C.  C. Postal: — Etc* ogni mtrcolmdl e venerdi    — 2
maggio 1928.
Posamtzna  itevilka  25  stotink.
Izhaja vsako sredo
in petek zjutra).
Starte za celo leto 15 L
»       » pol leta    8»
»       » četrt leta 4 »
Za   inozemstvo
celo leto lir 40.
Na   naročila   brez   do
poslane   naročnine   se
ne  moremo   ozirati.
Odgovorni  urednik:
Polde  Kemperle.
fflemmižf
št. 35         V Gorici, v sredo 2. maja 1928
Leto XI
Nefrankirana pisma it>
ne sprejemajo. Oglasi
se računajo po dogo*
voru in se plačajo v
naprej. — List izdaje
konsorci} »Gor. Strtu
že«. — Tisk Katoliikv
tiskarne  v  Gorici.  Rio
va Piazzutta it. 18.
Uprava in uredniitvo:
ulica   Mameli   Stev.   5.
(prej Scuole).
Teles,    int.   itev.   30*.
Novo zfvlj^nj^.
Tiho je v naši deželi. Zdi se, da
je kot začarana v tegobno dremoto
in mir, ki se razliva nad njo, je mir
mrlvaških poljan.
Poglejte le to mladino! Znak mla;
dega človeka je, da nosi v prsih vi;
soke vzore duha, da ljubi pravico,
resnico, lepoto in da sovra/A krivico,
laž in grdobijo srca. Kdor tezi za
višjim, za spopolnenjem duše, za
družinsko blagostjo, za svobodo
naroda, za podvigom cerkve, za
osvobojenjem modernih sužnjev, —
temu sije v duši večna zarja mlado;
sti, temu žuborijo v srcu studenci
novega življenja! Pa bodi po letih
ml ad ali star — da je le njegova
duša mlada!
Tako večno, sončno mladost so
nosili v srcu mnogi naši sturi. Kako
lepa je podoba slovenske matere, ki
je večno zaupala, nikoli obupäla, ki
je iz globočin črne revščine dvigala
oči k nebesom! Nje otroci so se raz;
peljali, skoro sama je ostala, ze
ostarela v tihem kotu. Pa še je nje;
no sree bilo mlado, še je utripalo
za velike vzore. Srce slovenske ma;
tere je čutilo z vsemi revnimi in za;
tiranimi, sijalo je kakor mila hie na
dom in mlado družino, se žalosiilo
in radovalo s svojim narodom, in
vsevdilj zivelo z Bogom in cerkvijo.
Blagor narodu, ki ima matere, v
kojih srcu večna mladost nikoli ne
ovene!
Pa poglejte sedanjo mladino!
nam tožijo mnogi modri ljudje. Brez
vzorov je, praznega srca. Kino, pie;
sišče in liter so vzori nove mladine.
Kam sie zginile, mogočne čete orlov;
skih fantov? Ali je že usahnila v
vseh naših mladeničih ljubav do
doma, borbenost proti krivici,
moška zvestoba do materinskega
jezika, globoka in živa vera v vred;
note duhovnega sveta? Mar res v
sreih slovenskih deklet ze ni več
moči, da bi živo sočustvovale s tr;
pečimi, se držale sporočil sloven;
skega doma, se pripravljale na dni,
ko bodo morale drzati tri vogle hiše
po koncu in jim bo poverjena apo;
stolska naloga, da vzgojijo svoje
otroke v blage ljudi, dobre kristja;
ne in zveste Slovence? Tako dvo;
mijo mnogi resni možje, ki jih bo;
dočnost našega ljudstva resno skrbi.
Mi pa pravimo: Res je opazati
med mladino mnogo plehkosti in
nagnenja, da /Avi tjavendan. Tudi
je res, da se mnogokje pojavljajo
surovost, nesmiseino zapravljanje,
pijančevanje in druga zla. Vendar
moramo misliti, da živimo v dobi,
ko je mnogo dobrih, blagovitih
moči, ki so krite ali nezavedno spi;
jo v dnu mladih duš, potlačenih, za;
tiranih. Razmere ne dajo, da bi
udarile na dan in se v svobodnem
solncu razvile. Zakaj v tisočerih
mladih sreih še zivijo vzori, gor/ lju;
bezen do slovenskega ljudstva, biva
nežno spoštovanje do človeške
osebnosti, diha nezadrzna volja,
priboriti zmago pravici, zmago vsem
tlačenim in teptanim. Da, v tisoče;
rih fantih in dekletih je vzcvetela
krščanska pomlad, v tišini, v tež;
kih razmerah. A drevo, ki požene iz
kamenitih tal in zraste v burji, je
trdno in se zakorenini globoko v
zemljo.
Polagoma prihajajo naši domovi
v roke mUijšega rodu. Da bi ostal
vedno mlodega srca, vedno zvest
vzorom, ki jih vsi ljubimo, ker so
resnica in življenje! To naročilo
sporočamo slovenskim fantom, bo;
dočim gospodarjem in slovenskim
dekletom, ki bodo postale varhinje
slove?iskih ognjišč.
Kaj se godi po svetu?
Dolgo se že nismo bavili z raz*
merami v soscdni državi Jugosla*
viji. Odkar se je sestavila sedanja
vlada, gre življenje lepo naprej.
Vlada mnogo dela, državni zbor
tudi. Prtbivalstvo upa, da bo seda*
nja vlada rešila mnogo nujnih in
perečih vprašanj. Edino opozicio*
nalne skupine (Radič, Pribičevič) tr*
di jo že dolgo časa, da bo vlada kma*
lu padla in da se bo sestavila široka
koncentracijska vlada. Kadič je ce*
lo predlagal, naj postane ministrski
predsednik kak general. Kljub vse*
mu temu pa ni verjetno, da bo via*
da šla.
Pretekli teden se je prieelo pove*
likonočno zasedanje narodne skup*
seine. Prvo delo skupšeine je bilo,
da je odobrila 5 milijonov dinarjev
za kra.je v Greiji in Bolj*ariji, ki so
trpeli radi potresa. Ta sklep je bil
sprejet soulasno, kar dokazuje, da
se vva/nih in te/kih urah strnejo
vsi ju^oslovanski narodi ne ßlede
na politieno preprieanje. To je
zdrav pojav ju^oslovanskega par*
lamentarizma.
Takoj nato pa so voditclji onozi=
cionalnih skupin Radič, Pribieevie
in Jovanovie (zemljarodnik) naslo*
vili na zunanjega ministra drja Ma*
rinkoviea, ki se je pravkar vrnil iz
inozemstva, interpelacijo o vesteh o
italijanskosalbanski   carinski  zrvezi.
Intereplacija se ^lasi: »Došle so
vesti, da namerava Italija v    krat?
kem sklcniti z Albanijo carinsko
zvezo. Pozneje bi se ta zveza spre*
menila v popolno pokroviteljstvo.
Po vsem tern, kar je Italija storila,
da osami Ju^oslavijo, se zdi, da ita=
lijanska politika na Balkanu v>vU
pravlja važne do.Uodke in sicer pred
28. julijem, to je pred dnem, ko za*
pade naša prijateljska pot*odba z
Italijo.
Ker smo veekrat ufjotovili, da je
bila naša bojazen utemeljena, po=
sebno kadar je šlo za politiko Ita*
lije nasproti Albaniji, zato vprašu*
jemo zunanjej4a  ministra  sledeče:
1)  Ali Italija res namerava skle*
niti carinsko zvezo z Albanijo    in
proglasiti    italijansko    pokroviteli*
stvo nad Albanijo?
2)  Kakšno  je stališče velesil na;
sproti  temu  načrtu,  posebno  stali*
see tistih velesil, ki so 9. novembra
1921. podpisali listino o Albaniji in
o italijanskih pravicah v tej deželi?
