fÜ^se »SCWIWi®
številk» stane 30 vinarjev*
tjf!&9*il»oi*y dne 30* junija 8919*
Letnik Xi
.l8wožisi»žs jHMat —
/Cežo leto
K 12*-
• # " • -
teta
J Avsftije:
ES*4*> , . *
iievifte
1@- v8i*arf©v. ~
md
aaaitai««
15**—
STRAŽA
btseraii
se, računajo
40 vtei
jo ; po 40 petitvrate: prt večkratnih ommMh ve» —•	popust —
»Straža** iznoje v psu-drtjek in petek popolne.
Rokopisi se ne vračajo«
\ l^od'vfe<Hi poži«žcn Hat za slovensko ljudstvo, g *„T£?Z'
Z ursdntfttvem se store asveril
' M.-1S. are	“
Mir prihaja. '
Pariz, 25. junija.
Dne 23. junija t. 1. so se Nemci odločili, da podpišejo mir. V Parizu se je zvedlo to dejstvo malo pred zadnjim rokom, ob 7. uri zvečer. To vest so naznanili topovi s 101 strelom; velike piščalke, ki so nekdaj naznanjale prihod sovražnih letal, pred katerimi so morali Parižani hiteti v kleti, so začele doneti (pariški Slovenci so pri tem pravili, da Nemci cvilijo); ljudje so začeli obešati zastave in pripravljati lučke za razsvetljavo. Ko se je zmračilo, so ljudje hiteli na ulice, prepevajoč marseljezo, maledon, angleško, amerikansko in belgijsko himno. Vojaki so zaceli prevažati stare nemške topove, ki so izpostavljeni ob najlepših prostorih. Staro in mlado je drlo v gruče, ki so delale po boulevardih „gosje redi/ Vmes se je čulo tudi petje: A bas les Boches (dol z Nemci)! To vrvenje in drvenje je trajalo do polnoči. Dne 24. t. m. so še bile ulice bolj okrašene. Zvečer je bilo zopet isto razpoloženje po ulicah.
Francozi so torej „za enkrat“ dobili mir, ki bo podpisan mogoče prihodnjo soboto. Vendar pa js rekel Clemenceau, da še v desetih mesecih ne bo splošne demobilizacije, - ker je še do .miru % Bolgarijo in Turčijo daleč.
;ftr Zdaj je Avstrija na vrsti. Toda stvar gre se 'vedno silno počasi. Konferenca se še ni pečala s tem, kaj se naj odgovori Rennerjevim protipred-logom. Koroško vprašanje se pa bliža h koncu. Dne 21. junija je bil storjen sklep četvorice, da se- Koroška razdeli v jugoslovanski del in. v avstrijski del. Jugoslovanski del je približno to, kar je zdaj zasedeno od Jugoslovanov. Ta del ostane pod jugoslovansko upravo, tri mesece po podpisa mini pa bo plebiscit. Avstrijski del pa , bo pod avstrijsko upravo in tam bo istotako plebiscit.
Treba je sedaj delati nato, da le-ta plebiscit ugodno odloči ne samo v jugoslovanskem clelu, ampak da se mogoče tudi avstrijski del odloči za Jugoslavijo,, ki lahko nudi nemškemu* delu več gospodarskih ugodnosti.
Slovenci širite ,.Stražo P
P®
GPlicie«
(Izvirno poročilo.)
Pariz, 18. junija.
Zadnji pondeljek so avstrijski Nemci izročili svoje protipredloge mirovni konferenci. Dotična spomenica obsega bojda okoli 30 strani. Vsebina in oblika teh protipredlogov bi bila pač za nas najaktualnejša zadeva, o kateri bi bilo treba poročati. Toda mi navadni smrtniki nismo vredni zvedeti kaj o tej skrivnostni tajni visokega 0-limpa. Sklepali bodo zopet o naši usodi pri zaprtih durih, potrebne informacije bodo jim že dali Italijani, ki veljajo kot „veščaki“ v zadevah stare Avstrije.
Nekaj preglavice dela sedaj oliinpskim bogovom naš nastop na Koroškem. Ko so nemške tolpe požigale po južnem Koroškem, metale iz cerkev sv. podobe, morile ljudi in celo brezorožne redovnice, visoki zbor ni ganil trepalnice, vse skupaj se je smatralo kot izraz „nemške ljudske volje“. Ali da smo se Jugoslovani „drznih“ storiti odločen korak, to je poseganje v tuje pravice, kateremu je treba postaviti jez — z italijanskimi banditi.
Sploh je pa nastala v visokopplftičnem pariškem življenju kratka pavza. Wilson je odšel včeraj zvečer v Belgijo, Lloyd George v Verdun, Orlando v Rim, tudi Clemenceau se bojda odpravlja na deželo na kratek oddih. Vse sedaj napeto čaka, kaj bodo storili Nemci, podpišejo ali ne podpišejo. Do 24. jo a jim je-določen rok za premislek. Zavezniška vojska stoji pripravljena. Nemška delegacija je zapustila Versailles. Pri odhodu je prišlo do male rubnke. Zbralo se je precej radovednežev, začeli so piskati in žvižgati, na nemške avtomobile je letelo kamenje in prah. Neka nemška dama je ranjena. Maloštevilna straža je bila brez moči proti demonstrantom. Rantzau-Brockdorf je seveda protestiral in Clemenceau je ta pripetljaj zelo ne’jub. Opravičil se je v posebnem pismu, v svoji jezi je na mestu odstavil prefekta in policijskega ravnatelja. Radi ljubljanskega, kakor se je pokazalo, iz trte izvitega „incidenta“ so svoj čas razni francoski listi v soglasja z Italijanskimi delali pikre opazke. No, sedaj imajo priliko dajati lekcijo o uljudnosti In gostoljubnosti tudi versaillskemu občinstvu!
Francoska stavka pojema. Nemčiji se ni posrečilo s pomočjo boljševiških elementov napraviti nemire ali celo revolucijo v znotranjosti Francije. Sicer je pa položaj na Francoskem precej napet. Draginja raste od dne do dne. Kolikor zvemo po pičlih poročilih o draginjskih razmerah v domovini, je tukaj glede nekaterih predmetov draginja hujša ko v Jugoslaviji, dasi francoskemu deoarju ni padla vrednost tako kakor pri nas.
Ilustrovani list „Excelslor“ je prinesel v današnji številki slike o veliki manifestaciji za Reko v Zagrebu na binkoštni pondeljek. Drugo krat bo isti list zopet prinesel duševne odpadke hujskača d’Annunzia. Take manifestacije so že dobre, a pozabiti bi se ne smelo še na nekaj drugo: redno plačevanje davkov, znotranji red in mir pa trdno vojaško disciplino, to je sedaj najpotrebnejša reč za našo mlado, od zahrbtnih sovražnikov zalezovano državo.
Jugoslovanska delegacija se polagoma manjša. Od etnografske sekcije odide v kratkem več strokovnjakov v domovino, Strokovno znanstveno delo je končano, sedaj je vse v rokah političnih delegacij. Le nekateri eksperti še moramo čakati, če bi še trebalo našega dela proti Madžarom in Nemcem.
