ttmmmmmmmmmmmm
Stanovsko poliliško glasilo J. V. V. — sekcije -xa dravsko banovino v Cfublfani
1^'H	AJ^TrnfH	M OrA« IMli^/S«/	UnJuIitvr t» aprmri LJm+ijmm, ^mMMuuiu> »«M	w	MmfrmMJtirmmih pttMi nr iprej.mmm*. Uhmjm v.k četrtekt. Naročnin* ¡»hm
fJ|Tf J*"/ C
Jb&L JmL ^mtSr
Stanovska zavesi
Vse stanovske organizacije so Diod stanovske zavesti članstva. Čim bolj razvit je čut kolektivnosti med pripadniki enega stanu, tem močnejša je njegova stanovska organizacija.
Razpravljati danes o potrebi stanovskih organizacij vobče, a še posebej o potrebi učiteljskega udruženja, je menda povsem odveč. Kdorkoli je učitelj in pripada tudi z dušo temu stanu, ta ne more negirati potrebo učiteljskega stanovskega udruženja. ker se pač zaveda, da je moč stanu v glavnem odvisna od močne stanovske organizacije. Nekaj drugega je z vprašan jem učiteljske stanovske zavesti. Mnogo se je sicer o tem vprašanju že razpravljalo in pisalo, toda obnavljati ga, je potrebno, ker se od časa do časa pokaže še posebna potreba v organizaciji ponovno načeti pToblem o katerem ima že večina članstva povsem jasne in točne pojme. Poudariti ie treba, da le večina. In dokler niso prav vsi člani prežeti z najiskrenejšimi čuvstvi skupnosti, je vzpodbujanje k popolni in pravi stanovski zavesti potrebno.
Stanovska zavest je med slovenskim uči-teljstvom pognala trdne korenine že v začetku druge polovice preteklega stoletja. Nekatera učiteljska sreska društva so praznovala že 60- in par celo 70-letni jubilei svojega ob-stoia. »Učiteljski tovariš« se bliža že koncu 75. letnika, kar je nedvomno lep dokaz, da je bila že v tisti dobi stanovska zavest zelo močno razvita. Da je tudi ostala na svoji višini gre zahvala vsem onim našim prednikom, ki so jo vedno in o pravem času podžigali, vzpodbujali in širili. Da je »Učiteljski tovariš« najstarejši izhajajoči slovenski časopis je brez dvoma zasluga učiteljske stanovske zavesti. Mnogo let je torej že minilo od tistega časa. ko so posamezni zavedni naši tovariši postali prvi glasniki stanovske zavesti kot edino pravega in najsolidnejšega temelja učiteljskega stanovskega udruženja. Da so bili ti temelji solidno postavljeni, nam priča razvita in prav dobro izvedena učiteljska stanovska organizacija v dravski banovini. In vendar je še potrebno govoriti o stanovski zavesti.
Moč stanovske organizacije raste z dvigom stanovske zavesti. Čim bolj zavedno je članstvo, tem močnejša je moralna opora, ki jo mora imeti vodstvo vsake stanovske organizacije, ko nastopa in se zavzema za skupne moralne in materialne interese svojega članstva. Ta moralna opora mora biti nezlomljiva in sloneti mora na nesebičnosti in pripravljenosti žrtvovati vse lastne interese na korist celokupnega stanu. Stanovska zavest, stanovska solidarnost in organizačna disciplina so glavni predpogoji uspehov, ki naj jih doseže stanovska organizacija. Kdor priznava to dejstvo, bo gotovo z veseljem sodeloval pri vseh ukrepih, ki so namenjeni koristi celokupnega stanu. Proti tem načelom grešijo predvsem konjunkturisti, ki vidijo povsod edino le svojo lastno osebo, se poslužujejo momentanih političnih situacij in z vso brezobzirnostjo poteptajo najosnovnejše principe tovarištva, da si pridobijo momentanih koristi. Toda na tak način pridobljene koristi nimajo nikake prave vrednosti in so kaj labilnega značaja. Kolektivni uspehi doseženi s pomočjo prave stanovske zavesti so trajnega in trdnega značaja in predstavljajo neko vrednoto za ves stan.
Od dne do dne raste ugled in tudi vpliv učiteljskega udruženja. Zavedati se tudi moramo, da prihajajo stanovske organizacije vedno bolj do veljave. Jasno je, da sta moč in vpliv vsake, predvsem stanovske organizacije odvisna ne samo od kvantitete, marveč tudi in predvsem od kvalitete njenega članstva. Dasi je to dejstvo morda od največjega in celo vitalnega pomena za učiteljsko udruženje, vendar ne smemo pozabiti tudi na to, da je še nekaj učiteljstva, ki stoji izven vrst našega stanovskega udruženja. Tem je predvsem potrebno, da spoznajo najosnovnejše pojme stanovske zavesti in pristopijo v skupno vrsto, ki naj bi predstavljala krepko armado borcev za prosvetne in splošno kulturne potrebe naroda, borcev za šolo in učiteljski stan. Toda kvantitativno povsem solidna vrsta bo močna šele tedaj, ko bo tudi po kvaliteti na višku. To doseči bodi naša maksima.
V učiteljski organizaciji se ne ločimo več po pripadnosti političnih strank, tudi svetovni nazor ne more biti nikaka ovira pri sodelovanju za skupne stanovske interese. Organizacija zasleduje v glavnem le smoter doseči dostojne moralne in gmotne predpogoje za pravilen razvoj učiteljskega stanu. Toda ta glavni smoter ne more ovirati organizacijo, da ne bi skrbela tudi za kulturno gospodarsko, nacionalno in socialno udejstvovanje. Ako skuša pokazati pravo pot in pravo smer tega učiteljskega udejstvovanja, tedaj dela to iz vzroka, da ima v rokah neizpodbitne dokaze upravičenosti zastopati učiteljske interese in postavljati zahteve, ki ustrezajo de>-lu in zaslugam stanu.
vsem ona večina, ki je že uvidela in spoznala potrebo krepkega, kvativitalno povsem močnega učiteljskega udruženja. Z združenimi močmi in trdno voljo bomo privabili tudi omahljivce, a vsi se moramo oprijeti misli, da je le prava in močno razvita stanovska
zavest najsolidnejša opora stanovski organizaciji. Ker hočemo prav vsi, da bo naše učiteljsko udruženje dosezalo vidne uspehe, zato moTamo skrbeti predvsem za pravilno pojmovanje stanovske zavesti med članstvom.
— ž.
Sprejemni izpit iz slovenščine za srednjo šolo
Odlomki iz predavanja »O jezikovnem pouku v osnovni šoli glede na prehod v srednjo šolo«, ki ga je imel g. dr. Kolarič na sreskem učiteljskem zboru v Ljubljani 3. junija 1935.
Z osnovne šole Letijo hudi očitki na srednjo šolo, da zahteva od učenca, ki stopa vanjo, nemogoče reči, zlasti analizo in podobne neumnosti, kar vse je le gola sekatura izpra-šujočih profesorjev pri sprejemnih izpitih in podobno. Srednja šola pa se zopet pritožuje nad osnovno, da učencev ne pripravi dovolj za pouk v srednji šoli, posebno jezikovno ne! — Vsi taki očitki kažejo, da tukaj nekaj ni v redu in da je treba pogledati do dna in skupno popraviti napake.
Da se v tem vprašanju ne bomo lovili za praznimi besedami, poglejmo najprej: 1. kakšno jezikovno (t. j. slovnično) snov predpisuje učni načrt za nižjo narodno šolo, predvsem za četrti razred, odkoder gredo učenci po večini v srednjo šolo; 2. kaj zahtevajo predpisi za sprejemni izpit v srednjo šolo in 3. kaj določa učni načrt za prvi razred srednje šole. Že iz tega bomo namreč videli, d'a je precej jeze in očitkov neupravičenih. — Nato bomo pregledali pritožbe in želje obeh strani in skušali najti skupno podlago za izboljšanje tega važnega vprašanja.
1.	Za drugi razred nižje narodne šole, kjer se začenja slovnični pouk, se zahteva: »Stavek in beseda, beseda in zlog, zlog in glas. Deljenje besed na zloge. Prestavljanje stavkov iz ednine v množino (dvojino) in obratno. Spoznavanje oseb in spolov.«
2.	V tretjem razredu hoče učni načrt: »Osebek, povedek in predmet v stavku. Tr-dilni, nikalni in vprašalni stavek. Razlikovanje besed, ki označujejo imena, lastnosti, dejanja in število. Spoznavanje vseh znamenj (ločil) v pisavi. Uporabljanje velikih črk.«
Za četrti razred se zahtevajo: »Stavki: enostavni in razširjeni. Pojem o zloženem stavku. — Spoznavanje vseh besednih vrst.«
To so torej zahteve učnega načrta za nižjo narodno šolo iz leta 1932.
2.	Poglejmo sedaj, kakšno snov določajo iz slovnice predpisi za sprejemni izpit v srednjo šolo. Predpisujejo: »da pokaže učenec natančno poznavanje besednih vrst in da v prostem stavku zanesljivo najde osebek in povedek.« To je vse. Za pismeni izpit zahtevajo »pisanje po nareku do največ 15 minut«, pri ustnem izpitu pa poleg slovnice še: lepo, gladko in razumljivo branje, pripovedovanje tega, kar je učenec prebral, in kako pesem na pamet, umetno ali narodno.
3.	Učni načrt za srednjo šolo pa ukazuje tole slovnično gradivo za prvi razred:
»Osnovni elementi (vse ob stavku):
a)	Pomen glavnih besednih vrst (samostalnikov, pridevnikov, glagolov, zaimkov).
b)	Sestavni deli besede (glasovi, zlogi), vaje v pravilnem izgovoru. Prosti stavek in njegovi glavni deli; razširjeni stavek (sprva predmet, nato ostali deli zloženega stavka); sklanjatev samostalnikov.