3)  Ali bi nc bilo pravično, da bi
mi kaj ukrenili, da osvobodimo Al=
banijo izpod italijanske.ua pokrovi-
teljstva in da uredimo razmerje Al*
banije do Zveze narodov tako, da
bodo Albanija in drutfe balkanske
države iztr^ane iz vpliva Italije, ki
stremi za tern,    da bi ohranila    na
Balkanu stara sovraštva in ustvari*
la nemire in zmede?
Interpelacijo je podpisal kot že
omenjeno tudi voditelj zemljorad-
nikov Jovanovie, ki je znan kot do=>
ber poznavalec zunanjih političnih
vprašanj. Dr. Marinkovič bo men-
da od^ovoril v četrtek 3. maja. Mo»
Ljoce bo kaj povedal o po,<4ajanjih z
Italijo. 28. iulija namreč zapade ita=
liiansko-ju^oslpvanska prijateljska
poLjodba. ki so jo v januarju podalj-
šali za šest mesecev. Za obnovitev
poffodbe se morajo vršiti poj4aja*
nja, od katcrih je odvisno nadalnje
razmer je med obema državana ob
Jadranskem morju.
=:=   *   *
Ož.je volitve v Franciji.
V tednu od 22. do 29. aprila je bilo
v Franciji živahno gibanje strank.
V vseh volilnih okrajih, ki niso že ]
22. aprila izvolili svoje^a poslanca, |
so posamezne stranke sklepale do=
^ovore o postopanju v ožjih volit?
vah. Postavljali so nove kandidate,
umikali stare kandidature, prcgo*
varjali volilce, naj glasujejo za kan*
didata drugc stranke itd. V nekate*
rih krajih, kjer je bila izvolitev ka?
kega vplivnega in važnega politika
dvomljiva, so postavili takoimeno*
vanega slamnatega kandidata, to se
pravi, kandidirali so kakega čisto
brezpomembnega možiceljna sa*
mo zato, da se je število kandidatov
povečalo in da so se glasovi cepili.
Sklenili so pa tudi važne politics
ne zveze. Tako so n. pr. v 95 odstot?
kih vseh volilnih okrajev sklenili
zvezo med meščansko levico in so*
cialisti. Pri tej zvezi sta znatno po;
magala znana leviearska ministra
Herriot in Sarraut. Radikalni so^
cialisti (Herriot) so umaknili šest
kandidatov v prid socialistom, so*
cialisti so pa v petih okrajih pozvali
svoje volilce, naj glasujejo za Her*
riotovo skupino. Tako je zopet de*
loma oživel znani levičarski kartel,
ki se je takoj po volitvah 1. 1924.
sestavil iz socialistov, republikan*
skih socialistov (Painleve) in radi*
kalnih socialistov (Herriot). Takrat
je imel kartel, ako prištejemo še
komuniste, 304 poslance od 581. Po*
tern se je razbil oh težkem finanč*
nem položaju, ki ga vlade kartela
niso mogle rešiti. Prišel je Poinca*
re, ki je ustvaril takozvano »Narod*
no zvezo«, v katero je del kartela
vstopil, del (socialisti) pa je prišel
v opozieijo. Poincareju sedaj desni*
čarske strankc očitajo, da je poma*
gal zopet ustvariti kartel.
Komunisti.
Komunistična stranka ni pri vo*
litvah 22. aprila izvolila nobenega
poslanca. Število komunističnih gla*
sov je sicer znatno naraslo, toda ra*
di volilnega reda so vsi kandidatje
prišli v ožjo volitev. Za komuniste
je nastalo težko vprašanje: ali
vztrajajo trdno pri svojem naeelu,
da z meščanskimi strankami ni no*
benega stika, in pri tem izgubijo
mnogo mandatov, ali pa sklenejo tu
in tarn, kjer položaj kaže na uspeh,
kak kompromis s socialisti. Sami se
niso znali ¦odloeiti. Zvedeli pa so,
da je slučajno v Berlinu Litvinov,
sovjetski podkomisar za zunanje
zadeve. Poslali so torej k njemu od*
poslanca Renauda, naj ga pobara,
ali Moskva še vedno vztraja pri
svojem nepopustljivem načelnem
stališču. Renaud je imel nalog, Lit*
vinova prepričati, da je za francoski
komunizem bolje, ako sklene kak
majhen volilni kompromis s socia*
listi. Litvinov se ni dal pregovoriti.
Ko mu je Renaud zagrozil, da poj*
de v Moskvo, kjer bo pred izvrše*
valnim odborom tretje   internacio*
nale zagovarjal francosko stališče,
mu je Litvinov odgovoril, da mu bo
odrekel vizum na potni list. Fran*
coski komunisti da morajo ubogati
povelje moskovske internacionale.
Renaud se je vrnil v Pariz, ne da bi
kaj opravil.
Izid volitev.
V  nedeljo zvečer so že vedeli za
izid ožjih volitev. Komunisti so do*
bili 16 mandatov (prej 26), socialisti
104 (prej  104), radikalni    socialisti
110 (prej  130), republikanski socia*
listi 46 (prej    44).    Ostali   poslanci
pripadajo »Narodni  zvezi«,    (levi*
čarski republikanci 98 (prej 38), re*
publikanski  demokratje  161    (prej
103) itd.
Komunisti so dobili manj manda*
tov kot 1. 1924. čeprav je število nji*
hovih glasov naraslo. Izvoljeni niso
bili voditelji social?stov Leon
Blum, Ferdinand Buisson, krščanski
socialcc Marc Saugnicr itd.
Ali bo kaj sprememb?
V  glavnem je tore zmagal   Poins
care in nejgova »Narodna    zveza«.
Radi tega najbrž ne bo velikih spre*
memb v kurzu francoske    politike.
Edino za zunanjo politiko gre. Her*
riot zahteva   menda   zunanje   mi*
nistrstvo zase, Poincare bi ga tudi
rad vodil, Briand je še vedno živ.
Ako bo prevzel zunanjo    politiko
Poincare, se bo ista precej spreme*
nila, kajti Poincare ni posebno nav*
dušen za Locarno.
Sprcmenila se bo tudi sedanja
vlada. Nekatere osebe bodo zame*
njane. Gotovega pa še ni nie. Goto*
vost bo prinesla zbornica, ko se bo
sestala.
Okno v svet.
Italijanskosturška pogodba
ie menda uotova stvar. Tako poro^
čajo rimski listi. Turški dinlomatje
da delajo z vso silo na to, da se po*
siodba hitro sklene.
Radič o Mussoliniju.
Tržaški »Piccolo« poroča, da je
Radič na nekem shodu deial o Mus*
soliniju in fašizmu slcdcče: »Ako
nam bo Mussolini napovcdal vojno,
česar pa ne veriamem, bo opazil,
da so vsi fašisti komunisti. Italija
ima štiri milijone komunistov, ki
nosijo črne sr_ajce. Mussolini je me?
ščane zbral' v snopc šele takrat, ko
so se komunisti zajedli v živo meso
ljudstva. Sedaj pa meščani zanušča*
jo Mussolinii.a, ker vidijo Italijo,
deželo svobode in omike, kako po*
staja dežela nasilja in nevednosti.
Mussolini misli, da öa morajo vsi
ubogati, na se moti, kajti ljudstva
in narodi so sc združili v ženevski
Zvezi in ves svet je postal ena sa*
ma družina.«
O atentatih se je Radic. kakor
pise »Piccolo«, izrazil takole: »Po
ntentatih se vidi, da je nadec faši*
zmn t?otov. Saj poznate izjave kra*
lia Viktoria. Jaz sem iih slišal že v
Londonu. Iziavil ie, da bo popuščal
Mussoliniju, doklcr bo ta vsaj na
zunai ostal ustaven.«
V Avstriji
je nastal spor med osrednjo vlado
in med deželami. Osrednja vlada
zahteva nadzorstvo nad finanenim
poslovanjem dezcl, in sicer zato,
ker nekatere dežele nc izpolnjujejo
svojih denarnih obvcznosti v ino*
zemstvu. Ako bo spor dalj časa tra*
jal, utegne imeti resne posledice.
