva po listkovnem katalogu, ampak raje izbiro prepustijo knjižničarju. Kot se je pošalila ena od zaposlenih, morajo izposo-jevalci biti dobri psihologi, ki ocenijo želje in potrebe svojih uporabnikov.
O našem obisku je poročala tudi spletna stran Ohrid news. Duško Jakovčeski nas je po uradnih obiskih vodil po mestu in se izkazal kot prijeten sogovornik in turistični vodič. Ptujski knjižničarji upamo, da bomo kolegom iz Ohrida lahko izkazali enako mero gostoljubja ob njihovem obisku Ptuja septembra letos.
Mira Petrovič
stregla le z idejnimi rešitvami, ampak tudi s konkretnimi delitvami del in opisi potrebnih postopkov za izvedbo projekta. Ta vključujejo pripravljalna in rušitvena dela, kleparska, mizarska, slikopleskarska dela, obnovo tlakov, izvedbo strojnih in elektroinštalacij.
Podjetje Projekta inženiring, d. d., je kot svoj prispevek k projektu že pripravilo opis potrebnih del. Ker namenskih sredstev za ta projekt ni zagotovljenih, bo obnova v veliki meri odvisna od pripravljenosti posameznikov in podjetnikov, da prispevajo k temu, da bo ta prostor dejansko zaživel.
Na tribuni so nekateri udeleženci že prevzeli tudi konkretne naloge in obveze, da bodo stopili v kontakt z obrtniki, podjetniki in gospodarskimi družbami, ki bi lahko pomagali pri projektu s svojim delom ali materialom.
Da pa se javnost vedno bolj zaveda pomena in možnosti, ki jih ta prostor ponuja, dokazuje tudi dejstvo, da se je tribune udeležilo bistveno več posameznikov kot na zadnjem srečanju o tej temi. Svoje ideje so prispevali mladi prostovoljci, predstavnik občinske uprave Ivan Vidovič, vodja oddelka za negospodarske javne službe v MO Ptuj, predstavniki mladinskih organizacij (društvo
Tednikova knjigarnica
Vsemirje ljubezni besed je vserimje
Kdo je pesnik?
Pesnik je vrtnar besed. Pesnik sladi in neguje besede. v pesmi.
Odrasli poslušajo besede, ne da bi jih slišali. -Pesnik pa je človek, ki ima posluh za besede.
Odrasli govorijo besede, ne da bi jih začutili.-Pesnik pa je človek, ki ima čut za besede.
Odrasli govorijo besede, ne da bi jih pokušali. Pesnik pa je človek, ki ima okus za besede.
Odrasli pišejo besede, ne da bi jih poduhali. Pesnik pa človek, ki ima vonj za besede.
Odrasli pri besedovanju sploh ne opazijo besed,
zato besede zvenejo od samote in žalosti.-
Pesnik pa s pesmijo prebudi besede v življenje, da cvetijo
in zvenijo.
Kajti pesnik je zaljubljen v besede. Zato so tudi besede zaljubljene v pesnika ...
Pravkar ste prebrali pesem Ljubezen do besed Borisa A. Novaka, pesem, ki pojasnjuje bistvo pesnika, pesem, ki jo je didaktično postavil na začetek nove knjige iz zbirke Domače branje Knjiga pred nosom. Njen urednik in snovalec, pisec spremne besede, dr. Igor Saksida. Vserimje je imeniten pesniški izbor, s prav takim podnaslovom: Pesniški zemljevid za srečno pot v čarobni svet besed.
Pesnik Boris A. Novak (1953) je, ne le v prenesenem pomenu, doktor poezije, saj je po študiju primerjalne književnosti in filozofije doktoriral iz pesniških oblik. Njegov pesniški literarni opus je izjemen tako za mlado kot odraslo bralsko publiko. Naj spomnim na njegove imeni tnice za otroke: Prebesedimo besede (1981), Domišljija je povsod doma (1984), Periskop (1989), Oblike sveta (1991), Blabla (1995), Oblike srca (1997), Zarja časa (1997), Čarovnije sveta (1999), Kako rastejo stvari (2004) in na njegove pesniške zbirke za odrasle: Stihožitje (1977), Hči spomina (1981), 1001 stih (1983), Kronanje (1984), Vrtnar tišine (1990), Stihija (1991), Mojster nespečnosti (1995), Odsotnost (1999), Alba (1999), Žarenje (2003), Obredi slovesa (2005), Dlaneno platno (2005). Novak je dobitnik literarnih nagrad in priznanj, med mladimi in odraslimi bralci sodi v sam vrh priljubljenosti med slovenskimi poeti.
Vserimje (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2012) je knjiga posebne žlahtnosti, ki ji celo »šolskost« dodaja vrednost v obliki spremne besede, bralske motivacije otrok in njihovih staršev ter mentorjev. Poseben pečat daje knjigi mojster ilustracij Damijan Stepančič. Vserimje je tako odlično branje za vsako priložnost in daje prijetno izkušnjo druženja s poezijo tudi odraslim bralcem, četudi niso ravno navdušenci nad vezano besedo. Verjamem, da je knjiga Vserimje tudi pot do večje priljubljenosti slovenske poezije in poezije nasploh med bralci, pa tudi med tistimi, ki bodo to šele postali.
Liljana Klemencic
Modri konj, KuKu - društvo za kreativno udeležbo, KUD Kameleon, Klub ptujskih študentov, dijaška sekcija Kluba ptujskih študentov, društvo Tara, Rekreacijsko-ustvarjalno društvo Eleja), predstavnik spletnega medija Ptujska e-toč-ka in zaposleni v CID-u Ptuj.
Kot pojasnjuje Šarman, pa se s tem sicer pomembnim korakom predstavitev idej še ne
zaključuje. K sodelovanju so še vedno vabljeni vsi, ki bi želeli pomagati in prispevati k ureditvi prostora s svojim prostovoljnim delom ali materialom. Ponovno srečanje tistih, ki želijo mladim omogočiti dodaten ustvarjalni prostor, bo 21. junija, ko bodo pregledali in ocenili stanje nalog, ki so si jih razdelili na tokratni tribuni.
Dženana Kmetec
Foto: CID
Nogomet
Bo Španija ubranila naslov?
Stran 12
Kegljanje
Deset medalj slepim in slabovidnim Slovencem Stran 12
Kikboks
Iz Riminija s štirimi zmagovalnimi pokali
Stran 13
Tenis
Na DP U-16 na Ptuju le še finalni obračuni
Stran 13
Mali nogomet
Popoln vikend malega nogometa v Vitomarcih Stran 14
Nogomet
Završki praznik pod novimi reflektorji
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Reprezentanca U-21
Dva tisoč gledalcev je videlo remi
Nadaljevanje s 1. strani Slovenci so v petih dneh odigrali dve srečanji, s štirimi osvojenimi točkami pa so ohranili 1. mesto na lestvici (Švedi zaostajajo za točko, a imajo odigrano tekmo manj). S tem izkupičkom so lahko zadovoljni, saj so s pomočjo sreče zmagali že proti Malti (zadetek so dosegli v zadnji minuti srečanj), za zmago proti Fincem pa je zmanjkalo nekaj več drznosti in aktivnosti v napadu (močno se je poznala odsotnost Harisa Vučkiča).
Dva izmed naših najbolj izpostavljenih igralcev sta bila Denis Kampl in Dejan Laza-revič, ki sta soigralcem pode-
Kvalifikacije za EP do 21 let (skupina 2)
Slovenija - Finska 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Maruško (13.), 1:1 Lahti (29.)
SLOVENIJA: Oblak, Jovic, M. Me-vlja (od 84. Božič), Mitrovic, Maruško, Kampl, Rep, Lazarevic (od 78. Črnčič), Jelenič (od 58. Podlogar), Trajkovski, Beric. Selektor: Tomaž Kavčič.
1.	SLOVENIJA 8 5 2 1 13:5 17
2.	ŠVEDSKA 7 5 11 12:7 16
3.	FINSKA 6 2 3 1 5:4 9
4.	UKRAJINA 5 2 2 2 11:6 8
5.	LITVA	8 2 0 6 4:12 6
6.	MALTA 9 1 2 6 7:18 5
Foto: Črtomir Goznik
Slovenski reprezentantje so na tekmi proti Fincem dosegli le en zadetek, kar je bilo dovolj za remi.
lila številne uporabne podaje, katerih pa na žalost Berič in druščina niso pretvorili v še kakšen zadetek. Izpostaviti velja predvsem Lazareviča, ki je na igrišču zdržal skoraj do konca, čeprav je čutil slabost v trebuhu skozi celotno tekmo.
Do konca teh kvalifikacij čakata Slovence še obračuna z Ukrajino v gosteh (15. 8.) in doma s Švedsko (6. 9). V nadaljnje kvalifikacije se uvrsti
vseh 10 zmagovalcev kvalifikacijskih skupin in najboljše štiri
drugouvrščene ekipe.
Jože Mohorič
Kevin Kampl: »Skoraj skozi celotno srečanje smo imeli pobudo, vendar svojih priložnosti nismo izkoristili. Vsi smo se trudili, kolikor je bilo v naši moči, a tokrat pač nismo zadeli enkrat več od tekmecev. Škoda za izgubljeni točki, ki bi nas zelo približali končnemu 1. mestu.«
Tomaž Kavčič, selektor: »Samo v drugem polčasu smo imeli štiri ali pet priložnosti, a tokrat pač nismo dosegli zadetka za zmago. Na to vpliva predvsem zbranost igralcev pri zaključkih akcij in seveda tekmečev vratar. Proti Malti nam je uspelo, tokrat ne, čeprav smo obakrat imeli pobudo in so si igralci močno želeli zmage.«
Judo • Svetovni pokal v Bukarešti
Urekova v Romuniji blizu stopničk
Po sanirani poškodbi se je Urška Urek pred kratkim v dobri luči predstavila na državnem prvenstvu za mlajše člane in članice do 23 leta starosti na Ptuju, ko je v kategoriji nad 78 kg osvojila 2. mesto. Ptujčanka se je konec tedna izkazala tudi na tekmi za svetovni pokal v Bukarešti.
V prvem dvoboju je premagala Romunko Beato Kabat: za zmago je izvedla popoln ročni met marote seoi nage, ki je bil po mnenju nevtralnih poznavalcev juda eden izmed najbolje izvedenih metov na celotnem turnirju. Sledila je polfinalna borba proti Vene-zuelki Giovanni Blanco (gre za tekmovalko, ki bo nastopila na OI v Londonu in je na koncu tudi zmagala na tekmi v Bukarešti, op. a.), na kateri je Urekova vodila 30 sekund do konca borbe s 7 točkami prednosti, a je naredila nepotrebno in
usodno napako, ki je tekmici omogočila uspešno akcijo in zmago. V repesažni borbi za 3. mesto proti Romunki Andrei Panei je naša judoistka deklasi-rala tekmico, vendar na koncu
po lastni napaki izgubila bronasto medaljo. Urška Urek je na koncu osvojila končno 5. mesto, kar je vsekakor spodbuden rezultat za nadaljevanje sezone.
j
JLmr i®1
ft
Urška Urek: »S samim rezultatom v Bukarešti sem zelo zadovoljna, saj je to doslej moja najvišja uvrstitev na tekmah za svetovni pokal. Moram pa reči, da sem bila zelo blizu medalje, saj sem tako v polfinalu kot tudi v repasažu imela zmago na dosegu roke. Prav zaradi teh zamujenih priložnosti je sedaj občutek nekoliko grenak.«
Foto: Črtomir Goznik
Urška Urek (JK Drava Ptuj)
Slovensko reprezentantko je spremljal tudi njen trener v JK Drava Ptuj Vlado Čuš, ki se je lahko še enkrat prepričal, da lahko Urekova z načrtnim delom in ob izboljšanju izvajanja taktičnih navodil kmalu pride do kakšnega odmevnega mednarodnega rezultata.
Urško čaka sedaj nastop na tekmi za evropski pokal v Celju, nato pa bo najverjetneje tekmovala še na dveh tekmah enakega nivoja v Pragi in Istan-bulu.
David Breznik
Rokomet
Danijel Mesaric novi član vinarjev
Danijel Mesaric je pomembna okrepitev ormoškega prvoligaša predvsem za igro v obrambi.
V zadnjem času se je pri RK Jeruzalem Ormož večinoma polnila le rubrika odhodi. Vrste vinarjev so zapustili Tadej Sok (186 nastopov, 514 zadetkov), Primož Krabonja (157 nastopov, 229 zadetkov), Iztok Korpar (156 nastopov, 360 zadetkov), Darko Cingesar (18 nastopov, 94 zadetkov), Gašper Hrastnik (18 nastopov, 24 zadetkov) in najbrž vratar Gašper Jelen. Vratarski trio v novi sezoni bi tako naj tvorili Boštjan Belec, Sandi Žuran in eden iz mladega para Matic Šulek ter Tomaž Cvetko.
Zdaj se je začela končno polniti tudi rubrika prihodi. Najprej je k Jeruzalemu pristopil 26-letni Jan Gregorc, ki bo zaigral na poziciji desnega krila. Nov obraz je tudi hrvaški krožni napadalec in odlični
obrambni igralec Danijel Mesaric, ki so si ga Ormožani dolga leta želeli. Mesarica ljubitelji rokometa poznajo kot bivšega igralca Čakovca, v zadnji sezoni pa je z Bosno iz Sarajeva nastopal v Ligi prvakov in na desetih tekmah dosegel 23 zadetkov. Zaradi slabega finančnega stanja se je v mesecu februarju iz Sarajeva preselil v Sisak. Gre za 27-letnega, 187 cm visokega in 96 kg težkega rokometaša, ki bo skupaj z Nejcem Žmav-cem ter Matejem Hebarjem iskal minutažo v napadu na šestmetrski črti. Od novinca se pričakuje večji delež v obrambi kot v napadu. Vinarji se ozirajo še po enem levičarju in desničarju, ki bi zaigrala v zunanji liniji. Kako bodo uspešni ali neuspešni bo jasno v zaključku meseca junija.
KU
Nogomet • 1. SNL
Dob po poti Aluminija
V sredo se je zaključila nogometna sezona na najvišjem slovenskem klubskem nivoju. V povratni tekmi dodatnih kvalifikacij za uvrstitev v 1. ligo je ekipa Roltek Doba tudi na povratni tekmi ugnala Triglav iz Kranja in si tako v sezoni 2012/13 priborila pravico nastopa med prvoligaši. Upravni odbor kluba iz bližine Domžal sicer še ni sporočil uradne odločitve, ali bodo ta izziv tudi sprejeli ali bodo še naprej nastopali med drugo-ligaši. Vsekakor pa je njihova odločitev nekoliko lažja, saj tudi klub iz Kidričevega vstopa v 1. ligo z minimalnim proračunom.
Če bodo v Dobu tudi administrativno potrdili napredovanje (treba bo pridobiti prvoli-gaško licenco), potem bodo v naslednji sezoni v 1. SNL igrali Aluminij, Celje, Domžale, Gorica, Koper, Maribor, Mura 05, Olimpija, Roltek Dob in Rudar Velenje.
JM
Kvalifikacije za 1. SNL:
1.	tekma: Triglav Kranj - Roltek Dob 0:2 (0:2)
2.	tekma: Roltek Dob - Triglav Kranj 4:0 (3:0); strelca: Vuk (11., 19.), Kunstelj (45., 52.)
Napredovanje v 1. SNL si je s skupnim rezultatom 6:0 zagotovil Roltek Dob.
Nogomet m EP na Poljskem in v Ukrajini
Bo Španija ubranila naslov?
Le še nekaj ur nas loči od začetka enega največjih letošnjih športnih dogodkov - evropskega prvenstva v nogometu, ki se bo od 9. junija do 1. julija odvijalo na Poljskem in v Ukrajini. Čeprav si slovenska izbrana vrsta v kvalifikacijah ni priborila nastopa na EP, bo to le malo zmanjšalo zanimanje slovenske športne javnosti. Ker imamo v času trajanja najmočnejših državnih prvenstev v Evropi domala vsak dan možnost spremljanja tekem tega nivoja - ob tem ne pozabimo na Ligo prvakov in Evropsko ligo -, so nam tudi vsi ti nogometaši toliko »zlezli pod kožo«, da jih bomo sedaj z zanimanjem spremljali še v reprezentančnih dresih.
Eden od pomembnejših vidikov na poti do uspeha bo
Reprezentanca Španije - favoritinja EP 2012
nedvomno sposobnost selektorjev, da v reprezentancah ustvarijo pozitivno klimo. To pa bo po naporni sezoni in številnih tekmah, ki so jih odigrali skorajda vsi nogometaši v naj-
lahko. Ob tem je tukaj treba pozabiti na rivalstvo na klubski sceni (Barcelona - Real, Borussia (D) - Bayern, Milan - Inter, ManU - ManC ...) in se osredotočiti na skupne cilje.
močnejših ekipah, vse prej kot Na stavnicah zaenkrat najbo-
lje kaže Špancem in Nemcem (za 1 vložen evro bi jih v primeru zmage Španije ali Nemčije dobili 3,8), sledijo jima Nizozemci (8). Iz ozadja bodo poskušali presenetiti Francozi (11), Italijani, Angleži (oba 13) in Portugalci (17). Organizatorji stav najmanj možnosti pripisujejo Grkom, Ircem in Dancem (81).
Zagotovo bo tudi letos izjemna konkurenca v izboru za najboljšega igralca turnirja, več možnosti pa imajo zvezdniki močnejših reprezentanc, kot so Xavi, Iniesta, Gerard, Ronaldo, van Persie, Ribery, Ozil ... Tukaj so v ozadje potisnjeni najmočnejši igralci ostalih ekip, ki ne kotirajo najvišje: Ibrahimovič, Modrič, Čech, Aršavin, Lewandowski, Ševčenko . A nogomet ne bi bil tako zanimiv, če ne bi bilo presenečenj: se še spomnite slavja Grkov na EP leta 2004 ali Dancev leta 1992?
Jože Mohorič
Selektorji in največji zvezdniki posameznih ekip:
Skupina A
Češka - selektor: Michal Bilek (Češka); zvezdniki: Petr Čech (Chelsea), Tomaš Rosicky (Arsenal), Milan Baroš (Galatasaray), Michal Kadlec (Bayer Leverkusen).
Rusija - selektor: Dick Advocaat (Nizozemska); zvezdniki: Andrei Aršavin (Arsenal), Ale-ksandr Keržakov (Zenit St. Peterburg), Roman Pavljučenko (Lokomotiva Moskva), Pavel Pogreb-njak (Fulham).
Grčija - selektor: Fernando Santos (Portugalska); zvezdniki: Kyriakos Papadopoulos (Schalke), Giorgos Karagounis (Panathinaikos), Sokra-tis Papastathopoulos (Werder Bremen), Giorgos Samaras (Celtic).
Poljska - selektor: Franciszek Smuda (Poljska); zvezdniki: Robert Lewandowski (Borussia Dortmund), Jakub Blaszczykowski (Borussia Dortmund), Wojciech Szczesny (Arsenal), Dariusz Dudka (Auxerre), Pawel Brožek (Celtic).
Skupina B
Danska - selektor: Morten Olsen (Danska); zvezdniki: Daniel Agger (Liverpool), Christian Eri-ksen (Ajax), Simon Kjaer (Roma), Anders Linde-gaard (Manchester United), Simon Poulsen (AZ Alkmaar), Nicklas Bendtner (Sunderland).