Vloga pridevnika (atributa) v stavku; sklanjatev pridevnikov, določna in nedoločna oblika; stopnjevanje. Vrste in sklanjatev zaimkov. Vrste in sklanjatev števnikov.
Prislovi in predlogi.
Vezniki. Pojem zloženega stavka.
V glavnih potezah glagol in njegove oblike.
Vse je treba obravnavati ob stavku in stalno navajati učence v pravopis in rabo ločil, in to ob uporabi osnov iz stavkoslovja.
Učenci naj se dobro seznanijo z osnovnimi slovničnimi izTazi (narodnimi in latinskimi)«
To, gospoda, so predpisi.
Če se še enkrat ozremo na predpisano slovnično snov za sprejemni izpit, vidimo, da se nikjer ne zahteva tista toli in po pravici osovražena stavčna analiza, zavoljo katere pravi osnovnošolsko učiteljstvo, da »obsega skoraj polovico vse energije in časa razrednega pouka, ako hočemo doseči učne uspehe slovnice, ki se zahtevajo pri sprejemnem izpitu za srednje šole, za katero predvsem moramo učiti sistematično slovnico.«
Razpis zahteva le »natančno poznavanje besednih vrst« in da znaj učenec v prostem stavku zanesljivo poiskati osebek in povedek.
Tega predpisa, gospoda, se profesorji pri sprejemnem izpitu natančno držimo, in ta zahteva je čisto lepo v skladu z zahtevami učnega načrta za nižjo narodno šolo. Zelo pa dvomim, da bi se kateri profesor na Slovenskem pri sprejemnem izpitu tako daleč spozabil, da bi od učenca zahteval podrobnejšo stavčno analizo, ki bi ne bila v skladu z
navedenimi določbami. Ne bom sicer trdil, da ta ali oni profesor pri bistrem in dobro odgovarjajočem učencu ne povpraša včasih tudi po drugih stavčnih členih ko povedku in osebku ali po osnovnem pojmu zloženega stavka, nikakor pa ne morem verjeti, da bi kdo izpraševal podrobno stavčno analizo že zavitejšega razširjenega stavka ali celo zloženih stavkov.
Zato, gospoda, je očitek o sekaturah s stavčno analizo pri današnjih sprejemnih izpitih neupravičen in naravnost krivičen. Če pa kdo izmed profesorjev napravi pri razumnem učencu prej imenovani poskus — tudi jaz sem to že naredil — pa s tem še ni prekoračil meje tiste tvarine, ki jo je učenec po predpisih učnega načrta v osnovni šoli moral predelati. Tak poskus pa naredi človek le, da preizkusi učenčevo bistroumnost in odre-zavost, ne pa da bi to redoval za minimalno znanje pri sprejemnem izpitu.
Očitek pretirane stavčne analize pri sprejemnih izpitih se nanaša na tiste stare predpise, po katerih se sprejemni izpiti že dolgo več ne vrše, ki pa so res bili muka za učenca in so za pripravo zahtevali čisto navadno dre-suro. Potemtakem mahajo tisti, ki se bojujejo proti analizi, v prazno, po nečem, česar že dolgo ni več. Sedanji predpisi o sprejemnem izpitu za srednjo šolo pa so iz leta 1932.
Zavoljo tega svetujem vsem gospem, gospodičnam in gospodom, ki hočejo pripraviti svoje učence za sprejemni izpit v srednjo šolo, da si zapomnijo ta predpis in pač to snov z učenci ponavljajo, ker so jo v razredu tako že morali predelati. Brez ponavljanja namreč učenec predpisane snovi pri izpitu ne bo mogel znati.
Pri tej priložnosti naj povem še svoje osebno mnenje o stavčni analizi, zlasti tistih zvitih zloženih stavkov, ki so največji strah otrok in učiteljev. To sem pred meseci poudaril že v nekem radijskem predavanju. Taka analiza je namreč res nepotrebno mučenje, ki ne prinaša nobene koristi, najmanj pa vzbuja smisel za jezikovno bogastvo in njegove lepote. Celo nesmiselno je: Če stavek razumem, mi ga ni treba analizirati; če ga ne razumem, pa ga analizirati ne morem in ne znam. Včasih celo en in isti stavčni člen
ali stavek lahko postavite v dva, tri razdelke, kakor se pač vprašate. Edini, a zelo dvomljivi dobiček je morda miselna telovadba učenčeva, ki jo pri tem uganja. — Analiza, kakor jo poznamo, je iznajdba nemških pikolovskih filologov 18. in 19. stol., da so z njo ubijali smisel in veselje za učenje jezika v njegovem glasovnem, besednem, pomenskem in slogovnem bogastvu. V srednji šoli je sistematična stavčna analiza predpisana za tretji razred, a treba bi jo bilo temeljito prerešetati in preurediti, ali pa sploh vreči iz slovnice in šole in nadomestiti s čim boljšim.
Do sedaj smo torej videli, da si osnovnošolski načrti in predpisi za sprejemni izpit prav nič ne nasprotujejo in da srednja šola v tem pogledu ne zahteva nič pretiranega in nemogočega. Drugo vprašanje pa je, ali sprejemni izpit tudi v današnji obliki res pokaže učenčevo sposobnost za srednjo šolo.
V nadaljnjem svojem izvajanju se je predavatelj dotaknil jezikovnega pouka v srednji šoli in prihaja do naslednjega zaključka:
Kaj želimo profesorji, da prinesi učenec s seboj v srednjo šolo? Za sprejemni izpit gotovo nič več, kot določajo predpisi. Isto seve tudi za prvi razred sam. Najbolj pogrešamo gladkega, smiselnega čitanja, potem lepega, strnjenega pripovedovanja; iz slovnice natančno poznavanje besednih vrst v njih oblikah, pri pismenih nalogah pa jasno, četudi preprosto izražanje misli.
Vse to, gospoda, pa so stvari, ki jih zahteva učni načrt za nižjo narodno šolo. Dosega tega znanja je gotovo odvisna od najrazličnejših činiteljev: od učencev, njih nadarjenosti, okolja, v katerem žive, pa tudi od šole in načina poučevanja. Pri sprejemnih izpitih opazujemo vsako leto kaj zanimive pojave. Tako se n. pr. spominjam, da smo nekoč imeli pri vseh učencih neke šole silno slabe rezultate, pri učencih z druge šole v bližini pa izvrstne. Naslednje leto je bilo ravno narobe.
Vzrok utegne biti po mojem mnenju predvsem v učiteljevi osebnosti, v njegovem načinu jezikovnega pouka.
S strani osnovnošolskega učiteljstva slišimo pogosto pritožbo, da sedanja slovnična sistematika ubija jezikovni pouk v osnovni šoli. Priznam, saj vsaka sistematika ubija, tudi šola kot taka, ker je sistematična. V osnovni šoli gre pač za to, da se najde primeren prehod iz nekakšne anarhičnosti predšolske dobe v sistematično delo šolskega pouka, tudi jezikovnega. A ta prehod bodi kar se da živahen, življenjski.
Ob zaključku svojih izvajanj se je predavatelj dotaknil še jezikovnega pouka v primerjavi s poukom francoščine, omenjal je tudi učni načrt za slovenščino v osnovni in meščanski šoli.
S tem svojim predavanjem je g. prof. dr. Kolarič v mnogem olajšal stališče osnovnošolskega učiteljstva glede na prehod učencev iz osnovne v srednjo šolo.
S poti po Bolgariji
Od Balkana do Triglava naša pesem naj doni. V srcih naših mir ip sprava, naj Slovan na vek živi.
Tesno mi je bilo pri srou, ko je vlak za-vozil iz ljubljanskega perona v temno noč. V srcih nas vseh je vstajala skrb: Kako bo, kako bomo sprejeti, kako se nam bo godilo. Pred našimi duševnimi očmi se je risal Balkan z vso svojo tradicijonalno skrivnostjo. Vrstili so se pred nami dogodki davne zgodovine, kot oni, ki so se odigravali v zadnjih desetletjih. Naše predstave o tem delu jugovzhodnega Balkana so bile nejasne, vse prepletene z nečem neznanim.
Sedaj pa smo vsi mi glasniki lepot srca in duše bratskega bolgarskega naroda. Prepričali smo se, da so resnične besede gosp. predsednika »Prosvetnega sojuza«, ko nam je na sofijskem banketu dejal med drugim: »Pojdite na skrajno mejo naše države, tja do Črnega morja, pojdite v naša sela in prepričajte se sami, da to ni več oni stari Balkan, ki ga pozna zgodovina, ves teman in vedno grozeč. Prepričajte se, da je nastala nova doba, da bo tu zibel bratskega edinstva vseh Slovanov. In k temu cilju, ki nam je že tako blizu, skoro dosežen, bodo pripomogli največ učitelji, bolgarski kot vi, ki prihajate k nam, da nas spoznate in poveste kar boste videli in slišali svoji mladini, da bo z odkrito simpatijo in zaupnostjo gledala k nam na Balkan, zibel slovanskega edinstva.«
Samo 14 dni smo bili z doma. In v tem kratkem času smo sprejeli vase nešteto novih vtisov, ki se urejujejo šele sedaj, ko smo že par dni doma in moremo pregledneje pogledati nazaj.
Še slišim drdranje vlaka, ki nas vozi v srce Bolgarije — Sofijo. Gledam jo z Bojane, raprostrto na široko in prostrano ob vznožju Vitoše. Krasne ravne ulice, prostrani trgi, monumentalne stavbe pričajo, da se je center zgradil v zadnjih letih, periferija pa go-
vori. da je Sofija stara in segajo njeni početki daleč v zgodovino.