Stran 2.
»GORIŠKA STRA2A«
Konec političnih hlapcev.
Časopisjc sc je jelo po znanem
papcževem govoru, ki je obsodil ta*
kozvani »Centro Cattolico Nazio*
nalc«, zclo zanimati za usodo te
stranke. Kot jc znano sc je šc pred
razpustom popolarske stranke od*
cepil od don Sturza del katoličanov,
po večini bogati ljudje, ki so si
osnovali lastno stranko in so podpi*
rali kot nckaka katoliška politična
struja fašistovsko politiko. Papež
je te ljudi obsodil. Zdaj se jih pa
otresajo še fašisti, kakor so se ti
koristolovci, taka je sodba nekate*
rih fašistovskih prvakov, izneveri*
li don Sturzu, tako nckega lcpega
dene tudi nas izdajo; nobeden ne
verjame v iskrenost njih izjav. Cur*
zio Malapartc, urcdnik skrajno fa*
šistienega glasila »La conquista del?
lo Stato« pravi: »Kdo so in koga
predstavljajo možje »katoliškcga
centra«? Težko je odgovoriti. Zad=
nji papežev govor ie pokazal, da
Centrovo dclo ne ucaja cerkvi; ob*
našanje dobrega dela fašizma in
celo najboljšega, zlasti po dcžcli do*
kazuje, da katoliški center fašizmu
prav tako malo ugaja kot Nj. Sve-
tosti.«
Stresemannov shod razbit.
Ncmški zunanji minister dr. Stre*
semann je imel v sredo 25. aprila v
Monakovem na Bavarskem vclik
volilni shod. Govoril je o zunanji
in notranji politiki Nemčije. Ko se
je lotil notranje politike, so ga šte*
vilno navzoči narodni socialisti iz*
žvižgali. Krik in vik je bil tak, da
Stresemann ni mogcl končati svoje*
ga govora. Radi miroljubne politic
ke, katero vodi Stresemann napram
Franciji, mu očitajo gotovi vsenem*
ški prcnapeteži, da je »kandidat
Francije«.
Dr. Korošec v Macedoniji.
Jugoslovanski notranji minister
dr. Korošec je pretekli teden urad*
no obiskal Maccdonijo. Mudil se je
v Skoplju, Štipanu in v drugih me*
stih. Njegov obisk je na prebival*
stvo napravil najlepši vtis.
Spremembe v češki vladi.
Dosedanji eehoslovaški trgovski
minister dr. Peroutka, ki ni bil po?
slanec, je odstopil. Na njegovo me*
sto ie stopil poslanec narodne de*
mokratske stranke inž. Novak, ki
je bil žc dvakrat trgovski minister.
IS tern dogodkom je narodno*demo*
kratska stranka končnoveljavno
vstopila v vlado.
Briand boljši
Stanje francoskega zunanjega
ministra Brianda se boljša. Vendar
bolnik še ni zunaj nevarnosti.
Pogodba
med Ameriko in Jugoslavijo.
Med Združenimi državami in Ju*
ßoslavijo se vršijo pogajanja za
sklenitev pogodbe, ki bo doloeala,
da sc morajo vsi morcbitni spori
med obema državama rcšiti z mir*
nimi srcdstvi. Enaka pogajanja se
vršijo tudi z Albaniio.
Sovjetska vlada
je sklicala v Moskvo skoro vse svo*
ie poslanike v inozemstvu. Pravijo,
da bodo sovjeti nekoliko spreme*
nili svojo zunanjo politiko.
Jugoslavia za  ponesrečence.
Jugoslavanska narodna skupščina
jc soglasno sklenila dati 5 milijonov
dinarjev podporc krajem v Bolga*
riji in Grciji, ki jih je uničil potres.
3 milijone dinarjev dobe Bolgari,
dva pa Grki. Bolgarska javnost je
sprejela jugoslovansko podporo z
velikim zadoščcniem.
Bolgarska vlada
je proglasila v opustošenih krajih
obsedno stanje. Po deveti uri zve*
čcr ne sme nihče na ccsto. Straža
lahko strelja na vsakogar, ki t*a do*
bi zunaj. Kdor izkorišča težko ne*
srečo, dobi 25 udarccv s palico. S
takimi odločnimi odredbami hoče
vlada preprečiti ropanjc po trgovi*
nah.
Bela Kun aretiran.
Znani komunist Bcla Kun, ki jc
1. 1919. vpeljal na Ogrskem štirime*
sečno boljševiško diktaturo, je bil
pretekli četrtek aretiran na Duna*
ju. Bela Kun je že dalj časa bival
na Dunaju, kjer je imel v najemu
neko drogerijo. V resnici se je pa
bavil s komunistieno propagando
na Ogrskem in Balkanu. Sedaj pri*
de pred sodišče. Zagovarjati se bo
moral radi tega, ker se je vrnil v
Avstrijo, čeprav je bil pred leti iz=
finan, in ker je snoval tajno družbo.
Po prestani kazni ga bodo izgnali v
Rusijo. Ogrska vlada bo najbrž za*
htcvala izročitev Bela Kuna, ker
ima z njim stare račune.
DNEVNE VESTI.
Smrt.
Umrla je zadnjo soboto okrog
poldneva 16. letna hčcrka g. sklada*
teHa Emila Komela — Zorka. Bole*
hala je dalje časa. Pogreb se je vršil
v pondeljek predpoldne z mno^o-
brojnim spremstvom. Štandrcški
pevci so zapeli dvc ganljivi na^
grobnici. Poeivaj v miru, draga
Zorka! Družini izrekamo iskreno
sožalje.
Za može in fante!
Vaša pobožnost prvih petkov se
zopet začne pri Sv. lvanu v petek 4.
maja ob 8. uri zvečer. Ta petek bo
govor o objektivnem in subjektiv*
nem krščanstvu. To razlikovanjc je
potrebno za limevanje našega živ*
ljenja po veri, kakor tudi za ume*
vanie zgodovine krščanstva   sploh.
Vodstvo »Apostolstva molitve».
Spremembe.
Koncem minulega tedna je bilo
obeinarjem iz Renč, Vogrskega in
Bilj uradno naznanjeno, da jc od*
puščen iz službe občinski tajnik g.
Zoz vsled pomanjkanja uspehov,
ki so jih predstojniki pričakovali.
Obenem z glavnim tajnikom sta
bila odstavljena tudi podtajnik Fac*
conti in neki sluga. Tajniške posle
je začasno prevzel g. Josip Harcj,
obč. tajnik v Dornbergu. Dosedanji
obč. naeelnik teh občin g. Graziani
je imenovan za obč. načelnika na
Grahovem. Kakor doznavamo, je
bil eden prvih njegovih uradnih
ukrepov ta, da jc odpustil iz službc
gdč. Pavlo Štucin, ki je zadnja leta
v splošno zadovoljnost vršila svojo
službo na grahovskem županstvu.
Na Grazianijevo mesto v Renčah
je prišel prefekturni komisar L. Mo*
retti. Ker poznamo a- Morettija kot
strogega in vestnega uradnika smo
uverjeni, da se bo zavzel za zgoraj
imenovane občinc in spravil občin*
ske posle v red.
Naznanilo.
Uprava stolne ccrkve v Gorici
proda na prostovoljni javni dražbi
v Batah dne 9. maja t. 1. ob 9. uri v
župnišču v Batah nekatcra zemlji*
šča stolne cerkve v Gorici — leže*
ča v katastralni občini Bate vložck
219 in sicer v posamcznih telesih
kakor leže in stoje, ne da bi jamči»
la. za mero in mejnike in morebitno
odškodnino. Dražile se bodo seno*
žcti v »papcžu«, za »gardinjakom«
»pod kalam« in zemljišča, ki jih je
imel v najemu Anton Markič v
Ravnch list. 48, (ki je odšel v Ame*
riko) in še nekatcre druge majhne
parccle: Najvišji ponudnik mora
biti italijanski državljan po polncm
pravu. 10% kavcijo treba položiti
na podlagi cenitve, ki je vzklicna
cena za dražbo. Polovico kupnine
treba takoj vplaeati, ostalo pa ob
podpisu poaodbe. 7% kupne cene
za pristojbine treba tudi še posebej
takoj vplaeati. Če je najvišji po-
nudnik hkrati dosedanji najemnik,
stopi takoj v posest zdraženega
žemljišča, sicer pa z 11. nov. t. 1.