Nemčija - selektor: Joachim Löw (Nemčija);
zvezdniki: Mesut Özil (Real Madrid), Thomas Müller (Bayern), Jérôme Boateng (Bayern München), Sami Khedira (Real Madrid), Bastian Schweinsteiger (Bayern München), Mario Götze (Borussia Dortmund), Miroslav Klose (Lazio Rim), Mario Gomez (Bayern München), Lukas Podolski (Köln), Per Mertesacker (Arsenal).
Nizozemska - selektor: Bert van Marwijk (Nizozemska); zvezdniki: Robin van Persie (Arsenal), Arjen Robben (Bayern München), Wesley Sneijder (Inter), Rafael van der Vaart (Tottenham), Mark van Bommel (Milan), Nigel de Jong (Manchester City), Klaas-Jan Huntelaar (Schalke).
Portugalska - selektor: Paulo Bento (Portugalska); zvezdniki: Cristiano Ronaldo (Real Madrid), Nani (Manchester United), Fábio Coenträo (Real Madrid), Ricardo Costa (Valencia), Raúl Meireles (Chelsea).
Skupina C
Hrvaška - selektor: Slaven Bilic (Hrvaška); zvezdniki: Luka Modric (Tottenham), Darijo Srna (Šahtar Donjeck), Nikica Jelavic (Everton), Vedran Corluka (Tottenham/Bayer Leverkusen), Niko Kranjčar (Tottenham).
Španija - selektor: Vicente del Bosque (Španija); zvezdniki: Iker Casillas (Real Madrid), Andres Iniesta (Barcelona), Cesc Fabregas (Barcelona), Xavi (Barcelona), David Silva (Manchester City), Sergio Ramos (Real Madrid), Gerard Pique (Barcelona), Xabi Alonso (Real Madrid), Juan Mata (Chelsea), Fernando Torres (Chelsea).
Italija - selektor: Cesare Prandelli (Italija); zvezdniki: Gianluigi Buffon (Juventus), Andrea Pirlo (Juventus), Daniele de Rossi (Roma), Mario Balotelli (Manchester City), Giorgio Chiellini (Juventus), Antonio Cassano (Milan).
Irska - selektor: Giovanni Trapattoni (Italija); zvezdniki: Robbie Keane (Aston Villa), Aiden McGeady (Spartak Moskva), Richard Dunne (Aston Villa), Damien Duff (Fulham), Robbie Keane (LA Galaxy).
Skupina D
Anglija - selektor: Roy Hodgson; zvezdniki:
Wayne Rooney (Manchester United), John Terry (Chelsea), Steven Gerrard (Liverpool), Ashley Cole (Chelsea), Theo Walcott (Arsenal), Ashley Young (Man United).
Francija - selektor: Laurent Blanc (Francija); zvezdniki: Franck Ribery (Bayern), Karim Ben-zema (Real Madrid), Gael Clichy (Manchester City), Patrice Evra (Manchester United), Philippe Mexes (Milan), Samir Nasri (Manchester City), Florent Malouda (Chelsea), Jeremy Menez (Paris SG), Mathieu Valbuena (Marseille).
Švedska - selektor: Erik Hamren (Švedska); zvezdniki: Zlatan Ibrahimovič (Milan), Kim Käll-ström (Lyon), Johan Elmander (Galatasaray).
Ukrajina - selektor: Oleg Blohin (Ukrajina); zvezdniki: Andrij Ševčenko (Dinamo Kijev), Andrij Jarmolenko (Dinamo Kijev), Oleg Gusev (Dinamo Kijev), Anatolij Timoščuk (Bayern München), Andrij Voronin (Dinamo Moskva).
EP V NOGOMETU 2012
Spored tekem po skupinah v predtekmovanju
^	E 5—— 08.06. 18:00 Poljska : Grčija
CO	08.06. 20:45 Rusija : Češka
12.06. 18:00 Grčija : Češka 12.06. 20:45 Poljska : Rusija
v I_i	16.06. 20:45 Češka : Poljska
16.06. 20:45 Grčija : Rusija
Rusija Poljska
Lestvica skupine A:
1A-
2A-3A-4A-
CÛ
ro
C Portugalska
Nemčija
Danska
Nizozemska
CO
09.06.18:00 Nizozemska : Danska . 09.06. 20:45 Nemčija : Portugalska 13.06.18:00 Danska : Portugalska 13.06. 20:45 Nizozemska : Nemčija 17.06. 20:45 Portugalska : Nizozemska 17.06. 20:45 Danska : Nemčija
Lestvica skupine B:
1B-2B-3B-4B-
Italija
Irska
Španija
Hrvaška
CO
I EH
10.06.18:00 Španija : Italija 10.06. 20:45 Irska : Hrvaška 14.06. 18:00 Italija : Hrvaška 14.06. 20:45 Španija : Irska 17.06. 20:45 Hrvaška : Španija 17.06. 20:45 Italija : Irska
Lestvica skupine C:
1C-2C-3C -4C -
I I
O
co
C Francija Anglija
r
CO
Ukrajina Švedska
11.06.18:00 Francija: Anglija 11.06.20:45 Ukrajina : Švedska 15.06.18:00 Ukrajina : Francija 15.06.20:45 Švedska: Anglija 19.06. 20:45 Anglija : Ukrajina 19.06. 20:45 Švedska : Francija
Lestvica skupine D:
1D-2D-3D-4D-
Kegljanje m EP v Celju
Slovenskim slepim in slabovidnim deset medalj
Foto. Primož Jeralič
Bronasta slovenska ženska reprezentanca z glavno trenerko (skrajno levo)
Prejšnji teden je v Celju potekalo 13. evropsko prvenstvo v kegljanju za slepe in slabovidne. Na njem je nastopilo 90 športnikov in športnic iz desetih držav, med njimi tudi 17-članska slovenska reprezentanca pod vodstvom glavne trenerke Ptujčanke Andreje Razlag in njene pomočnice (spodaj podpisane), kot tekmovalec pa je nastopil član Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj Mitja Žalar.
Z desetimi osvojenimi medaljami, od tega tremi zlatimi, dvema srebrnima in petimi bronastimi, se je Slovenija uvrstila na odlično drugo mesto, takoj za Hrvaško, ki je skupaj osvojila 18 medalj.
»Pred prvenstvom bi bila zadovoljna z osmimi do desetimi finali in tremi do petimi medaljami. To, kar pa so dosegli slovenski kegljači in kegljavke, je preseglo vsa moja pričakovanja. Posebej sem vesela bronaste medalje ženske ekipe, ki je v 15 letih nastopila sploh prvič. Ptujčan Mitja Žalar, ki je leta 2010 že osvojil bronasto medaljo na EP, tokrat ni uspel in je v kvalifikacijah osvojil nehvaležno 13. mesto, kar je bilo eno mesto premalo za finale. Nikakor pa z nastopom ni razočaral, saj ga je opravil zavzeto in odgovorno, rezultat 682 podrtih kegljev pa za finale pač ni zadostoval. Sicer so bili na težkem celjskem keglji-
šču doseženi nekoliko slabši rezultati, saj je bil dosežen le en evropski rekord. Najboljši rezultat, 750 podrtih kegljev, sta dosegla prav Slovenca, in sicer Jakob Vodušek B2 (evropski rekord za to kategorijo) in bivši član MDSS Ptuj Marjan Žalar B3. Slednji je s tem rezultatom osvojil zlato medaljo posamezno, s skupnim rezultatom 1472 podrtih kegljev pa srebrno v kombinaciji. Nosilci medalj so bili še posebej veseli unikatno izdelanih pokalov in medalj Rogaške Slatine in prav tako unikatno izdelanih čokoladnih kegljev podjetja Gorenj-ka. Omenjenima sponzorjema in vsem ostalim, ki so nam pomagali izpeljati dogodek na najvišjem možnem nivoju, se iskreno zahvaljujem. Kar nekaj jih je bilo tudi s Ptuja,« je svoje vtise strnila glavna trenerka in direktorica EP Andreja Razlag, ki je ob zaključku povabila vse udeležence na naslednje EP leta 2013 v Srbijo.
Silva Razlag
Partnerji 13. Evropskega prvenstva v kegljanju za slepe in slabovidne: Steklarna Rogaška, Mestna občina Celje, Thermana Laško, Celjski sejem, Geoplin Ljubljana, Go-renjka, Kegljaška zveza Slovenije, Mestna občina Ptuj, Mercator Ljubljana, Območna obrtno-podjetniška zbornica Ptuj, Društvo za šport invalidov MOST Ptuj, Pomaranča Ptuj, Jurko Starc, s. p., Ribnica, Copy Sitar Ptuj, fotograf Črtomir Goznik, Računovodski servis Faric Maribor, Usnje Vodnar, Jože Farič Celje, Društvo Optimisti Ptuj, Dom upokojencev Ptuj, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj, Juliana.
Šolski šport m Nogomet
Zmaga na OŠ Ljudski vrt
OŠ Destrnik - Trnovska vas je v sredo, 23. 5., gostila medobčinsko tekmovanje v nogometu za učenke letnika 2001 in mlajše. Prepričljivo so slavile učenke OŠ Ljudski vrt (na fotografiji), ki na dveh tekmah niso prejele niti enega zadetka. Tekmova-
nje se na tej stopnji tudi zaključi.
Rezultati (ŠD Destrnik): Destrnik - Trnovska vas - Juršinci 4:1, Juršinci - Ljudski vrt 0:3, Destrnik - Trnovska vas - Ljudski vrt 0:5.
Končni vrstni red:
1.	OŠ Ljudski vrt
2.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
3.	OŠ Juršinci
tp
Tenis m DP U-16 na Ptuju
Le se finalni obračuni
Od sobote, 2. 6., na igriščih v Termah Ptuju poteka državno prvenstvo v kategoriji U-16, ki se bo zaključilo z današnjimi (petkovimi) finalnimi dvoboji v konkurenci posameznikov in dvojic. Skupaj je nastopilo skoraj 150 mladih igralcev in igralk, ki so na igriščih in ob njih ustvarili prijetno vzdušje, spletli številna prijateljstva in uživali v prijetnem ambientu Term Ptuj.
Tekmovalno je izmed domačih igralcev in igralk največ do-
segla Tamara Zidanšek, ki je bila ob odsotnosti Nine Potočnik tudi glavno orožje domačega kluba. Med posameznicami se je uvrstila med najboljših osem (izločila jo je 1. nosilka Manca Pislak), med dvojicami pa se je prav skupaj s Pislakovo uvrstila v zaključne dvoboje.
O končnih rezultatih in ocenah celotnega tekmovanja bomo pisali v torkovi številki Štajerskega tednika.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj)
TUrnir 8-11 let v Mariboru •
Slavje Eve Magdalene
Konec tedna je na igriščih ŽTK Maribor potekal turnir v konkurenci od U-8 do U-11, na katerem so vidna mesta zasedli tudi igralci TK Terme Ptuj.
Eva Magdaleno je tako slavila v konkurenci U-8, v starejši kategoriji U-9 je Nika Strašek osvojila 3. do 4. mesto, Nina Pliberšek in Taja
Lončarič pa 5. do 8. Slednja se je preizkusila tudi v kategoriji U-10: po porazu v 1. krogu je slavila v tolažilnem delu žreba. Med dečki so v najštevilčnejši konkurenci U-11 nastopili trije Ptujčani: Blaž Vidovič, Jure Glodež in Luka Černila. Najvišje se je prebil Blaž, do polfinala.
Planinski kotiček
Dan slovenskih planincev in 100-letni-ca organiziranega gorskega reSevanja
Sobota, 16. 6. 2012
16. 6. 2012 bo v organizaciji PZS in ob sodelovanju MDO PD Gorenjske in gorskih reševalcev z Gorenjske ter Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani prvič organiziran dan slovenskih planincev. To bo dan srečanja vseh generacij planincev in dan, ko bodo praznovali gorski reševalci.
Dogajanja v dopoldnevu tega dne se bo odvijalo na več prireditvenih prostorih - udeležbo na njih si bomo izbrali po svoji želji.
1.	Doživetja za mlade planince pripravlja MK PZS. Za najmlajše in mlade planince, za družine, mentorje in njihove skupine bodo pred Slovenskim planinskim muzejem v Mojstrani pripravljeni:
8.30-10.30: planinska pustolovščina (enourna orientacijska pustolovščina s planinskimi vrlinami);
9.00-12.00: poljana zabave in delavnice (planinske družabne igre);
10.00-11.00: podelitev priznanj dobitnikom zlatega znaka mladi planinec.
Za vse udeležence, ki se bodo ustavili v Mojstrani, bo zanimiva plezalna stena in simulacija smučarskih skokov.
2.	Vodeni izleti in ogled Kranjske Gore. Zborno mesto in izhodišče: parkirišče pri sedežnici Dolenčev Rut v Krajnski Gori. Izmed štirih možnih tur predlagam vzpon na Mavrinc (1562 m) z lepim razgledom na Karavanke in vršace Julijcev. Okvirni čas hoje: 4 ure. Ura odhoda: 9.00. Oprema: planinska. Zahtevnost: lahka neoznačena pot, večinoma po gozdu.
Dogajanja na vseh prizoriščih in izletih se bodo zaključila ob 14. uri, ko se bomo vsi planinci zbrali pod žičnico v Kranjski Gori, kjer bo prikaz vaje reševanja z žičnice, iskanje z reševalnimi psi in reševanje z uporabo helikopterjev. Po vaji bo ob 15. uri skupen slovesni sprevod gorskih reševalcev in prikazana dejavnost GRS, vključila se bodo PD s prapori. Sprevod bo v smeri proti šotoru za hotelom Kompas v Kranjski Gori, kjer bo slavnostna prireditev s kratkim kulturnim programom in nagovori. Sledil bo zabavni del z druženjem in planinsko zabavo, poskrbljeno bo tudi za prehrano in pijačo. Pridružite se v čim večjem številu!
Na prizorišča bomo potovali:
-	z minibusom (19 sedežev), cena 20 evrov,
-	z avtobusom (50 sedežev), cena 12 evrov.
Čas odhoda izpred žel. postaje na Ptuju ob 5.30. Prijavite se v pisarni PD v torek med 14. in 16. uro in v petek med 17. in 19. uro do zasedbe mest oz. do 12. 6. 2012.
Izlet organizira in vodi Tone Purg.
Kikboks • Svetovni pokal, Rimini 2012
Iz Riminija s Stirimi zmagovalnimi pokali
Od 1. do 3. junija se je v italijanskem mestu Rimini v organizaciji kluba Yama-Ara-shi iz Piacenze in italijanske kikboksing zveze ter svetovnega kikboksing združenja WAKO, odvijal že tradicionalni svetovni pokal, znan tudi pod imenom 17. best fighter. Tekmovanje je potekalo v disciplinah semi, light in full kontakt ter kik light kontaktu kot tudi v vseh zvrsteh form. Na tem prestižnem tekmovanju, na katerem je sodelovalo okrog 1700 tekmovalcev iz 23 držav (neuradni podatki), je sodelovala tudi slovenska izbrana vrsta s 60 tekmovalci. Pokazalo se je, da je bil izbor tekmovalcev v reprezentanco pravilen in strokovno opravljen, saj je bilo osvojenih kar 35 medalj.
KBV Ptuj
Predsednik Kikboksing zveze Slovenije Vladimir Sitar: „Doseženi rezultati so več kot odlični. Kar nekaj naših mlajših tekmovalcev je presenetilo in osvojilo kolajno za našo državo. Nastop tekmovalcev je tudi odličen pokazatelj njihove trenutne pripravljenosti in bo služil za analizo in nadaljnje delo z njimi v klubih, saj nekatere čaka v jesenskem obdobju nastop na kadetsko-mladinskem svetovnem prvenstvu ter na članskem evropskem prvenstvu. V juliju imamo še dvojne priprave v Olimju in v Mariboru, v septembru pa v Brežicah, tako da bomo naredili vse, da bodo naši reprezentantje optimalno pripravljeni za jesenske nastope.
Uspeh Ptujčanov in Ormo-žanov pa je seveda odličen in nam daje veliko vzpodbudo in motiv za delo naprej."
Foto: Franc Slodnjak
Ptujska ekjpa na tekmi svetovnega pokala (manjkata Adriana Ko-rez in Vito Čurin)
Klub borilnih veščin Ptuj
je tokrat sodeloval s kar 8 tekmovalci, kar je največ do sedaj. Njegovi člani so dosegli odličen uspeh, saj je v tako močni konkurenci Luka Vindiš osvojil 1. mesto.
Prvi dan tekmovanja, v petek, so potekale ekipne borbe. V kategoriji mlajših kladetov je v ekipi Slovenije (šteje 3 člane in 1 članico) nastopal Patrik Šulek. Ekipa Slovenije je v 1. kolu izgubila proti ekipi Bolgarije.
Drugi dan tekmovanja, v soboto, je potekalo tekmovanje v disciplini semi kontakt. Luka Vindiš je v kategoriji do 80 kg dosegel odlično 1. mesto in postal zmagovalec tekme svetovnega pokala. Na poti do tega uspeha je premagal 4 nasprotnike, prejel pa je tudi velik pokal in medaljo. Luka je nastopal tudi med starejšimi
mladinci (do 79 kg) in osvojil prav tako odlično 3. mesto.
Gašper Mlakar je med starejšimi kadeti nad 57 kg osvojil odlično 2. mesto, v isti kategoriji pa je bil Vito Čurin prav tako odličen tretji. Odličen nastop je v Riminiju pokazal tudi Tadej Valenko med člani, saj je v kategoriji do 65 kg
osvojil 3. mesto (premagal je 5 tekmecev). Adriana Korez je v močni konkurenci v kategoriji do 55 kg (27 tekmovalk) ugnala tekmici iz Irske in Madžarske. V četrtfinalu je za las izgubila proti domačinki in tako osvojila nehvaležno, a še vedno dobro 5. mesto. Patrik Šulek je prav tako dobro na-
stopal, saj je v kategoriji do 42 kg osvojil 5. mesto. Timi Sitar in Simon Kaisersberger sta tokrat izgubila v 1. krogu, vendar sta prikazala zadovoljiv nivo pripravljenosti.
Na tekmovanju so sodili tudi mednarodni sodniki Tončka Kaluža iz Ormoža ter Edvard Štegar in Milan Breg s Ptuja.
Franc Slodnjak
KBV Ormož
Kar tri zlate kolajne so v light kontaktu prispevali tudi mladi Ormožani: Dejan Kociper (st. kadeti do 42 kg), Matjaž Pleh (st. kadeti do 47 kg) in Žan Tomažič (st. kadeti do 57 kg). V Italiji je nastopil tudi Rok Tomažič, ki pa si v hudi konkurenci ni uspel priboriti kakšne izmed medalj. Mladi borci s svojima trenerjema Danilom in Milanom Korotajem ter sodnico Tončko Kalužo so se v Ormož vrnili v ponedeljek, 4. junija, dopoldan. Poleg zadovoljnih staršev jih je sprejel še podžupan občine Ormož Zlat-ko Fafulic.
