DNI /• i/ DoDJinikan3ki trg 1 v % » PTUJ 6 Cila silo Socialistične zveze delomega ljudstva za Podravje »Tednfk« Miafr ikmJ tem skrajšanim imenom od 24 nov 1961 dalje na predlo« Občinskih odborov SZDL Ptuj In Ormož. — Izdaja zavod »Tednik«. Ptuj. — Odgovorni urednik: Anton Bau-man. — Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8 — Tel. 156 — St. tek računa: NB Ptuj 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mariborski tisk« — Rokopisov ne vračamo — Celoletna naročnina za tuzem-stvo 1000, za inozemstvo 2000 din ŠT. 37 Obisk prijateljstva PTUJ, 18. septembra 1964 *>trrik XVII. S seje Občinskega komiteja ZKS Ptuj Razprava o statutu ZKJ V petek, 11. septembra 1964, je bila razširjena seja Občinskega komiteja ZKS Ptuj, ki jo je vodil sekretar Janez Kostanje-vec. Na seji so obravnavali predlog sprememb in dopolnitev v statutu ZKJ. Kratek uvod v razpravo je podal Ježe Fridl, predsednik ideološke komisije pri občinskem komiteju. Seja je bila uvod v poglobljeno razpravo o statutu ZKJ, čeprav so o dopolnitvah k statutu že razpravljale nekatere osnovne organizacije ZKS na svojih volilnih konferencah. O tem je v ožjem krogu razpravljal tudi občinski komite s svojimi komisijami in poslal 12 dopolnilnih predlogov, večina teh je tudi upošte-^vana v objavljenem osnutku. V razpravi na seji je sodelovalo 10 diskutantov, ki so povedali svoje mnenje, pripombe in predloge k temu pomembnemu dokumentu Zveze komunistov Jugoslavije. Taiko so nekateri člani komiteja izražali bojazen spričo določila v osnutku novega statuta, da osnovne organizacije »sklicujejo sestanke po potrebi« in pri tem ni časovnega določila kot v sedanjem statutu, češ da spričo tega morda nekatere organizacije skozi vse leto ne bodo videle »potrebe« po sestanku. — Ta bojazen je odveč, če upoštevamo, da na več mestih osnutek predloga statuta poudarja potrebo po kar najbolj samostojnem delovanju komunistov in njihovi aktivnosti na vseh področjih družbenega življenja. V osnovni organizaciji se bodo komunisti'le usposabljali in idejno oboroževali za javno delo in aktivnost v širokem sistemu samoupravljanja. Ce bodo komunisti aiktivni družbeni delavci, kar tudi morajo biti, potem bodo tudi čutili potrebo po pogostejšem sestajanju v okviru osnovne organizacije. Nekatere komuniste tudi »plaši« novo statutarno določilo, da Je član ZK med drugim dolžan »obvladati teorijo znanstvenega socializma«, češ »saj jaz nimam take ideološke razgledanosti«. Razumljivo je, da se od večine članov ZK ne more zahtevati obvladanje višje marksistične teorije. Zahtevati pa moramo od vsakega, da ustvarjalno dela na svojem delovnem mestu, pozna predpise in pravilnike svojega kolektiva, za katere je tudi glasoval, pozna probleme svoje krajevne skupnosti in komune. Ob poznavanju tega bo gradil in širil svoj idejni nivo. Posebej je bila na seji poudarjena vloga občinskega komiteja, ki na osnovi nalog občinske konference prilagaja ZK razmeram v občini in je pobudnik vse družbene aktivnosti komunistov v občini. Pri tem se poslužuje najrazličnejših obliik družbene dejavnosti in sestajanja komunistov. Spričo razvejanega mehanizma samoupravljanja, razumljivo občinski komite ne more dajati direktive osnovnim organizacijam, ker je sitanje y vsaki delovni in krajevni Skupnosti drugačno. Njegova glavna naloga je, da kolektivno obravnava posamezna vprašanja, išpe najboljše rešitve in prek osnovnih organizacij ter drugih oblik navaja in usposablja komuniste za samostojne družbene delavce. Premalo pripomb doslej o razstavljenem urbanističnem načrtu V dvorani na magistratu je od 1. avgusta 1364 dalje razstava urbanističnih maket, skic in raznih elaboratov ter podatkov v zvezi z izdelavo in potrditvijo urbanističnega načrta mest™ Ptuj in večjih krajev v občini. Razstava bo odprta do konca oktobra 1964. Razstavo obiskuje precej občanov, ki jih zanima bodoči razvoj Ptuja in ptujske občine. Ogledujejo si makete in vse, kar je razstavljeno, komentirajo, merijo in računajo, skimu-jejo in odobravajo ali pa se po-razgovorijo, kako je in kako bi bilo boljše. Nadalje je bila v razpravi pozitivno ocenjena možnost formiranja osnovnih organizacij v javni upravi, pravosodju in v drugih ustanovah, ki so že prešle na sistem samoupravljanja in delitev dohodka. To bo v marsičem pripomoglo h kvalitetnejšemu delu teh ustanov. Iznesenih je bilo tudi več vprašanj v zvezi s pristojnostjo kbmitejev v večjih delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, k.i bodo povezovali več osnovnih organizacij, ter nekatera druga vprašanja. \ Na seji je bilo iznesenih tudi nekaj predlogov in pripomb k objavljenemu »Predlogu sprememb in dopolnitev v statutu ZKJ«; 1. Beseda »občan SFRJ« bi se naj ustrezno spremenila, ker ta pojem ni povsem jasen glede na to, da ga tudi statuti posameznih občin obravnavajo zelo različno. 2. V statut bi se naj vneslo, da lahko tudi občinski komite imenuje svoje pomožne organe (komisije). 3. Dolojčilo v statutu, da občin- 4. V krajevnih skupnostih na podeželju bi naj statut dovoljeval formiranje aktivov komunistov krajevne skupnosti, ker bi tako komuniste bolj vezali na družbeno aktivnost na vasi, kjer stanujejo, povezani pa so v delovnih organizacijah. 5. Glede na to, da odpravljamo razliko med umskim in fizičnim delom, je bilo na seji predlagano, da se spremeni formulacija v statutu, »da se sprejema nove člane iz vrst delavcev, kmetov in inteligence« in bi se naj nadoknadil s formulacijo »iz vrst delovnih občanov« ali z drugim primernejšim izrazom. Ce se pa hoče dati poudarek sprejemanju iz navedenih skupin delovnih ljudi, pa se naj doda beseda »predvsem«. K razpravi se je oglasil tudi Stojan Požar, predsednik ideološke komisije OZ ZKS Maribor, ki je prisostvoval seji. V poljudnem izvajanju je odgovoril na vrsto nejasnih vprašanj in ocenil vzroke za skepticizem nekaterih ko- ška konferenca ali po njenem , munistov spričo bolj demokra^ pooblastilu občinski komite, od- i tičnih določil v prediogu novega loča, kje se lahko formirajo statuta. Tak skepticizem izhaja osnovne organizacije ZK, je bolj iz dosedanje prakse, ki se je za-formalnost, ker je že prej v sta- dovoljevala sama v svojem last-tutu jasno določeno, kje se lahko • nem okviru in je bila več ali formirajo osnovne organizacije, j manj formalna. Naša praksa zato ni nujno, da je v statutu. I mora iziti iz tega formalnega po- statuta ZKJ Mitičnega dela, ki ni imelo koristi, opustiti sestanke zaradi sestankov in preiti na širše družbeno delo ter aktivirati članstvo na dejanskih problemih. Pojasnil je tudi vprašanje rotacije v ZK, ki so ga postavljali nekateri člani. Politična organizacija ima drugačne smotre in je ne smerno istovetiti s samoupravnimi organi. Tu gre predvsem za sposobnost ljudi na vodilnih položajih in bi taka rotacija zaradi rotacije škodovala politični organizaciji. Zato je v statutu uporabljen izraz za izmenjavo vodstev — obnavljanje. Včasih -smo govorili o pomlajevanju, vendar je obnavljanje pravilne j ši izraz, ker ne gre za pomlajevanje po letih, temveč gre za pomlajevanje idej in sposobnosti. Ob zaključku razprave je bilo sklenjeno, da bodo čl ah i občinskega komiteja redno obiskovali sestanke osnovnih organizacij. Ne gre samo za obravnavo novega osnutka statuta, temveč predvsem za analizo dosedanjega dela ter prakse posameznih organizacij in članov. Le tako bodo komunisti pravilno spoznali in dojeli spremenjeno vlogo ZK, ki ima svoj odraz v vsebini novega F. F. Tudi kmetijske organizacije s ptujskega območja članice poslovnega združenja KDO BO UREDIL RAZMERE NA TRŽIŠČU KROMPIRJA? zastopnika, združenje pa posluje potom svojega biroja, ki je neposredno podrejen upravnemu odboru. Združenje ne postaje z namenom ustvarjanja dohodka, za-to gredo eventuelni presežki na-f, zaj v korist članov, pač no obsegu poslov, ki jih združenje opravi za posameznega člana. Kmetijska organizacija ni dolžna kateregakoli svojih poslov poveriti združenju, če ima sama možnost opraviti nakup ali