Pri etnografski sekciji jugoslovanske delegacije sens imel priliko spoznati odlične hrvaške in srbske učenjake. Vsa čast jim ! Naše razmerje je bilo kar najboljše. Čutili smo se kot enota: bolel nas je vse enako vsak nevspeh bodisi v Maeedoniji. v Banatu, v Beranjl, na Koroškem, Prekmurju ati na Primorskem. Naravno je, da so Srbi bolj Informirani n. pr. o razmerah okoli Skadra kakor na Koroškem in Štajerskem mi pa nasprotno. A priznati se mora, da so se živo zanimali za nas, zlasti gospodje Cvijič, Vojnovič, Prepin so po svojih osebnih stikih z odličnimi francoskimi in angleškimi krogi maogo storili za našo stvar.
Želeti je le, da se to zaupno, res prijateljsko razmerje iz naše etnografske sekcije prenese v vse sloje našega naroda. Proč z malenkostnim zbadanjem, sumoičenjem in abderitskim separatizmom ! Če se hočemo ohraniti kot Hrvati, Slovenci in Srbi, bodimo pred vsem odločni Jugoslovani. Le v veliki zajednici se moremo vzdr-



LISTEK.
4
Spomini.
Napisal Matko.) HI,
,(Dalje,)
V Jurčkovi gostilni sva sedela s prijateljem Jankom ob četrtinki jabolčnika. Nikar se ne čudite, da pri jabolčniku! Vojska je vojska, jabolčnik je ravno tako pijača in povrh Še vredna v primeri z vinom.
Molčala sva,
Janko je bulil nepremično v steklenico ter premišljeval o minljivosti posvetnih dobrot, moj pogled pa je silil višje, gledal sem namreč pod strop, kjer so se lovile razposajene muhe. Naenkrat sem prekinil molk s temi besedami:
„Janko, ali bi se ti peljal z eroplanom ?“
, Janko me je pogledal košato ter mi odvrnil skoro preplašeno:
„Kaj ti pride na misel! Pri moštu sva in ti začneš pogovor o eroplanu.“
„Čemu se čudiš? Viš, gledal sem pod strop, kjer se sučejo in preganjajo muhe. Mislim, da se prav tako vozijo po zraku naši in sovražni jeroplani kadar se mislijo pograbiti. Toraj, kaj praviš, alt bi ,se peljal?“
Janko je bil v vidni zadregi., Za zrak pač ni bil cJvarjen, -4aj mu še zemlja večkrat ni bi-
la vama; osramotiti pa se vseeno ni dal, zato je rekel nevoljno:
„Če bi bilo treba, bi se peljal; brez potrebe pa ne silim v zrak —■• kakor ti.“
„Kakor jaz —- sem zategnil z glasom in ta glas se je spremenil v grozečega: Jankoo!!“ — Molk.
„Pa ker si moj prijatelj”, sem nadaljeval, „ti odpuščam. Ali da ne boš v krivični zmoti, hočem ti povedati, da sem se že od krajkraja, to je, od rane mladosti, pečal z mislijo, kako bi se vozil po zraku. — Jurc, še dve četrtinki!“ „No, naj bo — zaradi mošta!“
Janko je bil potolažen in voljan poslušati.-. „Bilo je takrat“, tako sem začel zgodbo o zrakoplovu, „bilo je takrat, ko so začele moje Mačke najbolj cveteti. Otrok si še, k delu te ne silijo, gibati in noreti pa moraš, ker bi sicer ne bil zdrav. Da se trgajo pri tem pred vsem hlačke, ni treba dokazovati.
Pri nas smo imeli 141etnega pastirja, ki smo ga klicali za Franculia, in rejenka Pepčeka, ki je bil iste starosti in iste velikosti kakor jaz. Najino najnujnejše opravilo je bilo takrat, da sva jela in spala; v prostem času pa sva se igrala in — kakor bi slutila svetovno vojsko* — tudi ravsala in kavsala.
Pastirju Francnhu — Bog mu daj dobro, padel je v vojski — je to najino na vse strani segajoče delo presedalo; hotel je nama dati koristnejšega dela. zato je naju vzel s seboj na pašo. Najprej je nama velikodušno dovolil, da
sva smela nositi za njim — seveda z dostojno spoštljivostjo — jaz njegovo suknjo, Pepček pa njegove polirane cokle, Na paši naju je odlikoval s tem, da sva vračata ovce enkrat eden in potem drugi.
Za plačilo nama je pripovedoval verjetne in neverjetne reči. Pravil je, da je videl žabo z 2 repoma; pripovedoval je o volku, ki je letal po zraku, o divjem lovcu, ki je moral bežati pred njim, ker se je pravočasno pokrižal, o polžu, ki je govoril in se jokal, in še druge slične take štorije.
Z neverjetno prepričevalnostjo nama je pripovedoval, midva pa sva mu verjela na besedo in še izpraševala sva ga o tem in onem.
Nekoč smo počivali na takoimenovanem sedlu naše planine tam, kjer se vzdiga sredi lične tratict poraščen kup zen/e, nasute Bog ve od-koga. t ežali srno vznak na trati. Ovce so se mirno pas nedaleč od nas. Nad nami je krožil v nebotični višini orel; vsi smo se zagledali vanj. Naenkrat izpregovori Pepček:
„Škoda, da nisem tiča!“
In vsi trije smo ponovili:
„Škoda!“
„Kar vzdignil bi se v zi’ak“, modroval je Pepček dalje, „ter letel, kamor bi hotel. Najpo-prej h Kortelu k materi; odtam k Sv. Uršuli, od- Sv. Uršule na sobice, kjer bi si z zlatom napolnil vse žepe.“
Daljo prihodnjič.
žati iß razvijati, vsak „sam zase“ bi bili ie igrača zvitih in sovražnih sosedov.
„Svet desetorice“ je včeraj zelo prijazno sprejel in zaslišal turško poslanstvo pod vodstvom velikega vezirja Damad Ferid paša, ki je izročilo obširno spomenico. Odgovor na to spomenico se jim ne more dati pred soboto, ker je Wilson odsoten.
Zadnji pondeljek je imel na tukajšnjem „katoliškem institutu“ (visoki šoli) neki jezuit zanimivo predavanje o srbskem konkordatu. Govoril je zelo simpatično o Jugoslovanih. Mož se zanima za naše razmere, imel sem priliko ž njim se seznaniti. Rekel je, da je slavni francoski u-čenjak, zgodovinar, član akademije „neumrlih“ Bandrillan nedavno skušal napraviti stik med francoskimi in jugoslovanskimi literarnimi krogi. Francoze zelo zanima, v kaki meri smo bili doslej Jugoslovani pod vplivom nemškega slovstva. Vsled ozkosrčnih avstrijskih razmer je bil ta vpliv precej velik, v bodoče se mora paralizirati s francosko-angleškim kulturnim krogom, a varovati si moramo vendar svoje samostojno stališče in kritiko.
Wilson§v p&srad^waifii pfedidg glede fleke.
Pariz, 24. junija.