Uroš Krstič
Uspešna ekipa KBV Ormož z ormoškim podžupanom Zlatkom Fafulicem
Po vrnitvi v Ormož so glavni akterji povedali:
Dejan Kooiper (1. mesto, light kontakt do 42 kg
-	st. kadeti): »Zelo sem srečen, da mi je uspelo doseči odličen rezultat v Riminiju. V semiju sem sicer izgubil, v light kontaktu pa sem dobil vse tri borbe. Dosežek mi je vzpodbuda za delo vnaprej in potrdilo, da sem do zdaj dobro delal. Z borilnimi veščinami se ukvarjam že 6 do 7 let.«
Matjež Pleh (1. mesto light kontakt do 47 kg
-	st. kadeti): »To je odličen dosežek. Tekmoval sem v semiju in lightu. Premagal sem Irca, Italijana in Bolgara. Uspeh mi pomeni, da bom še bolj marljivo treniral in se čim bolje pripravil za SP.«
Žan Tomažič (1. mesto light kontakt do 57 kg
-	st. kadeti): »Zelo sem zadovoljen s svojim rezultatom. Premagal sem Francoza, Italijana in Nemca v finalu. Občutek ob prejetju tega velikega in lepega pokala je izjemen. Uspeh me bo vzpodbudil k še trdnejšemu delu in želim si tudi v prihodnosti dosegati takšne uspehe.
Milan Korotaj (trener KBV Ormož): »Uspehi va-
rovancev pomenijo zadovoljstvo in spoznanje, da je trud, ki ga vložiš v delo na treningih skozi celo sezono, s takšnimi rezultati poplačan. Uspeh je dolgoročen proces treningov, ob tem je tukaj obilo odrekanja. 6. junija nas čaka nastop v Izlakah, nato odhajamo na mednarodni turnir v Karlovac.«
Danilo Korotaj (trener KBV Ormož): »Uspehi nam veliko pomenijo. Pred kratkim smo osvojili 5 naslovov državnih prvakov, zdaj pa še uspeh v Italiji. Sam sem kot tekmovalec v preteklosti na tem turnirju osvojil največ 3. mesto, zato vem, kaj pomeni biti prvi, saj je konkurenca odlična. Tekmovalo je 1700 tekmovalk in tekmovalcev iz 23 držav. To je velik uspeh za naš klub in za vsakega posameznika. Sicer naš klub deluje od leta 1982 in letos praznuje 30-letnico obstoja. Imamo 80 članov, okrog 25 do 30 članic in članov pa tekmuje.«
Zlatko Fafulic (podžupan občine Ormož): »Občina Ormož mora biti ponosna na takšne dosežke. Fantje so dosegli odlične rezultate in dokazali, da KBV Ormož tudi po svetu dosega odlične rezultate. Zahvala gre vodstvu kluba in še enkrat čestitke fantom, ki so na tako lep način promovirali ter predstavljali občino.«
Namizni tenis • NTK Ptuj
Na TOP-u sedem članov NTK Ptuj
(od 1. do 8. mesta na lestvici NTZS) sta nastopala Katja Krajnc in Marsel Šegula in osvojila 6. in 8. mesto, v drugi (od 9. do 16.) je igrala Eva Goj-kovič (8.), v tretji (od 17. do 24.) pa Sara Štumberger (5.), Aljaž Mohorič (5.), Jernej Masten Toplak (6.) in Sašo Malovič (8.). V prvih jakostnih skupinah sta pričakovano sla-
V	soboto, 26. maja, je na Muti potekal letošnji TOP, turnir 24 najboljših igralcev in igralk iz lestvice NTZS v konkurenci mlajših kadetov in ka-detinj. Ptujski klub je imel na tekmovanju kar sedem svojih predstavnikov - sistematično delo z najmlajšimi prinaša vedno boljše rezultate.
V	prvi kakovostni skupini
vila slovenska reprezentanta v tej starosti: Tilen Cvetko (Muta) in Katrina Sterchi (Ar-rigoni Izola).
V nedeljo se je pet članov NTK Ptuj (Darko Hergan, Jan Harb, Aljaž Bojnec, Aljaž Mohorič in Marsel Še-gula) udeležilo enega od turnirjev prvenstva SV regije, ki je potekalo na Ravnah. Najboljši dosežek sta dosegla Marsel in Aljaž M., ki sta v konkurenci dvojic osvojila 3. do 4. mesto.
JM
Marsel Šegula in Aljaž Mohorič sta na Ravnah osvojila 3. mesto.
Mali nogomet • 12. Sandijev memorial v Vitomarcih
Popoln vikend malega nogometa v Vitomarcih
Na dvodnevnem športnem prazniku v Vitomarcih se je 1. in 2. junija zbralo več kot 1000 gledalcev. Med člani so prvaki zasluženo postali igralci ekipe Avtovleka Hana, veteranski naslov gre tokrat k Dobov-cu. Med mladinci so največ nogometnega znanja pokazali igralci ekipe Mexico iz Voličine. Primat v domači občini so osvojili Drbetin-ci, čast organizatorjev in domačinov so tokrat reševali pionirčki iz Vitomar-cev Moja optika, ki so bili najprepričljivejši v svoji konkurenci.
V prekrasnem ambientu in lepem vremenu se je v dveh dneh merilo v vseh konkuren-cah skupaj 40 ekip. Gledalci so lahko bili priča zanimivim športnim bojem. Prvi tekmovalni dan je potekalo tekmovanje v kategoriji pionirčkov, ko smo spremljali najmlajše upe iz Vitomarcev Moja optika in OŠ Destrnik - Trnovska vas -tokrat so bili boljši domačini.
Zmagovalci 12. Sandijevega memoriala: Avtovleka Hana
V kategoriji zaselkov občine Sveti Andraž je slavila ekipa Dr-betincev.
Drugi dan turnirja smo videli na terenu ekipe v mladinski, veteranski, ženski in članski konkurenci. Vse ekipe so prikazale veliko nogometnega znanja, sodili pa so priznani sodniki Robert Markež, Janko Pignar in Andrej Kocbek.
Rezultati:
člani, polfinale: Bar Extrem -Mit mau 5:0, Avtovleka Hana -Bar Kaučič 5:4 (2:2); tekma za 3. mesto: Mit mau
- Bar Kaučič 2:5;
finale: Avtovleka Hana - Bar Extrem 2:1. Postave:
Avtovleka Hana: Alič, Mitra-kovič, Rusmir, Rastoka, Jolič, Kugler, Čuš
Bar Extrem: Kukovica, Kur-tič, Fetič, Pertič, Simeunovič,
Osredkar
Bar Kaučič: Simonič, Emer-šič, Kupčič, Murat, Zagoršek, Furek
Mit mau: Fras, Lovrenčič, Pernat, Matjašič, Pauko, Svržnjak, Šalamun, Vršič Rezultati ostalih finalov: mladinci: KMN Benedikt -Mexico 2:3;
ženske: OŠ Destrniške legende - ŽNK Cerkvenjak 5:2;
veterani: Dobovec - Trnovska vas 3:1.
Nogomet
1. SML
REZULTATI 27. KROGA: Aluminij - Mura 05 3:1, Krka - Maribor 4:1, Krško - Šampion Celje 3:4, Domžale - FC Koper 5:0, Rudar Velenje - HIT Gorica 0:2, NŠ R. Koren Dravograd 2:1, Celje -NOGA Triglav 1:0, IB Interblock -Olimpija 1:3
1.	HIT GORICA 27 20 6 1 75:24 66
2.	DOMŽALE 27 15 9 3 72:36 54
3.	OLIMPIJA 26 14 7 5 53:34 49
4.	FC KOPER 27 14 5 8 52:35 47
5.	IB INTERBOCK 26 12 7 7 42:34 43
6.	MARIBOR 27 12 5 10 54:38 41
7.	RUDAR VELENJE 27 11 6 10 37:41 39
8.	ŠAMPION CELJE 27 10 6 11 47:56 36
9.	B. PUBLIKUM 27 9 4 14 35:53 31
10.	MURA 05 26 9 3 14 35:60 30
11.	DRAVOGRAD 27 7 8 12 37:47 29
12.	NOGA TRIGLAV 26 6 9 11 35:43 27
13.	ALUMINIJ 26 7 5 14 27:41 26
14.	KRŠKO 27 6 7 14 45:70 25
15.	KRKA 27 5 9 13 40:56 24
16.	CELJE 26 3 10 13 34:52 19 ALUMINIJ - MURA 05 3:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Krajnc (33.), 2:0
Krajnc (72.), 2:1 Matoša (77.), 3:1 Strel (85. iz 11-m)
1. SKL
REZULTATI 27. KROGA: Aluminij - Mura 05 3:2, Krka - Maribor 0:2, Krško - Šampion Celje 3:2, Domžale - FC Koper 4:1, Rudar Velenje - HIT Gorica 0:2, NŠ T. Koren Dravograd - Bravo Publikum 1:0, Celje - NOGA Triglav 2:0, OB Interblock - Olimpija 1:5
1.	FC KOPER 27 24 0 3 87:27 72
2.	MARIBOR 27 18 2 7 76:27 56
3.	IB INTERBLOCK 26 16 3 7 53:30 47
4.	NOGA TRIGLAV 26 14 5 7 52:25 47
5.	ALUMINIJ 26 14 5 7 53:40 44
6.	OLIMPIJA 26 14 2 10 53:28 42
7.	DOMŽALE
8.	B. PUBLIKUM
9.	CELJE
10.	RUDAR V.
11.	KRKA
12.	DRAVOGRAD
13.	MURA 05
14.	HIT GORICA
15.	KRŠKO
27 12 27 13 2B 11
1B. SAMPION CELJE 27
B	9	45:49	42
2	12	27:32	41
3	12	3B:44	3B 9	11	34:39	30
4	1B	33:5B	25 7	14	35:5B	25
3	1B	29:52	24
5	1B	1S:34	23
4	17	24:B5	22 4	17	21:B3	22
ALUMINIJ - MURA 05 3:2 (1:2) STRELCI: 0:1 Ošlaj (2.), 1:1 Ž. Špehonja (17.), 1:2 Poreduš (37.), 2:2 Cafuta (52.), 3:2 Dobaj (77.)
LIGA U-14
REZULTATI 29. KROGA: Aluminij - Nafta 6:0, Pobrežje - Železničar 4:1, Nissan Ferk Jarenina - Teh-nostroj Veržej 2:1, Celje - Mura 05 7:0, Rudar Velenje - Šampion Celje 0:5, Kovinar Tezno - Maribor 1:2, NŠ R. Koren Dravograd - Žalec 1:1, Dravinja - Brežice 7:0
1.	CELJE	29 25 3 1 153:16 78
2.	MARIBOR 29 24 4 1 122:13 76
3.	ALUMINIJ 29 23 2 4 118:12 71
4.	POBREŽJE 29 16 3 10 59:42 51
5.	FERK JARENINA 29 15 4 10 58:47 49
6.	RUDAR VELENJE 29 15 4 10 73:56 49
7.	ŠAMPION CELJE 29 14 2 13 57:27 44
8.	NAFTA 29 12 1 16 54:69 37
9.	MURA 05 29 10 6 13 40:55 36
10.	ŽELEZNIČAR 29 11 0 18 38:87	33
11.	TEH. VERŽEJ 29 9 5 15 34:77	32
12.	DRAVOGRAD 29 7 6 16 28:57	27
13.	KOV. TEZNO 29 7 5 17 37:77	26
14.	ŽALEC 29 7 3 19 32:113	24
15.	DRAVINJA 29 6 3 20 33:101	21
16.	BREŽICE 29 5 1 23 26:113	16 ALUMINIJ - NAFTA 6:0 (3:0) STRELCI: 1:0 Gale (15.), 2:0
Klanjšek (25.), 3:0 Brodnjak (33.), 4:0 Gale (41.), 5:0 Panikvar (56.), 6:0 Brodnjak (68.)
Danilo Klajnšek
V članski konkurenci, v kateri so tekmovali za velik prehodni pokal, je največ pokazala ekipa Avtovleka Hana, ki je v finalu premagala ekipo bar Extrem. Na terenu smo videli veliko dobrih nogometašev iz vrha slovenskega futsala in tudi prvoligaške igralce velikega nogometa. Ni manjkalo vrhunskih potez mojstrov nogometa in zabave, zato lahko
brez zadržkov zapišemo, da je praznik malega nogometa v Vitomarcih povsem uspel.
Željko Mitrakovič MVP turnirja
V	najboljšo peterko turnirja so bili izbrani Željko Mitrakovič (naj igralec turnirja) iz zmagovalnega moštva, njegov soigralec vratar Asmir Alič, Igor Osredkar (najboljši strelec, bar Extrem), Vili Lovrenčič (Mit mau) in Damir Zagoršek (Bar Kaučič). Vsi našteti so prejeli lepe pokale in bogate praktične nagrade. Nagrado za ferplej je prejela ekipa športnega parka Drbetinci.
Med veterani so bili najpre-pričljivejši igralci Dobovca pred lanskoletnimi šampioni iz Trnovske vasi, med puncami pa simpatične igralke, ki so branile barve Destrnika.
V	mladinski konkurenci desetih ekip so prvo mesto osvojili fantje iz Voličine pod imenom Mexico, ki so v finalu ugnali ekipo KMN Benedikt.
Darko Rojs
Skupna fotografija pionirskih udeležencev turnirja
Karate
Pester zaključek sezone
Mladi člani Karate do kluba Ptuj so tudi ob koncu sezone še vedno dobro pripravljeni, kar so pokazali na zadnjih treh tekmah. V četrtek, 24. maja, so se predvsem mladi ptujski tekmovalci udeležili tekme v počastitev mestne četrti Tezno v Mariboru. Najuspešnejši so bili Ela Valenko, ki je osvojila 2. me-
Oscar in Krištof Križanec
sto, ter Jure Sluga in Iza Emeršič,
ki sta osvojila tretji mesti v katah.
V	soboto, 26. maja, sta bili na sporedu kar dve tekmi, in sicer tekma za 7. pokal občine Oplotni-ca ter zadnje kolo šolske karate lige v Selnici ob Dravi. Na obeh so bili ptujski karateisti zelo uspešni. V Oplotnici je Oscar Križanec zmagal v borbah, v katah sta Krištof Križanec ter Ela Valenko osvojila drugi mesti, ekipni uspeh s tretjimi mesti pa so dopolnili Jan Pe-ternelj, Patrik in Tilen Murko ter Primož Doberšek.
V	Selnici ob Dravi so se zadnjega četrtega kola šolske lige udeležile Tinka Valenko, Nina Strelec ter Špela Pernek. Tekmovale so v borbah in vse tri osvojile medalje. Tinka Valenko in Nina Strelec sta zasedli drugi mesti, Špela Pernek pa tretje. Vsa tri dekleta so prejela tudi pokale za skupni seštevek šolske lige. Špela in Tinka sta bili skupno prvi, Nina Strelec pa druga. Skupno tretje mesto sta osvojila tudi brata Križanec.
jk
Konjeniški šport • Kasaške dirke v Budimpešti: Lester postavil rekord hipodroma
Na veliki mednarodni kasaški prireditvi v Budimpešti je 16-letni žrebec Lester (voznik in solastnik Jože Sagaj mlajši, KK Ljutomer) dosegel izjemen uspeh. Na 1800 metrov dolgi stezi je postavil osebni rekord, hkrati pa tudi najboljši rezultat hipodroma - njegov kilometrski čas je znašal fantastičnih 1:13,3.
NŠ
Nogomet
Završki praznik pod novimi reflektorji
V petek, 8. 6., bo za NK Zavrč nastopil dolgo pričakovan trenutek: na zadnjem prvenstvenem srečanju v 3. ligi Vzhod v 26. krogu proti Dravogradu bodo športni park osvetlili reflektorji, najnovejša pridobitev novega drugoligaša. Gre za enega večjih projektov kluba, ki je v zadnjem obdobju nekajkrat v pozitivnem smislu »šokiral« slovensko nogometno javnost. Nikakor pa umetna razsvetljava ne bo zadnji
ambiciozen projekt Zavrča, ki bo tudi v novi sezoni, čeprav bo novinec med drugoligaši, imel visoke ambicije. V klubu so ob premierni tekmi v večernem terminu poskrbeli za bogat spremljevalni program, igralci pa v en glas obljubljajo, da bodo točke ostale doma, kar bo najlepši možen zaključek izvrstne sezone čete Mirana Emeršiča. Srečanje v Zavrču se bo pričelo ob 20. uri.
tp
Športni napovednik
Nogomet
3. SNL - VZHOD
PARI 26. KROGA - PETEK ob 20.00: Zavrč - Koroške gradnje; SOBOTA ob 17.00: Stojnci - AHA EMMI Bistrica, Kovinar Štore -Paloma, Tromejnik G-Kalamar - Zreče, Čarda - Grad, Odranci -Rakičan, Tehnostroj Veržej - Malečnik
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 26. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Tehnotim Pesnica - Šoštanj, Kovinar Tezno - MU Šentjur, Peca - Koroške gradnje, Pohorje - Šmarje pri Jelšah, Marles hiše - Boč Poljčane; NEDELJA ob 17.00: NŠ Drava Ptuj - Podvinci Betonarna Kuhar
1. LIGA MNZ PTUJ
PARI 26. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Oplotnica - Lovrenc, Videm - Središče, Hajdina - Apače, Podvinci Agrocenter Ptuj - Dornava Vrtnarstvo Kovačec, Makole - Bukovci, Skorba - Rogoznica, Gorišnica - 1A AVTO Gerečja vas
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
20. KROG: Dornava - Velesovo Kamen Jerič (nedelja ob 17.00)
TARDICIONALNIO SREČANJE V TRŽCU
V	soboto bo v Tržcu tradicionalno prijateljsko nogometno srečanje, na katerem se bosta ob 17.00 pomerila ekipa NK Tržec in nogometaši družine Emeršič.
V DORNAVI ZAKLJUČNI TURNIR DEKLIC U-12 IN POKALNI FINALE DEKLET U-17
V	soboto, 9. 6., bo na športnem igrišču v Dornavi zanimiv nogometni popoldan, ki ga organizirata domači ŽNK Dornava in Nogometna zveza Slovenije. Od 14. ure naprej bo najprej na sporedu zaključni turnir deklic v konkurenci U-12, ob 17. uri pa se bodo v finalni tekmi pokala Slovenije pomerila še dekleta U-17.
Spored tekem:
ob 14.30: ŽNK Dornava - ŽNK Rudar Škale (U-12)
ŽNK Teleing Pomurje - ŽNK Maribor (U-12) ob 15.15: zmagovalni ekipi za 1. mesto (U-12)
poraženi ekipi za 3. mesto (U-12) ob 17.00: ŽNK Maribor - ŽNK Teleing Pomurje (U-17)
Mali nogomet
LIGA ŠD AS
PARI 6. KROGA (petek, 8. 6.): 20.00: Koranti Demoni - ŠD Majski Vrh, 20.35: KMN Draženci - UŠR Višnjica, 21.10: ŠD Pobrežje - ŠD Tržec, 21.45: ŠD AS - KMN Majolka, 22.20: FC Optimisti -MIX Team, 22.55: Joe Fernandes - ŠD AS Evroavto, 23.30: KMN Draženci - ŠD Tržec
RLMN HALOZ
PARI 6. KROGA (petek, 8. 6., v Stopnem): 20.30: ŠD Ptujska Gora II. - ŠD Cirkovce, 21.05: ŠD Stopno - ŠD Ptujska Gora I., 21.40: ŠD Žetale - Plajnsko, 22.15: ŠD Stoperce - TD Naraplje
Športni dan občine Kidričevo •
Lovrenc v nogometu brani prvo mesto
Športni park NK Aluminija v Kidričevem bo v nedeljo, 10. 6., od 14. ure naprej prizorišče 2. športnega dne občine Kidričevo. Po uspešno izvedenem zimskem se je vodstvo ŠZ Kidričevo odločilo, da ga bo ponovilo v spomladanskem terminu.