prodajo ugod- Predsednik SFRJ se je mudil od 11. do 16. septembra na uradnem obisku v naši severozahodni sosedi Madžarski na povabilo predsednika predsedniškega sveta LR Madžarske Istvana Dobija in prvega sekretarja CK Madžarske socialistične delavske partije Janosa Kadara. Novico, da bo jugoslovanski predsednik. obiskal sosedno deželo, so pozdravili tako jugoslovanski kakor madžarski delovni ljudje. O tem govori velik poudarek temu dogodku v tisku, radiu in televiziji. Gre za dve sosedni deželi, ki si nista blizu samo fK) državni legi, temveč tudi po težnjah, saj gradita socialistično družbo. Dalje gre za nadaljevanje razgovora, ki sta ga imela predsednik Tito in Kadar pred enim letom ob obiska madžarskega visokega gosta v Jugoslaviji. Kakor pravi skupno uradno poročilo, so razgovori potekali v prisrčnem ozračju medsebojnega razumevanja. Na obeh straneh ugotavljajo, da se je močno poglobilo gospodarsko sodelovanje in dobilo nove oblike. Posebno pomembno vlogo je pri tem odigral jugoslovan-sko-madžarski odbor za gospodarsko sodelovanje, ki so ga ustanovili marca leta 1963. Tudi sodelovanje na prosvetnem, kulturnem, športnem in konzularnem področju se je ves čas lepo razvijalo, vendar je dosedanje sodelovanje še mogoče razširiti in okrepiti. Obe delegaciji sta posvetili precej pozornosti. mednarodnemu položaju in ugotovili, da imata v vseh pomembnejših vprašanjih isto ali sorodno mnenje. Jugoslovanski predsednik je povabil tudi predsednika Dobija in prvega sekretarja CK MSDP Kadarja, da obiščeta Jugoslavijo, kar sta tudi z zadovoljstvom sprejela. Razvoj madžarsko-jugoslo-vanskega gospodarskega sodelovanja kaže, da zaostaja za razvojem sodelovanja na primer za ZSSR, CSSR in Nemško demokratično republiko. Želeti bi bilo, da bi z našo severno sosedo čimprej uredili maloobmejni promet, kakršnega imamo na primer z Avstrijo in Italijo. Prav tako bi obe deždi mogli odpraviti tudi obvezne vi-ze, saj bi olajšani neposredni stiki med državljani obeh držav prijateljstvo in medsebojno razumevanje še bolj utrdili. »Vselej smo pripisovali velik pomen odnosom med socialističnimi deželami,« je predsednik Tito dejal med drugim na velikem zborovanju madžarsko-jugoslovanskega prijateljstva v budimpeštanski športni palači. »To, kakšni so ti odnosi, je pomembno za naši deželi, ker morajo prispevati k nadaljnjemu zboljšanju sodelovanja naših narodov in s tem k odstranitvi vsega, kar je bilo negativnega podedovanega iz preteklosti. To je prav tako važno tudi za druge dežele, ki jim mora biti naše sodelovanje za vzgled novih, demokratičnih in enakopravnih odnosov med narodi. Danes, ko je bilo jasno obsojeno tisto, kar je v tem pogledu počenjal Stalin — da omenim samo odnos do Jugoslavije — so dani ugodni pogoji, da se vsestransko sodelovanje socialističnih držav obogati z novimi oblikami in novo vsebino.« OSTALI DOGODKI Občinski odbor SZDL Ptuj je pred kratkim sklical predstavnike kmetijskih organizacij s ptujskega območja na posvetovanje o potrebi vključitve teh organizacij v že obstoječe poslovno združenje kmetijskih organizacij. Posvetovanje je vodil predsednik Obč. odbora SZDL Ptuj tov. Fran jo Rebernak, nanj pa so bile povabljene vse kmetijske zadruge z občinskega območja. Kmetijski kombinat Ptuj in zastopniki Poslovnega združenja iz Murske Sobote. Kmetijska zadruga Hajdina je bila že doslej članica tega poslovnega združenja in je njen zastopnik na posvetovanju potrdil ko- rist, ki jo ima zadruga od tega. Zastopniki združenja iz Murske Sobote so navzočim pojasnili temeljna načela in način poslovanja združenja, zastopniki kmetijskih organizacij pa so s svojimi vprašanji omogočili razjasnitev še preostalih nejasnih vprašanj. Ob zaključku posvetovanja so sc vsi zastopniki kmetijskih organizacij izjasnili za pristop k združenju. Seveda je za dokončen pristop potreben ustrezen sklep organov upravljanja vsake posamezne organizacije. Koristi, ki jih bodo imele kmetijske organizacije glede na način poslovanja združenja, so očitne. Vsaka članica združenja ima v upravnem odboru svojega Namen razstave je ravno v tem, da bi naj dobila občinska skupščina dokončne obravnave o načrtu in do njegove potrditve koristne pripombe občanov, ki bi jih bilo potrebno upoštevati in dodati k doslej zbranemu strokovnemu materialu. Po vpogledu v knjigo pripomb pa lahko ugotovite, da so vpisane v to knjigo le tri pripombe v poldrugem mesecu razstave. Te pripombe kažejo dober namen, da bi jim sledile še mnoge nove pripombe, jih pa žal ni. Do konca razstave bo potrebna zbrati vse koristne pripombe občanov z vpisno knjigo, na zborih volilcev in mogoče celo z anketo. Urbanistični načrt je za Ptuj eden izmed najvažnejših načrtov, po katerem bo dobil Ptuj svojo podobo, obseg in praktično vrednost, enako pa večji centri v občini. Občinska skupščina Ptuj je storila doslej vse za izdelavo urbanističnega načrta in za njegovo pravno vel javno potrditev. Svoje bi morali storiti še občani. Njihova ocena in pripombe bodo občinski skupščini ob potrjevanju dragocena opora za predlagane spremembe in dopolnitve, brez katerih tako dragocen dokument časa ne bi smel biti, ' najmanj pa brez javne ocene, 1 da je bilo vse delo za načrt v j redu in strokovno ter koristno opravljeno. VJ. Volitve organov upravljanja v šolah Občinska skupščina Ptuj je razposlala v začetku septembra t. 1. vsem šolam in izobraževalnim zavodom v ptujsk' občini tolmačenje in navodila za izvedbo določil temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Ur. list SFKJ št. 15/64) in za :zvedbo prvih volitev organov upravljanja v delovnih organizar-jah (Ur. ust SRS št. 18 64), da bodo opravile prve volitve v svet, oziroma v ustrezni organ upravljanja v času od 15. 9. do 30. 1C 1h64. Poleg vseh Sol in izobraževalnih zavodov, je prejel tolmačenje in navodila tudi Občinski odbor SZDL Ptuj, Občinski komite ZKS Ptuj, Občinski sindikalni svet Ptuj ter Oddelek za družbene službe pri občinski skupščini Ptuj. Samo tolmačenje in navodila vsebujejo vsa de'a in termine, ki so potrebni za pravočasno in pravilno izvedbo predvolilnih priprav in samih volitev in so tako pregledno sestavljena, da bodo šolam in izobraževalnim zavodom dragocen pripomoček in delovno napotilo za izvedbo volitev organov upravljanja. Z razpošiljatv(jo tolmačenja in navodil šolam in izobraževalnim (Konec na 2. strani) j Medtem ko je jugoslovanski predsednik opravljal svoje poslanstvo prijateljstva in sodelovanja na Madžarskem, sta Italija in Avstrija, naši južni in severni sosedi, po zunanjih ministrih v Ženevi obravnavali sporno vprašanje, ki že leta zastruplja medsebojne odnose — vprašanje Gornjega Poadižja (v italijanskem izrazoslovju) ali __. . , ,. - ■ itrtli idiiarvciii i. neje, kakor bi ji to eventuelno T,,*np Tirolsko fnn avstriiskol omogočilo združenje. To so res iUZ.nP ,Ur0lSk(? 