¥ krogih italijanske delegacije se govori, da je izdelal predsednik Wilson nov posredovalni predlog za avtonomno državico med Jugoslavijo in Italijo, ki naj obsega otoka Čres in Krk ter Reko brez Sušaka. Dalje gre meja zapadno do Raše ia se razprostira severno, izpustivši Pazin in Buzet, tako da pride pod njo tudi še Idrija. V tej avtonomni državici bi bilo 160.—170.000 Jugoslovanov in okrog 30.000 Italijanov. V Dalmaciji koncedira Wilson Italiji Lošinj in zadrske otoke. Wilson je s tem svojim novim predlogom popustil v prilog Italiji in nam v škodo. Laška delegacija (in požrešnost) je pa tudi to njegovo kombinacijo odklonila. (Seveda mi tudi še v večji -meri in z večjo pravico!). Nato je laška vlada demisijonirala. („Slov. Narod.“)
Vojaška konvencija med Italijo in nemško 'Avstrijo«
Zagreb, 26. junija.
„Slovenski Narod“ prinaša naslednje zanimivo poročilo:
„V aprilu 1919 sta sklenili Nemška Avstrija in Italija vojaško konvencijo proti Jugoslaviji. Italija se je zavezala, oskrbovati nemško vojsko dejansko z municijo in vojaško opremo, zlasti za čete na Koroškem in Štajerskem. Ustanovila se je tudi skupna pisarna za špijonažo, kjer bi Lahi in Nemci izmenjavali svoja opazovanja. Sklenjena je bila raz ven tega tudi skupna vojaška akcija v slučaju premembe na Koroškem. Dogovorjeno je bilo celo, da se spravi trikotnik Jesenice—severozapadni del Kranjske v roke Italije, vsa Koroška razven Trbiža pa v roke Nemške Avstrije kot odškodnina za nemška izgub» na Tirolskem.“
To so lepi prijatelji, naši sosedje! Poznamo jih že dosti dobro, zato tudi poročilo „Slov. Naroda“ ni nič nemogočega.
Čudno postopanje v
Že opetovano smo povdarjali, da gotovi gospodje v Ljubljani, ki sedijo pri vladnih in dingih odločujočih jaslih, nočejo upoštevati žalostnega položaja obmejnega slovenskega ljudstva. Nemški rekvizitorji so pobrali med vojno našim kmetom skoro vso živino. Ob upadu koroških Nemcev v Dravsko dolino so nemške tolpe oropale slovenske kmete v slovenjgraškem glavarstvu živine, tako da mnogi nimajo niti repa vprežne živine. Mariborska konjska evidenčna komisija je razglasila, da bo v soboto, dne 28. junija, v topniški vojašnici v Maribor« oddala obmejnim kmetom slovenjgraškega in mariborskega okraja konje (okoli 100), ki so jih na ko-odvoru odvzeli hrvatskim židovskim tihotapcem. fed temi konji je bilo res kakih 50—60 precej pih živali. Oddaja konj se je razglasila v listih. In ob določeni uri je prišlo nad 200 kmetov Iz najbolj oddaljenih krajev slovenjgraškega okraja in eelo iz Slov. Koroške. Tik pred oddajo pa »e pripelje major Barbarič iz Ljubljane in je odredil, da se mora 50 najboljših konj odbrati za Ljubljano. Za naše obmejne kmete »o ostali sko-
ro sami šantavi, slepi in nadušljm konji. Več kot 200 ljudi pa je sploh moralo iti praznih domu. Čudimo se, da Ljubljana ravno z obmejnimi slovenskimi kmeti tako postopa. Ne dolgo tega so nam na Račah pobrali krasno plemensko konjsko blago z vozovi in opravo vred v Ljubljano. In sedaj še zopet to! Zahtevamo, da nas pover-f jeništvo za kmetijstvo malo bolj ščiti! —- Slov. I kmet iz Dravske doline.
Dr. Ogrizek:
Frotiljudska carinska
politika.
Vedno se je povdarjalo in se povdarja še danes od naj višjih do najnižjih krogov, da je in ostane naša mlada Jugoslavija demokratična država t. j. da se bo vladalo z ljudstvom in za ljudstvo. Pričakovali so osobito širši sloji, da bo skrb mlade države pred vsem namenjena njim in njihovemu blagostanju.
Nekateri vladni koraki zadnjega časa pa nas silijo vedno bolj v nverjenje, da gotovi vladni gospodje ali iz komoditete na ljudstvo sploh nič ne mislijo, ali pa namenoma delajo proti ljudsko politiko v korist veleindustrije.
Ravnokar uvedeni srbski carinski tarif iz leta 1909 oziroma 1910 je za sedanje razmere tak anahronizem, da se mora človek čuditi kako ga je bilo mogoče v sedanjih političnih in gospodarskih razmerah v nespremenjeni^obliki sploh uvesti.
Ali že finančni minister! res tako malo pozna naše izčrpano gospodarstvo, da se boji, da ne bi na mah preplavilo „ceno“ tuje blago naše trge in uničilo domačo industrijo? Ali mu ni znano, da vsled, splošnega pomanjkanja blaga že itak vlada na našem ozemlju tako neznosna draginja, da si večina ljudstva niti najnujnejših potrebščin ne more kupiti? Ali mu ni znano, da nekaterih vsakdanjih potrebščin naša domača industrija sploh ne proizvaja fali pa v veliko premah meri?
Kaj je hotel s tem^tariforn doseči? Ali varstvo domačih pri- oz. izdelkov, katerega ti večinoma v sedanjih razmerah sploh ne rabijo ali le napolnitev državne blagajne?
Cene domačih pri- oz. izdelkov so vendar tako vpijoče, da smo komaj čakali na blagode-dejen vpliv tujega blaga, na znižanje cen. Z novim carinskim tarifom pa je ljudstvo obsojeno po lastni domači vladi še v nadaljnje pomanjkanje najnujnejših potrebščin, ker tarif drži umetno čepe kvišku. Vsak pameten človek se bo zavzemal za zadostno varstveno carino onih domačih pri- oz. izdelkov, kateri hi ne mogli kljubovati tuji konkurenci; toda sedaj vpeljavah tako visoko carino na neobhodno potrebno blago, katero je že itak doseglo blazno višino cen in katerega še dolgo ne bo zadosti doma in večinoma vsaj za nekaj časa ne rabi nikakega carinskega varstva, je iz ljudskega stališča neođ-pustno.
Iz finančnega stališča je uvedeni tarif kajpak zelo komoden. Ljudstvo gotove potrebščine imeti mora in vsled tega je prisiljeno kupovati še tako drago blago, dasi v manjši meri, in državna blagajna se lahkim potom napolni. Tako se pobira od ljudstva krivični vžitninski davek, za katerega niti večinoma ne ve, pač pa ga bridko občuti.
Domača industrija in večji trgovci z večjimi ali manjšimi zalogami bodo seveda vladi iz srca hvaležni. Saj imajo sedaj proste roke in lahko blago vzdržujejo po nezaslišani ceni, deloma ga celo podražijo do višine, do koje jih ščiti carinski tarif.
Naše ljudstvo pa še naprej polni mošnjičke ljudi, kateri so ga že itak med vojsko do obupa izmozga vali.
Politiki, ki ima za ljudstvo tako težke posledice in ga sili še naprej v neznosno pomanjkanje, se mora naša stranka kot ljudska stranka z vsemi močmi upreti. Naša stranka, ki se je s tako vnemo borila za ujedinjeno Jugoslavijo, mora tudi sedaj z vso svojo močjo pobijati protiljudsko politiko jugoslovanskih ministrov.