»Odločili smo se, da bomo ponudili našim občanom možnost ukvarjanja s športom v petih športnih panogah in upamo, da jih bo tokrat še več, kot jih je bilo decembra v športni dvorani v Kidričevem. Glede organizacije upamo, da bomo na koncu vsi zadovoljni, tako organizatorji kot nastopajoči,« je dejal predsednik ŠZ Kidričevo Marko Perger.
Vse ponujene športne panoge (nogomet, košarka, tenis, streljanje in odbojka) bodo po vsej verjetnosti potekale v polni zasedbi. Lani decembra so v nogometu presenetili nogometaši iz Lovrenca, ki bodo tokrat branili prvo mesto. Seveda pa tekmeci ne počivajo ...
DK, JM
Ptuj • Zapuščina dr. Štefke Cobelj
Ženska, ki nikogar ni pustila ravnodušnega
Dvoletni projekt, ki so ga v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju poimenovali Zapuščina dr. Štefke Cobelj, je zaključen. V njegovem sklopu je končno obdelana zbirka, ki jo je dr. Cobljeva že pred 20 leti podarila ptujski knjižnici, izdana je monografija o njenem življenju in delu, skupaj z včerajšnjo razstavo pa je zaključena celovita predstavitev naše rojakinje.
V okviru projekta Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture, v kateri Ptuj nastopa kot partner, je bil izveden projekt z naslovom Zapuščina dr. Štefke Cobelj. Gre za dvoletni projekt, ki je potekal večplastno in katerega namen je bila predstavitev svetovljanke, ki nikogar ni pustila ravnodušnega. Zavod EPK je zanj prispeval 25 tisoč evrov, nekaj pa je k realizaciji prispevala tudi knjižnica sama.
„Osnovna zamisel za projekt se je porodila iz popolnoma praktičnih razlogov. V ptujski knjižnici namreč že dve desetletji hranimo knjižno zapuščino dr. Štefke Cobelj, s katero nam je rojakinja izkazala svoje zaupanje in priznanje za uspešno delo. Vsebinsko smo sledili tudi cilju, da je ne spoznamo zgolj kot strokovnjakinje na njenem področju, ampak da s strokovnimi prispevki in spominskimi zapisi predstavimo njeno življenje, delo in
osebnost," pojasnjuje direktor ptujske knjižnice mag. Matjaž Neudauer.
V sklopu omenjenega projekta so si zastavili tri cilje: obdelati zbirko, pripraviti monografijo in vse skupaj predstaviti na razstavi. Vse zastavljene cilje so v celoti uresničili.
Zbirka je danes poleg knjižnic Ivana Potrča in Iva Arharja ena izmed treh največjih osebnih knjižnih zbirk v omenjeni ustanovi. Da bi omogočili njihovo širšo dostopnost, so se že leta 2006 sistematično lotili urejanja. V tem sklopu so pred dvema letoma začeli obdelovati zbirko dr. Štefke Cobelj, ki jo odlikuje bogat izbor tako slovenske kot tuje literature predvsem s področja umetnostne zgodovine in etnologije. Zbirka, ki je tako končno postala dostopna vsem in vsakomur, je v last ptujske knjižnice prešla že leta 1989, takšna je bila namreč oporoka dr. Cobljeve. Ptuju je prepustila 3035 enot gradiva,
Monografijo o dr. Cobljevi je ustvarjalo veliko avtorjev.
ki so ga obdelovali kar dve leti, saj je v več svetovnih jezikih. Prav zato so potrebovali precej časa tudi za urejanje prevodov,
pri čemer so imeli pomoč kar nekaj slovenskih zavodov.
Svoje umetniške lastnine pa dr. Cobljeva ni podarila le ptuj-
ski knjižnici, ampak še nekaterim drugim ustanovam, ki so prav tako pomagale pri nastajanju monografije.
„Ob pripravi knjige nas je vodila želja, da bi čim bolj celovito osvetlili življenje te naše rojakinje, predstavili nekatere manj znane podatke o njenem delu in njeni zapuščini ter jo na tak način dokončno umestili v družbo posameznikov, ki se jih spominjamo s hvaležno naklonjenostjo in spoštovanjem," je v monografiji zapisala urednica Mira Petrovič.
Pri nastajanju monografije, ki nosi naslov Zapuščina dr. Štefke Cobelj, je sodelovalo več avtorjev, knjiga pa je razdeljena v več sklopov. Prav gotovo so med zelo zanimivimi prispevki tudi spomini, ki so jih prispevali znanci, prijatelji in sorodniki Štefke Cobelj.
Kot pravi Petrovičeva, je prav poseben tudi prispevek Irine Subotic, ki je predstavila javnosti manj znano delo Cobljeve v Beogradu. Posebna pozornost pa je namenjena tudi slikovnemu gradivu, ki spremlja strokovne članke in spomine. Del fotografij je prispeval tudi novinar in fotograf Štajerskega tednika Martin Ozmec.
Da je zgodba o Štefki Cobelj še bolj celovita in jasna, pa je bila v sklopu projekta včeraj odprta tudi razstava, ki zaokrožuje celoto o delu in življenju naše rojakinje in svetovljanke dr. Štefke Cobelj.
Dženana Kmetec
Cirkulane • Pisan mesec prireditev
■■■
Potica ob velikonočnem, božičnem in občinskem prazniku
Letošnje praznovanje pete obletnice samostojne občine Cirkulane ni obeležila le osrednja proslava, ki se je zgodila minuli petek, ampak številne prireditve društev, ki tečejo že od sredine maja in se bodo zaključile sredi junija.
V okviru letošnjih prireditev ob občinskem prazniku so članice cirkulanskega društva gospodinj pripravile prvi dan potice in cvirkovice, na katerem je bilo med drugim tudi slišati, da se potica peče le ob največjih praznikih v letu, med katere (vsaj od uvedbe lokalne samouprave) spada tudi občinski praznik...
Uvod v peti občinski praznik so letos pripravili domači planinci, ki so že 19. maja izvedli pohod po delu Bračičeve planinske poti. Nadaljevali so člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze, ki so 20. maja organizirali vinogradniški dan na hribu sv. Ane. Po pohodu po poti modre kavčine so v tamkajšnjem nastajajočem vinogradu zasadili trte zobarice, nato pa nedeljo zaključili z veselim piknikom. Društvo za oživitev gradu Borl pa je zadnji majski petek v domači večnamenski dvorani pripravilo zanimiv večer z naslovom Naši kraji in ljudje v pisnih virih, v okviru katerega je predaval Martin Prašnič-ki. Prireditve so se nadaljevale z letnim koncertom sester Ko-pinskih z gosti, s strelskim tekmovanjem v streljanju z zračno puško za prvaka občine Cirku-lane ter z občinskim vaškim nogometnim turnirjem za moške in odbojkarskim turnirjem za ženske. Po osrednji proslavi minuli petek so se v soboto na Pohorju zbrali člani Radiokluba Cirkulane na tradicionalnem letnem srečanju, na katerem so podelili tudi diplome tistim, ki so letos uspešno zaključili tečaj za radioamaterje, predstavili
so tudi amatersko televizijo 255TVC in podpisali dogovor z radioklubi iz Ptuja, Ormoža in s Ptujske Gore.
Novost med številnimi prireditvami, ki redno spremljajo občinsko praznovanje, pa je Dan potice in ocvirkovke, ki so ga minulo nedeljo prvič organizirale članice društva gospodinj Cirkulane. Gostje sicer niso zapolnili velikega šotora, v katerem se je dolga miza kar šibila od pečenih dobrot, a kot je optimistično napovedal župan Janez Jurgec, bo drugo leto ob drugem srečanju gotovo več sladkosnedov, ki ne bodo hoteli manjkati. Sicer pa je ob kratkem kulturnem programu imela daleč najbolj zanimiv nagovor predsednica društva Nada Koren, ki je povedala, da je ocvirkovica oziroma oprešak pogača iz kvašenega testa (ki praviloma ostane od potice), na katero se posujejo ocvirki. Lahko pa se nanj namaže zaseka, smetana ali pa celo orehi. Najbolj domiseln pa je bil opis potice ali povitice. Korenova je namreč povedala takole: „Potica je slovenska kulturna posebnost, znana že od 18. stoletja naprej po vsej državi. Praviloma se potica vedno peče le
ob največjih praznikih, kot je božič, velika noč in občinski praznik ..."
No, zbranim je bilo gotovo čisto prav, da je tudi občinski praznik eden največjih (cerkvenih in družinskih) praznikov v letu; saj so tako imeli možnost poskusiti resnično dobre povi-tice in oprešake.
Prireditve pa se bodo v Cir-kulanah še nadaljevale: to soboto bodo praznovali 70 let delovanja domači gasilci. Ob veliki slovesnosti in veselici, ki je napovedana jutri popoldne, bodo uradno prevzeli tudi svoje novo vozilo GVC 16-25.
Naslednji petek, 15. junija, bo dan čebelarjev, ki bodo na Črtkovi domačiji pripravili dan odprtih vrat, razstavo čebelarstva in čebelarske opreme, prikazali točenje medu in njegovo degustacijo, na voljo pa bodo stojnice z različnimi čebeljimi pridelki in proizvodi.
Letošnja zaključna prireditev ob občinskem prazniku pa bo v rokah športnikov in se bo zgodila v soboto, 16. junija, ko bodo predali namenu novozgrajen objekt pokritih tribun s slačilnicami za športnike ob športnem stadionu.
SM
< TRAI
tus
Vabljeni vi
Foto: DK
Foto: SM
Kuharski nasveti
Govedina
Govedina je ena najkvalitetnejših vrst mesa. Seveda imamo v mislih mlado pitano govedino, to je meso 14 do 15 mesecev starih, na poseben način pitanih bikcev in junic, ki tehtajo od 450 do 500 kg. Meso starejših živali se uporablja za mesne izdelke, golaže in podobne jedi.
Za pripravo kvalitetnih jedi uporabljamo kose, kot so bržo-la, rostbif, goveji file, nekateri deli stegna in plečeta.
Goveje meso je vir polnovrednih beljakovin, nekaj maščob, nekaj vitaminov in nekoliko več mineralnih snovi. Govedino lahko pripravljamo na veliko načinov in ravno to ji v naši prehrani daje pestrost. Da je jed oziroma meso po toplotni obdelavi mehko, je pomembno, da je primerno uležano in marinirano. Govedino najpogosteje mariniramo v olju.
Pljučna pečenka ali file je brez dvoma najboljši kos govedine. Ta kos govedine v skoraj vseh državah imenujejo enako in ga zelo podobno tudi pripravljajo. Pljučno pečenko lahko pečemo v celem, lahko jo narežemo na turne-doje, bifteke ali majhne steke in nato kuharjeva domišljija naredi najboljše mesne jedi. Pri tem je pomembna stopnja zapečenosti: če v imenu jedi zasledite besedico angleško, bodite pozorni, saj to pomeni, da je v sredini meso lepe roza barve oziroma neprepečeno. Tako pripravljene jedi pogosto pripravljajo v Grčiji, kjer
nemalo Slovencev preživi dopust. Če vam to ni všeč, opozorite, da želite prepečen biftek. Posebej okusen je biftek po angleško z zelenim poprom z gorgonzolo ... Iz konice govejega fileja pa pripravljamo tatarski biftek.
Goveji file je idealen kos za pečenje na žaru, res pa je, da je cenovno neugoden. Ampak boljših jedi, kot jih lahko pripravimo iz govejega fileja, ki je dobro uležan in mariniran, na žaru skoraj ne moremo pripraviti. Pri tem seveda pazimo, da mesa ne spečemo preveč, saj naredimo večjo škodo kot korist. To lahko ugotovimo tudi, ko meso pečemo, z otipom: najmehkejše je napol presno, najmanj mehko pa popolnoma pečeno meso.
Če govedino pečemo v pečici, številni strokovnjaki menijo, da je za to primeren hrbet, in sicer kos s štirimi do sedmimi rebri, ki ga običajno pečemo celega. Seveda ne smemo pozabiti, da potrebujemo res mlado govedino pohorje bif. Če kos pečemo s kostmi vred, ostane meso lepo sočno, je lepo na pogled in iz tega kosa lahko vrežemo velike, lepe
Goveji golaž s polento
sočne steke.
Eden izmed najkvalitetnejših kosov govedine je tudi rostbif; ta je že nekoliko dostopnejši. Lahko ga pečemo v celem kosu, klasično ali po angleško. Po angleško pečen in narezan na izredno tanke rezine je odličen za hladne plošče, ko rezine mesa nadevamo z različnimi mesnimi solatami (ruska ali francoska solata). Iz njega pripravljamo tudi odlične porcijske jedi, kot so ramsteki in entrecote. Vsaj enkrat na sezono si pripravite piknik s temi jedmi. Okusen in mehek rostbif dobimo le iz dobro uležanega mesa, in preden damo meso peč, ga moramo dobro obrezati, odstraniti kite in odvečen loj.
Veliko kvalitetnega mesa vsebuje tudi stegno, ki je prav tako primerno za najkvalitetnejše jedi iz govedine. Nekateri deli notranjega stegna so tako oblikovani, da sami po sebi ponujajo pripravo in peko na žaru,
v pečici ali ga pretaknemo in dušimo. Iz stegna pripravimo tudi kvalitetne goveje zrezke v različnih omakah skupaj z zelenjavo ali v obliki porcijskih ruladic. Zunanje stegno po želji pretaknemo, opečemo na vroči maščobi in dušimo, tako da dobimo okusno sočno jed. Za pretikanje lahko uporabimo čvrsto zelenjavo, kot so korenje, zelena, peteršiljeva korenina, slanino in podobne izdelke. Pri dušenju pazimo, da postopek dušenja izvajamo počasi, da se meso počasi mehča in tako ostane sočno po toplotni obdelavi.
Iz goveje bržole najpogosteje pripravimo porcijske jedi, kot je čebulna bržola v različnih omakah, pečena na žaru. Govedina se po okusu ujema z gobami, čebulo, slanino, pečeno papriko, bučkami, maslom, rdečim vinom ter ocvrtim krompirjem.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Žleza ščitnica in njen pomen
Tiroidea oziroma ščitnica je žleza z notranjim izločanjem in ima pomembno funkcijo v organizmu. Motnje v delovanju organizma se pojavijo, kadar ščitnica izloča preveč hormonov v kri, in še pogosteje, kadar izloča premalo hormonov.
Bolezen je sorazmerno pogosta predvsem pri psih, pri mucah pa se pojavlja redkeje. Ščitnica je žleza z mnogoterimi funkcijami, najpomembnejša je uravnavanje presnove. Bolezen, ko žleza proizvaja premalo ščitničnih hormonov, se imenuje hipotiroidizem.
Žleza ščitnica leži ob grlu, ima obliko črke H in proizvaja dva ščitnična hormona - T3 in T4. Ščitnična hormona vplivata tudi na delovanje drugih zelo važnih žlez v organizmu, predvsem hipofize in hipota-lamusa, žlez, ki ležita v lobanjski votlini. Bolezenski znaki so zelo raznovrstni in nespe-
cifični. Pravzaprav ni prav nobenega specifičnega oziroma karakterističnega bolezenskega znaka, po katerem bi lahko trdili, da gre za to bolezen. Ščitnični hormoni vplivajo na presnovo v celicah in pri njihovem pomanjkanju pride do motenj presnove v vseh organskih sistemih. Lastniki kužkov, obolelih za hipotiroidizmom, najprej opažajo nabiranje telesne teže oziroma debelost pri svojih ljubljenčkih. Pojavijo se številne kožne težave, od srbenja do prhljajaste izsušene kože, predvsem pa kužek močno izgublja dlako. Dlaka lahko na nekaterih delih popolnoma
Foto: E. Senear
izpade, drugje pa je povsem redka. Pogosto je rep popolnoma gol in govorimo o tako imenovanem podganjem repu. Zaradi slabe odlakanosti take živali težko prenašajo mraz. Pri obolelih živalih zelo pogosto najdemo povišan holesterol v krvi, pojavlja se tudi slabokrvnost. Pogosta je tudi bradikar-dija - upočasnjeno bitje srca. Pri več kot polovici primerov najdemo tudi prekomerno pi-gmentacijo kože, koža postaja temna, celo črna. Psihično stanje živali se tudi spreminja, pojavijo se znaki duševne otopelosti. Žival se ne zanima za okolico, kot se je nekdaj, pogosto postaja tudi razdražljiva. Zaradi hipotiroidizma se pogosto pojavijo tudi lokomotorne motnje, predvsem težave s še-panjem in hrbtenico.
Najpogosteje obolevajo psi srednje starosti, od četrtega leta dalje in do desetega leta. Prizadete so srednje velike in velike pasme, bolezen je redka pri malih pasmah.
Izkušen veterinar posumi na hipotiroidizem na podlagi skupka omenjenih bolezenskih znakov in znamenj. Bolezen dokažemo z merjenjem
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
ščitničnih hormonov v krvi, obstajajo tudi hitri testi, vendar so precej nezanesljivi.
Zdravljenje je dokaj preprosto. Kužek mora vse življenje dobivati ščitnične hormone v obliki tablet. Zdravljenje je po večini zelo učinkovito in prav prijetno je pogledati kužka po mesecu ali dveh zdravljenja, ko se ponovno bohoti v vsej svoji lepoti kosmatega kožuščka in je normalnega in veselega razpoloženja. Bolezenski znaki izginejo, terapijo s tabletkami pa moramo v večini primerov nadaljevati do konca življenja. Pri obolelih živalih opravljamo kontrolo ščitničnih hormonov v krvi dvakrat letno in glede na rezultate tudi prilagodimo dolžino in intenzivnost zdravljenja. Živali zelo v redu prenašajo predpisane tabletke, lastnik pa mora vestno skrbeti, da jih redno zaužijejo. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Uporaba sredstev za varstvo rastlin v posevkih koruze
Koruza je najpomembnejša poljščina za prehrano živali pri nas. Zadnja leta je postala zanimiva kot energent za pridobivanje električne energije (bioplinarne). Tudi cenovno je zanimiva rastlina, zato je zatiranje plevelov v koruzi zelo pomembno. Pleveli v zgodnji fazi razvoja koruze nam lahko zmanjšajo pridelek do 40 % in več.
Plevele v koruzi delimo na ozkolistne in širokolistne. Oboji so lahko tako enoletni (semenski) kakor tudi večletni. Najpomembnejši enoletni ozkolistni pleveli v koruzi so: muhviči (Setaria spp), navadna kostreba (Echinochloa crus galli) in srakonje (Digitha-ria spp). Najpomembnejša travna večletna plevela sta pirnica (Agrophyron repens) in divji sirek (Sorghum halepense). Med najpomembnejše enoletne širokolistne plevele prištevamo dresni (Polygonum spp.), metlike (Chenopodium spp), ščire (Amarant-hus spp) in ambrozijo (Ambrozia elatior) - plevel, ki je v času cvetenja zelo nevaren za astmatike. Med najpomembnejše večletne širokolistne plevele prištevamo osat (Cirsium arvense) in njivski slak (Convolvulus arvensis). Priporočam naslednje kombinacije varstva proti plevelom: po setvi in pred vznikom plevela: Dual gold 1,0-1,4 l/ha + stomp 400SC 3 l/ha ali stomp 330 4 l/ha, ali
Dual gold 1,0-1,4 l/ha + merlin 0,1 kg-0,13 kg/ha, ali Frontier 1,0-1,4 l/ha + stomp 400 sc 3 l/ha ali stomp 330 4 l/ha, ali
Frontier 1,0-1,4 l/ha + merlin 0,1-0,13 kg/ha, ali Primekstra TZ gold 4-5 l/ha, Lumax 3-4 l/ha.