Ljudje, ki smo jih srečavali po ulicah, tako v Sofiji in drugod, so temne polti, temnih oči in las. Zaman se oziraš za svetlo glavo, za svetlimi očmi.
Žene po Sofiji se nosijo elegantno. Po provinci manje, mnogo se nosi narodna noša, ki je zlasti med kmetskim ljudstvom še vedno edino oblačilo. Vse uporabljajo razna kosmetična sredstva in prav zato, ker jih me nekoliko manj, smo žele specijalno pohvalo g. prosvetnega ministra.
Po kavarnah, kjer smo zaman iskale belo kavo, posedajo samo moški. Čitajo zelo malo, zato tudi kavarne s časopisi in revijami niso tako založene kot pri nas.
Po koncertu nas je pot vodila po promenadi. Vse se tre, toliko je ljudi, največ seveda mladine. Živahnost in temperamentnost ti pričata, da si na vzhodu. Isto sliko, samo v manjšem obsegu, vidiš zvečer po vseh mestih.
Nove so za nas »sladkarnice«, kjer dobiš najraznovrstnejše pecivo, ki je za naše oči čudnih oblik, a za naša usta še bolj čudnega okusa.
S krasno narodno ornamentiko okrašene bluze, obleke, prti. prtiči so želi vse naše priznanje. Cena pa je tem stvarem razmeroma visoka. Za bluzo moraš žrtvovati od Din 200.— navzgor, če je svilena še mnogo več.
Hrana pa je v primeri z našo cenejša. Je mnogo preprostejša, in tam pač ni potrebna reklama za novodobno, vegetarijansko prehrano. Malo mesa, čim več zelenjave, to je njih pravilo v najboljšem restavrantu, kakor tudi po privatnih hišah. Po vseh ulicah vidiš vozove z redkvijo, salato, kumarami itd. S sa-lato obed začneš, s salato ga končaš. Izmed mesa je največ jagnjetine, pripravljene na razne načine. Velika je poraba kislega in presnega mleka, seveda ovčjega. Kislo mleko dobiš povsod, samo malo se ozreš okrog, pa že stoji pred teboj z ogromno posodo in ti ga poljubno odreže. Povsod prodajajo razne sire in maslo. Kruh je skoro povsod kisel.
Čisto svojevrstni so domovi. Ko smo bili privatno nastanjeni, sem jih res z velikim zanimanjem opazovala.
Že oprema. Vsak kotiček je okrašen z ročnim delom. Kamorkoli se ozreš, naj bo to miza, kredenca, postelja, pod ali stene, povsod vidiš krasne ročne izdelke v najrazličnejših tehnikah, ki pričajo o silni marljivosti in okusu bolgarskih žen. Nad vse lepo pa je povsod posteljno perilo in posteljnina sploh. Vse je izdelano doma, tako, da nikier ne najdeš niti centimetra umetnih čipk. Vzporedna s to veliko marljostjo, ki se ti razodeva takoj ob vstopu v hišo, pa je tudi snaga.
Hiša, ki ima gosta se raduje, vse je slavnostno razpoloženo, Ni izraza, ki bi opisal to veliko skrb kako ustreči, da se bomo čim bolje počutili. Vsa hiša čaka na naše želje, vsi rodbinski člani, ki le morejo od doma nas spremljajo, kadar moramo v mesto. Nekatere naše tovarišice in tovariše so peljali celo k fotografu, da bodo imeli za spomin njih slike.
V Kazanliku sem stanovala na periferiji pri dveh starih preprostih ljudeh, sploh je bila vsa ulica naseljena s samimi preprostimi ljudmi. Če so vedele, da sem doma, so prihajale na obisk sosede, da me vidijo in porečejo: »Dobrodošli.« Izpraševale so me kako živimo, kakšni so naši običaji, kakšna je naša zemlja itd. Radovale so se kot otroci, ker smo se sporazumele in vzklikale: »Pa razumemo se, kako tudi ne, saj smo vsi Slovani.«
Ljubezen, ki jo prejmeš iz src takih preprostih ljudi, kot so to, te navda z navdušenjem in občudovanjem. V 'teh preprostih, vsakih tujih vplivov obvarovanih srcih, spoznaš za vekomaj, da smo eno.
Pa ne samo mene ali samo v enem kraju so sprejemali tako. Povsod, kjer smo privatno stanovali, je bilo isto.
In naši znanci, kako težko so se poslavljali od nas, mnogo oči se je solzilo, ko smo se odpeljali.
Posebno pozornost so nam pa posvečali bolgarski tovariši in tovarišice. Takoj ob prihodu v Bolgarijo smo spoznali, da je učitelj v Bolgariji vse drugače cenjen in spoštovan. »Učitelj ni činovnik, on je oblikovalec narodove duše, tvorec njegove bodočnosti.« To je gledišče, s katerega se motri učitelja, s katerega se presoja njegovo delo. Dobro se zaveda oblast, prav tako tudi narod, kaj pomeni zanj dobro učiteljstvo. Ne samo v oficijel-nih govorih, povsod iz vsakega razgovora je zvenela velika ljubezen njim nasproti. Tako se je na primer dogodilo v Burgasu, ko je bil velik naval za vstopnice, da so jih proti koncu dobili le učitelji. Prav čudno se mi je zdelo. ko nas je izpraševala neka gospodična, če res pojemo samo za učitelje.
Novo za nas je uniformirana šolska mladina. Vse od prvega razreda osnovne šole, oziroma že otroškega vrtca, pa do akademika nosi uniforme, ki so silno enostavne in preproste. Deklice imajo temno modra krila in bluze, le bel ovratnik jo nekoliko poživi. Deška uniforma pa je popolnoma modra. Silno skr-be za njih državljansko in nacionalno vzgojo. Vsak predmet šolske opreme ti vzbudi misel na domovino, izreki po stenah te opozarjajo na preteklost in svare v bodočnosti.
Metode imajo moderne, učitelji so inteligentni, širokega obzorja. Večinoma govore po en svetovni jezik, predvsem francoski ali nemški. Vsa inteligenca zna po več jezikov, posebno mnogo govore francoski. Dobro poznajo tudi ruščino. V cerkveni umetnosti se kaže ruski vpliv. Impozantno delo ruskih umetnikov sta cerkev Aleksandra Nevskega
Albert Širok:
Pogovor z Ribičičem
Neverjeten junij! Zunaj je zopet lilo. Oblaki so se divje podili proti severozapadu, zdaj zdaj so se nekoliko razmaknili, skozi razpoklino je šinil pramen sonca, a le za hip. Brž so se oblaki zopet strnili. Stemnilo se je in nova ploha je pometla ljudi s cest.
Takrat je stopil v sobo Ribičič. Spravil je moker dežnik, otresel klobuk in se je ozrl proti meni.
»Ali veš nekaj povsem novega f — Dežuje!« je dodal hudomušno.
»Nekam dobre volji si,« sem ga pogledal začudeno.
Zadnje čase je bil bolj tih, bolj miren in še njegov ostri jezik ni imel več takega žela kot nekoč.
»Iz tiskarne prihajam,« je dejal veselo. »Tri knjige so dotiskane in četrta je že v strojih.«
Sedel je za trenotek, prižgal si je polo-vičko cigarete in ko je puhnil dim, je nada-
»Letos sem s knjigami prav zadovoljen. Bevkovi »Pastirci« — na primer — so že umetnina kot jih imamo le malo v naši mladinski literaturi. Kako preprosto dejanje in kako malo umetničenja v slogu in vendar koliko lepote, koliko notranjega življenja in bojev! Vsako stvar, ki jo Bevk napiše predelava in popravlja. Večkrat napiše povest, kar na novo. To se je dogajalo skoro pri vseh povestih, ki jih je izdal v naši založbi. Pri »Pastircih« pa ni popravil niti črke, ni dodal ne besede. Tako obstoji kipar pred dovršenim kipom in se ne upa še enkrat zamahniti po dletu, da ne bi skazil izraza in ne uničil umetnine.«
»In kako si zadovoljen s Pirnatovimi ilustracijami?«
»Kakor so preproste,« — je odgovoril, »tako so dobre. Posebno važno na je to, da se tako lepo skladajo z Bevkovim slogom.«
v Sofiji in cerkev ruskega samostana pod prelazom Šipka.
Po vsej pokrajini naletiš na spomenike padlim bolgarskim in ruskim vojakom.
Vsakdo ti ve povedati, zakaj so postavljeni. S ponosom gledajo na svojo preteklost, na težko dobo, ki so jo prestali »Iz pepela naših prednikov je vzrasla domovina.«
Šipka — spomenik Osvobojenja. Kako so se razveselile moje preproste žene v Kazanliku, ko sem povedala, da smo se tudi mi poklonili manom bolgarskih junakov. Kako radi so nas povpraševali vse povsod kako smo bili zadovoljni z izletom na Šipko. Celo to smo slišali, da bi nam bila dana brezplačna vožnja po vsej Bolgariji, če bi bili preje vedeli, da obiščemo bolgarski Oplenac — Spomenik Osvobojenja na Sipki.
Še besedo o jeziku! Zelo je sličen slovenskemu. Poslušati bolgarščino iz ust dobrega govornika je velik užitek. Govorica ima v
SEJA UPRAVNEGA ODBORA JUU SEKCIJE ZA DRAVSKO BANOVINO.
Za soboto dne 8. t. m. ob 16. uri popoldne sklicujemo sejo upravnega in nadzornega odbora. Vršila se bo v tajništvu sekcije JUU — Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1.