Naša ljudska stranka je obetala ljudstvu demokratično državo, ki bo imela predvsem srce za naše ljudstvo, zato je tudi dolžnost naše stranke, da v kali zaduši vsak poskus varati naše ljudstvo v njegovih življenskih pravicah. Dolgo dovolj smo stradali in trpeli pomanjkanje najnujnejših vsakdanjih potrebščin, sedaj hočemo pa tudi že enkrat živeti človeku primerno življenje.
Priznam, da mora država dobiti vire, toda išče jih naj pri tistih, ki bodo visok davek lah-
ko utrpeli, nikar pa naj rte podražuje ljudstvu neobhodne potrebščine. Na takozvane razkošne predmete lahko radi nas magari vpelja še desetkrat večjo carino, naše vsakdanje potrebščine pa si nikakor ne pustimo podražiti.
Mesto, da bi vlada skrbela, da se širši sloji z ljudsko politiko prikleneje z ljubeznijo na mla-do državo, pomaga proti državnim elementom f odvračati od nje marsikoga, ki je že bil na; naj-i boljši poti, da postane dober jugoslovanski dr-f žavljan. Povdarjam, da neizobraženi sloji ne moji rejo strogo ločiti države od vsakokratne vlade. I Izobražen človek bo ostal zvest državljan, če I vlada strelja še take kozle, neizobražen človek I bo pa kmalu zamenjal vlado z državo.
S takimi brezglavimi ukrepi pač vlada ni-f kakor ne vpliva na konsolidacijo države na zno-j traj, ki nam je tako krvavo potrebna. Zato naj I naši poslanci v Beogradu že iz državnega in I ljudskega stališča z vso odločnostjo zahtevajo, j da se ta carinski tarif nemudoma prilagodi Ijud-I skim potrebam. Po mojem prepričanju je to tako I važna zadeva, da morajo naši poslanci napo-I vedati finančnemu ministru boj z vsemi možni-I mi parlamentarnimi sredstvi, da ga prisilijo |brez odloga s poti take p rotil ju d ske 'finančne politike.
If»B D hi)?»F,
VoJäo posojilo«
V 4L Slav. »Strafe« z đn« 23. mal®, f® v čtiuslra »Kij ha z etsnasjem?« predlagal plm.c dri Leaard rešitev avstrijskeg« vojnega posojil» s» na* I iti#, M m marsikateremu .»i dopaid ia J® ljudi [ :»!# rezbaril.
I' Tisti, ki so podpisali prostovoljno bodisi vsled I 'ista® odločitve bodisi vsled nagovarjanja in sil}®* f df» dragih, »tj kar&ikom&Ie vse izgube: le v »kraj« I ni potrebi se naj reži tistim, ki ih sicer bili eb J vse.
D. volite, da spregovorim nekoliko «s tem. \ Mm f® pedpis&l »proste volj s. e«, to s® pravi, kJor ■ It Ml popolnoma prepričan © krivdi Avstrije na-\ «proti ehtentl, tali susprt-ti Italiji,- torej, i kder je' dobre vedel, d» votli Avstrija do-[ osla kri vidno vojsko in Je vseeno p e d-• risal, da, ta aaj izgubi za k&zm, d® je vedotna « prostovoljno podpira! krivične vojsk®.- Ali ko* 1ko |e tikih? ¥ veliki -večini naš® ljudstvo in eelo i veliko inteligence © veliki krivdi Hemilje ia so» \ krivdi Avstrije »I fell© zadosti pošteno.- Listi ga jj -lir» poučili, k«r ga niso smoli, ravno tsko tudi ^do.dragi ne, to bi bil sicer prit«! n» »gavge«; Is pa bil©, Masti v obmejaife nemškntarskih kra« : ;fft tuli •ttJike agitacije, ds J s marsikateri' podpi-I «1 I« s&rtdi varnosti n?®fe kože, km hi m ga ; Ml© »e®r smatralo m »Majate»,«.
J* pa velik® razlog©vs da nova jugoslovanska ■ kfava reši vojn© posojil® ie m popolno®» vsaj dilema,
Jugoslavija je velika dedinja bivše Avstrije. :C@t tiki prevzame njene dobri»®, bogat® delete A rodovitnim peljem, velikimi gozdovi, rudniki in ©«Bitnimi prometnimi Weist?!. Predvsem pa prf-JoM'nsd wm pridu© slovensko in''hrvaške ljudstvi, take da bo Jugoslavija zares pred svetom u»
: dedna država. ’
Peaibej pa prevzame no?» država od stare veliko drfavmih' vrednosti. To .se .državna - pose* •ftva (domen®) in posestva, tujih državljanov, raz-, aih kntmw im grafov, ki se bolo razlastila v- dr* lavne korist, Dulje državne radnike, železnic® in I ceste, državna uradna, in šolska posiopjrf. Ta vse Jntpaj sračunano pomeni lepo sv® to, katera bi : merita tov» država šteti, Se bi hotel» Še le na ; a#ve kupiti, «žirom» graditi vse'te naprave.
Ker prevzame pi te velike dobrin® ali vred-i: Testi, je pa dolina prevzeti tudi obveznosti »tare : težave vsaj v tisti višini, kolikor je vsredsost dr»
I davnih dobrin. Ia poleg tega se št mora. uvale-: »ti velika davčna moč ljudstva. Če bi nov» dr»
: živa popolnem» odrekla rešitev vojnega posojila,
: >i bile uničenih na tisoče Jugoslovanov. Ravno l:pa bi Ml® v ikedo n?vi državi, ker M sama točila da?i®@ msd svojih državljanov. Rilo bi mfčeno mn stotine zadrug, raznovrstnih hranilnic a posojilnic, ki s® došolaj vrlo deteval® v blagor ljudstva in M drugače tudi M v bodočnosti.
Povdarjam« ie enkrat, da je velika večina 'odpisala vojn« posojilo, ker o krivdi Ntmčije in : »krivdi Avstrije ni bila tak® poučena kot n. pr. teak jugoslovanski odbor v Parizu ali Londonu, ki e j» zunaj države lahko Informiral o vsem. Ljudstvo ni bilo poačeno ;kot n. pr. Čehi Pa saj se celo ti velike podpisovali. Kdo bi ga pa naj poučil? Kdo se mu je drznil razlagi«ti krivdo lastne m pravice dragih držav? Ali niso nam zavedne}-
Ü
Si®, M »mo *is$a	#a«8?a&r»Ii alt kriv«
pftgteđtli; ■ v«iflt $r«jsite j^iss, krogi» »li vialf«? la nali «»sliki,: M *« vasđcr tftkswsskne Mii #«-ievni voiiiöiji i» aftesiki! Ali si Ja kateri k«d«l ap»I opozoriti es kflfiđural miš	vtfn®!*
posolil»? Ksrofee, ¥«ia© «« j© I« pripor#ö*h in ms t«ke vse skupaj begali,
D*l|« Bi»a i« feilt IiaHjj« ia t», kik®r ssdaj vidim», po vsaj pravici Prati Ilalijsua® j® Mio vojno postio gotov© pravifiao. Ti sa Mü in oatamef® »alt savrafaifei. Össi gao Mi mrstd m »So pregsajam, sata vendar upali, da nwafeo bodoča Avstrija narodov, kakor so nam jo' slikali več pravic,
razkosala naše ljudstvo, kakor ga je sedaj tudi v resnici. Če so listi govorili o Avstriji narodov morda samo zaradi tega, da bi kvišku dvigali vstrahovano narodno zavest, tega vendar velika večina ni mogla pojmiti. Pa tudi jugo slovanska- deklaracija, ki je obetala rešitev le pod habsburško-lorenškim žezlom, četudi morda le navidezno zaradi „pohujšanja malih“, je mnogoterega zapeljala. Tako jih je veliko upalo, da se bo Avstrija vendarle še odrekla Nemčiji in sklenila pravičen mir, po katerem bodo Slovenci,
Hrvati in Srbi združeni v samostojno državo pod habsburškim vladarjem vživali vse narodne pra- . .	(
vice. Četudi je bila to naivnost ah velika san- I m p.ara;.