Pomembno: vsi navedeni pripravki potrebujejo za dobro delovanje vlago, zato se nam večkrat zgodi, da zaradi čakanja na dež pride do vznika koruze preden poškropimo. Vse zgoraj navedene pripravke razen Merlina lahko uporabite tudi do tretjega lista koruze in ne bodo škodovali posevku. Bolj pomembno je, da pleveli, ki vznikajo, nimajo več kot enega do dva lista. Merlin lahko škropimo tudi takrat, ko ni vlage, saj je zelo odporen na sušna obdobja, vendar pred vznikom koruze.
Po vzniku koruze do tretjega lista in plevelov od enega do dveh listov: Lumax 3 l/ha do 3,75 l/ha + močilo Po vzniku koruze, ko ima koruza 4-6 listov, pleveli pa maksimalno 4 liste: Motivel 1,0 l/ha + 2,0 l/ha Cambio + močilo Tarot 50 gramov + Harmony 75 WG 10-15 g/ha + močilo Equip 2-2,5 l/ha + Cambio 2 l/ha Navedene kombinacije zelo dobro učinkujejo na enoletne semenske plevele v fazi od 1 do 3 listov (kostreba, muhviči, srako-nja) in na skoraj vse širokolistne plevele. Razen Equipu je treba vsem ostalim herbicidom dodati močilo. Po vzniku plevelov, ko ima koruza 6 ali več listov, dobro deluje. Laudis (2 litra na ha) deluje izključno na liste tako širokolistnih kot ozkolistnih plevelov.
Ivan Brodnjak
Foto: arhiv KG Z
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Foto: ASV
Oddaja za ljubitelje malih živali z veterinarjem Emilom Senčarjem. Prvi torek v mesecu ob 18. uri.
Krvodajalci
1. marec: Dejan Govedič, Me-kotnjak 36 a, Ljutomer; Jasna Pintarič, Velika Nedelja 8; Maksi-miljan Pintarič, Mihovci pri Veliki Nedelji; Alojz Korez, Stoperce 70
a,	Stoperce; Franc Bombek, Mo-ravci v Slovenskih goricah; David Jus, Stoperce 75; Boštjan Žunko-vič, Grdina 2 a, Stoperce; Anton Jus, Kupčinji Vrh 39, Stoperce; Cvetko Plavčak, Kupčinji Vrh 28, Stoperce; Boris Frlež, Zg. Sveča 16 c, Stoperce; Cvetka Taciga, Stoperce 79; Rad ko Stojnšek, Kupčinji Vrh 33; Stoperce; Matej Kovačič, Zavčeva ulica 7, Ptuj; Simona Smolinger Levstik, Ul. Jožefe Lackove 28, Ptuj; Sara Sledič, Stoperce 23; Rafael Hronek, Stoperce 22; Irena Potočnik, Kupčinji Vrh 23, Stoperce; Jasmina Filipič, Precetinci 35, Mala Nedelja; Stanko Brumen, Pacinje 3 c, Dornava; Danijel Lorber, Stoper-ce 19; Jožef Žnidarko, Stoperce 32; Darinka Jernejšek, Stoperce 52; Andreja Tement, Spuhlja 91
b,	Ptuj; Adolf Kopše, Stoperce 82; Borislav Habjanič, Stoperce 78; Janez Stojnšek, Kupčinji Vrh 33, Stoperce; Franc Hrga, Juršin-ci 75; Ivan Leskovar, Zg. Sveča 9, Stoperce; Samo Malek, Podvinci 75, Ptuj; Janez Kiseljak, Gerečja vas 112, Hajdina; Jože Poharič, Janežovci 16, Destrnik; Franjo Levstik, Ul. Jožefe Lackove 28, Ptuj; Majda Kidrič, Grdina 25, Stoperce; Marija Drofenik, Grdina 17, Stoperce; Antonija Kidrič, Grdina 7, Stoperce; Anton Bedenik, Kupčinji Vrh 37, Stoperce; Marija Gajšek, Zg. Sveča 14, Stoperce; Sabina Predikaka, Podlože 60 a, Ptujska Gora ; Peter Drofenik, Grdina 17, Stoperce; Srečko Gajšek, Zg. Sveča 14, Stoperce; Ksenija Habjanič, Stoperce 78; Andrej Fijačko, Potrčeva cesta 44, Ptuj; Anica Divjak, Grlinci 2; Breda Mojsilovič, Ciril-Metodov drevored, Ptuj; Alenka Beširevic, Ob Rogoznici 8, Ptuj; Jožef Rubin, Arnolda Tovornika 6, Maribor.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Jeza
Vprašanje: Spoštovani gospod astrolog, zanima me, kako naj ukrotim jezo?
Odgovor: Draga bralka moje rubrike, na vaše vprašanje ni enostavno odgovoriti. Kajti vaš problem je večplasten in boste morali naprej ugotoviti, zakaj ste jezni in zakaj vam to predstavlja neko vodilo. Ljudje, ki so po naravi zelo glasni, imajo globoko v sebi potlačeno ljubezen in potem zaradi tega ne morejo funkcionirati tako, kot bi lahko. Seveda je eden od načinov, da daste jezo ven, tudi ta, da spuščate glasne frekvence. Toda vsekakor je bolje, da razmislite, kaj vas tako jezi in če je omenjeno resnično potrebno vaše pozornosti. Temeljita analiza bo pokazala, da vi potrebujete veliko varnosti in stabilnosti. Želite biti ljubljeni in spoštovani - tako kot vsi na tem svetu. Zanimivo je, da moški hladijo jezo tako, da se večina vdaja slabim navadam in razvadam. Potem mislijo, da bodo vse rešili. Ampak omenjeno je samo vrh ledene gore in potem se zadeve širijo. Pomembna sprostitev za vas bi bilo gibanje v naravi, kjer se nadihate svežega zraka. Daleč od tega, da bi bilo enostavno, imate namreč veliko obveznosti, ki zahtevajo vaše znanje. Potrpljenje je vrlina, ki jo morate izpiliti in biti ponosni sami nase. Kljub temu da imate slabo lastnost jezo, je dobro, da najdete nekaj, kar je protiutež in delate na tem. Tako boste našli smisel. Bolje je, da naslednjič, ko spet na preizkušnji življenja, razmislite o tem, kaj boste rekli in kako. Seveda to ni enostavno, ampak je možno. Pozitivno bi bilo, da bi tudi malo več bra-
li in se naučili kakšne tehnike meditacije. Začarane kroge si ustvarjate sami in tako je točka vhoda tudi točka izhoda. Zapisujte si svoje občutke in tisto, kar vas moti. Sčasoma boste ugotovili, da ste se spremenili. Notranja moč bo vedno tista, ki vas bo vodila in vam pokazala pravo pot. Prav možno je, da bo prišel tudi čas, ko ne boste dosegli svojega - toda v tem ni nič hudega. Slabo pa je tedaj, kadar se slepite in delate stvari samo površinsko. Pravi blagoslov je, da znate povedati svoje občutke, seveda na prijeten način, in tako vedno najdete mavrico upanja in zaupanje v nove poti in priložnosti.
Šifra: Olajšanje
Vprašanje: Sem zelo nesrečna zaradi dogodka, ki se mi je zgodil pred desetimi leti. Ali bo moja prošnja pri zvezdah uslišana in kako bo z mojim zakonom in družino?
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
Odgovor: Spoštovana bralka, vsak človek ima svoje obveznosti in pomembno je, da najde določeno motivacijo, da zadeve opravlja hitro in pogumno. Čas celi rane in prinaša modrost. Vsaka situacija mine - tudi najbolj težki dnevi življenja. In slehernemu na tem svetu je dano upanje, ki odpira vsa vrata, tudi tista najmanjša o sreči. Verjamem, da je bila situacija zelo težka in kritična.
Zvezde vas ne morejo usliša-ti, dokler ne boste doumeli, da je vse za nekaj dobro. Hočete ali nočete je naše zemeljsko bivanje samo potovanje. Po astrološki karti se morate sprostiti. Ne bodite tako črnogledi, ampak imejte vizijo in zaupanje. S srčnim izvoljencem živita eden mimo drugega. Ali se temu reče ljubezen? Daleč od tega, res je, da spoštovanje včasih preraste pojem ljubezni in da pri tem ni nič narobe. Če se
Ce imate tudi vi kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se morate, da kjer je volja, tam je tudi pot. A odločiti se boste morali sami. Svojemu vprašanju ne pozabite pripisati šifre, vse skupaj pa pošljite na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da stanje opišete na kratko ter da napišete točen datum, uro in kraj vprašanja.
Nočni strahovi
Manuela ima sina, ki ima nočne strahove. Ponoči se prebuja, kriči, joče in pove, da se mu je sanjalo nekaj groznega. Lahko napišete nekaj o nočnem strahu, da bo sina lažje razumela in mu pomagala. Nočni strah je razmeroma pogosta motnja.
Pojavlja se lahko od drugega leta dalje, izzveni po nekaj mesecih ali kakšnem letu trajanja.Včasih se nadaljuje tudi po puberteti, zelo redko pa tudi v odraslem obdobju.
Ta oblika, ki je pri Manuelinem sinu, je lažja motnja.V težjih primerih otrok kriči v paničnem strahu in se pokriva z odejo čez glavo, sedi v postelji, gestikulira, kot da se pred nečim brani, lahko celo skoči iz postelje ter se skrije v kotu sobe.Pri tem ni popolnoma buden in ne more stopiti v kontakt z okoljem na zavestnem nivoju, ne prepozna ljudi okoli sebe in ni orientiran. Obraz ima je spačen od strahu, v obraz je bled in oznojen. Nekoliko minut po takšnem napadu se umiri in zaspi. Drugo jutro se ničesar ne spomni. Nočni strahovi včasih nastopijo tudi po akutnem strahu v budnem stanju (po prometni nesreči, nenadni smrti staršev, požaru ipd.). Takšni napadi se pojavljajo nekaj dni po dogodku, vedno manj jih je in vedno redkejši so, dokler popolnoma ne izginejo.
Otroka je treba umiriti med napadom z nežnimi besedami, božanjem in mirnim ter prijaznim nastopom staršev. Starši morajo poiskati vzrok nočnemu strahu otroka. Vzrok je namreč vedno tisto, kar vzdržuje njegov občutek negotovosti, ogroženosti ali zapostavljenosti. Manuela naj razmisli, kaj je lahko vzrok nočnemu strahu sina in ta vzrok odpravi.
Mag. Bojan Šinko
boste potrudili in partnerja od časa do časa znali pravilno motivirati, se bo spremenil. Dejstvo je, da ga sami ne morete, kajti naravni zakon duhovnosti pravi, da morate spremeniti sebe. Iz vašega obraza je izginil nasmeh in to boste morali povrniti. Preteklost moramo pustiti tam, kjer je. Tisto, kar je odvisno od vas, imate pravico spreminjati, in to vam bo tudi uspelo. Resnica je, da bodo koraki morda nekoliko manjši od pričakovanih, toda važna je celota. Vaši otroci počasi odra-
ščajo in prišel bo tudi dan, ko si bodo ustvarili svojo družino. Po zvezdnih namigih ste tiste najbolj težke čase pustili za seboj in tako vas čaka kar nekaj prijetega. Zavedajte se, da je žalovanje normalno samo nekaj časa in potem morate naprej. Tako kot za vsako zimo pride topla in prijeta pomlad, tudi življenje pričara čarobnost in v srce posameznika prinese vznemirljivost. Srečno!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Nagradno turistično vprašanje
Bogato prireditveno poletje
V MO Ptuj so pripravili koledar prireditev in dogodkov Poletje na Ptuju 2012, za zdaj v elektronski obliki, ki zajema nekaj sto prireditev letošnjega poletja na Ptujskem ter napoved dogodkov od septembra do konca leta 2012, ki bo zaključeno na najboljši možni način - z izdajo šestega romana o Ptuju. V poletnem času bo ptujske ulice in trge ter osrednje prireditvene prostore preplavilo bogato dogajanje: festivali Arsana, Art Stays, Terasafest, Dnevi poezije in vina ter V. rimske igre.
Posebno junijsko vabilo pa so zapisali v društvu Cesarsko-kraljevi Ptuj, s katerim vabijo na obisk grajskega hriba od 22. do 24. junija, ko se bodo odvijale jubilejne 10. grajske igre in 9. grajski vinski praznik v izvedbi društva VTC 13, na katerem bodo podelili letošnje amfore najbolje ocenjenim vinom letošnjega grajskega ocenjevanja vin. 10. ptujske grajske
igre se bodo 22. junija pričele z odprtjem srednjeveškega tabora na gradu, v soboto bodo Ptujčani in obiskovalci mesta lahko pozdravili povorko kostumiranih udeležencev letošnjih iger, okrog 400 naj bi jih bilo, in grajske vinske prvake, ki jim bodo na slovesnosti v slavnostni dvorani Ptujskega gradu podelili priznanja, na turnirskem prostoru pa se bodo ob
14. uri pričele grajske igre s srednjeveškimi plesi, mečevanjem, delavnicami za otroke. Sobotno dogajanje pa se bo zaključilo s pravim posladkom - z živim srednjeveškim šahom, ki bo potekal na Mestnem trgu. Jubilejne ptujske grajske igre se bodo zaključile v nedeljo, 24. junija.
Regijski prireditveni koledar za junij 2012 so pripravili tudi v Regi-
onalni destinacijski organizaciji, da bi prebivalcem tega območja in turistom čim bolj približali prireditveno dogajanje na območju 35 občin, ki so trenutno vključene v ta projekt.
Te dni se je začel tudi tradicionalni izbor za naj kopališče in naj kamp v letu 2012 - letošnji je že 22. po vrsti. Po pričakovanjih bo tudi letošnji izbor za najvišja mesta v okviru šestih kategorij potekal v tekmovalnem duhu do zadnjega trenutka. Lani začeti izbor za naj kamp je presegel pričakovanja; v ocenjevanju je sodelovalo več kot 250 slovenskih in hrvaških kampov, kar je nedvomno pokazatelj tega, da je kam-
piranje zelo priljubljen način preživljanja prostega časa. Oba izbora, tako za naj kopališče kot za naj kamp, bosta potekala do srede septembra.
V MO Ptuj pa se v tem trenutku osredotočajo na mednarodno tekmovanje v urejenosti krajev Entente Florale. Mednarodna komisija bo Ptuj ocenjevala 27. junija. Do takrat je v mestu in njegovi okolici možno popraviti še marsikatero packo v urejenosti. Marsikateri poseg je namreč odvisen le od dobre volje ljudi, od tega, kako skrbijo za svojo in bližnjo okolico. Za naše okolje ne more nihče narediti toliko, kot lahko naredimo sami!
Letošnji praznik sira na Mestnem trgu je bil četrti po vrsti, je bil pravilni odgovor na prejšnje nagradno vprašanje. Nagrado bo prejela Sabina Bra-tušek, Paradiž, Cirkulane. Danes sprašujemo, kdaj je Ptuj prvič sodeloval v mednarodnem tekmovanju Entente Florale. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za obisk bazenov in savn hotela Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 15. junija.
; / v?w L.c
Za urejeno okolje lahko najbolje poskrbimo sami.
mm'-Mm
- : ■ ■ a ¿M
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kdaj je Ptuj prvič sodeloval v mednarodnem tekmovanju Entente Florale?_______
Ime in priimek:_
Naslov:
Davčna številka:

Slo glasbene novice
Skupina Adam po odličnih odzivih na videospot za skladbo Brez strahu počasi zaključuje zadnje poglavje svoje Alfa-turneje. Nedavno so fantje na povabilo organizatorjev nastopili kot posebni gostje na znamenitem festivalu Suonni Nella Notte v Italiji, natančneje v Toskani. V preteklosti je ta čast doletela Vlada Kreslina in Dan D, letos pa so slovenske barve zastopali prav Adam, ki so združili prijetno s koristnim in si ogledali tudi znamenitosti zgodovinskih Firenc, med drugim pa tudi rojstno vas Leonarda da Vincija.
DaVincijevsko navdahnjeni, polni vtisov prečudovite To-skane, pomladno energični in predvsem domače marljivi bodo počasi začeli s pripravo novih skladb za svoj drugi album, za katerega zaenkrat še nabirajo navdih, trenutno pa se bodo osredotočili na zadnje poglavje svoje Alfaturneje, v okviru katere si bodo odrske deske delili s skupinami Sunrise avenue, Warrior soul, Let 3, Van Gogh, Elvis Jackson, Tabu, Niet, Big foot Mama, Mi2 in še mnogimi drugimi.
•kick
Zasedba Requiem je po praznovanju 18-letnice dela vstopila v leto 2012 s serijo koncertov, ki so jih poimenovali Evil Angel Tour. Turneja poteka v sklopu izida novega albuma Falen Angel, za kolektivom pa so uspešni koncerti. Na albumu Fallen Angel se poleg aktualnega singla Parazit in pa uvodnega Slovenska nahaja še enajst novih skladb. Na večjih in manjših koncertnih odrih so doslej za nov album poželi izjemno dobre kritike, nazadnje pa so povsem obnoreli občinstvo na Rock Buje pri Pivki. „Po skoraj desetletju nam je končno uspelo izdati nov album, na katerega smo vsi ponosni, saj pomeni nadgradnjo vsega, kar smo do sedaj naredili. Veseli nas, da je naletel na dobre odzive, želimo pa si seveda, da bodo skladbe prišle tudi na programe radijskih postaj, saj menimo, da si band po 18 letih delovanja in petih studijskih ploščah zasluži, da ga vrtijo ne glede na trende, ki trenutno vladajo v teh prostorih," je povedal vodja skupine Marko Slokar. MZ_
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
1.	LANGA - MALA, ODI NAZAJ
2.	ALIENS - NA DRUGI STRANI 3:ANDRAŽHRIBAR - NI RES
4. ČUKI - Z NOGO OB TLA 5. JERNEJ DERMOTA - NIKOLI NI PROV 6. REGINA - TEBE NI 7. ZLATKO - VEČ OD LAJFA 8. KATARINA MALA - BOMBON
9.	SAŠA LENDERO - KAJ MI DELAŠ
10.	ORLEK - ŽIVLJENJE GRE NAPREJ
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Konec meseca festival Rock Otočec
Pred nami je 18. legendarni festival Rock Otočec, rock festival z najdaljšo tradicijo v Sloveniji. Letos bo potekal kar pet dni, od 27. junija do 1. julija, na čudoviti lokaciji ob gradu Otočec ob reki Krki pri Novem mestu.