Davščino za I. 1928. treba cerkvi
povrniti v slučaju nastopa lastnin*
skc pravicc takoj po dražbi.
Uprava stolnicc v Gorici: Mons.
Ig. Valentinčič, žup. upravitelj.
Smrt v tujini.
Iz Algrange Moselle na Franco-
skem nam pišejo:
V tukajšnii bolnišnici je podle-
gel kruti pljučnici naš obče spo*
stovani rojak mehanik Franc
Škvarča. Doma je bil iz Gorenje
Tribuše. V bolnisnici je bil samo
šest dni. Ob smrtni postelji so ga
tolažili nje^ovi trijc bratje Ignacij,
Peter in Julii. Zelo težka jim je bila
ločitev od brata, katerega so res
iskreno ljubili. Pogreb se je vršil
1. aprila ob veliki udeležbi. Zlasti
Slovcncev jc bilo pri pogrebu zelo
veliko. Pet lepih vencev je krasilo
krsto in godba je svirala žalostnc
melodije. Ljubi France! Težko te
bomo pozabili, toda upamo, da se
homo videli tarn gori nad zvezda*
mi. Naj ti bo lahka tuja zemlja!
Osebne vesti.
Sodni svetnik pri tukajšnjem tri*
bunalu g. dr. Marizza je podal
ostavko na svoje mesto. Enako je
storil tajnik drž. pravdništva g.
Marega. Vzroki niso znani.
Preiskava o milanskem atentatu
je v teku. Dosedaj je policija zapr*
la 560 ljudi. 300 aretirancev so že
izpustili, ker so očividno nedolžni.
Večjc število osumljencev pa so že
izročili posebnemu sodišču za var*
stvo države.
Ponarejena vložna knjižica.
Pred dnevi se je oglasil v tukaj*
šnji podružnici Ljub. kreditne ban*
kc neki gospod — Italijan — z
vložno knjižico, glasečo se na 100
tisoč dinarjev. Dvigniti je hotel de*
set tisoč dinarjev. Ker je bila knji*
žica izdana od Hrvatske banke na
Sušaku, jo je Kreditna banka po*
slala tja v svrho izvršitve naročila.
Hrvatska banka je pa ugotovila, da
je knjižica ponarejena, in sicer je
bila vloga od 50.000 dinarjev zviša*
na na 100.000 dinarjev. To je bilo
sporočeno v Gorico. Zadnjo sobo*
to je pa prišel v Kreditno banko
mladi sin onega gospoda, ki je knji*
žico oddal. in je hotel imcti onih 10
tisoä dinarjev. Ker jc bil poslujoči
uradnik o falzifikaciji poučen, je
poklical kvesturo, ki je poslala na
lice mesta svoje policiste, kateri so
mladeniča aretirali. V zvezi s to
aretacijo je oblastvo zaprlo še dve
drugi osebi.
Naročnikom »Cerkv. glasbenika«.
Zast^nstvo »Cerkvenega glasbe^
nika« iz Ljubljane je za primorske
naročnike .prevzela Katoliška knji*
garna v Gorici, kamor naj blagovo*
lijo vposlati gg. naroeniki tudi na*
ročnino, ki znaša celoletno L. 20.
Ljubljanska »Glsb. Matica« v Pragi.
Ljubljanska »Glasbena Matica«-
je priredila na Češkem vcč koncer»
tov. Gostovaia je v Budjejovicah,
Pisku, Pilznu, Brnu itd. Zadnji kon*
cert je priredila v Pragi. Čcški
glasbeni strokovnjaki so se o tern
koncertu navdušeno izrazili. Potom
»radia« smo praški koncert deloma
slišali tudi v Gorici. Navdušenje
občinstva je bilo silno. Koroško
»Gor čcz izaro« je zbor moral po*
navljati.
Občinski sosveti.
Ministrski predsednik   Mussolini
je ukazal prefektom, naj kmalu se*
stavijo občinske sosvete. Člani so*
svetov bodo vzeti iz sindikatov.
Letalske nesreče.
V sredo 25. aprila se je z rimske*
ga lctališča dvignil podpolkovnik
Giulio Pastore z letalom v zrak.
Med poletom se je letalo pokvarilo.
Podpolkovnik se je vrnii na tla. Pri
tern se je pa tako ranil, da je kmalu
nato v bolnisnici izdihnil. — V pe*
tek 27. pa se je smrtno ponesrečil
general Guidoni. Skoeil je s pada*
lorn iz letala. Padalo ni delovalo,
kot bi bilo moralo in general se je
ubil.
Rado:
Starec ob Rečini.
Nekaj tednov po tistih vajah ob
Recini je prišla moja vrsta za noč^
no patrolo po mestu. Ta služba je
bila zame nekaj prav mučnega. Tre*
ba je bilo oblesti vse javne hiše tcga
velikcga obmorskega mesta. Marsi*
kaj žalostnega sem v tej1 službi spo*
znal. Nikoli nisem tako globoko
občutil socialne neenakosti in kri*
vie, kakor tedaj ko sem gledal mla*
da, sveža dekliška telesa, ki se brez*
stidno prodajajo za boren denar
zadnjemu pijancmu mornarju. Ah,
toliko se govori danes o socialnem
zlu, a nemara še ni nikdo skusil oti«
pati tega gnojnega tura prostitucije
na organizmu človeške družbe.
Proti polnoči sem moral v reško
staro mesto, kjer so gnezda spolne
razbrzdanosti. Kaj žalostno se sve*
tlikajo ozke, z okroglimi kameni
tlakovane in vijugaste ulice v svitu
bledih, rdečih latern. Človck se <hi*
ti v nekem tujem, nenavadnem sve* \
tu! skoraj kakor v močvirju polnem j
opolzlih, sikajočih kač. Moške po*
stave, s čudno žarečimi zenicami se
gibljejo ob hišnih zidovih in hripavo
pokašljujejo. Mlada deklcta z bo*
lestno radostnim nasmehom se za*
letujejo v te vabeč te s seboj. Oj,
propala mladost, ki se ne zavedaš
blata v katero si zašla; še večkrat
blata, v katero te je pahnila usoda
bridke borbe za vsakdanjo skorjo
kruha!
Pred lepo vilo v tern blodnem
delu mesta me je osupnilo nenavad«*
no vpitje. Pohitel sem notri s svo^
jimi tremi krepkimi dečki, sunil
vratarja, ki se je nekaj postavljal v
stran in stali smo v nekakem  sa*
lonu. Po žametnih haslanjačih so
sedela mlada dekleta v brezstidni
obleki in še bolj brezstidnim izra*
zom na ustnah. Sredi sobe pa sta si
stala nasproti dva mlada človcka.
Eden je krvavel iz globoke ranc na
vratu; njegov nasprotnik ga je divje
zrl in krčevito tiščal v levici ostro
brušen nož. Z desnico je pa obje*
mal mlado dekle, ki se je z vso
močjo upiralo njegovemu objemu.
Nikdar še nisem videl zveri v clo-*
veku; tcdaj sem pa kar čutil vso
divjo in živalsko strast, ki je sikak
iz krvavo podplutih očes obeh mož*
kih.
Vrgel sem se na tistega mladega
človeka z odprtim nožem in mu s
pomočjo obeh mojih spremljeval*
cev izbil orožje iz rok. Dekle se je
zgrudilo kot mrtvo na tla. Telefo*
niral sem za ranjenca na rešilno po*
stajo;   napadalca   pa so   odpeljali
stražniki. S svežo vodo sem obudil
nezavestno deklico k življenju.