Dnevni red:
1.	Poročilo o situaciji.
2.	Tajniško poročilo.
3.	Proračun za leto 1935./36.
4.	Banovinska skupščina, določitev datuma in dnevnega reda.
5.	Tekoče zadeve.
6.	Predlogi in slučajnosti.
Prosimo, da se vsi člani upravnega in nadzornega odbora seje gotovo udeleže.
Predsednik:	Tajnik:
Ivan Dimnik, s. r.	Metod Kumelj s. r.
ZBOR DRUŠTVENIH PREDSEDNIKOV JUU SEKCIJE ZA DRAV. BANOVINO.
V nedeljo 9. junija, t. L se bo vršilo v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani skupno zborovanje predsednikov sreskih učit. društev in članov upravnega in nadzornega odbora. Dnevni red zborovanja obsega:
1.	Poročilo o situaciji.
2.	Tajniško poročilo.
3.	Proračun za poslovno leto 1935./36.
4.	Banovinska skupščina, določitev datuma in dnevnega reda.
5.	Tekoče zadeve.
6.	Predlogi in slučajnosti.
Vsa sreska društva prosimo, da se zbof-rovanja gotovo udeleže in pošljejo v primeru zadržanosti društvenega predsednika na zborovanje opolnomočenega zastopnika.
Zborovanje se bo začelo točno ob 10. uri.
Predsednik:	Tajnik:
Ivan Dimnik, s. r.	Metod Kumelj s. r.
— Počitniški učiteljski tečaji v Zagrebu in na morju. JUU sekcija za savsko banovino priredi za učiteljstvo iz vse države tečaje: v Zagrebu: a) za ročna dela v sodobni šoli, b) glasbeni tečaj. Oba tečaja trajata od 4. cío 31. julija. — Hrana 400 Din, vpisnina, material in stanovanje 300 Din. — V Novem Vi-nodolu: 'ročno delo v sodobni šoli od 22. julija
»Kakor bodo otroci višjih razredov z veseljem segli po Pastircih, tako bodo planili najmlajši po slikanici. Pa ne samo zaradi živih barv, tudi zaradi živahnega dejanja, ki ga je delo polno.
Ko sem bil naprošen, naj sestavim slikanici besedilo, sem se dolgo obotavljal. Kakor so me mikale živahne Bambičeve slike, tako me je odbijala pravljična snov. Ta mi ne leži. Ne pridružujem se pa tistim, ki bi pravljico najrajši zatrli. Kljub svoji »zlaganosti« pove našim najmlajšim toliko lepih resnic, in to v jeziku, ki ga razumejo. »Kralj Honolulu« pa ni sentimentalna pravljična snov, nekaj donkihotovskega zdravja in satire sem čutil v tej slikanici. To me je pridobilo. Najprej sem postavil vso vsebino na bolj realno podlago. Nato se je začelo delo. Šele proti koncu sem zašel v svojevrsten slog. Ta se mi je zdel za slikanico najbolj primeren. Takrat me je priklenila španska mrzlica na posteljo. Delal sem kljub temu dalje. V največji mrzlici se mi je zdelo, da delam najlaže. Da bi bilo besedilo čim bolj enotno, sem raztrgal vse in začel znova. Zdi se mi, da sem uspel. Besedilo je sestavljeno v skoro ritmični prozi, posejano tu pa tam z verzi in spominja nekoliko na naše najstarejše narodne motive.«
Za hip je obmolčal. Z vžigalico je iz-brbal tobak, ki je ostal v ustniku, nato si je prižgal drugo polovičko vardarske cigarete.
»Tudi »Kresnice« se mi zdijo letos posrečene. Upam vsaj, da jih bodo otroci višjih razredov z veseljem prebirali. Imel sem priliko spoznati, kako se današnja mladina zanima za čudne pojave na zemlji, za čudovite doživljaje, za odkritja in izume, za junaška dejanja in napredek tehnike. In letošnje »Kresnice« niso nič drugega kot pisan šopek teh raznovrstnosti, povezan v ubrano celoto.
Največjo skrb nam je delala, kot vselej,« — je nadaljeval, — »knjižica realne vsebine. Naši razpisi nagrad se pri realnih knjigah niso obnesli. Opustili smo jih. Obljubljali smo za tovrstno snov boljši honorar. Tudi to nam ni prineslo zaželenih rokopisov. Tako smo bili prisiljeni obrniti se na gosp. dr. Andrejko, ki nam je sestavil v 'razmeroma kratkem času poučno delo, kjer nas seznanja
sebi toliko melodije, da ti uho prisluhne, kje jemljejo ljudje te nebrojne glasovne odtenke, ki ustvarjajo to nepopisno lepoto.
Izražajo se silno lirično, primere, ki jih delajo, so čuda. Vse to kar mi v najlepših trenotkih samo občutimo v skritih kamricah srca, znajo oni tudi povedati.
Zelo so muzikalični. Vsaka gimnazija ima svojo godbo. Na »pazarju« dobiš cele zbirke raznih piščali, ki jih imaš priliko tudi takoj slišati in se čuditi lepoti melodij iz-vabljenih iz teh preprostih glasbil.
Splošna kulturna stopnja naroda je visoka. Dočim je po svojih vnanjih šegah in navadah ostal pri tradiciji, se je njegov duh vzpel tako visoko, da koraka vzporedno z drugimi narodi.
Zena je spoštovana doma in v javnosti. Dom je še vedno v okviru starih navad, a za ženo to ni ovira, če se hoče udejstvovati v javnem življenju.
do 17. avgusta. Pristojbina za hrano, stanovanje, kopanje, pouk in material 1000 Din. — V Crikvenici tečaj sokolske telovadbe od 28. julija do 25. avgusta. Taksa 300 Din in 30 Din dnevno za stanovanje, hrano, kopanje. — Prijave pošiljati na JUU sekcija za savsko banovino Zagreb, Trg kralja Aleksandra 4.
—	Maturantom ljub. moškega učiteljišča iz leta 1925. Tovariši! Letos praznujemo desetletnico dela med narodom. Po tolikem času si menda vsi želimo svidenja. ZbeTimo se torej k proslavi 7. julija v mirni vasici Zavrsnik (četrt ure od litijske postaje), kjer je na razpolago majhna voda, velik senčnat vrt in cenena postrežba. Prihodi in odhodi vlakov so primerni za vse tovariše. Svojo udeležbo, svoje naslove, nasvete in želje glede morebitne spremembe časa ozir. kraja praznovanja pošljite na moj naslov. — Na svidenje! — Rupnik Vinko, strok, učitelj, gluhonemnica, Ljubljana.
—	»Dva mimo smrti«. Vse tovariše upravitelje, ki so za šolsko knjižtnico prejeli izvod gorenjega mladinskega romana, vljudno kakor nujno prosim, da nakažejo odgovarjajoči znesek na ček. račun št. 16744, Adamič Ar-nošt, Zagorje ob Savi, ker moram nujno poravnati svoje samozaiožniške obveznosti. — Ostalim, ki so pa to že napravili topla zahvala. A. A.
—	Na Dr. Krekovi meščansko-gospodinj-ski šoli v Šiški, Ljubljana VIL, bo za učiteljice in absolventinje srednjih šol poseben kmetijsko - gospodinjski in kuharski tečaj s konserviranjem od 3. do 31. julija t. 1. — Ob enem se bo vršil tudi poseben tečaj za vrtnarstvo in cvetličarstvo, za šivanje s prikro-jevanjem. Priglasiti se je do 30. junija 1935.
Jakob Fligl ded.
Ljubljana, Igriška ulica št» 10
Ustanovljeno 1. 1864	T e 1 e f o n št. 33-53
Toplovodne, mrzlo vodne instalacije Stavbno in galanterijsko kleparstvo
__Strelovodi_
Krovec lesocementnih streh
posebno z Ljubljano in Mariborom. Dve kulturni središči sta to, ki jih moramo poznati. Morda poreče kdo, da bo knjiga služila bolj učiteljstvu kot učencem. Mogoče je to res. Ali tudi v tem primeru ni brez pomena, da delo izide.«
Utihnil je, stopil je parkrat po sobi, nato je obstal pri oknu in se je zamislil. Naenkrat 6e mu je obraz razjasnil.
»V nekaj dneh pojde zopet 90.000 knjig med našo mladino. Koliko prijetnih ur povzročijo. Koliko hrepenenja po lepoti! Ko človek pogleda nazaj na delo osmih let, je lahko uspeha vesel. Z 800.000 knjigami je preplavila Mladinska matica v teh osmih letih Slovenijo. Ni skoro hiše, kamor ne bi prišla naša knjiga in z njo naša vzgojna beseda. Ponosni smo lahko na vse naše učiteljstvo, ki nam s tako tiho požrtvovalnostjo pomaga pri tej naši lepi misiji!
Pa ni samo kvantiteta. Naša mladinska knjiga se vidno boljša. Pomislimo samo na naš razpis nagrad. Dobili smo toliko dobrih del, da smo bili kar v zadregi. Odkupili smo štiri, ali tudi med odklonjenimi rokopisi je bilo nekaj takih, ki so tiska vredni. Vedno večjo izbiro imamo in to pomeni, da se naša mladinska literatura boljša. In gotovo ima mnogo« prav mnogo zaslug pri tem tudi Mladinska matica.«
Pogledal je skozi okno in je obmolčal. Oblaki so se razmaknili. Vsa soba je zažarela v soncu.
Sistem javnega izobraževanja na Češkoslovaškem
(Iz češčine prevedel V. K.)
(Nadaljevanje.)
SMERNICE ZA PODELJEVANJE DRŽAV NE PODPORE ZA LJUDSKO IZOBRAZBO
(Posebna odredba.)
—i Napredoval je: Skulj Andrej, sreski šolski nadzornik in v. d. ban. šol. nazdornika v V. skupino.