Festival bo v petih dneh ponudil izvrsten izbor tujih in domačih izvajalcev, bogat spremljevalni, športni, impro-ligaški in zabavni program. Poseben otvoritveni spektakel bo predstava ČlovekA z bombami Anton Podbevšek teatra v režiji Matjaža Berger-ja, glavno vlogo v predstavi pa ima Tomi Meglič iz zasedbe Siddharta. Festival letos v koncertnem smislu prinaša prave poslastice. Organizatorji namreč pripravljajo zelo raznolik program in morda celo najbogatejši v zadnjih desetih letih. Na odru Rock Otočca bodo nastopile številne skupine iz Slovenije in tujine: Gogol Bordello, New Young Pony Club, Kultur Shock, Kiril Džajkovski, Movits!, Bajaga & Instruktori, Hladno pivo, Vlado Kreslin in Mali bogovi, Mi2, Manouche, Allstar Big Band Krško, Orlek,
Na letošnjem festivalu Rock Otočec bodo nastopili tudi rokerji, skupina Mi2.
Foto: arhiv
štajerski
Happy Ol'McWeasel, Danilo Kocjančič s skupino, PassoGi-gante, EightBomb, El Kachon in drugi.
Vstopnice za festival veljajo od četrtka, 28. junija, do nedelje, 1. julija. Vstopnice za sredo, ko bo na otvoritveni dan festivala izvedena detonacij a ČlovekA z bombami, so že skorajda razprodane, a jih bo na voljo še nekaj.
In še nekaj zanimivosti o festivalu od njegovih začetkov do letošnje polnoletnosti. V osemnajstih letih se je na Rock Otočcu predstavilo več kot 4.000 glasbenikov. O njem vsako leto piše več kot 150 različnih medijskih hiš iz Slovenije in tujine. Do sedaj je bilo akreditiranih 3.826 novinarjev in fotografov. O Rock Otočcu je posnetih prek 20 dokumentarnih filmov. Udeležilo se ga je več kot 250.000 obiskovalcev, popitih je bilo več kot 525.000 piv. Za ograditev prostora je bilo v teh letih postavljenih 24 kilometrov zidarskih mrež, kar ustreza dvakratni poti od Oto-čca do Novega mesta in nazaj. Festival potrebuje v času dogodka toliko električne energije kot celotno Novo mesto brez Revoza, Krke in Adrie.
MZ
Filmski kotiček
Možje v črnem 3
Film Možje v črnem 3 seveda ne bo pustil trajnega vtisa v filmski umetnosti, kljub temu da je kvalitativno celo malce nad prvim delom. Problem te franšize je v tem, da se je njena glavna fora (humorno sobiva-nje z vesoljci na Zemlji) izpela že do konca prvega film, sveže in originalna pa je bila videti res samo takrat, leta 1997. Po-grevanje te ideje 15 let kasneje je sicer obrtno povsem solidno izpeljano, z boljšo zgodbo in boljšim scenarijem, toda občutek reciklaže in že videnega žal prevlada. Film je zato zanimiv bolj s stališča stanja holivud-ske politike. Namreč, po štirih letih odmora se na velike ekrane vrača Will Smith, ki si je ta daljši dopust vzel v najboljšem mogočem trenutku. Po eni
Men in Black 3
Igrajo: Will Smith, Tommy Lee Jones, Josh Brolin, Alice Eve, Emma Thompson
Režija: Barry Sonnenfeld Scenarij: Etan Cohen Žanr: ZF komedija Dolžina: 106 minut Leto: 2012 Država: ZDA
strani je bil leta 2008 še vedno zanesljiva naložba za studie, čeprav je bilo občinstvo že počasi zasičeno z njim. Toda, ali je štiri leta predolga doba? V teh hi-perglobaliziranih turbo časih, ko čas teče vse hitreje, je štiri leta krajša večnost, v kateri se zamenja generacija kino občinstva in zanje je Will Smith danes eden od starejših in morda že odcvetelih zvezdnikov.
Toda ne, Will Smith je najbrž tudi sam vesoljec, saj se že 20 let ni postaral niti za en dan, njegovo pokanje frisov in dre-tje pa je še vedno kot nalašč za multiplekse. Tokratni del Mož v črnem si je za vzor vsekakor vzel najboljše Hitchcockove tri-lerje, vključno z dih jemajočim zaključnim obračunom na višinah, zato ni čudno, da v ozadju večkrat opazimo posterje za filme tega velikega mojstra. Čeprav je zvezdnik filma seveda Will Smith, pa med igralci velja najbolj pohvaliti Josha Brolina, ki je neverjetno dobro ujel telesno in obrazno mimiko ter glas soigralca Tommyja Lee Jonesa. Če ne bi šlo za programirano poletno uspešnico, bi bila ta vloga vredna vsaj nominacije za oskarja.
Če je prvi del z vsebinske plati dal jasno vedeti, da se resnica skriva ravno tam, kjer je naj ne bi bilo, torej v šun-dovskem rumenem tisku za neizobraženo rajo, ki piše o ugrabitvah vesoljcev in podobnih oslarijah, pa se tretji del izdatno naslanja na idejo mul-tiverzumov, kjer vsak trenutek sproži nastanek neskončnega števila novih vzporednih svetov, v kateri se je ena majhna ali večja stvar odvrtela drugače kot v našem „pravem vesolju". Film sporoča, da se usodne reči vedno začnejo v nevidnih malenkostih (metuljev zamah s krili, metanje žvečilke proč, puščanje napitnine), ki imajo
pomensko sicer nepovezane, a zelo usodne posledice. Zdaj torej vemo: vsak trenutek, naše vsako še tako neznatno dejanje je ločnica v naših življenjih. Vedno lahko kaj storimo drugače, vedno lahko spremenimo svoja življenja, vedno smo popolnoma svobodni. Vprašanje pa je, ali si tega sploh želimo.
Film seveda nikdar ne zaide v takšne metafizične vode. To bi mu kot poletni uspešnici samo škodovalo, zato se zadovolji s tem, da doseže in kanček preseže prvi del. Če vam je tisti film dogajal, vam bo tudi ta in obratno.
Matej Frece

J
^ ^ OVEN (21.3. - 20.4.)
Osrečevali vas bodo ljudje, skozi pogovor boste zoreli tako na osebni kot na duhovni ravni. Vsekakor bo rdeča nit tedna komunikacija in intelektualne dejavnosti. V ljubezni se bo odvijala neka romanca, ki prinaša harmonijo in dobre iztočnice za naprej. Blesteli boste finančno.
m
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Na delovnem mestu se bodo zahtevale pridne roke. Seveda boste korak za korakom dosegli tisto, kar boste imeli v načrtu. Kljub povečani meri obveznosti, si boste morali vzeti čas zase. Sprehod po gozdu vam bo pričaral notranji mir. Krvni tlak vam bo dvignil partner, toda zmagala bo ljubezen.
m J
Pričakovati je, da vas bo spremljala povečana tišina in da boste ravno v samoti dosegli notranje ravnovesje. Na delovnem mestu boste morali biti bolj prožni in verjeti v dobro. Ugotovili boste, kaj vas veseli in kaj je tisto, kar osreči. Partnerjevi nasveti bodo nekaj prijetnega in vzpodbudnega.
RAK W (21.6. - 22.7.)
Na svoj način se boste posvetili umetniškim in kreativnim navdihom. Daleč v ospredju bo želja po družini in v njenem krogu se boste odlično počutili. Prijateljevi namigi bodo nekaj, kar vam bo veliko pomenilo. Raziskovali boste tisto, kar vam je uganka. Na delovnem mestu bo več sprostitve.
LEV
f^V
WJ1 (23.7.-22.8.)
Imeli boste polne roke dela in obveznosti. Toda s svojo energijo boste lahko motivirali druge ljudi. Največse boste naučili v tem tednu skozi opazovanje okolice. Vospred-je bo prišla tudi trma, ki ima slabe in dobre lastnosti. Odzovite se klicu narave in se tako na dodatnim adrenalinom.
Wi DEVICA
(& (23.8.-22.9.)
V primeru, da bi iskali skupni imenovalec tega tedna, bi ga našli v delu. Prav gotovo se je po vašem mnenju nabralo veliko obveznosti, kijih boste postopoma uredili. Ljubezen bo tisti univerzalni jezik, ki vam bo v samopomoč. Če želite narediti nekaj zase, se predajte športnim aktivnostim (kolesarite).
UGANKARSKI SLOVARČEK: BARAK = hrvaški novinar (Mario, 1924-2001), ČERNID = nekdanjikmečki vojak, ELODEA = vodna zelika, račja zel, KALAMBUR = besedna igra, domislek, KET = desni pritok Oba v Sibiriji, KHAM = slovenski arhitekt (Lado, 1901-1979), PIRIN = gorovje v Bolgariji, SAKARA = mesto ob Nilu, VIČIČ = slovenski ekonomist (Miran).
■e^uejg 'ojoiA 'uuy 'pjujao
'eino 'eepo|e 'e^ns 'i|eAe>i !U||ao| 'nv 'lueuos 'yev 'lubli» 'oiue 'e\e)\ 'eje^es 'uoy 'uowe|ei 'Joe|/\| 1e>i 'bjo§ e^surng 'H9A9S|0 '^ejeg 'oeg 'gjAo^ues 's|uj ede|s 'e|od 'o|ojq 'jeuflo 'e^jsd :ouabjopoa '3>1NVZId>1 31 A31IS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 9. ¡unij:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). NEDELJA, 10. ¡unij:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30
in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še ob 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.20 ŠPORT. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nah-berger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še ob 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT. Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 18.00: Rajža-mo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. Od 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topo-lovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). PONEDELJEK, 11. ¡unij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI.
8.00. ODPRTI TELEFON. 9.00 Odmevi iz športa - Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podrav-ja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: glasba za ponedeljkov večer, ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). TOREK, 12. ¡unij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali ogla-
si (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Pomoč sočloveku (Marija Slodnjak).19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). SREDA, 13. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00
Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). ČETRTEK, 14. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Za ljudi odprtih src. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čveka rije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovi-
tev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Celje). PETEK, 15. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). Rubrika o dogajanju v regiji -Aktualno v Podravju, od ponedeljka do petka ob 13.45!

TEHTNICA
c'^ (23.9. - 23.10.)
Pred vrati je skoraj poletje in tako se boste v tem duhu tudi sami predajali določenim užitkom. Kljub temu vas bo klicalo delo in delovne obveznosti. Pomembno je, da si pišete svoje občutke. V dvoje je življenje lepše in tako boste rasli in zoreli skozi partnerski odnos. Denar: odlično.
škorpijonom strelec fi^-
(24.10. - 22.11.) \ Y (23.11. - 21.12.)
Pokukali boste v svet skrivnosti in v vse tiste zadeve, ki so vam bile neznanka. V vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje, ki vam bodo pokazali druge razsežnosti. Popazite, kako izgovarjate besede, in dobro bo, da boste premišljeni. V ljubezni se bo lesketala želja po povečani romantiki.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.)


Počutili se boste kot pravi pustolovec in raziskovali svet čustvenega življenja. V kolikor ste že našli svojo sorodno dušo, bo prišlo neizbežno učenje in prilaganje. Če ste še samski, verjemite, da vas bo kmalu zadela amorjeva puščica in boste svobodi pomahali v slovo. Služba - odlično bo.
VODNAR (21.1. -18.2.)
Planetne energije vam bodo naklonjene pri izražanju čustev. Izpiliti se boste morali v romantiki. V primeru, da imate otroke, se boste od njih največ naučili. V duhovnem smislu bo pozitivno, da negujete svojega notranjega otroka. Korak za korakom uvidite, da ste na pravi poti. Uživajte!
Največ energije in motivacije boste porabili doma in v okrilju svojega doma. Življenje je naravnano tako, da bo treba zavihati rokave in se lotiti obveznosti, s katerimi ste odlašali. Ni dobro, da iščete lažje poti, kajti konec koncev so zgolj zavajajoče. Sledi čas povečane skladnosti in romantičnih avantur.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Morje usode bo valovilo v prijetnem vetriču in tako se bo zdelo, da bo vaša barka prijetno plula. Dom bo oaza, kjer boste poleg miru našli tudi svojo muzo kreativnega ustvarjanja. Uspehi na delovnem mestu se bodo odvijali prek skupine ljudi. Blesteli boste v komunikaciji in več boste na poti.
Ptuj • 9. grajsko ocenjevanje vin
Ptuj • Po zapletih na DP mladih gasilcev
Vina, ki jih odlikuje cvetica
Na Ptujskem gradu je 30. maja potekalo že 9. tradicionalno grajsko ocenjevanje vin iz Srednjih Slovenskih goric in Haloz s pridihom srednjeveške kulture.
Tradicionalen spremljevalec grajskega vinskega ocenjevanja je v zadnjih letih postalo društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj, na katerega so vabili društvo Srednje Slovenske gorice VTC-13 in društva vinogradnikov na tem vinorodnem območju, katerega vina odlikuje izrazita sortna cvetica. Letos so ocenili rekordnih 115 vinskih vzorcev.
Na 9. grajskem ocenjevanju vin so sodelovali vinogradniki in vinarji Srednjih slovenskih goric in Haloz, ki so bili s svojimi vini nagrajeni na društvenem ocenjevanju oziroma so prejeli oceno za zvrsti od 18,0 naprej, sortna vina od 18,10 naprej in posebne kakovosti od 18,30 naprej. Ocenjevalna komisija, vodil jo je mag. Anton Vodovnik, v njej pa so sodelovali še doc. dr. Tatjana Košmerl (BF Ljubljana), doc. dr. Mojmir Wondra (BF Ljubljana), Simona Haupt-man (KGZS - zavod Maribor), Miran Reberc (KGZS - zavod Ptuj), Tadeja Vodovnik Plevnik (KGZS - zavod Maribor) in Andrej Rebernišek (KGZS - zavod Ptuj), je imela letos zelo težko delo izmed najboljših na društvenih ocenjevanjih odločiti prvake. 9. grajsko ocenjevanje vin je bilo dobesedno rekordno, saj so v ocenjevanje prejeli kar 115 vzorcev iz 10 društev vinogradnikov in sadjarjev VTC
	ÍÍPm "
j _ i i nsfe	
S£c52Hk hHELtmí	L: H ^B ¿I^H UifßL. Tmm
Letos so ocenili kar 115 vzorcev
13 in Haloz, od tega je bilo 39 suhih belih vin, šest rdečih, šest vin posebne sorte, dve penini in 62 polsuhih in posladkih belih vin. Tudi letos so se vinogradniki in vinarji potegovali za naslove štirih prvakov, prejemnikov amfor: za najvišje ocenjeno vino normalne trgatve z oceno več kot 18,10 točke in ne več kot 25g/l nepovretega sladkorja, za najvišje ocenjeno vino posebnih kakovosti z oceno več kot 19,10 točke, za najvišje ocenjeno vino normalne trgatve - suho z oceno več kot 18,10 točke in je po zakonu o vinu razvrščeno kot suho vino, ter za najboljše ocenjeno vino normalne trgatve - rdeče, ki je bilo ocenjeno z več ko 18,10 točke. 23. junija bodo v sklopu 10. ptujskih grajskih iger in 9. grajskega ocenjevanja vin am-fore podelili pri suhih vinih vinogradništvu Horn (Društvo vinogradnikov Mala Nedelja) za
Pionirke iz Bukovcev državne prvakinje
Foto: Črtomir Goznik
renski rizling, ki je prejel oceno 18,38, letnika 2011, pri rdečih vinih bosta amforo prejela Andrej in Božena Rebernišek iz Mestnega Vrha (Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice) za modri pinot, letnika 2011, ki je prejel oceno 18,22, v kategoriji polsuhih in posladkih vin pa bosta za prvaka ptujskega grajskega ocenjevanja vin razglašena Anton in Marija Ficko iz Murskega Vrha (Društvo vinogradnikov in sadjarjev Mala Nedelja), za suhi pinot, letnika 2011, ki je prejel oceno 18,62. Za vino posebnih kakovosti letos ne bodo podelili amfore.
Na letošnjem grajskem ocenjevanju vin pa si je prvič med vini posebnih kakovosti svoje vino izbral tudi ptujski knez Bojan. Odločil se je za renski rizling. Izbor knezovega vina naj bi postala tradicija grajskega ocenjevanja vin.
MG
Nadaljevanje s strani 1
»Seveda pa bi lahko uspešno ukrepali tudi, če bi društvo ali mentor, ki bi lahko sodeloval ob desetarjevem podpisu ocenjevalnega lista, takoj sporočil tekmovalnemu odboru svoj sum o nepravilnosti,« je zapisano v omenjenem dopisu Gasilske zveze Slovenije.
Tekmovalni odbor je na osnovi omenjenih ugotovitev sklenil, da se pionirkam PGD Bukovci popravi rezultat na 1039,99
točke, kar pomeni prvo mesto v kategoriji pionirk. Popravljeni rezultati bodo skupaj z opravičilom objavljeni, tekmovalni enoti pionirk PGD Bukovci pa bodo za prvo mesto podelili pokal, medalje, značke in diplomo. Tekmovalne enote pionirk PGD Ljubljana Rudnik, Hrušica in Mozirje, ki so na slavnostni razglasitvi prejele odličja za prva tri mesta, bodo pokale in medalje obdržale, tekmovalni
odbor pa se jim bo za napačno razglasitev rezultatov opravičil. Za nastalo napako se tekmovalni odbor posebej opravičuje ekipi pionirk iz Bukovcev, mentorjem, vodstvu društva in staršem otrok, ob tem pa predlagajo, da pionirkam PGD Bukovci zaslužene nagrade podelijo na prireditvi ob dnevu gasilca Območne gasilske zveze Ptuj, ki bo v nedeljo, 24. junija.
-OM
Foto: M. Ozmec
Pionirkam PGD Bukovci (v sredini) je tekmovalni odbor popravil napako, kar pomeni, da so v svoji kategoriji uradno postale državne prvakinje.
Naslednjo soboto, 16. junija, se dobimo v Moškanjcih
10. Poli maraton je že skoraj tu
Pričakujemo v prvi vrsti vas, lepo vreme in najlepše spomine; kolesarjenje in zabava za vse generacije
Poli maraton, ki si iz leta v leto pridobiva vse več zvestih udeležencev, bo brez dvoma tudi letos glavni rekreativni dogodek poletja. Sobota, 16. junij, je tako med ljubitelji kolesarjenja in dobre družbe že rezervirana za jubilejni 10. Poli maraton.
Naslednjo soboto se bodo torej poti ljubiteljev kolesarjenja, dobre družbe, zabave in zdravega načina življenja iz vseh koncev Slovenije in sosednjih držav usmerile na Ptuj. Poli maraton, ki je v preteklih devetih izvedbah postal največje slovensko rekreativno kolesarsko druženje, iz leta v leto presega rekorde in utrjuje svoj sloves največjega, najbolj množičnega in najbolj zabavnega rekreativnega kolesarskega dogodka. Organizatorji, Perutnina Ptuj, Dialog co, Radio-Tednik Ptuj in Kolesarski klub Perutnina Ptuj, tudi letos pričakujejo rekordno udeležbo, ob tem pa obljubljajo pester spremljevalni program, dobro družbo in bogate nagrade ter seveda obilo kolesarskih užitkov na že tradicionalnih in vsem Poli navdušencem dobro znanih progah. 30-kilometrski Mini in 60- kilometrski Maxi Poli maraton s startom in ciljem na letališču v Moškanjcih pri Ptuju. Za najmlajše pa poleg obilice zabavnih in poučnih delavnic ter prave gledališke predstave še Poli snack maraton, ki popelje najmlajše s spremstvom po krožni poti okoli Moškanjcev.