Njene tovarišice, ki se dotle j za kr*
vavo borbo niti zmenile niso posve«
čajoč se svoji obrti, so pomagale,
da smo jo položili v naslanjač. Te*
daj sem z grozo in bridkostjo opa*
zil, da sem to dekle že srečal v tisti
j ami ar ski noči v skalni duplini ob
Recini. Tudi ona je v neki grozi
vprla svoje temne, krasne oči v me.
Kot v nekem histeričnem napadu
se je to lepo bitje vrglo pred me
na kolena in mi začelo poljubljati
roke. Nisem se še utegnil zavesti,
ko je revica sunkoma vstala in bli*
skovito zbežala iz salona skozi
težko zaveso ob stranski steni.
Svoj žalostni posel sem skončal.
A zaslutil sem grozepolno žaloigro,
ki jo doživlja to mlado, lepo člo«
veško življenje.
(Dalje.)
»GORIŠKA STRA2A«
Stran 3.
Dva milijona lir
je nakazal    ministrski    predsednik
Mussolini za po potresu   prizadete
nesrečneže   v   Bolgariji  in  Grčiji.
Vsaka država dobi po cn milijon.
Poroka.
V  ponedeljek 30. m. m. se je vr?
šila v Turinu slovesna poroka pi?
stojskega vojvqde s princezinjo Li?
dijo Arenberško.    Poroki   je    pri=
sostvoval tudi kraljevski par.
Prerok potresov.
Ravnateli potrcsnc opazovalnice
v Faenzi Bendandi je potresa na
Bolgarskem in Grškem napovedal
že 4. aprila tega leta. Sedaj pa pra?
vi, da se bo med 4. in 5. majem
tresla zemlja v Egejskem in Jon?
skem morju, 10. maja v Bolgariji in
na Kitajskem, 23. maja v Alpah in
28. ma ja v Mali Aziji.
Nemški prekooceanski letalci
so zapustili svoje letalo »Bremen«
na otoku Greenly Island in z nekim
ameriškim letalom odleteli proti
New Jorku. V New Jorku so jih si*
jajno sprejeli. Ameriška vlada jih
je odlikovala z najvišjim ameriškim
letalskim odlikovanjem.
Potresi se nadaljujejo.
Na raznih krajih balkanskega
polotoka so zopet čutili močne po?
tresne sunke, ki so napravili mnogo
škode. Zlasti je trpelo mesto Odrin.
V Korintu so se porušilc še zadnje
hiše. Razvaline so ubile 14 ljudi.
Gasparri odstopi?
Po italijanskcm in inozemskem
časopisju se trdovratno vzdržujejo
vesti, da bo papežcv državni tajnik
kardinal Gasparri odstopil. Kot
njegovega naslednika imenujejo
nuncija v Berlinu Pacellija.
Mussolini in južno Tirolsko.
Poročevalec berlinskega lista
»Tag« je bil pri Mussoliju. Govori?
la sta marsikaj. Poročevalec je med
drugim vprašal Mussolinija, zakaj
ne dovoli nemških šol, ko imajo
vendar Arabci v Tripolisu sole v.
materinem jeziku. Mussolini je od--
govoril, da ie še nemških šol na Ti?
rolskcm. Vrhu tega imajo Nemci
še časopisie.
Cena soli znižana.
Cena soli se bo s prvim majem
znižala za polovico.
Izgubljeni in zopet najdeni  sin.
V  Zagrebu    živi že dolgo    easa
ruski emigrant Teodor Schiller, ki
ie bil prej knjigovodja ruske držav?
ne banke v Moskvi. Schillerjev sin
je bil 1. 1917. ujet. Od takrat ni bilo
več sledu o niem. Te dni    pa    je
Schiller bral v listih, da je kanad-
ski pilot Duka Schiller letei na po?
moč nemškim prekooceanskim   le*
talcem na Greenly Island. Poročilu
v časniku je bila pridejana tudi sli?
ka. Stari Schiller je takoj spoznal
svojega sina, o katerem je mislil, da
ie že mrtev. Takoj mu je pisal in v
kratkem se bo preselil k njemu v
Ameriko.
Wrangel pokopan v Jugoslaviji.
Zadnjega protiboljševiškcga ge?
ncrale Wrangla, ki je, kot smo po?
ročali, umrl v Bruslju v Belgiji. bo*
do pripeljali v Beißrad, kjer ga bo?
do pokopali v ruski cerkvi.
Gospodarstvo.
Sežanski trg.
Na trgu v Sežani dnc 12. in 23.
aprila t. 1. je bilo na prodaj 2027
glav živine, in sicer: 763 volov in
krav,' 99 telet, 87 konj in 979 prašič*
kev. Cena goveii živini je dosegla
do 328 lir za stot živc teže, prašički
5—10 tedenski od 100—150 lir.
Ostala živina kot navadno. — Pri?
hodnji tržni dnevi bodo dne 3. ma?
ja, t. i. stari sejm, 12. in 22. maja pa
meseeni sejmi. Železniške, avtomo?
bilnc in vozovne zveze na vse strani
ugodne.
Tržne cene.
dne 1. maja 1928.
Česnik cent 90 do L 1 kg; Sparglji
L 3.40 do 4 kg; broklji L J do 1.40
kg; kislo zelje L 1.60 kg; artičoki
30 do 60 cent, kos; čebula L 1 do
1.20 kg; fižol navaden L 1.80 kg:
fižol koks L 2.60 kg; solata L 1.30
do 1.50 kg; krompir stari 60 do 70
cent, kg, novi L 2 do 2.20 kg; grah
L 1.20 do 1.60 kg; peteršilj L 1.20 do
1.60 kg; repa kisla 80 cent, do 1 B
kg; radič zelen L 1 do 4 kg; špinača
80 cent, do 1 L kg; ohrovt L 1 do
1.20 kg; grah istrski L 4.20 do 4.60
kg; grah domač L 4.50 do 5 kg;
pomaranče L 2.40 do 3.40 kg; fige
suhe L 1.80 do 2.40 kg; limoni 15 do
20 cent, komad; jabolka L 2 do 6 kg;
orehi L 3.60 do 4 kg; lešniki L 7.50
do 8 kg; hruške L 2 do 5.40 kg; češ?
plje suhe L 3 do 4 kg; maslo sveže
L 14 kg; maslo presno L 17 do 18
kg; mleko L 1 do 1.10 liter; med L 8
kg; jajca 40 do 45 komad.
Valuta.
Dne I. maja si dobil:
za 100 franc, frankov      74.47 do   74.77 Lir
za 100 belg. frankov      263.- do 267.—
za 100 švic. frankov      364.75 do 366.75
za 100 češ.-slov. kron     56.10 do    56.40
za 100 dinarjev                33.27 do    33 57
za      1 sterling                 92.49 do   92.68
za      1 dojar                     18.93 do    18.99
Novci po 20 frankov        72.50 do   74.50
za 100 avst. šilingov      264.— do 270.—
Benečijske obveznice
dne 1. maja 1928: 78.25.
Kaj je novega na deželi?
Otalež.
Tudi v naših visokih gorskih hri?
bih je narava oživela. Vse je ozele?
nek). Črešnje že cvetejo, hruške in
jablane se bodo pa zdaj v maju
odele v lepo evetje. Imeli bomo v
resnici pravi »gorski raj«. Pa pri
vsej tej naravni lepoti ne vidimo
dobrovoljnih obrazov. Vse več ali
manj tare skrb za preživljanje. Na
vseh krajih občutimo pomanjka?
nje denarja za nujne gospodarske
potrebc. Kaj, ko bi začeli malce
bolj varčno in trezno živeti? Koli?
ko denarja gre za tobak, pijačo, ele*
gantno obleko in drugo! Sedanji
ljudje ne morejo verjeti, kako se
je pred 50 leti živelo priprosto z
domačo hrano in kako so bili vsi
veseli in zadovoljni. Četudi težko,
vendar se bo treba prilagoditi raz<
meram, ako bomo hoteli ostati na
lastnem domu. — Dne 16. 4. nas je
zapustil č. g. kurat, ki se je šel zdra?
vit v Trst. Želimo, da bi kmalu
okreval in se zdrav vrnil med svoje
ovčice. Za nuina cerkvena opravi?
la pride č. g. kaplan iz Cerkna, ka?
teremu se za trud in skrb lepo z&»
hvaljujemo. Pre 14 dnevi je umrla
Lapanje Marija, po dom. »Zaklan?