'P0 , "JS?01: velike ugodnosti, ki jih imajo Kaze- da se obeta30 boljši časi kmetijske organizacije — članice bosta ministra morda še združenja in verjetno ne bo no- letos podpisala ustrezen spora- bene kmetijske organizacije z ob- zum, kot to terja tudi resolucija močja ptujske občine, ki se ne i Združenih narodov, bi včlanila. Na posvetu je prišlo do zanimive razprave v zvezi z letošnjim stanjem na tržišču krompirja. Po izjavah na posvetu sodelujočih je letošnja proizvodnja krompirja glede sort cvetnik in bintje odpovedala. To sta zelo kvalitetni sorti in predstavniki odkupnih podjetij so pred določenim časom izjavljali, da bodo letos odkupovali za tržišče le ti dve sorti. Zdaj so seveda težave, ker od teh dveh sort ni kaj odkupovati in je na tržišču tu in tam manj krompirja, kakor bi to bilo sicer potrebno. Tudi sicer so na tržišču krompirja določene nejasnosti. Krompirja ostalih sort (merkur, urgen-ta itd.), je pridelanega dovolj, zaradi prenizko postavljene začetne odkupne cene ni ponudbe, obstaja možnost, da bo nastalo prehodno pomanjkanje krompirja na trgu in je možen skok cene, po tako umetno nastalem »pomanjkanju«. Zdi se, da v tem pogledu niti zbornica ni kos položaju, da o odkupnih podjetjih in kmetijskih organizacijah, ki neposredno odkupujejo na terenu, ne govorimo, ker vsaka od njih rešuje situacijo, kakor sama zna in more. Zdi se, da bi v republiškem (ali vsaj v okrajnem) merilu bilo # JUŽNA TIROLSKA Kaj zahtevajo Južni Tirolci in v njihovem imenu tudi Avstrija? Območje sedanje province Bol-zano (Bozen) naj bi postalo samostojna dežela, da bi tako zagotovili nemško govorečemu prebivalstvu njegovo samoni-klost in odločanje v vseh zadevah. Italijani pa trde, da si je mogoče zamisliti avtonomijo samo v širšem okviru, to je v sedanji deželi Trentino — Gornje Poadižje, kjer je italijanski ži-velj, če vzamemo vse ozemlje, prevladujoč. Določeno vlogo pri tem igra tudi gospodarsko vprašanje, posebno doliv italijanskega kapitala, ki je vedno povezan tudi z dotokom italijanskega delavstva z italijanskega juga. Pravijo, da so se doslej izmed 120 spornih vprašanj domenili o kanclerja Klausa in zunanjega ministra Kreiskega, s katerimi sta obsodila terorizem nekaterih, večkrat nacistično obarvanih skrajnežev v Južni Tirolski, ki so posegli po terorističnih deja- ravnavala položaj v Kongu in na zaključku sprejela resolucijo, v kateri poziva Combejevo vlado, naj takoj odpusti tuje plačance in jih v prihodnje več ne najema. Sam dokument tudi zajema obljube Combeja, da bo zagotovil varnost vsem borcem, ki bi položili orožje. Boje naj bi ustavili in tako omogočili upo-stavitev reda in miru v Kongu. Posebna komisija, ki jo bo vodil predsednik kenijske vlade Kenijata, bo obiskala Kongo, brazzavilski Kongo in Burundi, da bi kongovski vladi pomagala pri pomiritvi dežele. • ARABCI IN IZRAEL Predsedniki in poglavarji arabskih dežel pa so v Kairu obravnavali preusmeritev voda reke Jordan tako. da bi jih porabljali za namakanje puščavskih predelov. Gre za načrt, ki naj bi spodkopal izraelske načrte o izkoriščanju iste reke za namakanje doslej puščavskih izraelskih predelov. Precej časa so poglavarji arabskih dežel posvetili ustanovitvi skupnega vojaškega poveljstva in skupne palestinske vojske, ki bi združila predvsem arabske begunce s sedanjega izraelskega ozemlja. Znano je, da Izrael noče sprejeti beguncev, tako da so ti primorani živeti sedaj v Gazi (kakih 50.000), kjer so enote OZN, in v Jorda- i^u ou^iuiu vL/iaoaii uwaicuni u I . .. , - - , , . . osemdesetih. Izjave avstrijskegaJS^^SHS! . _______________njih, bodo vsekakor ugodno potrebno začeti reševati to zadevo vplivale na nadaljnje razgovore, ob sodelovanju oblastnih forumov, a pn^rv fnivrpir ttt sicer bo. kot *e je že večkrat zgo- * POZIV COMBEJU di!o, o«lalo krompirjevo tržišče Konferenca organizacije afri- neurejeno v škodo potrošnje in ških držav, ki je zasedala prejš-' elu in bodo povzročili primerno bodoče proizvodnje nii t°H»n v Addis Abebi. jp ob- roakrijo glavnino armade kralja Husei-na. Vojska naj bi tudi pomagala organizaciji za osvoboditev Palestine, torej proti Izraelu naperjeni organizaciji, da svoj namen uresniči. Vsak napad na katero koli arabsko deželo bodo y prihodnje smatrali kot napad na ostale dežele. Omenieni ukrepi so seveda spet naperjeni proti Izra- Obisk iz občine Unterpremstaetten V soboto, 12. septembra t. L, je obiskala Ptuj skupina funkcionarjev in nameščencev občinskega sveta občine Unterpremstat-ten iz sosedne Avstrije, ki jo je vodil predsednik občine na krožnem potovanju po severnem delu Slovenije. Do izpodbude Za stike med predstavniki upravnega in športnega življenja v občinah Ptuj in Unterpremstatten je prišlo z gostovanjem športnikov iz Ptuja v tem mestu v Avstriji, ki je poteklo v prisrčnem športnem h oi-ijotel-iskem -vzdušju.in vzbudilo razpoloženje za širše sosedne izmenjave obiskov. V razgovorih predsednice ptujske občine Lojzke Stropnikove z gosti iz Avstrije je bil obojestransko pojasnjen in poudarjen dober namen izmenjavanja obiskov med Ptujem in kraji v Avstriji, kjer je dovolj razumevanja in dobre volje za koristne sosedne športne in druge obiske. Z ogledom obratov perutninske farme na Bregu pri Ptuju in vinskih kleti obrata »Slovenske gorice« kmetijskega kombinata Ptuj, tudi z ogledom samega mesta Ptuj je bila gostom dana prilika, da se v razmeroma krat- kem času seznanijo vsaj z delom naših gospodarskih in ostalih prizadevanj, da bi dosegle občine v naši domovini čim večjo gospodarsko moč in da bi se ob tej vsestransko razvilo življenje občanov v vedno boljšem življenjskem standardu. Gosti iz sosedne Avstrije so se zahvalili za prijazen sprejem ptujskim predstavnikom, predsednici Lojzki Stropnikovi. Vla-du Vrečku, Maksu Rubinu in Francu Rebernaku za vso pozornost in bodo prav veseli enakega obiska iz Ptuja v njihovem mestu. VJ. TEDNIKOV tipu in kakovosti enako svetovno znanim vinom- Takega ni težko plasirati tudi na najzahtevnejšem tržišču. Zadruga ima sedaj približno 1300 govedi in od tega je približno 10 odstotkov osnovne črede. V prihodnjem letu bo Stalež pitancev povečan na približno 3500 glav. Obstoječi sta- Zadruga - kmei odnosi na ekonomski osnovi Vinko Stefančič, dipl. ing. agronomije^ Predstavljamo 28-letnega_dip I. inženirja agronom. Vinka Šte-fančiča, ki je bil izvoljen na letošnjih občinskih konferencah ZK za delegata na osmem kon gresu ZKJ. Zastopal bo komuniste občine Ormož, Gornje R adgone in občine Lenart v Slovenskih goricah. Vse tri občine so kmetijske, z njihovo problematiko je delegat dobro sez nanjen, saj je že tri leta zaposlen v kmetijstvu kot strokov ,njak, pred letom pa je postal tehnični direktor Kmetijske za drage Ormož. Kolektiv zadruge in občani ga cenijo kot vzorne ga strokovnjaka in političnega delavca. Je član Občinskega ko miteja ZK in prizadeven družbeno politični delavec. Glede na to smo mu postavili naslednja vprašanja: POVEJTE ZA NASE BRALCE KAJ O DOSEDANJIH USPEHIH IN PERSPEKTIVNIH NALOGAH KMETIJSTVA V OBČINI ORMOŽ. ■ »V občini Ormož že dve leti deluje ena kmetijska zadruga KZ .Korobinat-Jeruzalem', ki je nastala po združitvi treh kmetijskih zadrug'in vinogradniškega gospodarstva. Prvi primer združitve je pokazal dobre gospodarske rezultate zaradi enotne kmetijske politike v občini. Predvsem je bilo opaziti, da se veliko bolj koristno nalagajo investicije v kmetijstvu. Uspehi kmetijstva ormoške občine se kažejo predvsem v rentabilnem poslovanju Kmetijske zadijige v zadnjem obdobju. V zadnjih petih letih je bilo pridobljenih približno 1000 hektarov obdelovalnih površin, zadruga je obnovila 300 hektarov vinogradov, 40 hektarov sadovnjakov, zgrajeno je bilo pi-tališče za 700 pitancev v Ormožu in drugo. Precej se je povečal Dopisujte v TEDNIK strojni park, saj sedaj zadruga razpolaga s 60 traktorji, s 24 kombajni, s 3 buldožerji in z drugimi kmetijskimi stroji ter traktorskimi priključki. Povečana mehanizacija v kmetijstvu je znatno spremenila značaj kmetijske proizvodnje. Kmetijska zadruga Ormož ima sedaj pred dograditvijo dva velika proizvodna objekta, in sicer govejo farmo v Središču in novo vinsko klet v Ormožu. Tudi kooperacijski uspehi med zadrugo in zasebnimi kmetijskimi proizvajalci so vsak dan vidnejši, saj je letos kmetijska zadruga v sodelovanju s kmeti zajela 3069 ha kmetijskih površin. Letno povečanje obdelovalnih površin v sodelovanju povprečno znaša 500 hektarjev. Odločilen faktor je v perspektivi gradnja sladkorne tovarne, v kolikor bo prišlo do te realizacije. Novozgrajena sladkorna tovarna v Ormožu bo prinesla eno izmed največjih sprememb j v celotnem gospodarstvu občine | Ormož. S pridelovanjem sladkorne pese se bodo njivske površine najintenzivnejše izkoriščale, saj se bo vzporedno s to kulturo znatno povečal donos ostalih poljedelskih kultur. Nadaljnja obnova nasadov je nujnt, predvsem zato, ker se vinogradniške površine v zasebnem sektorju iz leta v leto manjšajo. Naša naloga je, pridelati vedno več vina, ki bo po svojem lež osnovne črede je izredno nizek in zaskrbljujoč. Vendar današnji ekonomski momenti ne dovoljujejo povečati staleža osnovne črede. Mnenja sem, da bodo predvsem ekonomski momenti tisti, ki bodo vzpodbudili kmetijske proizvajalce k temu, da bodo za rejo plemenite črede bolj skrbeli. Ker še danes ni teh ekonomskih momentov, zato tudi proizvodnja plemenite živine pada.