Politične Testi.
t! Or. Korošec predseduje ministrstvu. Ker se je
podal ministrski predsednik Stojan Protič in še nekaj ministrovfzaradi raznih vprašanj vojne odškodnine v Pariz, ga bo za dobo njegove odsotnosti nadomestoval ministrski podpredsednik dr. Korošec. n
Demokratske intrige. Na „intervencijo“ dr. Žerjava je minister za notranje zadeve Pribiče-
vič
Prva slovanska služba božja v mariborski
Stolnici. V soboto, dne 28. t. m. se je vršiia ob priliki proslave Vidovega dne, oziroma godu kralja Petra, v mariborski stolnici prvokrat .slovenska šolska služba božja meščanske deške in dekliške šole. Med mašo je popevalo nad 70 dečkov krasne slovenske skladbe, po maši pa je zapela eela \ cerkev srbsko himno „Bože pravde“. Marsikatero I oko je bilo solzno od veselja, da sliši vendar 1 enkrat tudi v mariborski stolnici slovensko petje.
I Trdno upamo in smo prepričani, da se tudi za
5 odstavil oziroma premestil okrajne glavarje vernike uvede v kratkem slovenska služba božja, _ i v Črnomlju Brežicah m Slovenjgradcu. To se j katero si verno Ijudatvo tako iz srca želi.
vsi naši listi, zlasti tudi „Straža“, dala j ^ lltlnieno *	büT^ILdhanie° onrea? ‘ Maturo S0 napravili na gimnaziziji:	Kovačič
kakor Italija, ki bi kot zmagovalka | “ p0J je o’ a je	u fe d ?je °Pra'* | Peter iz Čresujevcev (z odliko), Kramberger Pr.
' čeno ah ne. „Slovenec poroča, da je to ucinil i	tr;w„ T v„r . v , ,	T . .x T .. .
v., j A . ..5 .. ,,.	. j i t»oiic, kšeta Jožef iz Bolehnečic. Lebič Juru i
oziroma povzročil podpredsednik ljubljanske de- j Nove cerkve? Makoter	lV	WoI,
Ljudevit iz Mengša,
Franc iz C vena, Pliberšek Janko
iz
Merčun iz Loč,
želne vlade dr. Gregor Žerjav. Vozil se je v Beograd in je tam interveniral za odstavitev ome-
ne vemo, kako je bilo. Gotovo pa je, da za I P7ap’ JTŠ£5oSST TikvFAlo^j iz Oblačaka,
KnürymQ in s mr l-rT»arlar> m m n nAi>rAr a rra tJilrA /	~ „------- 0 . «
.	/s	I Prebevšek Alojzij iz Brežic, Rosina Igor iz Ljuto-
. i njenih treh glavarjev. Glede razmer v Črnomlju raeraj §tancer Ljud. iz jamskega vrha
Šega
Prane iz Domove (z odliko), Autolaič Ivan iz Mihalovec (z odliko), Heric Prane in Vogričevc in Jošt. Z višje vojaške realke sledeči gojenci :
jarija, kdo more našemu tedaj slabo poučenemu ljudstvu to zameriti? i;	jfif
Ti razlogi se naj od merodajne oblasti vpo-števajo. Ta naj po dobrem prevdarku reši vojno posojilo tako, da bodo tudi tisti, ki so podpisali takorekoč proti ustanovitvi nove države, vendar dobili do nove države veliko z a upanje in 1 j ubezen. Saj se dela tako še vedno velika protidržavna agitacija na različen način. Če pa si bo država s pametno in prizanesljivo rešitvijo vojnega posojila pridobila priprosto ljudstvo, bo to njej sami v veliko korist. Nemčija in Avstrija bodete prevzeli vojno poso-
Brežice m Slov Gradec ni bilo povoda zaj tako j Verstovšek Zdenko iz Maribora V odliko), Žm prekopicavanje. Ne Koropec, ne Ipavic nista na- * —	-	v	■
šega svetovnega naziranja, a reči moramo, da sta moža, vsaj kolikor se je dalo, šla ljudstvu
na roko Demokratska“ stranka je po svojem j Koban Da„iel iz KostanjeviCe, Kraut Božidar iz predstavitelju dr. Žerjava pokazala da hoče via- | Gol, L tca 0le i6 gtojan iz Mokrono Du]as ( «H“1 na turški način. To so demokrati, da Jim j Emil iz Gradca jn Tanres Kazimir ,z £j,;wjane.
,x	na fall56uJ ,da m «r® *ar fTo je bila prva čisto slovenska matura, Predse-
j meni me tebi nič strmoglaviti dobrega uradnika j doval je prof Pr Vadnjai, predsednik Višjega
j v brezdno prokletstva ampak pravično bi bilo, j äoiskega sveta. Ugoden izid je pokazal, da bo
! 'fr.1”,3!1?*?1	T	j izprememba, ki se je izvršila, dobro vplivala na
"	”	......... duševni razvoj naše mladine. Temeljita izobrazba
ah v obče kaj zakrivil, naj pride v disciplinarno I preiskavo, kakor je to običaj v urejeni pravni - državi! — Kakor se nam poroča iz Beograda, I je čutil „Jugoslovanski klub“ potrebo, da na-I stopi proti označeni korupciji z vso odločnostjo, ■j Poslal je k ministrskemu predsedniku Protiču I deputacijo, ki je zahtevala sledeče: 1. Suspendi-
mesta. i
1 je pač mogoča samo na podlagi materinega je-I zika. Drugačne šole so samo mučilnice učencev lin učiteljev. tSiSlIS lü
Df. Josip Pavalaj, ravnatelj okrajnega hnanč-I nega ravnateljstva v Mariboru, je nevarno o-bolel.

m
rani uradniki se morajo vrniti na svoja 2. Uvede se proti njim redna preiskava, ki naj
dožene	njihovo krivdo	ali	nekrivdo in preiskava
Douiog«' t» Avblja	vyjxzv,	luviov.	,	nriAtoinemii	nnkraiinskemn nnverieni-	!	lJUDijansKega	naroanega	gieaaiisca.	Krvi	(lan
jilo. Ah naj bo Slovenec	ah	Hrvat,	ki je	postal	j	3	Dr žeriav se	ne	more smatrati ve* kot	l	predstavljajo	Ibsenove	„Strahove“,	drugi	dan	pa
z veseljem Jugoslovan,	zato	tepen?	Da nam bo-	i	M'	"•	,l,r' se	ne	more smatrati ve. kot	j	------...
do Nemčijo in Nemško Avstrijo nemškutarji po- j ®seba>	za“?aa,,0> da bo Pošteno m
'	-	brez zavratnosfci izpolnjevala medstrankarske do-
Gostovanie ljubljanskega gledališča v Haribaru.