čarca« v Lazcu v 58. letu. Bila je res
dobra, skrbna in radodarna gospo*
dinja. Bog ji daj sveti raj, družini
pa naše sožalje. — Letos sc je zače?
la popravljati občinska pot iz Pluž*
nie do Urbanove žage; delo dobro
napreduje. Na drž. cesti je tudi pol?
no dela. Zeraven sole v Otaležu se
gradi kasarna. Vse to prinaša nekaj
zaslužka in lajša brezposelnost.
Grgar.
Iz naše občine se Ie redko kdo
oglasi. Lahko bi javnost menila, da
se cedi po naši dolini sam med, to?
da bila bi v zmoti. Tudi pri nas vse
stoka radi mizerije, ki jo povzro?
čajo slabe letine in brezposelnost.
Mnogi so že vzeli v roke potno pa-?
lico in so si šli iskat zaslužka v
da'lnjo Ameriko, drugi so pa odšli v
Francijo in Belgijo. — Mlekarna
deluje od januarja in upamo, da
nam bo donašala stalne, čeprav
skromne dohodke. — Davno ob?
lubljene zvonove smo tudi vdobili.
Sprejeli smo jih slovesno pri slavo*
loku, kjer je imel g. kurat Filipič
kratek, a pomenljiv   nagovor.   Od
slavoloka smo spremljali zvonove
do cerkve, kjer smo zapeli »Te
Deum« v zahvalo, da so se zopet
vrnili med nas božji klicarji. —
Našc cerkveno petje se je zmaliči?
10.  Pa o tern več pri drugi priliki.
Slokarji (Lokavec pri Ajdovščini).
Pred par dnevi je privozila sem?
kaj velika korijera iz Trsta — pol?
na odvetnikov. Bili so to ljudje ntz?
lični po narodnosti, a vsi ljubitelji
narave. Voz se je ustavil v naši va?
sici in izletniki so odšli peš proti
Trnovski planoti. Neki gospod je
pa krenil proti Otlici, najbrž je ho?
te'l priti skozi »luknjo« na vrh po?
gorja. Nesreča je hotela, da je zgre?
šil stezico in prišel med nevarne
stenc, ki tarn žugajoče kričijo: »ne
dotikaj se nas!« — Ko se jc oprijel
ene teh čeri, se je odkrhnila stena
in mož je telebnil s skalo vred v
globino, kjer ga je našel nek gorski
pastir, ki je slučajno tarn blizu pa?
scl in slišal obupne g'lasove: na po?
moč. Korijera ga je odpeljala na*
pol v nezavesti in zelo pobitega
k ajdovskemu zdravniku, ki ga je
za silo obvezal in pot em odposlal v
bolnišnico v Gorico. To naj bo po?
učna sola gg. izletnikom. Kdor ne
pozna terena, naj povpraša v gostil?
ni g. Edmunda Čibeja pri Slokarjih,
kjer dobi natančna pojasnila in in*
formacije za ture po pobočju Gore
in po celej Trnovski planoti. Tarn
se dobi tudi vodnik.
Sv. Mihael.
Dne 28. aprila je umrl v 70. letu
starosti Gruden Franc, oče devetih
otrok. Vse dni življenja skoro da
ni vedel, kaj je bolezen, a sedaj ga
je v nekaj dneh kar naenkrat potrlo
in odšel je k Njemu, v katerega je
vedno zaupal in veroval. Bil je zelo
skr omen in potrpežljiv ter je uil z
vsako rečjo, tudi nepriliko, vedno
zadovoljen, da si ga lahko vzame?
mo za vzgled. Naj mu bo lahka do?
mača gruda, katero je vse življenje
tako vztrajno obdeloval ter sebe in
družino poštcno preživljal. Ostalim
in prijatelju Lojzctu, sinu rajnkega,
ki je šel minulo leto novembra v
Ameriko, naše iskronc sožalje.
Orehek.
V soboto 21. m. m. smo položili v
hladno gomilo drugo cvetko iz na?
še Marijine družbe. V cvetju ne?
dolžnosti nas jc zapustila šestnajst?
letna Marija Peternelj iz Jesenice
ter šla v boljšo domovino večne
blaženosti. S cvetjem in petjem so
jo spremile na zadnji poti njene
zveste tovarišice. Tern potom se
najsrčnejše zahvaljujemo vscm
onim, ki so na kakršenkoli način
pomagali in tolažili pokojno Mari?
co v trpljenja polnih urah. Najto?
plejša zahvala tudi prečastitemu g.
/upniku za tolažilne besede ob od?
prtem grobu.
Pečine.
Dopis v predzadnji »G. S.« pod
naslovom »S tolminskih hribov« bo?
11,  zato ni čuda, da prizadeti stikajo
za piscem. Tudi moja oseba se jem?
lie v poštev, češ, da sem jaz pisal
ta d_opis. Izjavljam, da nisem z do*
pisom,  ki  ni  bil  povsem  točen, v
nobeni zvezi in prosim urcdništvo,
da mi to potrdi.          Nace Pisk.
(Potrjujemo.  Uredništvo.)
Renče.
Za Biljenci so se pokazali Ren?
čani s cerkvenim konccrtom. Odre?
zali so sc prav tako dobro kot v Bi«
ljah. Priznanje za trud gre seveda
v prvi vrsti pevovodji Romanu Pa.?
horju in pa preč. g. dekanu, ki je s
svojim vztrajnim delom in s svojim
blagim nastopom spravil skupaj
dober cerkveni zbor. Človek bi ne
bil sodil, da pojo domači pevci po
komaj štirinajstdnevnem vežbanju.
Kaj vse premore navdušenje za Ie*
po pesem! In kako lepe biserčke ima
slovenska cerkvena literatura!
Najprej je treba povedati, da je
poslušavcem najbolj ugajala Vodo?
pivčeva ,Krasna vseh devic Devica',
ki jo je pel g. Joško Bratuž. Mešani
zbor se je pa najbolj postavil v
Mavovi »Mati moja«. Naš domači
baritonist g. Arčon je v nedeljo
imel še bolj srečen dan kot v Biljah.
Do izraza je prišel zlasti pri Vodo?
pivčevi »Ti sam Gospod« za bari*
ton in tenor solo. Le nekoliko več
linije bo moral prihodnjič držati.
Dihalna tehnika mu bo tudi to pri*
nesla.
Ker zgolj samo hvalisanje, ko to
delajo nekateri časopisi, ni na me?
stu, povcm tudi to, da so ženski gla*
sovi preveč odprti. Zato so tudi le?
zli vedno višje. To se je v zelo
akustični renški cerkvi precej opa?
zilo. Torej: vaje, da ne bo prisla
prihodnjič lepa Kimovčcva »O Je?
zus čudoviti Bog« ob veljavo.
O orglah bi se dalo tudi se kaj
reči. Njih vrednost so pokazali
sprctni orglavci g. Seghizzi, stolni
organist, J. Kacin in L. Bratuž. Pie*
no je prav dober, pedal je pa biljen*
ski boljši.
V  ta cerkveni   koncert   so   nas
prav lepo uvedle iskrene besede č.
g. Terčelja, ki je tako   lepo   orisal
petje in njegov pomen za lepoto in
cast hiše božje.    Naše ljudstvo je
z obilno vdelcžbo pokazalo,    da to
razume. Bog daj, da bi nas tako lepo
cerkveno petje še kje združilo. Cer?
kveni zbori, zganite se!