« KAKO BOSTE V BODOČE RAZVIJALI SODELOVANJE MED ZA.DRUGO IN ZASEBNIMI KMETIJSKIMI PROIZVAJALCI? »Kolektiv Kmetijske zadruge Ormož želi, da bi bili proizvodni odnosi med zadrugo in zasebnimi proizvajalci v sodelovanju ekonomsko upravičeni. S tem je rečeno, da mora kmet v sodelovanju z zadrugo pridelati več in kakovostnejše kmetijske pridelke. Istočasno bo zadruga krepila svojo ekonomsko moč. V perspektivi bomo zasledovali to težnjo. Zasebni proizvajalci na območju občine Ormož se izredno hitro spreminjajo v blagovne proizvajalce, saj iz leta v leto uvajajo specializirano proizvodnjo in s tem zožujejo sorti-ment izdelkov.« S KATERIMI TEŽAVAMI SE SREČUJE KMETIJSKA ZADRUGA IN KMETIJSTVO V OBČINI ORMOŽ IN KAKO BOSTE TEŽAVE ODPRAVILI? »Glavna težava v kmetijstvu je še vedno slab položaj kmetijskega delavca. Porast življenjskih stroškov zahteva lz dneva v dan višje osebne dohodke. V času sezone se to vprašanje delno še zadovoljivo rešuje, izredno težko stanje pa naistopi v zimskih mesecih. Kljub temu, da se je v kmetijstvu v zadnjih letih produktivnost dela znatno povečala, saj so stroji v mnogih primerih nadomestili živo delovno silo, pa vse to vendarle ne prinaša rešitve omenjenega problema. V občini Ormož predstavlja v strukturi kmetijske proizvodnje vino glavni pridelek. Cena vina pa je letos znatno nižja kot je bila pred petimi leti. Odločilno je, da je delež osebnih dohodkov v strukturi cene vina do potrošnika nepravilno razporejen med proizvajalce in gostince. Tako na primer proizvajalec dobi 50 dinarjev osebnih dohodkov za prodani liter vina, postrežnina v gostilnah pa znaša od 60 do 240 dinarjev po litru. Nujno je, da se enako delo enako vrednoti, tako pri proizvajalcu kot pri trgovcu.« V OBČINI VLAGATE OGROMNE INVESTICIJE V RAZVOJ KMETIJSTVA. KAKO VPLIVAJO TE NA STRUKTURO PREBIVALSTVA? »Kmetijstvo bo iz leta v leto zaposlovalo manj delovne sile, predvsem zaradi intenzivnejše proizvodnje, ki jo obvladajo stroji. Veliki investiciji, kot sta nova vinska klet v Ormožu in goveja farma v Središču, ne bosta bistveno vplivali na zaposlitev v občini, saj bo tam skupno zaposlenih približno 50 ljudi. V vinogradništvu in v sadjarstvu se je znatno zmanjšalo število delovnih ur po hektarju s prehodom na terasne nasade, ki jih zadruga obdeluje strojno. Prav tako so tudi v poljedelstvu stroji prevzeli vsa važnejša opravila. Kljub'temu, da se površine zadruge vsako leto znatno večajo, število zaposlenih pada.« IN VASE ZELJE? »8. kongres ZKJ naj bi dal ustrezen poudarek pomenu kmetijstva.« D. Rizman Gibanje gospodarstva v obtlnl Ormož v letošnjih prvih šestih mesecih Gradnja rekreacijskega centra v Ormožu Ob pričetku letošnjega avgusta je gradbeno podjetje »Ograd« Ormož pričelo graditi v grajskem parku v Ormožu rekreacijski center, ki ga bodo sestavljali bazen, odprta in zaprta restavracija, sanitarne naprave, razna igrišča im lep grajski park. Približno 100 metrov od novozgrajenega rekreacijskega centra v Ormožu, bo nova vinska klet in v bližini je zgodovinski grad, katerega si radi ogledajo domači, predvsem pa tuji turisti. Tako bo rekreacijski center, ki ga Ormož še nima, predstavljal poleg novega hotela in urejenih gostiln središče ormoškega turizma. Pri gradnji rekreacijskega centra bodo letos opravili vsa zemeljska dela in zgradili bazen. Tako bo letos vloženih 30 milijonov dinarjev in že v prihodnji turistični sezoni bo rekreacijski center služil svojemu namenu. Komunadno podjetje Ormož si prizadeva urediti zapuščeni grajski park do prihodnje turistične sezone. Zaito ga čistijo in urejujejo, postavljajo klopi, odstranjujejo suha drevesa in veje. Manjkajoče klopi in mize bodo postavili v park prihodnjo pomlad. Letos so glede raevoja turizma v občini Ormož znatno napredovali v primerjavi s prejšnjimi leti. Kljub temu pa je treba priznati, da še vedno premalo načrtno izkoriščamo naravne in zgodovinske znamenitosti za pospešeni razvoj turizma. Včasih ne znamo dovolj pritegniti turistov, jim pokazati to ali ono staro zgradbo, ki je po svoje zgodovinsko znamenita. Premalo se zanimamo za želje tujih in domačih turistov in slabosti so predvsem v tem, da je v občimi Or-l»ož slabo razvita turistična propaganda, da nekateri prebivalci ne skrbijo dovolj za lepši zunanji videz svojih zgradb, tu in tam v čaeu turistične sezone se ne skrbi dovolj za čistočo iin ureditev te ali one ceste ter v tem, da je turistično in olepševalno društvo Ormož premalo aktivno. Na eni strani gradimo rekreacijski center, urejujemo gostilne in tudi gradnja hotela se bo kmalu začela, na drugi strani pa premalo mislimo, kako bomo obstoječe in novozgrajene objekte, v katere bodo vložene ogromne investicije, najsmotrneje izkoristili. Morda bi bilo prav, da bi turistično društvo Ormož o tem temeljito razmišljalo in se pričelo pripravljati na vse potrebno, kar bo zahtevala prihodnja turistična sezona. Razmišljati je treba predvsem o tem, kako priteg- Initi čim več turistov v občino in kako napraviti učinkovito turistično propagando. Gradbeništvo V gradbeno podjetje »Ograd« Ormož sta vključena dva obrata in to obrat za visoke gradnje in obrat za proizvodnjo gradbenega materiala. Slednji je povečal fizični obseg proizvodnje opečnih enot za 17 °/o v primerjavi z istim obdobjem lani. Po nakazanem porastu proizvodnje in obsegu gradbenih del je celotni dohodek gradbenega podjetja porastel za 12,1 °/o. Glede na podražitev materiala in povečane nabavne vrednosti so letošnja porabljena sredstva prekoračila lansko povprečje prvega polletja za 15,4 °/o, kar se predvsem odraža v doseženem neto produktu. Povečana polletna realizacija je v gradbeništvu dokaj ugodna. Plan celotnega dohodka je realiziran z 29,6 %>, družbeni bruto proizvod v istem obsegu in neto produkt s 34,1 °/o. Bruto osebni dohodki v čistem dohodku so porasli pri 15 °/o ! povečanju zaposlenih za 20,2 °/o, neto osebni dohodki na zaposlenega pa za 17,1°/«. V letošnjem prvem . polletju investicijska potrošnja v gradbeništvu znaša 3 milijone 339 tisoč dinarjev in je letni plan vlaganja dosežen s 36 %>. Trgovina na malo in veliko Trgovsko podjetje »Zarja« Ormož je v letošnjem prvem šestmesečnem obdobju dobro gospodarilo, saj so povečali celotni dohodek napram istemu obdobju lani za 12,9 %>, predvsem zaradi večje izbire v prodajalnah, večje sproščenosti pri prodaji, večje kupne moči potrošnikov in delno tudi zaradi višjih cen, ki so vplivale na porast realizacije celotnega dohodka. Porabljena sredstva so se povečala za 12%. Bruto osebni dohodki v trgovini na malo so se povečali sorazmerno s porastom celotnega in narodnega dohodka za 7,4 °/o pri istem številu zaposlenih. Neto osebni dohodki so v prvem polletju porasli za 2,8®/» ln povprečni osebni dohodki na zaposlenega znašajo 31.981 dinarjev. (Konec) Čeprav je Trgovsko podjetje »Zarja« Ormož v letošnjem prvem polletju zaradi objektivnih razlogov vložilo komaj 10,2 °/o planiranih investicij, je pričakovati, da bodo letos predvidenih 12 milijonov dinarjev investicij realizirali pri gradnji novega trgovskega paviljona v Podgorcih. Trgovsko podjetje »Pivo-sla-tina« Ormož, ki je edino trgovsko podjetje na veliko v občini, v prvem polletju izkazuje porast celotnega dohodka za 46.0 "/• ob doseženem letnem planu z 58,2 °/o. Zvišanje celotnega dohodka je na račun večjega plasmaja na tržišču in zaradi razširitve prodajne mreže. Pri tem podjetju predstavljajo prevozi precejšnje izdatke. Podjetje nima lastnega prevoznega sredstva, zato je vezano na usluge prevozftikov, ki pa so iz leta v leto dražje. Kljub tem težavam je porastel neto produkt za 18 °/o in čisti dohodek za 5,6 Zaloge so v primerjavi z istim obdobjem lani porasle za 86,3 "It, terjatve do kupcev pa za 42,2"/«, obveznosti do