Učiteljska
tiskarna
VSEM ŠOLSKIM UPRAVITELJSTVOM!
Pretekli mesec smo razposlali na vsa šolska upraviteljstva cenike učil, katerim so bile priložene frankirane dopisnice. Prosili smo, da nam na njih poštno - obratno javite točen naslov trgovcev v dotičnem kraju. Ker mnoga šolska upraviteljstva tega niso javila, ponovno prosimo, da to store.
Ali ste že član
Učiteljske tiskarne?
Mladinska
matica
—mm Knjige M. M. so dotiskane in pripravljene za ekspedicijo. Z 11. junijem se začnejo razpošiljati. Razpošiljale se bodo deloma po pošti, deloma Pa Po železnici in avtobusih. Na isti način torej kot druga leta. Manjše šole naj jih dvignejo na istih šolah kot prejšnja leta.
Od 11. dalje bodo na razpolago tudi za vse ljubljanske šole. Pravico do knjig imajo samo učenci, ki so plačali ves letnik »Našega roda« in so doplačali še Din 2.50 za knjige. Oni, ki niso plačali vseh številk »Našega roda« in bi hoteli imeti knjige, iih dobijo šele, ko poravnajo naročnino za »Naš rod«. Sku-paj s knjigami dobijo tudi zaostale številke lista. Kdor bi hotel imeti samo knjige, jih dobi v kolikor jih bomo imeli v zalogi po Din 5.— za izvod, celo garnituro torej za Din 20.—.
Redne publikacije M. M., ki so pravkar izšle:
1.	Kresnice VIII., ki sta jih uredila Josip Ribičič in Albert Širok. Naslovno dvobarvno risbo je izdelal Ljubivoj Ravnikar.
2.	Bambič - Ribičič: »Kral j Honolulu«, 4 - barvna slikanica za najmlajše.
3.	Bevk: »Pastirci«, povest z 18 celostranskimi ilustracijami Nikolaja Pirnata.
4.	Dr. Rudolf Andrejka: Po lepi Sloveniji — z dvobarvno naslovno sliko od Janeza Trpina.
Vse štiri knjige so tiskane na boljšem papirju kot lani in so izredno bogato ilustrirane.
Poverjenikom!
Odpošljite še danes denar za knjige. Za one šole, ki do 12. t. m. ne odpošljejo denarja, ne moremo garantirati, da dobijo knjige še pred koncem šolskega leta.
prošenj za podporo za ljudsko izobraževalno delo.
1.	Prošnje za državno podporo je mogoče pošiljati ministru prosvete le potom posredovanja okrajnega prosvetnega odbora, ki vse prošnje v svojem okraju zbere in jih pod skupno spremnico in predlogom pošlje ministrstvu prosvete najpozneje do 31. marca vsakega leta. Korporacije, ki v tem rtfku niso predložile svojih prošenj, smejo zaprositi za podporo za svoje ljudsko izobraževalno delovanje v drugem polletju tekočega leta in zopet le potom posredovanja okrajnega prosvetnega odbora najkasneje do 30. septembra.
Prosvetne korporacije v okolišu mestnega prosvetnega odbora podajajo prošnje v zgoraj določenih rokih potom posredovanja mestnega prosvetnega odbora.
Na Slovaškem pošlje prošnje okrajni prosvetni odbor referatu ministrstva prosvete v Bratislavi.
Prosvetne korporacije v Pragi podajajo prošnje potom posredovanja mestnega prosvetnega odbora. Od te dolžnosti tvorijo izjemo le osrednje prosvetne korporacije, katerih prosvetna akcija je razpredena po vsem ozemlju češkoslovaške republike.
2.	Prošnje je vložiti pred pričetkom Ijud-sko-izobraževalnega dela, za katerega potek je prošnja vložena. Zato veljaj pravilo: Najprej finančno kritje, potem šele delo. K vsaki prošnji je razen podrobnega delovnega programa priložiti tudi približen proračun, za izvršitev nameravane akcije, navesti je pa tudi natančno nepokrite postavke, ki bodo s to akcijo nastale.
3.	Samo ob izrednih slučajih in popolnoma izjemno se smejo vlagati prošnje izven določenih terminov; to se pa sme zgoditi le tedaj, ako so nastale kake nepredvidene, ali časovno neobhodtao potrebne akcije, na podlagi katerih je državna podpora neizogibno potrebna.
Splošne vesti
Šolstei radia
—r XXXIII. teden. V torek 11. junija bo predaval g. dr. Rudolf Kolarič: Ob 100 letnici smrt i Matija Copa. Razpored: 1. Življenje. 2. Doba. 3. Delo: a) umetniški vodnik; b) slovstveni delavec.
V petek 14. junija bo pevski nastop šolskega zboTa iz Št. Vida; vodi g. Maks Jovan. Pred nastopom bo govoril g. pevovodja o našem skladatelju Emilu Adamiču.
_r V kmetijskem radiu bo ob 7.30 v nedeljo 9. junija predaval g. inž. Franjo Ko-privšek: Sodobna živalska prehrana. V ponedeljek 10. junija bo ob 7.30 predaval g. Anton Flego: Pospeševanje kulture oreha.
Stanovska organizacija JUU Iz društev:
Vabila
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V ORMOŽU zboruje v soboto 15. junija t. 1. ob 9. uri v Središču. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk še predavanje sreskega kmetijskega referenta gosp. Zorčiča in referat tov. Kotnika o obveznem bolniškem zavarovanju. Ker je to zborovanje zadnje v tekočem šolskim letu in obenem izlet, se pričakuje polnoštevilna udeležba.	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO RADOVLJICA bo zborovalo dne 16. jun. 1935. v Ratečah z izletom v Planico in TamaT. Ogled skakalnic. Odhod in povratek s turistom. — Udeležba obvezna. — Na svidenje!
Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO KAMNIK. Napovedano zborovanje za naše društvo dne 15. junija 1935. v Kamniški Bistrici bo v slučaju slabega vremena v Stranjah v šoli s pričetkom ob 9. uri. — Vse one člane, ki še niso poravnali članarine za tekoče leto, prosimo, da to poravnajo neodložljivo do konca junija 1935.	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V BREŽICAH bo zborovalo skupno s sreskim društvom Kozje v soboto. 15. junija 1935. ob 9. uri v Kozjem. Dnevni red in drugo ob javi s posebno okrožnico	odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJA-NA-MESTO bo zborovalo v petek 14. junija ob V"- 20. uri na I. dekliški osnovni šoli pri sv. Jakobu. Radi važnosti dnevnega reda in ker je to zadnje zborovanje pričakujemo polno-številno udeležbo.	Odbor.
_ JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠMARJE PRI JELŠAH bo zborovalo dne 15. junija ob 10. uri v Rogaški Slatini. Najprej zasedajo odseki, na kar sledi higiensko predavanje ba-novinskega zdravnika g. dr. Brabca, volitev delegacij za banovinsko in državno skupščino ter običajne točke dnevnega reda. — Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO DOLNJA LENDAVA bo zborovalo dne 15. junija 1935. v Beltincih ob 10. uri. Ob 9. uri zborujejo posamezni odseki. — Na dnevnem redu je poleg referata tudi volitev delegatov za banovinsko in državno skupščino. Po zborovanju je ogled grada g. grofice Zichy in veleposestva. — K obilni udeležbi vabi	odbor.
SMERNICE ZA PODELJEVANJE DRŽAVNIH PODPOR ZA JAVNE OBČINSKE KNJIŽNICE.
Za točno izvajanje določb glede državnih podpor za ljudsko izobrazbo je izdalo ministrstvo prosvete še posebna navodila za podeljevanje podpor za javne občinske knjižnice.
Za državno podporo za knjižnico morejo zaprositi edino le knjižnični odbori, kjer jih ni, krajevni prosvetni odbori ali predstavništva občin.
Pri danih proračunskih možnostih sedanjega časa je mogoče podeljevati državne podpore le javnim občinskim knjižnicam in onim knjižnicam, ki imajo z občinami pogodbo, in sicer:
1.	V občinah, kjer je narodna šola, a ni javne občinske knjižnice, ali kjer je sicer knjižnica, vendar ne tvorijo zvezki vrednostnega čtiva niti 25% števila prebivalcev pripadajoče narodnosti, ali kjer se za to pokaže neobhodna potreba iz krajevnih gospodarskih ali prosvetnih razlogov.
2.	V občinah, kjer sicer ni narodne šole, vendar ima občina vsaj 300 prebivalcev^ in mora le ta ustanoviti javno občinsko knjižnico po zakonu o kn jižnicah z dne 31. dec. 1924.
Državno podporo smejo prejeti le občine, ki izpolnjujejo vse dolžnosti do svoje knjižnice. Zato je v občinah izpod 2000 prebivalcev izpolniti vsako prošnjo za podporo z izjavo knjižnične uprave. Tej prošnji je priložiti tudi potrdilo upraviteljstva pripadajoče šole, da knjižnica uspešno deluje in da je občina izplačala knjižnici ves letni prispevek za pripadajoče leto.
Prošnje, ki pridejo na ministrstvo prosvete brez spremnega dopisa pripadajočega okrajnega prosvetnega odbora, oziroma mestnega prosvetnega odbora, se ne upoštevajo pri podeljevanju državnih podpor.
UPORABA ŠOLSKIH PROSTOROV SREDNJIH IN UČITELJSKIH ŠOL ZA LJUDSKO-IZOBRAšEVALNE NAMENE.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V KOČEVJU opozarja vse zamudnike s plačili, da poravnajo svoje obveznosti napram društvu, kajti v nasprotnem slučaju se lahko pripeti, da jih bo poterjal odvetnik. Plačila naj se nakažejo do konca meseca junija t. 1. — Predsednik.
= JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR DESNI BREG bo zborovalo ob vsakem vremenu dne 15. junija 1935. pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Dnevni red: 1. Hospitacija. Pred ali po hospitaciji bo razprava o predlogih za banovinsko skupščino, volitev 1 delegata in njegovega namestnika za ban. in državno skupščino. Šol. upr., ki so prejeli kalendar JUU, prosim za poravnavo zneska. Prinesite s seboj legitimacije o članstvu v JUU. Radi obeda se prijavite pri tovarišu Lavriču do 12. junija. — Avto bo vozil z Glavnega trga točno ob 7. uri, da pridobimo potrebni čas za zgoraj navedeni dnevni red. Kdor se še ni prijavil za vožnjo z avtobusom, naj to napravi najpozneje do 12. junija pri društvenem predsedniku. 13. junija popoldne bom naročil' potrebno število avtobusov. Leto gre h koncu! Ne pozabite na blagajno! — Predsednik.
PoroClla i
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V LITIJI
je zborovalo 18. maja na Polževem pri Višnji gori. Udeležba okrog 60 članov. Predsednik tov. Jože Župančič je imenoma pozdravil zastopnika kr. banske uprave banskega šol. nadzornika g. Andreja Skulja, sreskega načelnika g. vladnega svetnika Frana Podboja, narodnega poslanca g. Milana Mravljeta, zastopnika Polža glavnega urednika Slovenskega Naroda g. Josipa Zupančiča in našega sreskega šolskega nadzornika g. Ivana Bezeljaka. Situacijsko poročilo je podal predsednik tov. Župančič. Zbor je ugotovil svoje zadovoljstvo, ker sta bila tov. Pleskovič iz Trbovelj in tov. Doberšek iz Prevalj izvoljena za narodna poslanca. Naj krepko zastopata prosvetne, šolske in naše stanovske težnje. Na pozdravne brzojavke z veličastnega zbora Masary-kove proslave dne 9. marca na Taboru v Ljubljani smo dobili zahvale z vseh strani.
Uvedbo obveznega učiteljskega zavarovanja je zbor odklonil z večino. Takisto tudi prispevek za pravnega referenta in zaščitni sklad.
Večne zbiralne akcije motijo pouk, zaradi izčrpanosti našega kmečkega sloja pa tudi nimajo zadovoljivejših uspehov. Oblastva naj jih v osnovni šoli sploh vse omeje na minimum odnosno zabranijo.
Pri junijski članarini naj priloži vsak naš član 2 Din za društveno legitimacijo, ki jo bo prejel takoj po vplačilu.
V našem srezu je 8 šol, kjer nimajo niti enega izvoda Mladinske matice in Našega roda. Predsednik ugotovi, da so to tiste šole, kjer učiteljstvo ni organizirano v JUU. Kakor kaže praksa, so vsi, ki se zavedajo svojih stanovskih dolžnosti do lastne JUU tudi marljivi delavci v svojih učilnicah in posvečajo vso potrebno skrb tudi zaupani mladini.
Uredba o draginjskih dokladah, ki je bila izdana lansko leto je po izjavah merodajnih činiteljev krivična in je trdosrčno udarila uradniške družine. Pred letošnjimi majskimi volitvami je bila delno ukinjena. Narodni poslanci in vsi drugi, ki jim je dobrobit prizadetih pri srcu, naj dosežejo razveljavljenje celotne uredbe. Gospod narodni poslanec Milan Mravlje je v ostrem govoru podprl naš sklep in obljubil svojo in njegovih parlamentarnih tovarišev potrebno pomoč.
za telesno vzgojne in ljudsko-izobražeValne namene je bila urejena v ČSR od ministrstva prosvete že meseca januarja leta 1919.
Ker so na posameznih zavodih nastala vprašanja, komu pripada pravica do uporabe šolskih prostorov in komu ne in kako je uporabljati šolske prostore, je uredilo ministrstvo prosvete to vprašanje na sledeči način:
1.	Pravico dovoljevati trajno uporabo šolskih prostorov ima le pokrajinska šolska uprava (šolski referent). Ta mora predhodno zaslišati mnenje ravnateljstva. O tej zadevi razpravlja lokalna profesorska konferenca in predloži zadevni predlog pogodbe.
Začasno uporabo šolskih prostorov, učnih pripomočkov ali enkratno uporabo šolskih prostorov in pripomočkov dovoljuje direktor zavoda na podlagi posvetovanja z učiteljskim zborom. V vsakem primeru je odvisna začasna uporaba šolskih prostorov tudi od mnenja upravnika dotičnega prostora ali zbirke.
2.	Telovadnica in k njej pripadajoči prostori se smejo iz zdravstvenih razlogov uporabljati le za telovadne namene. Ostali prostori (pripomočki) se smejo uporabljati le za ljudsko-izobraževalne namene in za izven-šolsko samoizobrazbo učencev.
3.	Pri vsaki trajni ali stalni uporabi šolskih prostorov (pripomočkov) je sestaviti s korporacijo, kateri se prostori odstopijo, pravilno pogodbo, v kaiteri morajo biti točno navedeni vsi pogoji uporabe. Podrobna navodila o tem izda ministrstvo prosvete. Pokrajinska šolska uprava mora paziti, da so v vsaki pogodbi naslednje točke:
a)	Z uporabo šolskih prostorov ne smejo nastati za direktorja, oziroma vzdrževatelja šole nikaki stroški.
b)	Moten ne sme biti pouk.
c)	Društvo se mora obvezati, da bo poravnalo vso škodo, ki bi nastala z uporabo ali neprevidnostjo.
č) Društvo mora preskrbeti snaženje do-tičnih prostorov takoj po uporabi.
Prav itako pogodbo je dolžno sestaviti tudi ravnateljstvo zavoda v primerih začasne uporabe šolskih prostorov, ali pri uporabi za posamezne prilike.
Pred nakupom si oglejte nova chromirana
PUCH kolesa
z novo zavoro na prednjo os.
Na ugodna mesečna odplačila!
IGN.VOK. LJUBLJANA
Tavčarjeva ulica štev. 7 Podružnice: Kranj, Celja, Novo mesto
Banski šolski nadzornik g. Skulj je v je-dernatem govoru in iz prakse prikazal delovanje učitelja v učilnici in na javnem torišču. Dvig kmečkega ljudstva naj bo cilj nas vseh. Kmetsko 'nadaljevalne in gospodinjske šole so za izobrazbo našega naraščaja največjega pomena.
Zastopnik Polža, glavni urednik g. Zupančič je prinesel pozdrave SK Polža in njegovega predsednika g. inž. Šukljeta. Zboro-valce je seznanil o akciji za zgraditev prvega planinskega doma na Dolenjskem. Poudaril je pomen tujskega prometa za gospodarski dvig našega kmeta. Predsednik sreskega društva mu je v imenu učiteljstva obljubil vso podporo pri pohvalnem prizadevanju. Svojo radost, da zborujejo v lepem, največjem planinskem domu našega sreza kot prvo društvo, pa so izrazili zborovalci s tem, da pristopi JUU sresko društvo kot podporni član k SK Polžu. Sreski načelnik g. Podboj je izrazil svoje zadovoljstvo, da zborujejo učitelji litijskega sreza na domačih tleh in je poželel obilo uspehov.
Narodni poslanec g. Mravlje je poudaril važnost učiteljskega stanu in je očrtal temeljne smernice kr. vlade in bodočega parlamenta, ki so iste in skladne, za katere deluje učiteljstvo doslej, ko deluje na moralnem, gospodarskem in prosvetnem dvigu našega naroda.
Za tem so se rešile še nekatere stanovske zadeve. Tovarišice, ki reflektirajo na včlanje-nje pri Domu učiteljic, se naj obrnejo na od-bornico tov. Kovičevo, šol. uprav, v Jevnici, ki bo dala vse podatke in ukrenila vse potrebno.
Po skupnem slikanju in ogledu prezani-mivega Polževega in okoliša, se je vršilo skupno kosilo. Izrečena je bila vrsta prisrčnih napitnic: sreskega šol. nadzornika Bezeljaka, predsednika tovariša Župančiča, zastopnika Polža g. Zupančiča, sreskega načelnika g. Podboja, banskega šol. nadzornika g. Skulja, nar. poslanca g. Mravljeta, učiteljskega veterana g. Benedičiča in drugih. Zborovanje na Polževem je bilo med letošnjimi najlepše. Navzoč-iniost odličnih predstavnikov 'je pomembna zlasti iz razloga, da tudi drugi činitelji spoznajo naše delovanje za široke ljudske plasti in za dvig narodne prosvete. Le. če mero-dajni činitelji poznajo naše težnje, nam je zagotovljen uspeh in napredek.
Predsednik:	Tajmdca:
Jože Župančič, s. r. Klovar Štefanija, s. r.
4. V primeru neizvajanja pogodbe, je dolžno ravnateljstvo odpovedati prostore in prositi za tozadevno pritrdilo pokrajinske šolske uprave.
ODSTOPANJE ŠOLSKIH PROSTOROV NARODNIH ŠOL LJUDSKO - IZOBRAŽEVALNIM NAMENOM.
I. Vsi šolski prostori vseh javnih narodnih šol se morejo uporabljati tudi v ljudsko -izobraževalne namene (izjemo tvorijo le pisarne in kabineti, v katere imajo dostop le uradne osebe).
A.	Vsako uporabljanje šolskih prostorov v izvenšolske namene se more izvršiti le na izrecno in pismeno dovoljenje ministrstva prosvete. Le v zelo nujnih zadevah in tedaj, ako gre za uporabo prostorov, ki imajo v pogodbi prostovoljno najemnino, vendar pa so namenjeni javnim izobraževalnim namenom, more izdati tako dovoljenje namesto ministrstva prosvete nadzornik, ki pa mora naznaniti zadevo ministrstvu prosvete in zaprositi za dopolnilno definitivno dovoljenje.