Ustje.
Na Ustju smo imeli na belo ne*
deljo pies. Vreme je nagajalo in
blata je bilo do gležnjev, vendar
plesalcev in plesalk ni manjkalo.
Ubogi novi čeveljčki in svilcnc no?
gavicc! Sol. otrokom je bilo seveda
prepovedano iti k plesu. A kaj se
briga današnja mladina — in starši
— za take prepovedi; otrok?gledal?
cev je bilo vse polno okoli plesišča.
Pa se pripclje g. podesta in pravi:
»Otroci. ali ne greste plesat?« Otroü
ci se mu izgovarjajo, da je gdč.
prepovedala, a on jih zavrne: »Mac*
che, la signorina, la signorina non
vi vede .. !« In kupil je vsakemu po
cn biškot. Tako se vzgoja v mladi^
ni pokorščina do predstojnikov in
tako se tolmačijo odredbe najvišjih
oblasti proti plesu.
Hudajužna.
V  nedeljo dne 22.   aprila je tudi
pri nas zapela harmonika.   Pri na?
šem Čcbclarju smo žc domači. Ne?
kateri — fantje in dekleta — smo
pri njem že angažirani. V kratkem
dobimo stalno    plačo.   Doslej smo
redno plesali brez oblastvenega do^'
voljenja. Zdaj bo — upamo — dal
naš go_spodar prostorc   kolavdirati
kakor velika   gledališča.   Tudi so^
sedna gostilna pri Pajntarju bo mo*
rala prositi, da se ji dovoli ob nes
del j ah točiti do jutra. Ponosni smo,
da je večkrat med nami marsikaka
inteligentna oseba. »Straža« je ob?
ljubila odslej tudi nam stalen   ko?
tičck.
Kaj maramo mi,
k' smo fantje mladi,
še hlače prodamo itd.
Col.
Naša nova občinska uprava nani
je oskrbela obcestno razsvetljavo
dp vasi. Nabavljenih jc bilo sedem
luči?petrolejk, katere so pritrjene
na važnejših mestih vasi. Svetilke
delajo nemalo preglavice občinske*
mu slugi za prižiganje ob večerih,
ko razsaja dalcč po Vipavskem zna?
na burja. — Čutimo potrebo ome?
niti, da je zadnjih par stavkov do*
pisa v 32. št. »Gor. Btraže« nekoliko
najcžilo obrvi tozadevno odgovor?
nim einiteljem, ki skušajo skrivati
omenjeno napako pod plaščem ne?
dolžnih. Pomnite, da s tern nacinom
izgubljate zaupanje ljudstva in se
tako vzbuja splošna nevolja. Pove?
dati moramo, omenjenega dopisa
nista pisala Jožef Hladnik in Les
nart Skvarč ter je sumničenje istih
neopravičeno. Prosimo slavno u?
redništvo, da nam to potrdi.
Več domačinov. (Potrjujemo.
Uredništvo!)
Stran 4.
»GORISKA STRA2A«
Očka Andrieux.
Na Francoskem imajo zdaj vo<
litve. Pri volitvah ic sploh vedno
veselo. Saj kandidatje sami s svojo
duhovitostjo ali pa ncumnostjo za
to dovolj skrbe.
Med najbolj zanimivimi kandi*
dati na Francoskem je brez dvoma
Louis Andrieux. Mož je bil advo
kat, policijski prefekt v Parizu, po*
slanik v Madridu, pol stoletja že
poslanec, nazadnje je sei delat
doktorat iz filozolije; najbolj zani=
mivo je pa to, da ima že 86 let. Še
preden je pTvič šei v poslansko
zbornico, je zaeel svojo doktorsko
naloLjo. Ko je po 5(Metnem poslan*
čevanju odložil mandat, je na kon*
cu svoje^a zadnje,s4a i^ovora še za=
klical svojim tovarišem: »Pa ne mi?
slite. da st.c se me že odkrižali!« §el
je skončat doktorsko nalogo. Pred
letom je dru^ič promoviral in zdaj
hoee izpolniti obljubo, ki jo je dal
tovarišem ob slovesu.
Kakor kaže, bo tudi uspel, ker
je pri ljudstvu svojega okraja tako
priljubljen, da ßa sploh zovejo '
»očka Andrieux«. Pri<>odc se pa
očki kandidatu tudi take, da posta*
ja čim dal je bolj slovit. Vaške fans
te zna na yolivnih shodih tako opi=
ti, da vsi omahnejo prej pod mizo
kot on. Ko se pripelje v vas na svo=
jem majhnem, staromodnem avto*
mobilu, hiti staro in mlado v krč*
mo k shodu, ker vedo. da bo par
uric smeha.
Pred dnevi je Andrieux prisel na
shod v vas Noyers. Med uovorom
opazi ob steni debelo postavo z raz*
galjenimi prsi in dojcnčkom. Kan*
didatu brž sine na um, da bi bilo
dobro kako reči o ženski volivni
pravici. Prikloni se torej proti tisti
osebi ob steni in pričnc: »Velece?
njena mati z lepim sinčkom, vi ste
danes moja edina poslušavka, ki
znate pametno združiti materinsko
dolžnost z delom za javni blaiior.
Zato vam ob te.j priliki izjavljam,
da sem izrazit privržcnec žcnske
volivne pravioe. Upam zatorej, da
boste pre.Llovorili svo.je^a moža, naj
odda meni svoj ulas. V znak mo*
jetfa spoštovanja pa dovolite, da
vam poklonim ta šopek.« In očka
Andrieux jo rine sredi poslusavcey
s šopkom v roki proti poslušavki.
Nc more si pa razla.qati.^ čemu se
vse občinstvo krohoče. Šele ko je
stal tik pred nosom ogromne do*
zdevne materc, se je začcl tudi sam
krohotati. Mati ni bila mati z do>
jenekom v naročju, pač pa golo-
brad debeluhar z razpeto srajco in
najmlajšim otrokom v naročju.
»No, pa le dajte sem tiste rože,«
je dobrodušno zagodrnjal možakar.
»Moj glas bo za vas. Otrok pa ni
sin, m.arveč punca; pa nič za to!«
Pravični slepar.
Ta se je z&odila pa, no, recimo
— v Kanadi v Quebecu. Sleparija
je pa take sorte, da niti pazljivi
bravei ne bodo mogli po.Uruntati,
ali je sleparija ali zgolj premete*
nost, ki ji sodnik z najbolj zvitimi
paragrafi blizu ne more.
V najlepši hotel v Quebecu se
pripelje krasen mlad mož s celim
kupom potnih kovčekov, z lakajem
in osebnim tajnikom. Vsekakor bo-
gati človek plačuje svoj vsakote-
denski visoki račun le s čeki, ki jih
najveeja mestmi banka tudi točno
vnoveuje. Elegantni bogatin zahaja
v najvišje kroge, razsipa franke
kot kak lord. Nekega dne, po šti»
rinajstih dneh bivanja, obišče do*
zdevni Krez najveejo zlatarsko tr*
govino v Quebecu. lzbere si brez
velikega obotavljanja dragocen pr=
stan za 16.000 frankov ter plača s
čekom. Zlatar prosi, ves iznenaden
nad tako izrednim kupeem, za jam?
stvo. Bogatin ga opozori, naj se
obrne za pojasnilo o njegovem pre=
moženjskcm stanju kar na ravna«
telja hotela, kjer on biva. Po tele*
fonu zve zlatar od ravnatelja, da je
ßospodu treba kar brez vse skrbi
zaupati, ker doslej je banka njego*
ve čeke še vsclej tpčno izplačala.
Zlatar zdaj brez obotavljanja pr?
stan izroei.