Dne 2. in 3. julija gostujejo v Mariboru člani ljubljanskega narodnega gledališča. Prvi dan
tem še bolj hvalili! Če bo država ravnala pametno, si bo iz bivšega dobrega Avstrijca vstva-irila še boljšega in zanesljivejšega Jugoslovana.
Kako se naj torej reši vojno posojilo, da tudi za državo ne bo preveliko breme?
Ko bodo enkrat naše meje končno vel javno določene naj se natančno dožene, koliko je vojm/ega posojila sploh. Ravno v ob-
narodne
I govore. Vsled tega je treba pri pokrajinski vladi I v Ljubljani novega dogovora med strankami v I tej zadevi. „Jugoslovanski klub“ je pripravljen I iti do skrajnosti. Iz Beograda se nam poroča, ! da je prvi dve točki minister Pribičevič že uva-I ževal, preostaja torej le še rešitev tretje v Ljub-I ljani in tukaj stojimo na stališču, da se morajo t sklenjeni dogovori dobesedno držati, ah pa se
memih krajih ga bo relativno zaradi u^duuc j. .	,	, ,	«*,	.
J j J - v t> *___________■ ■ ■. A	> i neha vsako skupno delo. 5» St« 5 %
nezavednosti največ. Potem se bo videlo, koliko |	..
ga more država prevzeti in koliko ne.f
reši
2.	Vojnim dobičkarjem, ki so vsled vojne obogateli in pomnožili svoje premoženje, se naj vojno posojilo kratkomalo odpiše.
3.	Zadrugam in občinam se ga naj toliko, da bodo v doglednem času, to je v par letih sanirane in mogle delovati.
4.	Vsem dragim se vojno posojilo naj iz-
plača, Sirotam in ustanovam, ki so bile prisiljene, se Itak mora. Ravno tako ubožnejšim ah manj premožnim ljudem. Premožnejšim se bo itak najbrž naložila oddaja premoženja. No, če pa to ne, potem naj se črta vojno posojilo od neke svote najprej, recimo, za posameznika od 5000 ali 6000 K, za družinskega glavarja od kakili 10.000 K višje, pri čimur pa se morajo vpoštevati vse okoliščine. :	i»
Kdor je podpisal vojno posojilo, bo itak hudo udarjen, ker je denar pbstal sedaj trikrat do desetkrat manj vreden kot leta 1915 ah 1916.
Op o m b a. Izvajanja č. g. pisatelja se popolnoma krijejo z mojim mnenjem in so samo dopolnilo in pojasnilo mojega članka. Tičejo se pred vsem neke opazke, katero sem v članku naredil bolj mimogrede. Država SHS gotovo nima pravne ah juridične dolžnosti, da prevzame avstrijsko vojno posojilo in to vseeno, če je to posojilo bilo podpisano prostovoljno ali ne. Ima pa moralno dolžnost, da svoje državljane varuje škode ali celo gospodarskega poloma in to zlasti, ako bi ljudje trpeli po krivici. Kdor je podpisal pod moralnim pritiskom, kakor je vladal po narodno mešanih krajih, gotovo ni podpisal prostovoljno in pripomnim samo, da so se moje besede najbrže nekoliko ostrejše razumele, nego sem mislil jaz. V tem ozira se torej popolnoma strinjam s pisateljem tega članka. Vprašanje je samo, kako bi bilo to mogoče izvršiti in o tem pri dragi priliki.	Dr. Leop. Lenard.
Regent Aleksander v LjubUanL Po poročilih
I iz Beograda bo te dni odpotoval regent Alek-\ sander na uradne po sete pokrajinskih vlad v Za-I greb in v Ljubljano ter bo ob tej priliki izvršil I tudi pregledovanje naših čet. '4§gll ,'N|1§
Proporc. Najmočnejše stranke v Narodnem \ predstavništvu so za uvedbo proporčnega volilnega l sistema. Jugoslovanski klub se še bo poleg lega f odločno zavzel za žensko volilno pravico.
Ranegat Tkalac ml „Murska Straža“ poroča,
I da je naše vojaštvo vjeJo znanega madžarskega I renegata nadporočnika Tkaleča, kateri je name-I raval s težkimi tisočaki čez našo mejo v Nemško j Avstrijo. Tkalec, ki je izvršil mnogo grozodejstev v Prekmurju, je zaprt v Maribora.
i lamški „Theater m SCasisiouerein“ v Maribo- ;
I ru je od sobote naprej pod državnim nadzorst- j vo na kmetih I vom. Nadzornik je svetnik Oskar Dev. S tem 1 I je prešlo mestno gledališče v slovensko upravo. j V sredo in četrtek se bodo vršile že prve sloji venske predstave.
Funtkovo dramo „Za hčer‘ in Hevermannsovo j „Amnestijo.“ Predstave, katere vodi upravitelj i slovenske drame, se vršijo v mestnem gledahš-jj ču. Vstopnice ima od pondeljka naprej v pred-I prodaji Cirilova tiskarna, — Dramatično društvo I v Maribora,
Čitalnica u Rogatcu priredi v petek 4. julija I t. 1. na predvečer sv. Cirila in Metoda veliki •i kresni večer na Donački gori. Odhod iz Rogatca I ob 16. uri popoldne. Zbirališče pri gostilni gosp.
\ Miknš-a pod Donačko goro, odkoder se potem ob I pol 18. (pol 6. uri zvečer) skupno odkoraka na ! vrh. Vsak naj po možnosti prinese seboj omelo, l da bo lahko preprečil nabiranje pajčevine v že-\ lodeu. V nedeljo, dne 13. julija t. 1. pa priredi I „čitalnica“ vrtno veselico z gledališko predstavo.
Čitalnica za fRogaško Slatina in okolico vabi
na veliki pevski koncert vse rodoljube od blizu j in daleč, ki se vrši ob vsakem vremenu v ne-j deljo, dne 6. julija 1919 ob 18. uri (ob 6. uri I popoldne) v veliki koncertni dvorani državnega j zdravilišča v Rogaški Slatini. Proizvajajo ga 1 polnoštevilni, mešani in moški zbor (okoli 70 > pevcev) „Celjskega pevskega društva“ in klavirski j virtuoz g. Ciril Ličar.
Petrolej iz Amerike je dospel v veliki mno-j žini v Maribor. Razdelil se bo med prebivalst-in v mestu. Cena litru K 5.40.
Tedenske novice.
Svežina, v nedeljo, dne 6. julija, popoldne po večernicah, priredi tukajšnji cerkveni pevski zbor v šoli slavnost v proslavo sv. Cirila in Metoda.