B.	Ministrstvo prosvete odloča ako in koliko se sme zahtevati od pripadajoče korporacije za odškodnino za ogrev, razsvetljavo in snaženje po vsaki uporabi šolskih prostorov. Zato naroča ministrstvo prosvete ravnateljstvom in upravitelj stvom narodnih šol, da pridružijo k poročilu tudi pravilno kolekova-no prošnjo one korporacije, ki želi imeti šolske prostore. V tem poročilu morajo biti točno označeni prostori in čas uporabe, za kakšne namene bodo najeti prostori služili, približni obisk predavanj, oziroma sej in vse druge podrobnosti po katerih more ministrstvo prosvete pravilno in nepristransko določiti uporabnino.
C.	Razen nagrade za izdatke, ki so potom uporabe povzročeni lastniku šolskega poslopja, more ministrstvo prosvete določiti še poseben znesek kot nekako najemščino.
D.	Kako se bo postopalo z uporabnino in najemščino bo izdalo ministrstvo prosvete še posebna navodila.
E.	Vso škodo in vse nedostatke, ki bi jih napravili pripadniki koTporacij ali gledalci šoli, mora odpraviti in poravnati dotična kor-
4- JUU SRESKO DRUŠTVO V NOVEM MESTU je zborovalo v soboto 16. marca 1935. v Novem mestu. Navzočih je bilo 58 društvenih članov t. j. 59.2%.
Ob 8. uri so zasedali sledeči odseki: šolsko pedagoški in upravni odsek, odsek za nadaljevalno šolstvo in šolsko-vrtnarski odsek.
Ob 9. uiri otvori tov. predsednik zborovanje. V uvodnih besedah se spomni jubileja predsednika bratske Češkoslovaške republike Tomaža Masaryka, poudarjajoč zasluge, ki jih ima jubilant za nas Jugoslovane.
Nato slede poročila glede sklepov društvenih odsekov. 1. O zadevah nad. šolstva poroča tov. predsednik, da so se s strani društva podvzeii potrebni koraki za izpremembo novega zadevnega zakona, oziroma pravilnika. 2. O delu pedagoškega in upravnega odseka poroča tov. Koželj. Strinjamo se glede mo-nopolizacije zvezkov s poročilom v »Učit. tovarišu«. Zbrana domoznanska, snov se bo uredila in izpopolnila po navodilih prof. Cirjiča. Glede tiskovin — katalogov, matičnih listov, razTednic etc. se sestavi poseben odb.gr, ki bo izdelal zadevni, predlog. V ta odbor se izvolijo tov. Vizjatk, Koželj, Šešek, Mafinč. 3. Glede vrtnarskega krožka poroča tov. Zuko-vec. Z ozirom na okrožnico glede sodelovanja učiteljstva s sreskim kmet. referenti, se sklene, stopiti s kmetskimi referenti v stik in sklicati anketo.
Način zborovanja po odsekih se je izkazal kot uspešen. Tov. Sušnikova prečita predavanje tov. Vodetove »Učiteljica v izven-šolskem delu«. Lepemu referatu so navzoči z zanimanjem sledili.
Sklene se, da plača za socialni fond kralja Aleksandra vsak društveni član 10 Din.
V svrho skupnega zborovanja se naveže stike s sosednimi društvi. V. Menart, p-reds.	I. Ivanetič, taj.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO RADOVLJICA je zborovalo dne 8. aprila 1935. v šolskem poslopju v Lescah s pričetkom ob 9. uri. UcMežba članstva pri zborovanju je bila 56 5%.
Tovariš predsednik je po otvoritvi zborovanja poročal o delu v društvu tekom meseca marca ter prečital nato številne dopise, ki jih je bilo prejelo društvo v zadnjem času. Posebno zanimanje so vzbudili nekateri dopisi sekcije, ki so izzvali mestoma prav živahne debate. Talki dopisi so bili:
1. Članske legitimacije. 2. Rekonstrukcija upravnega odbora sreskega društva Radovljica. 3. Uvedba bolniškega zavarovanja za učiteljstvo. 4. Monopolizacija šol. knjig. Spomenica. 5. Zdravstvena predavanja na zborovanjih sreskih društev. 6. Brezposelni učit. abi-turienti. 7. Učiteljski dom, r. z. z o. z. v Ljubljani.
Tovariš predsednik je sestavil sporazumno s tovariši šolskimi upravitelji vrstni red šol za obvezni zdravniški pregled učiteljstva, ki se vrši ob sobotah popoldne v protituber-kuloznem dispanzerju na Jesenicah.
Sledil je petminutni odmor.
Po odmoru je prečital tovariš Josip Serajnik referat tovariša Hrena »Učiteljski gospodarski dan«. Uvodlno k temu referatu je poudarjal tovariš Serajnik važnost in pomen učit. gospodarskih ustanov za vse učiteljstvo. Tovariš Knez Rudolf je pojasnil nekatera vprašanja glede zadruge »Samopomoč učiteljskih otrok«, pa je toplo priporočal zboroval-cem pristop k posameznim učiteljskim gospodarskim ustanovam. Sprejet je bil predlog, da sestavi tovariš Serajnik smernice k potrebni reorganizaciji učiteljskih gospodarskih ustanov.
poracija, in sicer z ono vsoto, ki jo določi ministrstvo prosvete.
F.	Vsa zgoraj navedena navodila veljajo tudi pri izposojevanju orodja, oprave in raznih pripomočkov.
G.	Pri izposojevanju šolsKih prostorov, orodja in učil se prav posebno pazi na to, da ni vse to na škodo pouka, 'ki bi bil zaradi tega oviran. Šola je zgrajena predvsem za mladino in pouk.
Ravnateljstva meščanskih in upraviteljstva narodnih šol so dolžna na zadevni prošnji ministrstvu prosvete s svojim podpisom in uradnim pečatom potrditi dejstvo, da zaradi ljudsko-izobraževalne akcije ne bo skrajšan pouk niti za eno uro in ne bo iz istega vzroka pouk oškodovan niti za en učni pripomoček. Tej prošnji je priložiti obenem tudi urnik iz katerega je razviden nemoten potek šolskega pouka.
H.	Vse zadevne prošnje se pošljejo po uradni poti, in sicer sreskim šolskim nadzornikom, ki so dolžni o ljudsko izobraževalnem delu učiteljstva in o uporabi šolskih prostorov prosvet. akcijam, voditi posebne knjige.
II.	Dispozicija s prostovoljno ali prisilno najetimi prostori pripada edino le ministrstvu prosvete.
Vsako samovoljno razpolaganje s šolskimi prostori od strani ravnateljstev ali upravitelj ste v je strogo zabranjeno.
III.	Za točno izvajanje teh določb odgovarjajo osebno sreski šolski nadzorniki, ravnateljstva srednjih in upraviteljstva narodnih šol.
Ako se kljub zgoraj navedenim navodilom napravi državi večja ali manjša škoda, si pridržuje ministrstvo prosvete pravico določiti denarno kazen vsem onim osebam, ki so državo oškodovale.
IV.	Vse zgoraj navedene določbe veljajo za vsa ona poslopja, ki so državna lastnina. Ona šolska poslopja, ki so pa občinska ali privatna svojina ne zadevajo določbe tega pravilnika. Vendar pa imajo krajevni šolski odbori tudi temu podoben pravilnik za uporabo šolskih prostorov in učnih pripomočkov po raznih prosvetnih korporacijah.
Glede reforme zborovanj je članstvo sklenilo, da se formirajo razni odseki. Tovariši upravitelji naj vprašajo podrejene tovarišice in tovariše na šoli, v katere odseke žele vstopiti, in naj pošljejo podatke društvu.
Tovariš blagajnik je poročal potem o stanju društvene imovine, tovariš predsednik pa o delu in doseženih uspehih na zborovanju upraviteljev na Jesenicah. Izkazalo se je kot nujno potrebno, da bi se vršilo pred sestavo bodočih šolskih proračunov še eno zborovanje upraviteljev.
V tekočem šolskem letu bosta še dve zborovanji, in sicer prvo sredi maja v Radovljici, drugo pa sredi junija v Ratečah.
Tovariš predsednik se je nato zahvalil članstvu za udeležbo in zaključil ob 13. uri uspelo zborovanje.
Baebler Leopold, pred. Puntar Vilko, ta j.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V ŠOŠTANJU je zborovalo v soboto 13. aprila v Velenju, Zborovanja se je udeležilo 82.7% članov.
Pred prihodom na dnevni red se spomni preds. blagopok. Vit. kralja Aleksandra I. Ze-dinitelja, ker je minulo A leta, odkar je po zločinski roki tragično preminul. — Nadalje 85 letnice velikega Slovana filozofa, pedagoga, psihologa itd. Tomaža G. Masaryka, preds. bratske Čehoslovaške republike.
Nato so delovali odseki določeni na zadnjem zborovanju. Tov. predsednik je izročil posameznim odsekom zadevne dopise v obravnavo.
Pri nato se vršečem skupnem zborovanju so vodje odsekov iznesli sledeče sklepe:
1.	Odsek za kulturno skrb in povzdigo vasi: Če hočemo dvigniti kulturo naše vasi, moramo začeti pri gospodarskem blagostanju. V ta namen naj bo na enem bodočih zborovanj referat: Stanje naše vasi in dosedanja vloga učitelja na vasi in koreferat: Sedanja naloga učitelja na vasi.
Izhodišče in središče učiteljevega udej-stvovanja izven šole naj bo osredotočeno v kmetsko nadaljevalni šoli.