J^omaj stopi mladi mož iz pro?
dajalne, jo vreže naravnost k dru*
{|emu juvelirju, znani tvrdki, ki ima
podružnice po vseh miljonskih me;
stih. Tu ponudi prstan za 10.000
frankov, češ, da mu ne dopade vee.
Lastniku tc zlatarne se jame cudno
zdeti, da bi ta človck kar tekom
par minut iz.aubil 6000 frankov ko
da bi pihnil. Stvar mu postane sum?
niva. Skrivoma obvesti prve^a. zla*
tar.ja. Obema postane zdaj jasno,
da je dozdevni bo^ataš plaeal pr*
stan s ponareienim eckom in da
hoče prisleparjeno bla.Ljo brž odda?
ti in tako prislužiti 10.000 frankov.
Čez pet minut je že polieija v pro=
da.jalni. Ele{4antni človek dela čud?
ne obraze, ko ga detektivi povabijo
na polieijo.
Se bolj euden obraz je pa naredil
naslednje jutro prvi zlatar, ki je
samo za poskušnjo nesel eek na
banko. Tu so izjavili, da ima Lo*
spod še dosti nalozencßa in so ček
brez odlojja izplačali. Na policiji
so potem seveda Uospoda, z mno.^i=
mi opraviebami, izpustili.
Šc isto popoldne pa sta bila za?
stopnika obeh zlatarskih tvrdk po?
vabljena na sodišče. Tožil je pa
zdaj ele.Uantni in boj4ati kupec, ker
so Ua po krivem sumnieili in po?
vzročili nje<jovo aretaeijo. Pravda
se je vlekla tako dolgo, dokler ni
mož dobil 30.000 frankov odškodni?
ne za  omadeževano  east.
Lahko se je potem vsem skupaj
v pest smcjal!
Zaušnica — 13.000 frankov.
Berlinean dir ja po uladki švicar*
ski cesti v svojem ele^antnem črno
poniklanem avtu. Ko malo popusti
od dirke, pribrzi zadaj švicarski to?
varnar in hoče nemške.^a avtomo?
bilista prehiteti. Ta pa ne! Vozi ta?
ko spretno in urno pred Švicarjem,
da ne da le?temu prostora dru^ie
kot zadaj. V tovarnarju se je kar
kuhalo, da mora biti za zavoro in
prah požirati. Ko prideta do po?
sta.jc v St. Gallenu. kjer stopita
vsak iz svo-jega avtomobila, pristo?
pi Švicar k Nemcu in mu prisoli ta?
ko klofuto, da je po vsem kolodvo?
ru odmevalo. Mož iz Berlina pa ur?
no v avto in na sodišče. Pricitrali
so še Švicarja, ki se je moral po*
ravnati za 11.000 frankov in dva me?
seca po^o.jno. Vsled zadnje.^a pri?
stavka se je mož pritožil na višje
sodišee. To je sicer zbrisalo ona
dva po^oina mescca, a mu v zamc?
no naložilo še 2000 frankov. Tisto
prehitevanje in zaušnica sta ga to?
rej prece.j stala.
Politična hitrica.
Veliki katoliški list »El Debate«
iz Madrida prinaša zanimivo sliko,
kako hitro so se na Spansikem me?
njale vlade zadnjih 100 let. Od 1.
1833. je imela Španija 81 civilnih
vlad, ki so živele 65 let in 32 vojaš?
kih vlad t. j. z gencrali na ^elu' ki
so vladale skupaj 29 let. Najmanj
easa se je držala vlada predsednika
Conde de Cleonarda, ki je 1. 1849.
vladal le en sam dan. 26 kabinetov
je padlo že po 3 mesecih. Dobro se
je držal ministrski predsednik Sa?
gasta, ki je šel s svojimi tovariši iz
ministrske palače šele po trinajstih
letih in pol.
Zaslužen mož.
V Rio de Janeiro v južni Ameriki
je poklieni plesavec Karl Nicolas
postavil nov rekord. Plesal je nam?
röc 206 ur ali nad 17 dni nepretr?
goma. Brumni meščani so ga pa ho«=
dili gledat. Pri plesu je menda shuj*
šal kakih 11 kilogramov. Sedaj pa
je znamenita osebnost   v Ameriki.
ZAHVALA
ob priliki izgube naše ljubljene
Kristine Lokarjeve
vsem sorodnikom, prijateljem in znancem,
ki so na kakršenkoli način sočustvovali z
nami v tej težki uri.
Gorica, dne 30. aprile 1928.
Družini
dr. Bačar in Dekleva.
Darovi.
i
Za »Sirotišče«: P. n. gospod An^
ton Hvala v spomin pok. Ančke
Hvala 20 L; N. N. 10 L. — Srčna
hvala!                                               !
»Kmetska posojilnica« v Cerknem, j
r. z. z n. z. vabi na
REDNI OBČNI ZBOR,
ki se bo vršil v nedeljo dne 13. ma?
ja 1928 oh 15. uri v uradnih prosto?
rih v Cerknem s sledecim dnevnim i
redom:                                              |
1.  Poroeilo naeelstva.
2.  Poroeilo nadzorstva.
3.  Odobrenje rač. zaklj. za 1. 1927.
4.  Revizijsko poroeilo.
5.  Volitev naeelstva in nadzorstva.
6.  Sprememba pravil.
7.  Slučajnosti.
NB. Ako bi ne bilo ob določeni
uri zbrano zadostno število elanov,
se bo vršil občni zbor pol ure po?
zneje in bo sklepal ob vsakem šte?
vilu navzoeih.
Dne 13. maja t. 1. bo občni zbar !
»Kmečke posojilnice« v Kostanjes ;
vici. — Predsednik.                           '•
Invalid, 35 let star, išče službc kot
paznik, vratar, skladišenik ali kako
drugo lažjo službo. Dotieniku, ki
mu to preskrbi, da primerno nagra=
do. Naslov po'Ve uprava »Goriške
Straže«.
ACQÜÄ ÖELl'AUBA
proti ixpadanju las.
Vsebuje kinin in je vsled tega po»
sebno priporoeljiva proti prehladu
in za ojaeenje korenin. Steklenica
po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca*
stellanovich, lastnik F. Bolaffio,
Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici,
Via Carducci 9 pri Fiegel.
Zdrawnik
za zobe in u&te
Dr. LOJZ KRAIGflEI
sprejema  V   GORICS
Piazza della Vittoria štev. 20
in v svoji podružnici
pri SV. LiieiJI štev. 35
w.
Temeljita izraba mleka dorna, v mle
karni in na planini je tnogoča edino
s pomočjo posnemalnika
Pojasnila prebivalcem goriške
pokrajine daje zastopnik tvrdke
ki je prvovrsten švedski svetovni
izdelek, trpežen. priprost.
Cena od 4OO lir  naprej.
Plačuje se lahfto v obrohiti.
Večletno jamstvo tovarne. Krajevni zastop-
niki se iščejo. Ceniki in katalogi so brez-
plačno na razpolago.
KNUT JONSON, BOLZANO
VIttorlo Jonson, Gorica
Via Contavalle 4*11.
PODRUŽNICA
LJubljönskB kreditne bsie n Borici
Corso VcrdJ „Trgrovsfcl Dom."
Telefon številka 50                              Brzojavni naslov: Ljubljanska banka
DSn!*k5o,mSS GßIitF8!$ L]UBL]9H8 x>m. nm,m
PodruŽnice in ageneije : Brežice, Celjc, Črnomelj, Gorica, Kran], Logatec,
Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novomesto,   Ptuj, Prevalje, Rakek, Sarajevo,
Slovenjgradec, Split, Trsi. Sezonska ekspozitura: RogaŠka Slatina.
VIoge na knjiiice po 4 %.
Vloge v tekočem raLunu  lir  ali  dinarjev, (najugodnejse
obrestne mere).
Nakup valui. čekov, deviz in obligacij vojne odškod-
nine (bonov) po najugodnejših cenah.
Nakazila    v tu- in inozemstvo.
Borzni in ostali bančni posli.