Prijave v tednu dni pred izvedbo 10. Poli maratona so mogoče na spletni strani www.polimaraton. si, kjer so na voljo tudi vse dodatne informacije, ter v poslovni zgradbi Perutnine Ptuj na Ptuju, kjer boste s prijavo lahko darilni paket prevzeli takoj. Sicer pa so letošnja darila ob 10. jubileju resnično bogata in atraktivna. Poleg osvežilnih napitkov, ki bodo seveda skupaj s prigrizki na voljo tudi ob obeh daljših trasah maratona, in različnih ugodnosti partnerjev Poli maratona, je za vsakega prijavljenega pripravljena tudi prava kolesarska majica, ki nam bo še dolgo služila.
Razlogov, zakajbiprišlina 10. Polimaraton,je nešteto. Zato vas že komajčakamo v soboto, 16. junija.
Seveda pa so bogate nagrade namenjene tudi bolj srečnim udeležencem. Zakaj srečnim? Ker je treba zato, da dobite na primer kolo, imeti kanček naklonjenosti kolesarskih muz, da iz velike škatle prijavljenih povlečemo ravno vaše ime. Pripravljena so
kar tri kolesa za udeležence in še eno za povrh, ki ga bo prejel nekdo, ki je sodeloval v spletni nagradni igri. Potem je tukaj še nekaj tolažilnih nagrad in pa seveda pokali na najstarejšo in najstarejšega udeleženca ter tudi najmlajša dva ter pokali za naj-
številčnejše skupine. Skratka ... poleg vseh razlogov, zakaj bi naslednjo soboto prišli v Moškanjce, smo jih iz rokava stresli še kar nekaj. Verjamemo, da jih lahko nekaj dodate tudi vi sami. Komaj vas že čakamo.
(PR)
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
ZELO UGODNO prodamo premog (še po starih cenah), vključno z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187.
ŽIVI ŽIVLJENJE! Za vse vrste zvez in stikov. Agencija z desetletnimi izkušnjami. Kocka 7, d. o. o., PE Maribor. Tel. 031 712 987.
Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Janos Hack, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
POLAGANJE TLAKOVCEV - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba priključkov kanalizacije. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel.: 02 755 27 40, GSM: 041 612 929.
Uspešno in trajno nad nezaželene dlačice, pigmentne in žilne nepravilnosti s tehnologijo ELOS. Milumed, d. o. o. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilci na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.rama-
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769
KMETIJSTVO
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Telefon 041 403 713.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
UGODNO prodamo les za ostrešje, letve, deske, opaž, bruna ter lepljen les do dolžine 11 m, možna dostava. Tel. 051 325 033 ali 041 642 055.
BUKOVA DRVA, lepa, ugodno prodam. Možen razrez in dostava. Tel. 051 632 814.
NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
PRODAM lepa bukova drva z dostavo, metrska ali rezana, možna dostava. Tel. 031 532 785.
PRODAM metrska bukova drva. Tel. 031 839 764.
KUPIM traktor, kakršenkoli tip, lahko Zetor, IMT ali Ursos. Tel. 051 639 777.
PRODAM odojke, linija 44. Cena 2,80 €/kg žive teže. Tel. 041 670 766.
PRODAM odojka, težekega od 20 do
30	kg. Tel. 041 368 489._
PRODAM dve telički, stari 14 dni in en mesec, obe simentalki. Tel. 031 840 282.
KUPIM jalove krave in telice ter bikca, težkega okrog 150 kg. Tel. 041 263 537._
PURANE, TEŽKE 5 kg, za nadaljnjo rejo po ceni 16 € za žival, prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 688 13 81 ali 040 531 246.
Prodam bukova drva, razrezana na 25 in 33 cm ali metrske cepanice, dostava z dvigalom. Tel. 040 167 035.
PRODAM odojke. Tel. 031 389 078.
PRODAM 86 arov mešanega gozda v Zg. Pristavi. Cena 0,75 €/m2. Tel.
031	458 723.
IMATE veselje do dela z ljudmi in ste komunikativni. Pridružite se skupini sodelavcev za pridobivanje naročil na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci. Pisne prijave v osmih dneh. Dialog, K Mitreju 2, 2251 Ptuj.
IŠČEMO dekle ali študentko za delo v gostilni v Hajdošah 1. Niki Gojkovič, s. p.,Tim's caffe. Tel. 031 240 354.
V DELOVNO razmerje sprejmemo dva samostojna slikopleskarja, možna redna zaposlitev. Slikopleskar-stvo Roman Godec, s. p., Dolena 65, Ptujska Gora. Telefon 041 703 448.
NEPREMIČNINE
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842.
V CENTRU PTUJA PRODAM starejšo gostilno. Telefon 070 270 130.
NA PAŠMANU PRODAMO staro kamnito dalmatinsko hišo z dvoriščem in vrtom, 400 m od morja. Telefon 070 350 853.
flEENCIR
Ptuj, Markovci 324 m2, dvosta-novanjska, delno prenovljeno 2008, montažni bazen, lastna vrtina za vodo, parcela 3659 m2, ugodno, 100.000 eur, gsm 041/330-599. Agencia d.o.o. Vodnikova 155, Ljubljana, www. agencia.si.
Prireditvenik
PRODAMO VEČJO gradbeno parcelo s staro hišo v Apačah, k. o. Kidričevo. Tel. 041 664 863.
NA PTUJU UGODNO PRODAMO lepo svetlo in v celoti renovirano dvosobno stanovanje. Cena po dogovoru. Telefon 041 210 712.
DOM STANOVNAJE
ODDAM dvosobni apartama za štiri osebe. Vir pri Zadru, prosto do 15. julija in od 19. avgusta. Tel. 031 742 714.
ENOSOBNO stanovanje damo v najem. Tel. 779 52 51.
Prejeli smo
Pojasnilo
Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, enote Ormož, k članku Viki Ivanuša: Ormožani na mirovnih operacijah, Štajerski tednik, 1. junij 2012, letnik LX5, št. 43, str. 2.
Novinarka v omenjenem članku citira g. Mirana Fišer-ja: »/.../ Do nedavnega smo imeli stalno zbirko, posvečeno vojni za Slovenijo, pa jo je žal, iz nam nerazumljivih razlogov, muzej umaknil, čeprav je bila dana obljuba, da bo zbirka stalna /.../«. Muzej izjavlja, da je omenjena razstava stalna, vendar je bila le začasno umaknjena, zaradi postavitve priložnostne razstave o Zapuščini dr. Otmarja Majeriča. O tem smo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo - OZVVS Ormož z dopisom z dne 4. 5. 2012 tudi obvestili. Kljub temu obiskovalci naših zbirk za temo vojne za Slovenijo niso prikrajšani, saj si lahko v prostorih Policijske postaje Ormož ogledajo spominsko sobo in razstavo o tem obdobju, ki jo je na ogled postavil naš muzej v sodelovanju s Policijskim veteranskim društvom Sever Maribor in OZ VVS Ormož.
Omeniti še velja, da so bile prikazu poteka dogodkov, ki so se na ormoškem območju
V centru mesta prodam garsonjero z vsemi priključki. Tel. 031 286 030.
MOTORNA VOZILA
PRODAM štiri letne gume 155-70 - R 13, stare dva meseca. Tel. 041 221 920.
RAZNO

4- HQ %
■r 1 I ifi&nF" Si

tW %o ©IGOR IN ZLATI ZVOKI
T	f| ©FANTJE S PRAPROTNA
4	'iPi LUC1ENNE LONČINA AS
5	'	ALFI NIPIČ • DOMEN KUMER «SB*- GREGOR AVSENIK
KONRAD PIŽORN ■ KONDI
HALO, EVROPA 2 ^T8"*1""
Letno gledališče Studenec pri Domžalah, petek 15. junij 2012, ob 21h

GLASBENO HUMÖMSTKNI 50V - V im
Petek, 8. junij
14:00 Majšperk, Breg: party piščančjih nogic, praznovanje 22-letnice
podjetja Albin Promotion 16:00 Ptuj, Ptujska klet: predavanje enologa Bojana Kobala o vinu z
degustacijo, v org. Manager kluba Ptuj 17:00 Ptuj, novi prostori Zgodovinskega arhiva: odprtje razstave Branka Oblaka Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača, Kmetijski kombinat Ptuj 1961-2002 18:00 Majšperk, Breg, Galerija Tovarna umetnosti: odprtje razstave
Miriam Sarricchio Domine Doctor Brainstorming 19:30 Slovenska Bistrica, Dom svobode: koncert ŽPZ DPD Svoboda z gosti oktetom Planika
Sobota, 9. junij
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM 20 kosov panel za ograjo, dimenzije 2 m x 1,5 m. Tel. 041 900 231.
PRODAM izolacijo URSA SF 32 debeline 5 cm (9 m2) in 16 cm (3 m2), vsake 1 komad. Tel. 051 356 253.
odvijali v vročih junijskih in julijskih dneh leta 1991, namenjene že štiri razstave, ki smo jih v preteklih letih pripravili v Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož, enoti Ormož. Hkrati smo v letu 2011 organizirali znanstveni simpozij, izdali dve publikaciji ter zbornik. V prostorih nove Policijske postaje Ormož pa je naš muzej v sodelovanju s Policijskim veteranskim društvom Sever Maribor, OZ VVS Ormož in Policijsko postajo Ormož postavil na ogled razstavo Vojna za Slovenijo na ormoškem območju 1991 ter jo uredili kot spominsko sobo. V vseh letih smo si namreč v okviru muzeja prizadevali zbrati in hraniti gradivo ter ohranjati spomin na vse tisto, kar se je na širšem ormoškem območju odvijalo v obdobju obrambe in rojstva slovenske države.
V Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož, enoti Ormož, si ves čas prizadevamo, da z različnimi prireditvami in razstavami v sodelovanju z veteranskimi društvi/ organizacijami prispevamo k ohranjanju spominov na čas izgradnje samostojne slovenske države in na dogodke na ormoškem območju leta 1991.
Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož,
Nevenka Korpič, vodja enote Ormož
06:00
09:00
10:00 10:00 10:00
12:30
12:30
13:00
13:30
14:00
14:00
15:00
15:00
17:00
19:00
19:00
19:00
19:30
Ptuj, pred minoritskim samostanom: odhod na prvo romanje po novi romarski poti proti Ptujski Gori, Aveniji milosti Ptuj, dom krajanov Olga Meglič na Vičavi: Spoznajmo se med sabo, balinanje, pohodništvo, kolesarjenje, v org. ČS Panorama Poljčane, Kudova tržnica
Ptuj, Mercator center: razstava gob Gobarskega društva Ptuj Ptuj, Zgodovinski arhiv: dan odprtih vrat ob mednarodnem dnevu arhivov
Lenart, knjižnica: 40 let republiških srečanj pesnikov in pisateljev začetnikov, odprtje stalne razstave zgodovine literarnih srečanj Studenice, pred samostanom: srečanje starodobnikov Pohorje 2012 in vožnja do Poljčan
Velika Nedelja, Kogl: druženje s kulturo in vini Kogl, opus Ljudje in vina
Sv. Trojica v Slovenskih goricah, samostanska klet: 40 let republiških srečanj pesnikov in pisateljev začetnikov Videm, pred občinsko stavbo: Vidovi dnevi - Pohod po Srakačevi poti
Vurberk, grad: V. srednjeveški dan, srednjeveška tržnica, Her-bersteinova konjenica, KK Voličina, gusarska predstava, otroški glasbeni in plesni nastopi; ob 20:00 opereta Grofica Marica Cirkulane, prireditveni šotor: občinski praznik - 70 let PGD Cirkulane in predaja novega gasilskega vozila Zg. Porčič, Kmetija Postružnik: 40 let republiških srečanj pesnikov in pisateljev začetnikov; ob 21:00 druženje ob glasbi vokalno instrumentalne skupine The Muffin Men Videm, prireditveni šotor: Vidovi dnevi - dnevi turizma, odkritje kopije rimskega spomenika, otvoritev razstave udeležencev likovne kolonije
Podlehnik, krajevna dvorana: 1. sobotni večer z ljudskimi pevkami iz Jablovca in gosti, predstavitev 1. zgoščenke Ptuj, refektorij Minoritskega samostana: koncert Multikultichor iz Bonna in MePZ DU Ivan Rudolf Breg
Studenice, kulturni dom: osrednja prireditev ob 80-letnici delovanja KUD A. Stefanciosa
Ptuj, dvorišče gradu: koncert Pihalnega orkestra KUD Pošta Maribor
Nedelja, 10. junij
09:00 Ormož, izpred bioplinarne Šijanec: bio maraton Prek čez breg 2012
09:00 Ptuj, Mercator center: razstava gob Gobarskega društva Ptuj (do 12:00)
11:00 Žetale, dvorana občine in v OŠ: Ex tempore Žetale 2012, odprtje razstave
15:00 Botanični vrt Tal 2000: predstavitev obrti centra domačih in umetnostnih obrti Sl. Bistrica, ob 15.30 otroška delavnica 15:00 Gorišnica, občinska dvorana: regijsko srečanje pevcev ljudskih
pesmi in godcev ljudskih viž, JSKD 15:00 Krčevina pri Vurbergu, Mohorkova graba: koncert glasbene
dejavnosti GŠ Decima, gost Jaka Šraufciger 15:00 Križeča vas: 10 let glasbene dejavnosti dvojčic Vesne in Vlaste Kidrič
18:00 Ptuj, Dom krajanov Budina-Brstje: letni koncert z gosti KD Budina-
Brstje in fotografska razstava 19:00 Kidričevo, restavracija Pan: koncert Pihalnega orkestra Talum 20:00 Starše, večnamenska športna dvorana: občinski praznik Starš,
koncert Pihalnega orkestra Duplek 20:00 Videm, cerkev sv. Janža: Vidovi dnevi - koncert patra Tonija Mrzlečkega na lutnji
Ponedeljek, 11. junij
17:00
17:00
Poljčane, Razvojni center narave: predavanje Dajmo pod drobnogled, kakšno vodo pijemo
Videm, šola: Vidovi dnevi - dan učencev in učiteljev OŠ Videm
Torek, 12. junij
19:00 Videm, prireditveni šotor: Vidovi dnevi - dan folklore; gostje
folkloristi iz Velike Polane in Slovaške; srečanje pobratenih občin Videm in Bednja
Mestni kino Ptuj
Petek, 8., sobota, 9., in nedelje, 10. junij: 17:00 Ameriška pita: Obletnica; 19:00 Diktator; 21:00 Viharni vrh.
Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si.
Program TV Ptuj
PRODAJA IN
REZERVACIJA
VSTOPNIC:
041 636 953,051 61 61 51
^Qi-ödmakji
rnr.i Ilir. jTr''
Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Zaključna konferenca projekta VITO; Bionika - znanje prihodnosti; Projekt EPK skozi mladostno ustvarjalnost; 4. mednarodni glasbeni festival Arsana; V obnovljeni grajski konjušnici stalna razstava pustnih mask; Ptujski župan pripravil sprejem francoskim dijakom; Državno mladinsko gasilsko tekmovanje; Napotnica - čudežna listina na poti k ozdravitvi; Finale državnega prvenstva v kikboksu; Člansko državno prvenstvo v šahu; Laporškove trstenke še vedno zvenijo; 8. folklorni festival FOLKFEST 2012.
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.s
8:00 9:00 10:00 11:30 12:30 13:30 14:30 16:50 17:10 18:00 19:30 20:00 21:00 22:00 23:30
Gorišnica - Iz naših krajev
Otvoritev KOS 2012 Utrip iz Ormoža Polka in Majolka Ujemi sanje Video strani Ptujska kronika ŠKL
Glasbeni večer, KOS 2012 Glasbene novičke z Ingrid Gorišnica - Iz naših krajev Utrip iz Ormoža Glasbena oddaja Video strani
8:00 Kronika iz Občine Markovci 9:00 Ptujska kronika 9:20 Oddaja ŠKL 10:00 Glasbeni večer, KOS 2012 12:00 Seja sveta Občine Dornava — Ponovitev 14:00 Video strani 18:00 Revija folklornih skupin 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Zaključni koncert zborov OŠ Markovci 21:20 Ujemi sanje 22:20 Utrip iz Ormoža 23:20 Video strani
PONEDELJEK 11.6.
NEDELJA 10. 6.
8:00 9:25 10:25 10:45 11:40 12:40 18:00 19:30 20:00 21:20 22:20
Marija fest 2012 2.del Utrip iz Ormoža Ptujska kronika ŠKL
Ujemi sanje Video strani
Koncert Tamburašev iz Vidma z gosti Glasbene novičke z Ingrid Zaključni koncert zborov OŠ Markovci kronika iz Občine Markovci Mozaik kulture
8:00 Oddaja ŠKL 9:00 Ob dnevu vrtca na Hajdini 10:40 Ptujska kronika
11:00 Koncert Tamburašev iz Vidma z gosti 13:00 Koncert Vokalne skupine Musica 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:20 Glasbene novičke z Ingrid 17:00 Koncert ljudskih pevcev na Destmiku 18:30 Glasbeni večer, KOS 2012 20:00 Glasbena oddaja _	. „	, ,,
22:00 Video strani	¿_ VaiTlI ZQ 1 5 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90,031 627 340 Dornava 116 D, 2252 Dornava
KNAUF ■ FASADERSTV0 ZIDARSTVO ■ KOPALNICE OKNA ■ VRATA
Jh.obJekttehnlk@gmall.com telefon: 755 OO 34, fax: 755 OO 35 www.jh-objekttehnik.informacija.net
O OMcklavi i 0.6.
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
AUDI A4 2.0 Till KARAVAN		2007	10.980,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
AUDI A6 2.0 TDI KARAVAN		2008	15.690,00	NAVIG.	ČRNA
BMW 318 D TOURING CONFORT		2009	15.980,00	NAVIG.	KOV. SIVA
CHEVROLET LACETT11.416 V	2006,12mes		4.280,00	KUMA	ČRNA
FIAT SEDIC11.9 JTD DYNAMIC		2008	9.650,00	KUMA	BELA
OPEL ASTRA 1.7 DT1 KARAVAN		2007	5.980,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
PEUGEOT 4007 2.2 HDI		2009	17.980,00	USNJE	KOV. ČRNA
RENAULT ESPACE 1.9 DCI		2006	8.200,00	AVT.KUMA	SREBRN
RENAULT MEGANE CABRIOLET 1.6 SPORT WAY		2002	2.980,00	ALU PLAT.	KOV. SREBRN
TOYOTA CELICA 1.8 WT-I	2004,12.mes		7.550,00	AVT.KUMA	SREBRN
TOYOTA AVENSIS BREAK		2008	10.880,00	KUMA	BELA
VOLVO S 80 24 TD5 AUTOM.		2005	7.580,00	XSENON	KOV. SIVA
VW GOLF 1.9 TDI KARAVAN		2008	9.350,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI KAR. BLUEMO. CONFORTL		2009	12.490,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN		2007	9.770,00	AVT.KUMA	SREBRN
VW PASSAT 2.0 TDI CONFORTLINE UMUZINA		2009	12.970,00	AVT.KUMA	KOV.SM
VWSHARAN 2.DTDI		2009	15.980,00	WEBASTO	SREBRN
ODKUP VOZIL V ENI URI
www.radio-tednik.si
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
ipt u jI
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena '
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka
nik	Cen&	Oprema	Barva
2008	12.900,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
2005	3.660,00«	45.000 PREV.	VANILIJA
2005	3.690,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
2006	5.250,00«	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
2002	2.630,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
2006	5.180,00«	PRVI LAST.	KOV. MODRA
2007	5.250,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
2007	6.650,00«	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
1997	1.150,00«	SERVO VOLAN	K0V.B0RD0
2008	6.650,00«	PRVI LAST.	RDEČA
2005	3.690,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MOD.