■Sv. Lovrenc na Pohorju. Bralno društvo prizori v nedeljo, dne 6. julija, ob 4. uri popoldne v salonu g. Kodra veseloigri „Nemški ne znajo“ in „Prisiljen stan je zaničevan.“ Na sporedu je tudi petje, domača godba in šaljiva pošta. Do-
Naročnikom
Slovenci širite naše liste!
i Izkaze O raznih darovih ne moremo in ne
bomo priobčevali tako dolgo, dokler ne dobi
„Straža“ zopet osem strani. Naznanjamo to vsem j majSni sosedje pridite! f čitateljem m prosimo, da nam sploh takih izka- j j zov ne pošiljajo. Nadaljevanje in konec izkaza f daril, ki jih je nabralo mariborske splošno slo-j vensko žensko društvo in darovalo za naše ra-\ njence, smo zročiii „Malim Novicim“. j, ' idOT dan v Mariboru. Ker nam je dravska f divizijska oblast prepovedala proslavo tega dne,
( smo v Mariboru slavnost omejih samo na eer-I kveno slovesnost. Ob 8 uri so imele pri fran-I čiškanih šole, ob 9 uri pa vojaštvo in uradi svojo j božjo službo. Pri vojaški maši je sodelovala 5 godba. Navzoči so bili zastopniki uradov in kor-I poracij. Navduševalen govor v slovenskem in hr-I vatskem jeziku je imel č. g. superior Rant, ki I je daroval tudi sv. mašo. Ob koncu je godba l zaigrala srbsko in našo narodno himno.
Pol leta je pošlo in za vse one naročnike, f ki dobijo na ovitku modri križ, se je končala \ naročnina. Pri sedanji draginji se brez nrročni-I ne ne more pošiljati več kakor k večjemu tri številke lista. Upravništvo prosi torej, da se naročnina pravočasno ponovi, ker se drugače do-pošiljatev lista mora prekiniti. Položnice se ne morejo priložiti, ker so nam začasno pošle, a f jih še je od prej priloženih večina zunaj. Straža stane od 1. maja t. 1.: celoletno 18 K, polletno ‘ 9 K in četrtletno 5 K. Te cene so veljavne, a ! n® one zastarele na glavi lista.
Sima 4.
STRAŽA.
30. junija 1919
Drž. posredovalnica za delo
je otvorila 10. t, m. svojo „Podružnico za Ptuj in okolico“, koje delokrog se razteza na okrajni glavarstvi Ptuj in Ljutomer ter zasedeni del slovenskega Prekmurja. Ker *e v bližini Ptuja nahaja veliko begunsko taborišče Strnišče, je začasni sedež imenovane podružnice v Strnišču pri Ptuju. Ker je t« potrebna inštitucija brezdvomno velikega socijalno
Vožaj# najme Jožef Kekrep, Mo- i zartOT* ulica 59, Maribor. 1090 |

Prevzamem soteska dela vsaka vrste. Tomažič Peter, Mlinska ul. 11, Maribor.	1218—68
SHT Obtoke
od preproste do vsakovrstna naj-finejše, domače, dobro in vestno delo,
„KORUNA“
prva češka zavarovalnica m življenje v Pragi se slavnemu občinstva najtopleje priporoča. Mart. Stadler, zastopnik za Slov. Štajersko v Mariboru ob Dravi, Bis-markova cesta št. 17.
Vinograd ni kil
vsake velikosti, izborne ka- | političnega pomena in enako važna za delavce, kakor tudi i kovostHzdelujo točno in solidno |
za delodajalce, upamo, da se bo te nove podružnice ljudi ;	!
stvo
Gospodična išče opremljeno sobo s hrane in oskrbo pri samostojni gospej. Ponudbe na upravo. 1180
naia
v najyečji meri posluževalo. Posredovalnica posreduje j brezplačno in takoj: delavce vsake vrste, obrtnike, vajence, j pisarniško osobje itd.	;
Ovfmtm s»o»f®do»e!«i€® m ctetej
osrednji urad v Ljubljani.	1238 I
A LOJU J ARBEITER, j
Maribor, Dravska ulica št. 15, | (pri starem mosta). 719 |
Pohištvo
UHLJI HAZNAISILH
Dobi m&z
I V parnem mlinu IVANA ŠPES I v Mariboru, koruzni zdrob kg K I 3'40; koruzni drobni zdrob kg K I S-20; koruzni otrobi kg 1 K; ko “	zdrobljena za konje
najboljše kakovosti izdeluje in prodaja po nizkih cenah
2-30 K.
12:
Obrtna zadruga mizarskih mojstrov v MARIBORU, Grajski trg št. 3.
Kupuje tudi vsakovrstni mizarski les. 63
Poi ar 1
Žveplo z* Sfeplfanje' trt s® dobi’ >r vs&ki. maoiiai i. s, »tj* ficejl» veatilato 'dvakrat #šš : :	3©im „Fiorlssfela**.
Gospodarska Zveza UubUana
1S8I
S
im§~*
/

Proda sei
Sokolski kroj
komplet, se proda. Vpraša in o-gleda se lahko od 13.—14. ure v Parkstrasse 18, pritličje na desno, Maribor.	1248
Dva težka voza, prenosljiva in naklo se proda v Pokopališki ul. 5, Pobrežje, Maribor.	1208
Krajno Frane, gostilničar pri Sv. | Rupertu v Slov. gor. ima na pro- ! daj 1 par srednje težkih volov \ za pleme, dobri za voz in tudi 1 I kravo s teletom na novi doji, da, j na dan 12 1 mleka. Kdor želi ku- j piti, naj se oglasi v kratkem. 1239 |
„F“ - Helikon mali boben in dob- | ro kolo brez gumija sef poceni j proda. Gabriel Kurnik, Sv. Lenart f v Slov. gor. ,	1237 |
Žagoviua vsaka množina se dobi ,Mariborski lesni industriji', Koroška cesta 46, Maribor. 1203
Hišna lekarna z vso opravo in -z zdravili, zdravniški inštrumenti, divan z» zdravniško preiskovanje, umivalo* miza, zobozdravniška in zobotelrtaična oprema je na prodaj. Ana Konečnik, Gornjigrad.
1196
Prods, se: Veliko posestvo, obstoječe iz vinograda, sadonosnika gozda la njiv. Viničarsko in gospodarsko poslopje. Posestvo meri 56 oralov, je vse v dobrem stanu in loži v bližini Maribora, Kupci nai so oglasijo v Krambergerjevi gosk:-. Krčevina pri Mariboru.
1198
.Odvetnik
dr. Rud. - Ravnik'
P. n. občinstvu se vljudno naznanja, da je prevzel vodstvo glavnega zastopa banke „Slavije“ v Mariboru zavarovalni uradnik gospod
Proda set
dobro ohranjena parna'
lljkoinobila
6 let stara 3 HP. Ena lepa breja plemenska krava. En krasen žrebec, 1 in pol leta Btar, polnokrven amerikanec. Cene po dogovoru. Franc Rudolf, posestnik in obrtnik v Radislavcih, p. Mala Nedelja pri Ljutomeru. 1240
naznanja, da je preselil svojo odvetniško pisarno iz Bisiriarkove ceste št. 11 v BÄrib@»asi v
S® linijsko til. št* I4f L »«Ust®
(pred sodnijo)
ßrmc
Maribor
Iren iia
Gostilna
in rumena za čevlje, ličilo (wichs) fino brivsko milo, rižni škrob, pralno milo, toaletno milo, cigaretni papir in fuleki (Hilse), riž, kavo in razno drugo blago, dobavlja najceneje trgovska agentura in komisija MARTIN STADLER v Maribora ob Dravi. Bismarkova cesta 17.
Državne toplice
DOBRNA
pri Celin«
Akratoterma 37° C, visoko radioaktiven vrelec. — Izvrstni zdravilni uspebi pri ženskih, boleznih in pri obolenju živcev.