dobaviteljev pa so se podvojile. Gostinstvo Gostinsko podjetje Ormož je v letošnjem prvem polletju doseglo znatno boljše uspehe kot v istem obdobju lani. Celotni dohodek se je povečal za 22,1 •/» na račun večjega prometa in delnega porasta cen. Letni plan je realiziran z 41 V«, kar je glede na sezonski značaj poslovanja zelo ugodno. Zvišani so bili bruto osebni dohodki in število zaposlenih se je skupno dvignilo za 83,7 °/e. Izplačani neto osebni dohodki so bili v letošnjem prvem šestmesečnem obdobju višji za 33,3 Vo kot v istem obdobju lani. Za prav toliko odstotkov šo povečali zaposlenost, porasle pa so tudi obveznosti do kupcev. Planirane investicije 55 milijonov dinarjev niso po planu realizirane zaradi neizdelanih ustreznih projektov za gradnjo novega hotela v Ormožu. Načrti za gradnjo gostišča bodo izdelani šele ob koncu letošnjega septembra. Podjetje si je nabavilo kombd! za dostavljanje hrane in pijač v gostilne. V Središču zgrajena mizarska hala ZIS razpravljal o osnutku pokojninskega zakona Zvezni izvršni svet je včeraj pod predsedstvom Petra Stamboliča razpravljal o osnutku temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju. Svet je načelno sprejel predlagani osnutek zakona ln naročil zveznemu sekretariatu za delo, da na osnovi pripomb z včerajšnje seje izdela končno besedilo osnutka, ki ga bo izvršni svet sprejel na eni prihodnjih sej in poslal nato zvezni skupščini. Gradnja nove ceste v Ormožu KZ „Kombinat-Jeruzalem" silira velike količine krme Petindvajsetega avgusta je pričela s siliranjem kmetijska zadruga Ormož. Zadruga ima zasejanih 127 hektarjev koruze za silos, ohrovta in sončnic 50 hektarjev in 40 hektarjev deteljho travnih mešanic bo namenila za siliranje. Povprečni pridelek snažnih kuiltur je 60 ton po hektarju. Največ silaže za govejo živino bodo pripravili v Središču, nekaj manj pa v Ormožu, pri Veliki Nedelji in pri Tomažu. Prihodnje leto bo zadruga znatno povečala število goveje živine, zaito bodo tudi mnogo več površin zasejaii s silažnimi kulturami. Kot menijo na zadrugi, bodo s siliranjem končali koncem tega meseca. Zadruga ima težave le j v tem, da jim pri dovažanju tra- | ve in koruznice primanjkuje dvoosndh traktorskih prikolic. Te so že naročili ob pričetku letošnjega leta pri »Agrotehniki«, ki pa jih še ni vseh doslej dobavila. tšiiP1 GRADNJA ODVODNEGA KANALA HE SD 1 V SLOVENJI VASI Zemeljska dela na gradnji nove ceste v Ormožu hitro napredujejo. Nova cesta, ki bo še letos zgra-jena do razcepa cest Ormož, Ljutomer in Središče, bo stekla mimo otroškega vrtca v Ormožu in s tem bo odipadei nevarni ovinek. Cesto gradi cestno podjetje Maribor. Sliika prikazuje deJo z buid ožerjem in odvažanje nepotrebne ( zemlje V Slovenji vasi je delovišče izkopa odvodnega kanala, ki se razprostira med Zlatoličjem in Skorbo. V tej legi je kanal dolg 3200 metrov in bo širok na dnu 19, na vrhu pa 80 metrov in ima naklon 1:2, delno tudi 1:2,4. Na tej dolžini odvodnega kanala HE SD 1 sta predvidena dva mostova: eden bo v Slovenji vasi, drugi pa v Hajdošah. Delo na tem terenu je precej težavno; kolikor je veliko padavin, pa je še bolj otežko-čono, ker so tla premehka. Na izkopu odvodnega kanala HE Srednja Drava 1 dela pet bagerjev, štirje buldožerji, trije skiperji, od teh je eden mehani- čen, ostala dva sta motorna. Odvoz opravljajo z 18 kamioni nosilnosti šest ton in dvema kamionoma nosilnosti deset ton. Vozila se precej kvarijo. Rezervnih delov za ta vozila ni ali pa jih je zelo malo, zato so nekatera vozila precej časa v popravilu, kar še otežkoča delo. Težaven je tudi dovoz materiala na deponijo, ker se tla močno udirajo. Z deli bodo skušali nadaljevati skozi vso zimo. Aleksander Škerlak, delovodja de-lovišča »Gradisa« iz Ljubljane v Slovenji vasi, je povedal, da bo delo dobro šlo v zimskem času, če bodo tla dovolj zmrznila. FG Novo mizarsko halo v središču obrata »Slog« s prostovoljnim del jen na pobudo kolektiva obrata, bo bo treba še znotia; urediti in dobil nove delovne prostore. Dos oseki in dotrajani. O tem bomo še je zgradil kolektiv mizarskega om. Ogromen objekt je bil zgra-ki je tudi največ prispeval. Zgrad-kolektiv mizarskega obrata bo edanji prostori so nemogoči, pre-poročali. . SINDIKATI IN VOLITVE ORGANOV UPRAVUANJA NA ŠOLAH Prosvetni in kulturni delavci bodo v mesecu oktobru t. 1. volili organe upravljanja, v delovnih organizacijah prosvete, kulture iitd. S tem v zvezi Občinisiki sindikalni svet in Občinski odbor sindikata delavcev družbenih de-jaynosti občine Ptuj pripravljata širše posvetovanje s predsedniki sindikalnih podružnic in predstavniki delovnih kolektivov vseh šol. Na Občinskem sindikalnem svetu poudarjajo, da so delovni kolektivi šol in delovnih organizacij v kulturi pred izredno odgovorno družbeno politično nalogo. Zraven tega, da je naloga šolskih odborov, da najkasneje do 30. septembra t. 1. razpišejo volitve, imenujejo volilne komisije za' volilne imenike, so dosedanji organi upravljanja dolžni, da pripravijo obračun svojega dela za obdobje njihove mandatne dobe. Posebno važna in najvažnejša je torej vsebinska priprava zborov delovnih kolektivov, na katerih bodo predsedniki dosedanjih organov upravljanja dali poročila. Opozoriti moramo predvsem na to, da ne več za vsebino poročila, ki naj bo več vsebino poročila, ki naj bo temeljita analiza izdelanega statuta in položaja šole, hkrati pa obrazložitev osnovnih nalog novih organov upravljanja na šoli. Po dobro predloženem poročilu bodo lahko člani delovnih kolektivov mnogo lažje razpravljal' o kandidatih, ki jih bodo izbirali iz svojih vrst v nove orgame upravljanja. Sindikalne podružnice na šolah se bodo morale ob sodelovanju s krajevnimi organizacijami SZDL aktivno vključiti v politično predvolilno aktivnost, katere rezultat naj bo delovni program za nove organe upravljanja in uveljavitev vsakega posameznega člana delovnega kolektiva v upravljanju. FB K I D R I C E V O KAJ BO Z VODO V SLOVE NJI VASI? Upravni odbor Tovarne aluminija je na svoji seji dne 31. avgusta 1964 sklenili, da se dodelita dva prostora v garažah, ki so v naselju II, v upravljanje stanovanjski skupnosti Kidričevo, ki si bo v teh prostorih uredila svoje poslovne prostore za mizarsko delavnico. S tem bo vsaj delno rešen problem raznih mizarskih uslug za potrebe prebivalcev iz obeh naselij, ki so jih doslej morali iskati v drugih krajih. * * » Ze mnogo časa se je govorilo o adaptaciji dvorane v restavraciji, ki bi naj potem služila za razne kulturne prireditve, ki jih prebivalci tega kraja zelo pogrešajo. Ker bo letos delovni kolektiv TGA praznoval 10. obletnico obratovanja, je tudi UO podjetja menil, da bi morala bili dela na adaptaciji dvorane končana do 21. novembra, ko bo tovarniški praznik. Vsa ta dela bi morali pospešiti, kajti v .primeru, da do tega dne to ne bi moglo biti gotovo, je potrebno vsa dela preložiti. Vsekakor pa bi k tem delom morali pristopiti že prej, ne pa zadnji čas. * * Tovarniški odbor sindikata TGA se je že dalj časa zelo trudil in iskal možnosti za gradnjo kegljišča v Kidričevem. Tako je pred nedavnim poslal tudi vlogo za gradnjo kegljišča upravnemu odboru podjetja oziroma vlogo za odobritev potrebnih sredstev. Toda ker podjetje v ta namen trenutno nima na razpolago finančnih sredstev, je tovarniški odbor sindikata to zadevo zaenkrat odložil. Razumljivo je, da je podjetje v prvem polletju imelo precejšen izpad v proizvodnji in da trenutno res ni toliko sredstev, vendar pa so člani kolektiva prepričani, da se bo stanje izboljšalo in da se bo sčasoma le nabralo toliko sredstev, da bo naselje Kidričevo dobilo tako dolgo in težko pričakovano kegljišče, s 'čimer bo še bolj zaživela rekreacija članstva. ♦ » * Z razpadom Svobode je prenehala obstajati tudi sekcija godbe na pihala, ki je bila tudi najaktivnejša' sekcija in je dosegla tudi nekaj lepih uspehov. Delovni kolektiv TGA je kupil instrumente in še neko drugo opremo ter želi, da bi ta sekcija ponovno oživela, saj je skoraj nemogoče, da