1998	1.350,00«	KLIMA	KOV. T. ZELENA
2004	2.990,00«	PRVAREG.05	KOV. SREBRNA
2003	12.500,00«	USNJE	KOV. SREBRNA
2003	3.950,00«	AVT. KLIMA	KOV. SV. MOD.
2002	6500,00«	PRVAREG.03	KOV. SREBRNA
2008	9.700,00«	PRVI LAST.	BELA
2004	10.990,00«	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
2004	2.990,00«	PRVI LAST.	K0V.B0RD0
2002	1.990,00«	KLIMA	KOV. OLIVNA
2009	9.990,00«	51.000 PREV.	KOV. SIVA
2007	6.400,00«	58.000 PREV.	KOV. ČRNA
2001	5500,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
2007	6.850,00«	60.000 PREV.	KOV. SREBRNA
RENAULT GRAND ESPACE 2.0 DCI INITIALE PARIS RENAULT TWING01.20,LA LA PEUGEOT 2061.4 IXR PRESENCE RENAULT CLI01.216V AUTH. CITROEN XSARA 1.616V EXCLUSIVE CITROEN 01.41 SX PACK CITROEN 01.4 HDI SX PACK PEUGEOT 2071.416V PREMIUM RENAULT MEGANE 1.6 ECOUPE SEAT IBIZA1.212V REFERENCE FORD FOCUS 1.416V AMBI ENTE RENAULT SCENIC 1.6 ERT CHEVROLET KAL0S1.2SE MERCEDES- BENZ 320 CLK ADVANGARDE RENAULT ESPACE 1.9 DCI EXPRES.. TOYOTA CELICA1.816VWT-I CITROEN L2H1 JUMPY 2.0 HDI CON. BMW 530DAÏÏ. LIMUZINA CHEVROLET KALOS1.416V SX PREMIUM FIAT PUNT01.2 SX
HYUNDAI TUCSON 2.0 CWTGLS2WD OPEL ASTRA 1.416V ENJOY AUDI A41.9TDI LIMUZINA PEUGEOT 2071.616V AVT. GT
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
Naročite
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCIl.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.oo. Raičeva 6 2250 Ptuj
SONČNE
ELEKTRARNE
GSM: 031 500 598 GSM: 040 460 886
www.hercog.si
PETKOV VEČER
Bodite nocoj
V družbi oddaje	^^
Z glasbo do srca z	d O
na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
IVCRADIOPTUJ
89,80 98,20 10473
Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
AVTOMATSKI KOTEL NA PELETE PROPEL -UDOBNO OGREVANJE ZA PRIMERNO CENO
Če razmišljate o udobnem, čistem in varnem načinu ogrevanja za primerno ceno, je za vas avtomatski kotel na pelete PROPEL prava rešitev. Kotel na pelete PROPEL z močjo 14, 25 in 40 kW z izkoristkom do 93 % in nizkimi emisijami dimnih plinov je sodoben, popolnoma avtomatiziran kotel, ki je namenjen ogrevanju stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov in manjših industrijskih objektov. Kotel je že v osnovi opremljen z regulacijo prek LCD-ekrana (regulacija dovoda goriva, grelnika sanitarne tople vode in ogrevalnega kroga), omogoča priklop na internetno omrežje oz. upravljanje prek interneta ali dlančnika. V kotlu so vgrajene vse potrebne naprave za varno delovanje (zaščita pred povratnim udarom ognja, zaščita proti zmrzali, kotlovski termostat, kontrola prenapolnjenja z gorivom ...).
PROPEL je opremljen s pri-grajeno posodo za pelete 200 l, sistemom avtomatskega doziranja pelet v zgorevalno komoro, samodejnim vžigom, samodejnim čiščenjem dimnih cevi in zgorevalne komore ter avtomatskim iznosom pepela v posodo za pepel.
Kotel na pelete PROPEL vas bo ves čas delovanja razvajal z udobjem. Preprosto boste nastavili želene vrednosti ogrevanja in od tu naprej mirno uživali v toplini vašega doma. Pokličite za ponudbo! Z veseljem se bomo odzvali.
MITRAKA, d. o. o.
Kamniška 35, 2000 Maribor Tel. 041 642 301
info@mitraka.com www.mitraka.com
www.avto-prstec.si
Ob menjavi vetrobranskega stekla
PODARIMO BON 20 EUR
za nakup v trgovinah Spar in Interspar.
l@VirO DjGKMi
■ ^	gratis ob nakupu
LVI/ I w novega vozila na leasing
Avtocenter Preteč d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
■ prilogo
Osrednje teme majske številke SADA, revije za sadjarstvo, vinogradništvo
in pridelavo vrtnin, so zatiranje orehove muhe, pridelovanje rdečega in belega ribeza ter pomen
redčenja plodičev v sadovnjaku in mladik v vinogradu za kakovost pridelka. Pišemo tudi o namakanju vrtnin in ohrovtu v domačem vrtu. Revija Sad - 23 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
N0TESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetlka, beljenje zob, neboleče zdravljenje
s povdarkom na zobni estetiki. Mostiček, proteze in bela zalivka cenejša kot pri koncasionaiju.
MIGM m® hom
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stro|e, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o. Jurčičevi 6 (pasaža), Maribor
GOTOVINSKA POSOJILA
Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
RADIOPTUJ
89,8-98,E"l04;3
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
C^ WILLIAMS .O!
U.JU,,H'IJ
CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 12%, 2288 Hajdina GSM 051 626 075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
budilka
89,8
98, a
104,3 M h
www.
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, da je čas, ki celi rane.
In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
SPOMIN
Mineva pet let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in tast
Janez Pihler
Res odšel si daleč od nas, a v naših srcih večno boš živel. Spomin na tebe nikoli ne bo zbledel. Hvala vsem, ki posto-jite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in prinesete cvet.
Tvoji najdražji
Vse življenje boriti si se znal, v tihem večeru utrujen od bolezni za vedno si zaspal, a nate spomin bo za vedno ostal.
SPOMIN
7. junija sta minili 2 leti žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, tast, brat, boter in stric
Andraž Krajnc
IZ BELAVŠKA 33, ZG. LESKOVEC
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečo in se ga z lepo mislijo spominjate.
Tvoji najdražji
Tam, kjer ste vi, ni sonca in ne luči, le vaš nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da vas več ni.
SPOMIN
Čas neumorno mimo nas hiti, a bolečina v nas nenehno tli. Ste v naših mislih, v naših srcih in boste ostali del nas za vedno. Hvala za vsak ustavljen korak ob njihovem grobu, prižgano svečko, podarjen cvet ali lepo misel. Hčerka oziroma sestra Anica ter ostali vaši najdražji
Mihael Terbuc
+ 25. 6. 1986 IZ KICARJA 79
Marija Terbuc
+ 3. 11. 1994 IZ KICARJA 79
Janez Terbuc
+ 4. 6. 2011 IZ SP.
VELOVLEKA 20 a
www.radio-tednik.si
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob nepričakovani in boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Antona Tomažiča
IZ MALE VASI 28 a
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, darovano cvetje, sveče, za sv. maše in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku pri sv. Marjeti Ivanu Holobarju za molitev in darovano sv. mašo, cerkvenim pevcem, g. Jožetu Muhiču in ge. Angeli Hameršak za besede slovesa, godbeniku g. Janku Kelencu za odigrano Tišino, zastavonoši in Pogrebnemu podjetju MIR. Iskreno se zahvaljujemo domačemu PGD Mala vas za opravljen gasilski pogrebni obred, praporščakom in gasilcem iz sosednjih društev. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Njegovi najdražji
Skromno si živel, mnogo delal in trpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti! Le srce in duša dobro vesta, kako boli, ko te več med nami ni!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedija, brata, botra in svaka
Ignaca Lozinška
IZ SEL 20
4. 2. 1957-18. 5. 2012
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Hvala za izrečene besede sožalja in tolažbo, za darovane sv. maše, cvetje in sveče. Hvala gospodoma župnikoma za molitev in opravljen pogrebni obred, g. Dragu Plajnšku za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu zavodu MIR za opravljen pogreb. Hvala še enkrat vsem in vsakomur posebej za vso pomoč.
Vsi njegovi
Le takrat, ko boste pili iz reke tišine, boste resnično prepevali. In ko boste dosegli vrh gore, se boste naposled pričeli vzpenjati. In ko bo zemlja terjala vaše ude, boste resnično lahko zaplesali.
Kahlil Gibran
SPOMIN
Te dni minevajo 3 leta, odkar nas je zapustila draga mama in babica
Marija Pažon
in 12 let, odkar nas je zapustil dragi oče in deda
Jože Pažon
IZ RIMSKE PLOŠČADI 9, PTUJ
Hvala vsem, ki se ju spominjate.
Vsi njuni
Ko bi lahko čas nazaj zavrtela in bi vaju lahko samo še enkrat objela. Nikoli več ne bi vaju izpustila, le eno zmeraj bi vama govorila: „Zelo imam vaju rada, zelo imam vaju rada ..." (hčerka Milka)
SPOMIN Ljudmila	Anton
13. 6. 1923-9. 6. 2012	12. 12. 1913-22. 5. 1987
Kaučevič
IZ DRAŽENC 31
Hvala vsem, ki se ju spominjate. Še enkrat pa iskrena hvala sosedi Marici Mlakar za vso pomoč v času mamine težke bolezni.
Vsi, kiju pogrešamo
Kidričevo • Pobuda za otroka zahteva referendum
Črna kronika
H
Proti priključitvi vrtcev k šolama
Vodja gibanja Pobuda za otroka dr. Silvestra Klemenčič je v sredo, 6. junija, kidričevskemu županu Antonu Leskovarju izročila zahtevek za razpis referenduma za razveljavitev dveh občinskih odlokov, ki vključujeta priključitev vrtca Kidričevo k osnovnima šolama Kidričevo in Cirkovce.
Ob izročitvi zahtevka je vodja novoustanovljenega civilnega gibanja v tej občini dr. Silvestra Klemenčič županu pojasnila, da mu izroča zahtevek petih odstotkov krajanov Kidričevega za razpis referenduma, za razveljavitev občinskih odlokov, ki vključujeta določila o priključitvi vrtcev v Kidričevem in Cirkovcah k obema osnovnima šolama. Ko mu je hotela zadevo podrobneje pojasniti, jo je župan prekinil in ji odvrnil, da prvič sliši za to pobudo, ter dodal, da bodo celotno zadevo preučili in ji v skladu z zakonodajo odgovorili; ob tem pa je Klemen-čičevo povprašal tudi po vesti in dejanjih, ki jih počne.
Pobuda za otroka, ki je v štirih dneh zbrala nekaj čez 300 podpisov krajanov Kidričevega, je v svojem zahtevku zapisala, da v skladu z ustavo, ustrezno zakonodajo in občinskim statutom v imenu občank ter občanov občine
	t h|	1
5 V S		i
Foto: M. Ozmec
Zahtevek za razpis referenduma je vodja gibanja Pobuda za otroka Silvestra Klemenčič izročila Kidričevskemu županu Antonu Leskovarju.
Kidričevo, ki so pooblastili iniciativo, zahtevajo razpis referenduma o splošnih aktih občine Kidričevo, sprejetih na 14. seji Občinskega sveta Občine Kidričevo, ki je bila 24. maja letos. Ob podani zahtevi apelirajo na župana, da zadrži objavo in izvajanje obeh ob-
činskih splošnih aktov - odloka o ustanovitvi Osnovne šole Cirkovce ter odloka o ustanovitvi Osnovne šole Borisa Kidriča Kidričevo v določbah, ki vsebujejo priključitev posameznih oddelkov Vrtca Kidričevo k osnovnima šolama Cirkovce in Kidričevo, ter da
Ptuj • Dan odprtih vrat v Zgodovinskem arhivu
Zgodovina odpira vrata
Tudi letos bodo v Zgodovinskem arhivu na Ptuju obeležili mednarodni dan arhivov, 9. junij. Danes bodo odprli razstavo o Kmetijskem kombinatu Ptuj, jutri pa pripravljajo dan odprtih vrat in vodene oglede po novih arhivskih prostorih.
Danes ob 17. uri bodo v prostorih arhiva na Vičavi 5 odprli razstavo z naslovom Zrno do
zrna pogača, kamen na kamen palača, v kateri je predstavljen Kmetijski kombinat Ptuj
Zgodovinski arhiv na Ptuju ima jutri dan odprtih vrat.
1961-2002. Avtor razstave in kataloga je Branko Oblak, prikazan pa je razvoj in delovanje kombinata skozi njegovih več kot 40 let.
Ob tem bodo že jutri v ptujskem arhivu v okviru mednarodnega dneva arhivov za obiskovalce pripravili vodenje po arhivu. „Ponosni smo, da bomo svoje poslanstvo prvič predstavili na novi lokaciji, na Vičavi 5. Obiskovalcem bomo omogočili tudi vpogled v naše arhivske depoje - zakladnico pisanih spominov," pravi Katja Zupanič, direktorica Zgodovinskega arhiva Ptuj.
Dženana Kmetec
v predpisanem roku pričnejo postopek in razpišejo priče-tek zbiranja podpisov za razpis referenduma.
Pobuda za otroka tudi predlaga, da se referendumsko vprašanje glasi: »Ali ste za to, da ostane Javni vzgojno-izo-braževalni zavod Vrtec Kidričevo samostojen?«, ob tem pa dopuščajo možnost, da se pred razpisom referenduma o tem še dodatno uskladijo. Sicer pa zatrjujejo, da se vsaj pet odstotkov občank in občanov občine Kidričevo ne strinja z vsebino sprejetih aktov občinskega sveta, in sicer z določbami, ki opredeljujejo priključitev posameznih oddelkov Vrtca Kidričevo k osnovnima šolama, zato zahtevajo razpis referenduma o tem vprašanju.
Ob tem je dr. Silvestra Kle-menčič poudarila: »Zahtevamo, da javni vzgojno-izobra-ževalni zavod Vrtec Kidričevo ostane samostojen in da se zato določbe v zvezi s priključitvijo v sprejetih odlokih izbrišejo oziroma da se po izvedenem referendumu upošteva volja volivcev. Družbeno civilno gibanje Pobudo za otroka smo občani ustanovili zato, ker se s posameznimi določbami omenjenih odlokov ne strinjamo. Zato, ker je svet občine Kidričevo na pobudo župana sprejel nedopustno, nerazumno in nesmiselno odločitev, da priključi Vrtec Kidričevo s 15 oddelki in s skoraj 300 otroki k osnovnima šolama v občini. Zato, ker želimo, na predlog staršev, to za otroke in učence škodljivo odločitev preprečiti. Zato, ker s tem, da se v občini ukine status enovitega samo-
stojnega zavoda, ni podanih nobenih izračunov, primerjav ali raziskav. Zato, ker imata tako vrtec kot osnovna šola svoje specifike, ki jih ni mogoče prezreti in zanemariti. Zato, ker bo z združevanjem tako različnih zavodov glede financiranja, kadrov, organizacije dela in politike vodenja namreč delovanje le-teh manj transparentno, prihranek pa neznaten. Zato, ker bodo izgubili otroci vrtca in učenci šol, ker bodo izgubili starši, saj tako visokega standarda, vključenega v ekonomsko ceno, ne bo več, izgubila pa bo tudi občina. Dejstvo je, da je vrtec osnova vsakega nadaljnjega izobraževanja, zato ni vseeno, kako poteka vzgoj-no-izobraževalni proces, kaj vključuje in kakšne so tiste rešitve, da bodo naši najmlajši dobili največ, kar lahko. Pogoj za uspešno vodenje vrtca je, da zelo dobro poznaš stroko, zato v Pobudi za otroka sporočamo ljudem, da je predšolska vzgoja izredno pomemben steber v razvoju in v življenju nasploh, zato se kar tako, na pamet, morda zaradi osebnih zamer, morda zaradi minimalnih prihrankov, ne smemo in ne moremo igrati z otroki. Zato se borimo za ohranitev samostojnega Vrtca Kidričevo. Občanke in občani, volivke in volivci imamo pravico sodelovati pri upravljanju javnih zadev, in če se s sprejetjem vsebin splošnih aktov občine ali posameznih delov njihovih določb ne strinjamo, lahko o tem odločimo na referendumu.«
M. Ozmec
tehnični pregledi J
(za osebna in tovorna vozila, motorna kolesa ter traktorje)
vse za pogon
(ležaji, tesnila, jermeni...)
kurilno olje
TEVE PTUJ
Dornavska cesta 7a, Ptuj Telefon: 02/ 787 10 10
Foto: arhiv
Trčil ob prehitevanju
1.	junija okoli 13.30 je 64-le-tna ženska iz okolice Lenarta vozila osebni avtomobil Honda jazz po dovozni cesti izven naselja Benedikt. Ko je pripeljala do križišča s prednostno regionalno cesto Benedikt-Lenart, je pričela zavijati v desno, proti Benediktu. Takrat je 19-letni voznik osebnega avtomobila Volkswagen golf iz smeri Benedikta proti Lenartu pričel prehitevati pred seboj vozeči avtobus. Posledica tega je bila, da je voznik s sprednjim delom vozila trčil v sprednji desni del vozila, ki ga je upravljala voznica. V prometni nesreči je bila voznica hudo telesno poškodovana, 36-letni sopotnik v volks-wagnu pa lahko.
Padel s
traktorskega
priklopnika
2.	junija je 28-letni moški iz bližine Slovenske Bistrice vozil traktor Universal s traktorskim priklopnikom (manjša prikolica domače izdelave v Spodnjih Poljčanah iz smeri Dravinjske ceste proti Prvomajskemu trgu. Na priklopniku je stal 28-letni potnik iz Maribora in se z rokama držal kabine traktorja. Med vožnjo je izgubil ravnotežje in padel na cesto ter se pri tem hudo telesno poškodoval. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v UKC Maribor. Zoper voznika bodo policisti podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Ustrelil ga je s puško
1. junija ob 0.20 je bil Ope-rativno-komunikacijski center Policijske uprave Maribor obveščen, da naj bi v stanovanjski hiši v Staršah prišlo do streljanja. Na kraj so nemudoma odšli policisti in ugotovili, da naj bi 60-letni moški z lovsko puško v sobi stanovanjske hiše okoli polnoči ustrelil 63-letnega moškega. Orožje mu je odvzel tretji moški, ki je bil takrat tudi v hiši. 60-letni moški je nato zapustil hišo. Policisti so ga prijeli v bližini hiše in ga pridržali. 63-letni moški je bil hudo telesno poškodovan in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v UKC Maribor.
Vlom
V noči z 28. na 29. maj je neznan storilec vlomil v trafiko v bližini Lenarta. Iz notranjosti je odtujil večjo količino cigaret. Premoženjska škoda znaša več kot 3500 evrov.
... osvežitev v pomaranči
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo pretežno jasno. Pihal bo okrepljen jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 25 do 31 stopinj C.
Obeti
V soboto se bo pooblačilo, dopoldne bo še večinoma suho, sredi dneva in popoldne pa se bodo od severa pričele pojavljati plohe in nevihte. V nedeljo bo spremenljivo oblačno, občasno bodo krajevne padavine, deloma plohe in posamezne nevihte.