Gospodska ulica fHerrengasse) št. 38, 2. iadsfr.
Imenovani sprejema zavarovanja proti požaru, vlomu in za življenje ter podaja vsake vrste pojasnila.	1243
Drago warn piaSaa
lepo suho
s 5 sobami. 1 kuhinja, klet, vrt, dvorišče, lepe brajde je na prodaj. Hiša stoji 10 iet. Gena 40.000 K. Studenci pri Maribora. Brezna cesta (Uferstraße) št 59 a.	1187
Mizarji pozor!
Posteljno okove prodaja debelo in drobno.
na
Hrastovi stebri za plote postavljati in strešna opeka se dobi pri Jožef Nekrep, Mozartova ulica 59, Maribor,	1091
ferska zadr.Miariiioru Grajski trg št 3,
Sesijai jiHiij-okfobei".
Strokovni zdravnik za ženske bolezni: Dr, Benjamin Ipavic. Pojasnila daje, topliško upravitelj stvo v Dobrni.
Zbirajta ga in javite, ko j o množino' ga imate ! Vreče vam pošljem in prevzamem blago po povzetju!
Wiüfkcf ifabič; Zaffse p. Celju
Ponudbe trgovcev prosim le z navedbo cene!	1244
Službo občinskega tajnika
Hišna nova uprava iz črešnjevega lesa in tri svinje, 1 jesenska, 2 10 tednov stari, proda v Zgornjih Radvanjih 84, Maribor. 1227
Svinjske kapiji« proti svinjski

razpisuje mestni urad v Brežicah. V poštev pridejo te ponudniki, ki so v občinskih poslih popolnoma izvežbani. Plača po dogovoru. Ponudbe je nasloviti na županstvo v Brežicah.
Črešnfe, jajca, mleko» sir, smetano, surovo maslo, vsako množino kupi po najboljših cenah Lovrec, Maribor, Kasinogasse 2, vrata 2.
1225
priporoča lekarna F. PRUL, Maribor, Glavni trg. Cena steklenici 2 K. öe hočete ohraniti svinie zdrave, naročite, takoj te izborne kapljice. 1161—79
Nekrep Jožef.
Greste Ši r<a'-lnotovanjei?
Imate li kovček? Naročite si ga lahko v kletarski šoli v Stmišču pri Ptuju, katera ga Vam najceneje dopošlje z obratno pošto. — Zahtevajte ponudbo! — Trgovci popust.	1232
Dober glasovir, strojni pisslnik, okviri za podobe, kopalna banja, stoli, pisarniška miza. cvetlične mize, košare, se po ceni prodajo v Mariboru, Kokošinekov drevored 124.	1241
Večja množina vina in sodov za sadjevec proda zelo po ceni Hetzl kavarna „pri Dravi“, Maribor.
1242
Kupi se s
fasarsM bolster, stavbenik in podjetnik.
Msribor» Mesari©»® ulice SS
se
Kupi se posestvo skoz valno pisarno Zagorski, Bismarkova cesta 14.
posredo-Maribor,
priporoča k® vsakovrstna nova stetfsaa. dela ter oprsjema tudi popravilu® dela.
14 I L O
1245

Zlatorog
Službe s
pmm

Išče se dekle na deželo v hišo z eno svinjo in nekaj poljem, ki bi bila voljna se privaditi lepemu pranju, likanju in snaženju sob. Po zimi bo ji dana tudi prilika se priučiti kuhanju in krpanju. Poštena dekleta naj se oglase na naslov: G. Terezija Kosčr, Juršinci pri Ptuju, in naj stavijo takoj svoje zahteve.	1206
Jana iražia teptalni žrsbm it
it islev.
Ml ter
K
2-50
2-50
250
16 —
2-50
6-50
Biči iz usnja .	.
jermenje za eepe . goži za eepe . . kose 70—100 cm dolge ä K12-— do brusni kamni ä . srpi & K 5.50, 6 — glavni robci lepo pisani &	.	.	.
moške predpasnike ženske predpasnike K 12— do . • oxford srajce za fante .... plavotisfc, cefiri, oxfordi, platno belo, klot črni batisti. — Razpošilja po celom kraljestvu
Kom. skladišče
Od strani državne žrebčame na Selu pri Ljubljani se bo vršila v torek, dne 1. julija 1919 ob 10. uri dopoldne javna dražba dveh žrebcev arabske pasmi, osem hucnlskih žrebeev, 4 oslov in pet toplokrvnih 5—6 let starih kobil, na jahalnem prostoru poleg plemenilne postaje na Selu pri Ljubljani.	1231
jedrnato, toaletno različne vrste, za britje, kristalna soda, in milni prašek po najnižjik cenah prodaja
Prva mariborska lovama milo, praje
O. BROS, MARI.BOK,,
na debelo v tovarni Klavnička ulica št. 23, na drobno v prodajalni Glavni trg št. 15.	1215
16.— 6 — 4-— 16,—
45-—
Več čevljarjev za fino in vojaško i dele proti dobremu in stalnemu f zaslužku sprejme V. Glušič, Grajska ulica 20, Maribor, 1121 i
Držana irtkarta is Sela pri ljiljani.
Usnjarski učenec se sprejme takoj v usnjariji Anton Hrastnik, Gornja 1 olskava.	1228
Iščem vrtnarja, neožecjsnega, v prvi vrsti ima skrbeti za sadonos-nik; hrano in stanovanje v biši, plača po dogovoru. Bogumil Vavra Št. lij v Slov. gor.	1246
Kolarja in sodarja rabi občina Sevnica ob Savi. Za stanovanje bo skrbela, občina in zasigurana mu je izvrstna eksistenca. Telovadci ali pevci imajo prednost. 1247
Sfswtiena pisarna
Franjo nirap,
nestati zidarski mister e CELJU.
Prevzema vsa zidarska in druga stavbna dela. Izdaja strokovna mnenja. Izvršuje načrte in proračune po dnevnih cenah 1028
Def© na peSju je tul
ALOJZIJ G (MIŠEK,
üaznai
Maribor Glavni trg št. 6
Trgovci znaten popust.
Dobro idoča gostilna-rest&vracija ali kantina se vzame takoj ali pozneje v najem. Ponudbe pod
.„Gostilna 120' rs upravo lista.
Ste že naročili košaro in sedež za voz ter druge jerbaše za gospodarstvo! — Izdeluje jih ss,Pfg-tarska sola m Strnili pri Ptuju“ 10 minut od
železniške postaje Sv. Lovrenc na Dr. polju. Naročite lahko pismeno ali ustmeno v Stmišču in v Ptuju v trgovini J., Peteršič.
Oiasta® potrjeni in zapriseženi civilni geometer* inženir .
RIHARD STIGER
zapriseženi cenilec m zvedenec pri mejnih ' .prtijah v Maribora, Cvetlična ulica št. 29, priporoča se v zanesljivo izpeljavo vseh v njegovo stroko spadajočih del; kakor: deljenje parcel pri kupčijah, đedščinah in darilih, merjenje pri posestnih razprtijah, sekanju gozdov in postavljenju mejnikov, kakor kaže katastralna mapa (pri mejnih razprtijah zadostuje ime katastralne občine in številka parcele). Izdeluje občinske načrte (mape) s parcelnimi zapisniki in merami, kakor tudi načrte posameznim posestnikom. 1212
■'■"«i