tak kolektiv, kot je TGA, ne bi imel lastne godbe na pihala. V kratkem bodo organi upravljanja razpravljali o poživitvi dela godbe na pihala, kar je nedvomno pomemben korak naprej k rešitvi tega aktualnega problema. Vsekakor pa bi bila najboljša rešitev, če bi ta sekcija pripadala tovarniškemu odboru sindikata, kot je bilo že tudi predlagano. * * * Čeprav se že nekaj mesecev rešuje vprašanje uvedbe enolončnice v TGA, še vedno ni bilo mogoče najti prave ustrezne rešitve. Zaradi posebnih pogojev dela je skoraj nemogoče urediti stvar tako, da bi enolončnico pripravljali v tovarni, poleg tega, da bi bilo tako pripravljanje zelo drago. Zato se sedaj skuša najti rešitev na drug način, in sicer bi naj uredili prevoz tople hrane iz obrata družbene prehrane v Ptuju; ali pa, da bi se članom kolektiva regresirala mrzla hrana v lastnem tovarniškem bifeju z dodatkom tople kave ali čaja. Skoraj verjetno je, da se bo delovni kolektiv odločil za drugo varianto, saj bo to še najbolj enostavno in bo moč to pripravljati s sedanjim osebjem v bifeju, istočasno pa bo tudi mnogo cenejše. Zelja vseh pa je, da bi to bilo že kmalu rešeno. * * * Problema, kam s kolesi, motorji in mopedi, kmalu ne bo več. Podjetje je o tem razmišljalo že 1959. leta, ko je tedanji delavski svet sklenil zgraditi kolesarnico in v ta namen odobril 10 milijonov dinarjev. Ta sklep bo izveden šele letos. Gradbeno podjetje »Gradiš« je zgradilo novo kolesarnico, v kateri bo prostora za nad 500 koles in 200 motorjev ter mopedov. To je^pet pokritih lop polmon-tažnega sistema z vmesnimi cestišči, ki so široka približno 4,5 metra, dolga pa nad 35 metrov. Od teh jih bo troje za kolesa, dve pa za motorje in mopede. Tako bo končno rešeno vprašanje varnosti koles in motornih vozil, ki so doslej bila izpostavljena raznim vremenskim spremembam, kolesa pa so bila razpostavljena po vseh koncih v obratih in večkrat tudi žrtve luga, sode. pare itd. * * * V planu sveta stanovanjske skupnosti je bilo 'tudi za letos predvideno, da se bo pričelo saditi lepotna drevesa in cvetlično grmičevje v naselju I, ki bi naj s tem nekoliko spremenilo svojo zunanjost. Toda od vsega tega, kot je videti, letos ne bo nič in nam edino ostane le še upanje, da bo morda to prišlo na vrsto v prihodnjem letu. Nič drugače tudi ni z razsvetljavo od naselja do kina, čeprav je občinska skupščina zagotovila sredstva za to ureditev. Ta razsvetljava je namreč nujno potrebna, saj prebivalci res ne morejo imeti vo- I lje, da bi hodili do kina po pravi babilonski temi in povrh še po zelo slabi cesti — predvsem v času deževja. Edino, kar je ure- [ jeno od vsega, je le kiosk, ki že služi svojemu namenu. Zelje in potrebe so eno, sredstva za vse to pa drugo in tako lahko le še upamo in tavamo v temi do naslednjega plana. * . * Tovarniški odbor sindikata je v letošnjem letu posvetil mnogo pozornosti rekreaciji članov kolektiva in v ta namen tudi dobil sredstva v višini 2,5 milijona dinarjev. Toda še tako dobra organizacija in skrb za to ne pomagata nič, če članstvo ne pokaže razumevanja za res pravo rekreacijo. Dosedanja praksa je pokazala, da pretežno število delavcev v tovarni ne želi take oblike rekreacije, ampak le sili na neke dolge in brezpomembne vožnje v oddaljenejše kraje. Če v prihodnjem letu ne bo moč pritegniti članstva k res pravi in potrebni rekreaciji, potem je vsekakor bolje ta sredstva vložiti v koristnejše namene, kot pa so prazne vožnje v vinorodne kraje. * * * Elektroindustrija in splošna montaža Maribor je za svoj obrat v Kidričevem nabavila novi vacuum stroj za izdelovanje kotličkov za hladilnike. To je toliko pomembnejše, ker bo z vključitvijo tega novega stroja ta obrat lahko ukinil tretjo, to je nočno izmeno za žene, ki so delale pri podobnih strojih doslej tudi ponoči. Te žene so delale po šest zaporednih nočnih izmen. Vsakemu je lahko jasno, kakšna obremenitev je bila to za žene-matere, ki so morale po nočnem delu potem doma opravljati še vsakodnevne gospodinjske posle. Mnogo je bilo že razprav okrog tega Rroblema, vendar ga prej, žal, ni bilo moč rešiti. Toda sedaj je razvidno, da so v tem podjetju mislili na neugoden položaj žena, ki so delale v nočni izmeni, in so tudi ukrenili vse, da bi rešili ta pereči problem, kar jim je tudi naposled uspelo. (Konec na 6. strani) Nekateri vaščani v Slovenji vasi že dalje časa nimajo pitne vode, ker jim je voda v vodnjakih popolnoma usahnila. Tako je sedaj že več kot 40 studencev v vasi brez vode. Vaščani imajo zaradi tega velike težave. Posebne težave imajo vaščani, ki imajo veliko živine ter prašičev. Vaščani so zares v skrbeh, kaj bo s pitno vodo, ki je doslej še nikdar ni manjkalo v vasi. Pred- i stavniki Dravskih elektrarn in občinske skupščine Ptuj so ob- i ljubili, da jim bodo pravočasno preskrbeli vodo z novim vodovodom. Pred nedavnim so bili sklicani sestanki v zvezi z gradnjo vodovoda po nekaterih vaseh, kot na primer v Slovenji; vasi. Predstavniki so zahtevali, j da bi si vsak sam kopal jarke, ] v katere bi položili cevi od glav- | nega vodovodnega jarka. Vendar . se prebivalci prizadetih vasi ne . strinjajo s tem, saj jim je bilo i na prvem sestanku volilcev re- ! čeno (in tudi sklenjeno' je bilo j tako), da bodo vsakemu, ki je imel doslej svoj vodnjak, postavili na dvorišče vodo z eno pipo. Vse ostale stroške za napeljavo vodovoda po gospodarskih poslopjih pa krije vsak sam. Stari pregovor pravi: »Obljuba dela dolg.« Zato je dolžnost, in ne samo dolžnost, ampak tudi odgo- Trgovina »Kovina« v lepših prostorih Trgovsko podjetje »PANONI-JA« PTUJ se je odločilo bistveno spremeniti svoje poslovne prostore v Ulici heroja Lacka, kjer je trgovina ^ železnino »KOVINA«. Na veliko presenečenje Pfcuj-čanov je skoraj čez noč namesto prejšnjih zastarelih vrat im izložb zazijalo več širokih zidnih odprtin pred nosilnimi, golimi zidovi, kjer bo iz dneva v dan vidnejša nova podoba trgovine z železnino »Panonije« Ptuj. Preureditvena dela bodo stala 12 milijonov d;n., oipravlja pa jih gradbeno podjetje »Drava« Ptuj. Zunanjemu licu trgovine primerno bo urejena notranjost, ki bo j dobila tudii nevo opremo, izdela- I no pri firmi »Kiemos« v Lenartu. Najbolj potrebno preiureditve fasade in notranjosti je zgradba, v kateri je še sedaj pošta, uprava »Panonije« in našega uredništva in uprave. Do tega časa pa tudi ni daleč, saj so iz dneva v dan vidnejši zidovi novega poštnega poslopja nq Trgu svobode, ki bo drugo leto ob občinskem prazniku izročeno namenu. Po izselitvi po-te v nove prostore namerava »Panonija« urediti pritličje te zgradbe v svoje poslovne prostore, ker se bo tudi njena uprava preselila v nove prostore v poslovni zgradbi poleg hotela »Petovio«. vornost, da dobijo prizatedi volilci pravočasno pitno vodo, kot so jo imeli pred gradnjo HE Srednja Drava 1. Zato bi bilo prav, da bi z deli bolj pohiteli, saj se že bliža zima, vode pa je v vodnjakih vedno manj! f. g- Ptuj se pripravlja na gasilsko tekmovanje V nedeljo, 20. septembra, bo v Ptuju tekmovanj« ženskih in moških desetin za naslov republiškega prvaka. Tekmovanje bo priredila Gasilska zveza Slovenije. Za republiškega prvaka bodo tekmovale ženske in moške desetine iz prostovoljnih, industrijskih poklicnih društv. S tem tekmovanjem je izkazano občinski gasilski zvezi,Ptuj zaupanje in priznanje glede na uspehe pionirjev, mladincev, članov, moških in žensk pa tekmovanjih. Tekmovanje bo na stadionu ŠD Drave. Zanj je sestavila občinska gasilska zveza Ptuj obširen program in je povabila nanj republiške, okrajne in občinske predstavnike, gasilska društva s svojega območja in občinstvo, da bi gledalo tekmovanje in da bi bilo to gasilsko praznovanje čimbolj svečano. Zbirališče vseh udeležencev bo pred »Mladiko« v Ptuju ob 8. uri, kjer se bo razvrstita povorka. Občinska gasilska zveza Ptuj je raizposlala te dni vsem gasilskim društvom na območju občinske gasilske zveze Ptuj navodila za udeležbo in vse ostalo z namenom, da bi bilo tekmovanje v Ptuju res gasilska, množična manifestacija prostovoljno organizirane, zavestne pomoči v naši skupnosti v vseh nesrečah in težavah ter uspehov vztrajnih vaj, ki se pokažejo na raznih tekmovanjih in ob klicu »Na pomoč!