Navezati moramo čim tesnejše stike^ s »Klubom prijateljev vaške kulture« in »Občestvom učiteljstva kmetskih in gospodinjskih nadaljevalnih šol.
Vzgojiti treba naraščaj, ki bo sposoben sam voditi usodo naše vasi. V ta namen si je odsek nadel nalogo, da sestavi podrobni učni načrt za kmet. nad. šole z ozirom na konkretne gospodarske in kulturne potrebe Šaleške doline.
2.	Šolskoupravni in pedagoški odsek se je pečal z raznimi zadevnimi vprašanji. Z ozirom na dopis sekcije zahtevamo, da izposluje sekcija na vseh merodajnih mestih ohranitev neokrnjenega učiteljišča v Mariboru. ,
3.	Stanovsko politični in gospodarski odsek je razpravljal o vseh aktualnih dopisih.
Tov. Majer bo prihodnjič predaval o naših gospodar,sikih ustanovah.
Uvedbo bolniškega zavarovanja pozdravljamo, mnenja smo, naj bodo zdravniki plačani od posameznih ordinacij, ne pa nastavljeni.
Izplačilo honorarjev za obrtne in trgovske nadaljevalne šole naj prevzame banovina, kakor je to uvedeno pri Kmetsko nad. šolah.
4. Odsek za žen. vprašanja je razpravljal o nalogah in važnosti ženskega vprašanja. Predlaga naj posvetimo eno prihodnjih zborovanj temu vprašanju s sledečimi referati:
1. O spolni vzgoji in dvojni morali. — 2. Žena v javni službi. — 3. Naloge današnje učiteljice izven šole. Referentinje bo določil odsek sam.
Po poročilu odlsekov smo obravnavali dopise splošnega značaja. Članstvo jih je vzelo na znanje.
Vrečko, predsednik.	R. Macarol, tajnik.
Novosti na knjižnem trgu
—k Kako je s cerkvijo? »Mala biblioteka«, ki rešuje v drobnih knjižicah najaktualnejša politična vprašanja in dogodke, posvečuje 6. zvezek vprašanju: »kako je s cerkvijo?« Odgovarja Vladimir Kostanjevec. Piscev namen je predvsem, naslikati cerkev kot za-zaščitnico kapitalizma in ono silo, ki odvrača delovno ljudstvo od borbe za lasitne življenjske potrebe in pravice v sedanjosti in bodočnosti. (Naroča se: Miklošičeva 13, mesečno 4 Din).
—k Glas nedužnih, časopis za pedopato-logijo in pedagogiko specijalnih šol. posvečen problemom znanstvenega raziskovanja, vzgajanja, izobrazbe in soc. zaščite defektne dece in mladine. Stanovski list udruženja na-stavnikov šol za defektno deco kraljevine Jugoslavije. Izšla je 1.-3. številka V. letnika. Po kratki prekinitvi je začel lisit ponovno izhajati in priobčuje v trojni številki prav zanimive članke strokovne vsebine. List izdaja: Udruženje nastavnika škola za defektnu de-cu kraljevine Jugoslavije — Beograd. Naročnina letno Din 40.—. Uredništvo in uprava v Zemunu — Dom slepih.
—k Redne publikacije Slovenske matice
za 1. 1935. so pravkar izšle. Kljub težkim časom je ostala članarina Matice neizpreme-njena, obseg publikacij pa se je celo povečal. Letos prejmejo matični člani za članarino 50 Din štiri knjige trajne vrednosti, in sicer: 4. snopič Kidričeve Zgodovine slov. slovstva, Žigonovo knjigo »Veliko pismo slovenske duhovne združitve«, ki nam riše boje za ustanovitev Slov. matice in slika hkrati tedanjo dobo, Miška Kranjca nove »Tri novele«, ki
Povtod lahko vse sami ponikljate, tudi pobakrite,
pomedenite, pokromate, posrebrite, pozlatite
z elektro patent galvanovim aparatom!
SLAVO KOLAR — Tyrševa cesta štev. 22
Krize bo konec,
ko bodo domači denarni zavodi mogli zopet dajati
nova posojila iz novih vlog
Zaupajte Vaš denar
ki izplačuje nove vloge, vložene po 1.1933., neomejeno ter jih obrestuje po 4—5 °/o. Vloge nad Din 400,000.000—	Rezerve Din 14,600.000'—
so gotovo najboljše, kar jih je napisal doslej ta mladi pripovednik, in kot četrto knjigo dobe matični člani I. del Lebnovega prevoda Cervantesovega »Don Kihota«. Z zadnjim delom je Matica po Reymontovih »Kmetih« in Tolstega romanu »Vojna in mir« začela z izdajo tretjega velikega romana iz zakladnice svetovne mojstrske literature. Prevodu je napisal prevajalec dr. Leben obsežen uvod o avtorju in »Don Kihotu«, ilustriral pa je knjigo z zelo uspelimi risbami akad. slikar Nikolaj Pirnat. Vse štiri knjige, ki jih dobe člani za 50 Din (broširane), obsegajo 922 strani. Razen Kidričevega snopiča se dobe ostale tri knjige tudi vezane v platno proti doplačilu 12 Din za izvod.
—k Misel in delo, kulturna in socialna revija prinaša v svoji 8. številki naslednje članke: Ob kongresu nacionalne mladine.—D. E. Turk: Jugoslovanska misel in nacionalno gibanje med slovensko omladino do uedinjenja. — Dr. B. Vrčon: Fašizem in lastnina. Poleg teh člankov ima ta številka tudi bogat »Obzornik«. Letna ^naročnina 60 Din. Uprava Ljubljana — Gosposvetska c. 4/1.
—k Gobec Rádovan: Kresniček. S pričujočo spevoigro smo dobili nov prispevek k naši mladinski, odrsko - glasbeni literaturi. Avtor je uporabil istoimensko pravljico Marije Jezernikove, jo spretno spravil v verze in jim dal prikupne in domače melodije, ki ne delajo težkoče niti manj nadarjenim in izvežbanim pevcem.
Ljubka vsebina, lahke melodije, poosebljene kresnice, polž, rože, sonce, luna, zvezda in Bog so lastnosti, s katerimi je »Kresniček« preromal že precej odrov z velikim uspehom.
Partitura obsega 20 strani not, lično in pregledno izdelanih. Iz nje je razvidna tudi vsa igra in besedilo. Traja 30 minut. Vkljub
vsemu naštetemu je cena skrajno nizka. (Din 25'—). Igrico imajo vse večje knjigarne in avtor G. K., učitelj v Laškem.
Omenjamo, da je to že tretja uspela mladinska igrica Gobca Radovana in da so bile njegove igrice povsod izvajane z največjim uspehom.
—k Modra ptica prinaša v 6voji 5. številki VI. letnika črtico Vladimirja Bartola: Poroka doktorja Groma,; Milena Mohoričeva priobčuje »Popotne impresije«, opisuje v njih Nürnberg in se dotika razmer v današnji Nemčiji; dr. Silva Trdina nadaljuje z objavo Murnovih pisem. Poleg tega vsebuje zvezek obširne rubrike »Zapiski«, »Poročila« in »Razno«. Revija skupno z rednimi publikacijami Modre ptice, ali tudi revija sama, se naroča v Ljubljani, Rimska cesita 3.
—k Telesno vaspitanje Jugoslovenske škotske omladine. Izšla je 8. številka, ki prinaša telovadno gradivo za maj in junij. Prinaša tudi več načelnih člankov o telovadbi. Letna naročnina znaša 30 Din. Uprava in uredništvo Zagreb, Bogovičeva ulica 7.
Mali oglasi
Mali oglati, ki alnilja t posredovalne in tocialnc naaitit •kilnstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znetek Din S'—
FR. P. ZAJEC
i s p r a I a a optik L/uH/amm, Stari trg i
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnina in srebrnine. Ceniki brezplačno.
■ ■
Avgust Agnola
LJUBLJANA
TYRŠEVA CESTA ŠT. 10 Telefon 2478.
Zaloga atekla, porcelana, kamenine, zrcal in iip. Kompletne opreme xa restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare ter u splošno gospodinjstvo. T>nkttiiziii predmeti.
ZNIŽANE CENE
dVokoles, otroških, igračnih, invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih strojev. Ceniki franko. „TRIBUNA" F. BATJEL, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška 4
Pomladanski plašči, kostumi, kompleji, obleke in bluze samo zadnje novosti v največji izbiri pri
ELITE
Prešernova ulica št. 7-9
Ljubljana
i
ovo*
Slike z Jadrana
velikost 42X52 cm. Slike so v bakrotisku (po fotografijah), katerim je priložen kratek popis
1.	Baska na otoku Krku
2.	Mesto Rab na otoku Krku
3.	Slapovi Krke pri Skra-dinu
4.	Sibenik
5.	Pogled na Trogir z otoka Čiova
6.	Pogled na Split
7.	Dubrovnik
8.	Pogled na Kotorski zaliv z Lovčena
Cena serije 8 slik nalepljena na lepenki s platnenim robom Din 80'— nenalepljena Din 30'—. Posamezne slike se ne prodajajo! Za cenj. naročila se priporočata
Knjigarni „Učiteljske tiskarne"
v Ljubljani in podružnica v Mariboru
Tudi otroci že fotografirajo!
KODAK BABY-BROWNIE
kamero je tako preprosto, da že ni mogoče več napraviti napake. Kamera pa__
stane samo Din 75'-
To je naposled kamera, ki si jo lahko vsak nabavi. Zahtevajte od najbližjega foto-trgovca, da Vam pokaže to kamero, ki je dobra, praktična in poceni. Format slike je lep, velikost pa 4 X 6'5 cm. Uporabljajte vedno Kodak ali Pathe filme, s katerimi boste dosegli dobre posnetke