Albin Cebular: Šolske razstave. (Bela Krajina.) (Dalje.) Iz obrtne šole so bili na stenah razni izdelki, namreč risarski. Ze veliki formati listov pričajo novo stopnjo. Učenci so izgotovili dela z vso pazljivostjo, izpolnili razna polja tudi z barvami ter jim vdahnili na ta način življenski izraz. Dela so vzeta iz strok — sledimo jih iz kleparstva, kovaštva, mizarstva, strugarstva, krojaštva itd. Slike so opremljene z nadin podpisi, m sicer vzporedno z učenčeviin izoblikovanjem, kjer zadobi prostos* jzražanja svojega duha. Izdelkov kot takiii ne bomo podrobneje obravnavali, ker sn skorai vsi istovredni 7 oiieinali pač pa bomo pogledali v samosvoja ustvarjanja pisave in nje vzgojni pomen: Kot pričetek jirn je bila navadna abeceda, da so se naučili deljenja ter tudi črk samih, in sicer v okusni podolgovati obliki, katere črke so uporabili pri prvih vajah, da so se utrdili v navadni. potem se je pa pokazalo še iste v rabnih debeiinah, sencah, dalje v drugačnih oblikah ter prehode iz enih v druge, nekakključ, potom katerega se je izuril učenec sam sestavljati forme, iz katere je izluščeval posamezne črke, kajti niti dva nimata enako izvršenih. Kaj bi pač rekli k temu? Pa bi povdarjali šablono! O, prekruti bi bili! Zamislimo se v učenca: Riše v večernih urah, ko je trpel ves dan. Namesto k počitku — v šolo. Nekaka muka mu je,dasi podzavestna. Ob risarski uri se še najbolj razveseli, če se mu je le količkaj vnel ogenj do predmeta — tehtnico ima v roki učitelj, kajti od njega je tudi veliko odvisno kar se posebno zazrcali ob začetku šolskega leta, ko vstopi učenec svež ko roža. Komaj čaka, da bo prijel delo v roko. Ali risanje likov in raznih projekcij ga sčasoma precej utrudi, enako je pri kroinem risan:'ii. Ko dovrši po katerikolein navodilu svoje delo, ki je sestavljeno s samimi golimi črtami ter mrtvimi polji, se nekako utrudi; nemiren postane in v duši mu je težko. Da, ustvarja, ali kaj, ko ne čuti pravega odliva ... Slike imajo nad- in podpise, in to je izvršeno, kakor smo že omenili, v učenčevi samodelavnosti — toraj pustil se je neki del, kjer odlije tudi nekaj učenec, pa naj si je v lastnih izrazih, ali pa v sprotnih kombinacijah. In kako je učenec tega vesel! Prav gotovo, če pazimo, bo- mo opazili. da ne bo skorai nihcV premišljeval in sestavljal šele ob delu, ampak bo imel že preje vsak začrtano v mislih. Tu je ravno steza, katero zastavimo tik pred učenca, objasnimo že preje hojo — seveda pretehtano! — in učenec začne grebsti v razne forme, iz katere bo izluščil črko, izvzel karakteristične znake ter sestavljal na podlagi tega novo. Sedaj se bo šele začel zanimati za razne pisave — učil se bo gledati, misliti, sestavljati. Tudi ko bo šel po cestah, videl vrste pisav, jih bo razumel, mu bo nekaj vsakdanjega, potrebnega; oči, ki so navajene enoličnosti, ne bodo kar Ieno polzele, bodo zastale, premerile ravnotako z eno potezo, potem se pa bodo pasle od črke do črke. Učencu se bo vedno bolj bistrila miselnost, katera bi v obratnem slučaju tačas počivala v toliko, kolikor o priliki vršenja posnetega predmeta. Ornament je dekorativni element! Predmet, ki odgovarja sam sebi, s svojo polnostjo, mu ni treba nadpisa; nadpis pa pridamo za Iajika in tudi za učenca samega, da se mu bolj globoko učrtajo predmetova zaznamovanja. (Dalje prih.)