«. SV. Padel je s strehe Dne 14. septembra 1.1. ob 11.15 je padel Slavko Sobefc, delavec gradbenega podjetja Ograd Ormož, na Hardeku med gradnjo strojne lope štiri metre globoko na zemljo. Med delom na strehi je klečal na salonitni plošči, ki se je zlomila. ^Precejšen kos plošče je padel na njegovega očeta in mu prebil lobanjo na temenu. Slavko je po padou obležal nezavesten. Bili je pripeljan v ptujsko bolnišnico. Po mnenju zdravnika je dobil notranje krvavitve. D. R. Kratke iz tednikov sosednih občin novic Nova turistična pošto- ; janka v Zamarkovi Blizu »Švicarskega dvora« v Zamarkdvsi že od junija t. 1. urejujejo novo turistično postojanko, ki se bo imenovala »Črni les«. Graditev financira Agrokombi-nat KZ Lenart. Stroški urejevanja bodo znašali okrog 8 milj. dinarjev in v ta znesek bo prispevala približno polovico Turistična zveza Maribor. Gradnja postojanke je predvidena v treh etapah. Najprej bodo uredili gostinski objekt s parkirnim prostorom ter ploščad za strežbo in plesišče, v drugi fazi bo urejen prostor za kampiranje, čolnarna in nekaj weekend hišic. V zadnji fazi pa bo zgrajen olimpijski bazen. Zanj sredstva sicer še niso zagotovljena, gostinske kadre pa za to turistično postojanko, ki bi naj bila na visokem nivoju, že pripravljajo. VHJUBBDfS$Q£ Boljše vzdrževanje stanovanjskega fonda 40 odstotkov stanovanjskih zgradb v Varaždinu je zgrajenih pred 65 leti, zato je vprašanje vzdrževanja tega starega stanovanjskega fonda vedno bolj akutno. V mestu je skupno okrog 6600 stanovanj, od tega okrog polovica v družbeni lastnini. Trenutno ni v mestu sposobne organizacije, ki bi skrbela za Wirže-vanje stanovanjskega fonda. Določena vzdrževalna dela pa bi bilo potrebno opraviti na okrog 70 odst. zgradb. Obstoječi servisi niso kos nalogam pri vzdrževanju vseh teh zgradb, zato bi bilo potrebno ustanoviti posebno organizacijo po zgledu mesta Ljubljane, ki bi prevzela vse te dolžnosti. Za dosledno izvajanje statuta Zgorelo je gospodarsko poslopje V četrtek dopoldne, 10. septembra t. L, je zgorelo gospodarsko poslopje Ivana Sereca v Pušencih 37, pri Ormožu. Požar je izbruhnil v sušilnici tobaka, v kateri so sušili tobak. Kmalu po izbruhu požara je ogenj zajel celo s slamo krito gospodarsko poslopje, ki je bilo grajeno v obliki ključa. Zgorelo gospodarsko poslopje je bilo približno 40 metrov dolgo in 10 metrov široko. Z njim vred je zgorelo 16 ton krme, 5 ton slame in približno 100 kilogramov suhega tobaka. Požar je uničil precej kmetijskega orodja in nekatere poljedelske vprežne stroje. Gospodar Ivan Sereč in njegova žena sta tega usodnega dne pospravljala krompir na njivi nedaleč od doma, ko sta opazila rdečega petelina na domačiji. Gospodar je odhitel domov in je še pravočasno rešil iz hlevov svinje in krave. Nato so na znak gasilske sirene pridrveli na kraj požara prizadevni gasilci. Požar so kmalu zadušili. Po takratni ugotovitvi je požar povzročil čez 2 milijona dinarjev materialne škode. S sprejemom statuta delovne organizacije je vsak član delovnega kolektiva TGA prevzel mnogo večje in odgovornejše naloge, kot jih je imel pred tem. Zaradi tega je tudi potrebno, da aktivno sodeluje pri reševanju proizvodne problematike. Toda ali se to tudi izvaja, je vprašanje zase. Znano je, da je podjetje imelo v prvem polletju letošnjega leta izpad v proizvodnji, ki je imel za posledico nižji ustvarjeni dohodek, kar je težak udarec za ves kolektiv. Delavski svet podjetja in pozneje tudi sveti proizvajalcev delovnih enot so o tem problemu razpravljali, ko so obravnavali polletni periodični obračun in analizirali finančno stanje podjetja ob koncu leta. Vsekakor niti na seji delavskega sveta — niti na sejah svetov proizvajalcev delovnih enot niso tega vprašanja tako obravnavali, kot bi to morali. Res je sicer, da so delovne enote TGA velike in jjrostorno slabo povezane, ter da pravzaprav predstavljajo tovarne v tovarni. Veliko število članov in slaba časovna povezanost zaradi dela v izmenah povzročajo, da se kolektiv delovne enote ne more nikoli kompletno zbrati za reševanje še tako pomembnega in važnega problema, kot je prav proizvodna problematika. Toda prav zato si je izvolil delovni kolektiv svoje predstavnike, ki morajo reševati talke probleme na svojih zasedanjih in jih o svojih stališčih in sprejetih sklepih tudi redno obveščati kot to predvideva statut. In prav tu se dogaja, kar se ne bi smelo. Na vseh nivojih razpravljajo večinoma vedno isti člani, pa še teh je žal zelo malo — medtem ko so ostali v glavnem zadovoljni s tem, da za nekaj glasujejo — čeprav v to niso po- vsem prepričani, da je v redu in prav. Pozneje se med člani kolektiva postavljajo s pripombami, češ kaj bi govorili in se komu zamer j al, če pa je že vse vnaprej pripravljeno. V ilustracijo podatek s seje sveta proizvajalcev delovne enote glinice, ko nekateri člani sveta niso smatrali za potrebo priti na sejo, ko so razpravljali o vzrokih izpada proizvodnje v prvem polletju, pa so le poslušali razpravo štirih ali petih članov, ne da bi tudi sami sodelovali s svojimi pripombami in predlogi za rešitev problema. Gotovo tako delo delovne enote ne more biti plodno in uspešno, ostali člani kolektiva pa od takih članov sveta zvedo le malo, i pa še to verjetno popačeno. Kakor vsi zelo radi poznajo pra-j vice, ki jih daje statut, se je na ' drugi strani potrebno zavedati i tudi dolžnosti do podjetja in i skupnosti. Navedeni primer nikakor ni osamljen, ampak so takšni primeri tudi v drugih delovnih enotah. " (Konec na 4. strani) Ptujski Florijan bo kmalu v svoji izvirni podobi Z nožem je hotel zabosti delavca Nevesela zgodba, ki se je 11. septembra t. 1. nekaj minut pred 18. uro popoldne odigrala v gostilni »Grozd« v Ormožu in pozneje pred njo, je razburila vse navzoče. V gostilni »Pri grozdu« so pri eni izmed miz sedeli delavci Komunalnega podjetja Ormož, pri sosednji mizi pa znani trije pretepači Ludvik Velja* čič, njegov sin Anton in Ivan Go-lubič, vsi trije zaposleni pri cestnem podjetju Maribor — obrat Ormož. Prileten možakar, oče dveh otrok — Ludyik Veljačič — je brez vzroka stopil do mize, pri kateri so sedeli delavci Komunalnega podjetja m je pričel nad njimi kričati. Nekaj pred tem je očeta miril njegov sin Anton, toda bilo je brez uspeha. Medtem je odšel iz gostilne Anton Veljačič. Njegov oče je med I prepiranjem udaril enega izmed delavcev po obrazu, nato pa je prevrnil svojo mizo in potem še tisto, pri kateri so sedeli delavci. Steklenice in kozarci so se razbili. Potem je pričel pretepati delavce še Golubič in sin Anton, ki se je vrnil v gostilno. Med pretepom je Anton Veljačič hotel s preqe.j dolgim nožem zabosti enega izmed delavcev. Ker so se delavci prej razšli, mu to ni uspelo. Ko so se pretepači pred gostilno še prepirali, so prišli varnostni organi, jim odvzeli nož in jih odvedli na postajo LM. Pretepači so se upirali varnostnim organom, delavcem pa grozili, češ, da bodo z njimi obračunali. Pretepači so sramotili miličnike in jih preklinjali. Prisotni so se nad početjem Veiljačiča in Golubiča zgražali in zahtevajo za te znane pretepače primerno kazen. Vsi trije so bili že zaradi taikih in podobnih kaznivih dejanj že večkrat kaznovani in nobena kazen doslej še ni na nje vzgojno delovala. Sedaj pa nastopi vprašanje, kje še najti v Ormožu mirni gostinski kotiček, da bi lahko delovni človek po napornem osem-urnem delavniku preživel nekaj časa v veselem razpoloženju. Tega kalijo in krnijo nekateri pretepači, ki bo jih treba v bodočo strogo kaznovati. Mladinski aktiv Slovenja vas pred letno konferenco Mladinci in mladinke v Slovenji vasi se že pripravljajo na letno konferenco, ki bo 27. septembra 1964 v Slovenji vasi. Aktiv ZMS v Slovenji vasi je bil ustanovljen 1958. leta. V začetku je bilo včlanjenih v to organizacijo le pet članov, sedaj pa jih je že 32. Aktiv je delal vse od ustanovitve pa do danes precej marljivo. Ze 1959. leta je pripravil več iger, ki jih je pripravila in naštudirala dramska sekcija tega aktiva. Med veliko dejavnost tega aktiva sodijo vsekakor predavanja, ki jih prirejajo mladinci sami. Tudi šport je v tej organizaciji precej razvit. Mladina v Slovenji vasi se pač najbolj zanima za nogomet. Pri aktivif pridno delata »aktiv mladih zadružnikov« in recitacij ski krožek s pionirskim pevskim zborom. Dramski krožek s pevskim zborom je sodeloval na vseh proslavah, ki jih je aktiv pripravljal ob državnih praznikih. »Aktiv mladih zadružnikov« pa je prideloval na zemljišču, ki ga je odstopila KZ v Hajdini, krompir in koruzo, zdaj pa bo posejal nekaj pšenice. Mladinci in mladinke v Slovenji vasi sodelujejo pri vseh političnih akcijah. Tako so sodelovali pri volitvah za občin- sko skupščino in pri volitvah v zadružni svet kmetijske zadruge Hajdina. Vedno so se dobro izkazaii. Pri volitvah v ZS KZ Hajdina pa so celo prejeli nagrado, saj so bili med najboljšimi, ki so poskrbeli, da je bilo volišče lepo okrašeno in da so bile volitve hitro in v redu opravljene. Vse od ustanovitve pa do danes se aktiv bori, kako priti do primernih prostorov, kjer bi se lahko nemoteno sestajali. Do sedaj so imeli sestanke po gostilnah, ki pa prav nič niso primerne za shajanje mladine, ker na njo samo slabo vplivajo, razen tega pa mladina v gostilniških sobah ne more delati tako, kot bi lahko, če bi imela primerne prostore. Vsi, ki so" seznanjeni z res lepimi uspehi tega aktiva, mislijo, da bi mu bilo treba pomagati do primernih prostorov, saj to tudi zasluži. Prav bi bilo, če bi občinska skupščina Ptuj in množične organizacije pomagale temu aktivu do primernih prostorov, ker je danes tako rekoč na cesti. Mladi v Slovenji vasi se zares trudijo, zato jim pomagajmo, saj so naše pomoči vredni in nujno potrebni, če še hočemo, da bo aktiv še ostal takšen, kot je.,. f. g- KMEČKI PRAZNIK V SLOVENJI VASI V nedeljjo, 6. septembra t. 1., je bil v Slovenji vasi velik kmečki praznik, ki sta ga pripravila »aktiv mladih zadružnikov« in mladinski aktiv Slovenja vas. Dopoldne je bila kmetijska razstava na dvorišču poslovalnice KZ Hajdina v Slovenji vasi, kjer je bila tudi celotna prireditev. Ze dopoldne si je razstavo ogledalo precej gostov, še več pa si jo je ogledalo ob 12. uri. Mladi zadružniki iz Slovenje vasi so razstavljali nekatere poljske pridelke, ln sicer koruzo, različne sorte krompirja, pese in fižola. Seveda mladi zadružniki niso pozabili na vzre-janje »malih« živali, tako so razstavili različne pasme kokoši, rac in zajcev. Med raizstavljeniimj sortami krompirja so se gostje najbolj za- Gostilna na Grabah v primernejših prostorih Pred kratkim je Gostinsko podjetje Ormož priskrbelo za svoj obrait na Grabah boljši gostinski lokal. Gostilna je,ob asfaltirani cesti, ki pelje iz Središča v Ormož, njena notranjost je okusno urejena in primerno opremljena. Gostilna ima tri gostilniške sobe za goste. V prvem prostoru je postavljena sodobna točilna miza, ki je veljala milijon dinarjev. Po otvoritvi te gostilne, ki je bila pred nekaj dnevi, v njo radi1 zahajajo domačini in tudi tuji turisti. Kino Zavrč predvaja 20. septembra t. L francoski film »HIROSIMA, LJUBEZEN MOJA«. Kino Ormož predvaja 19. in 20. septembra t. 1. ameriški Mm »GUSAR«, 23. in 24. septembra t. 1 ameriški film »NEKAJ JIH JE PRITEKLO«. Kino GoriSnica predvaja 20. septembra t. 1. ameriški film »DOBER DAN, ŽALOST«. Mestni kino Ptuj predvaja 18. septembra t. i. italijanski film »VOJNA SE NADALJUJE«, 19. In 20. septembra t. 1. 'talijansko-španski barvni (cinemascope) film »VELIKAN Z RODOSA«, 22. In 23. septembra t. 1. ameriški film »NORČIJE V OPERI«, 24. seipt. t 1. francoski film »ŽIVETI SVOJE ŽIVLJENJE«. nimali za sorto URGENTA. ki jo je KZ Hajdina dala letos prvič v poskusno pridelovanje. Uspeh tega pridelovanja je bil zelo razveseljiv. Pridelek je bil res zelo lap. Med pridelovaci »TTRGENTE« je še posebej vesel tega uspeha ne bi kmet-koopeirant Jerenko Martin dariti v darek in posvetil1, vso pozornost obdelovanju kmetijskih površin s sodobnimi kmetijskimi stroji. S pomočjo strojnega parka KZ Hajdina so razstavili več kmetijskih »troje v, brez katerih več mogli gospo-današnjem kmetijstvu. iz Slovenje vasi 25, katerega Popoldne s pričetkom ob 16. uri krompir so ml. zadružniki raz- je bilo veselo kmečko praznova-stavljali. Pri njem je pridelek nje. Godci lz Bukovec so znova znašal okrog 38.000 kg po ha, kar i« znova pritegni!' goste, da so se Je zelo razveseljivo. Urgenta Je veseo zavrteli in se prijetno zatorej sorta, ki jo bo vredno še v bavall ob njihovih melodijah, večjih količinah razmnožili, saj je Dekleta iz Slovenje vasi.šepose-zelo iskana, še posebej na južnem ^ Pa FRANCEK (ime ni potreb-trgu. j no, ker ga vsi poznajo), so prav Na razstavi so mladi zadružniki i pridno stregli, iz Slovenje vasi dali velik po«-1 f. g. Radio Ptuj PROGRAM 20. septembra 1964 10.30—10.45 Kraitka domača poročila. 10.45—11.00 Reklame ln obvestila med zabavno glasbo. 11.00—11.10 Razprava o predlogu statuta ZKJ, 11.10—11.20 O novi šoli Franca Osojruka v Ptuju. 11.20—11.30 O skupščini Komunalnega (zavarovanja) zavoda za socialno zavarovanje Ptuj. 11.30—11.35 Kmetijska oddaja 11.35—11.50 Srečanje humoristov Radia Ptuj. 11.50—12.00 Reklame in obvestila. 12.00 Čestitke poslušalcev. PROGRAM 22. septembra 1964 15.15—15.25 Kraitka domača poročila. 15.25—15.45 Šport in glasba iz diskoteke. 15.45—16.00 Reklame in obvestila PROGRAM 24. septembra 1964 15.15—15.25 Kratka domača poročila. 15.25—15.45 Mladinska oddaja. 15.45—16.00 Reklame in obvestila. LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED za čas od 18. do 27. sept. 1964 Napoved. 18. in 19. septembra bodo nevihte na zahodu. V naših krajih bo kratko poslabšanje vremena okrog ponedeljka, 21. septembra. Ves ostali čas do 25. septembra bo lepo vreme. Okrog 25. septembra bo nastopilo tri- do štiridnevno poslabšanje vremena. Dnevna temperatur« bo okrog 15 stopinj C. Polna luna bo v ponedeljek, 21. septembra, ob 18.31. Začetek jeseni bo v sredo, 23. septembra ob 1.17. Sonce stopi v tem času v znamenje tehtnice, V Prekmurju Se zmeraj visok odstotek nepismenih Izobrazba ni prekmurskem podeželja ie zmeraj ni zadovoljiva, vendar predstavljajo visok odstotek nepismenosti starejši ljudje, ki so se lolali med obema vojnama ali pa celo pred prvo svetovno vojno. Na vaseh povprečno 80 ljudi ni dokonialo osmih razredov osnovne lole, povprečno 0 jih je Izostalo v prvem razrtdu, povprečno trije pa so v vsaki vaal popolnoma nepismeni, Ne-plsmenost poslednji čas naglo Izlgnja. Veliko pa J* tudi obCanov, ki obvladajo tuje Jezike, največ madžarskega in nemškega (tisti, ki so obiskovali avstro-ogrske lole), poznajo pa tudi trancoščl-no, angleščino in ruščino (zaradi sezonskih selitev in ruskega ujetništva). E. F. Za dosledno izvajanje statuta jejo s svojimi volilci in jim redno poročajo o delu njihove delovne enote,, na sejo naj vedno pridejo s komentiranimi mnenji in predlogi svojih volilcev. Takšna oblika sodelovanja in medsebojnega obveščanja bo prav gotovo obrodila bogate sadove dela delavskega sveta (Nadaljevanje s 3, strani) Vse to opozarja, da bo potrebno dosledno izvajati statut podjetja, ki pomeni za ves delovni kolektiv osnovni predpis podjetja. Za stanje v prvem polletju so odgovorni vsi in nikakor ni prav, ko nekateri valijo krivdo le na delavce — ti , , ., pa spet na nadrejene. S takim in svetov proizvajalcev delovnih načinom gotovo ne bo moč priti en«t- Vse. kar ie sprejetega s nikoli Z mrtve točke. Potrebno je statutom delovne organizacije, tudi poudariti pomembnost ka- Je treba dosledno izvajati. Da-drovske politike. Statut postav- nes je vključenih v samoupravlja kadrovsko politiko in stro- «« organe nad 500 članov ko-kovno izobraževanje v TGA na lektiva. Ce bodo vsi agilni in vidno mesto med osnovami za iniciativni, bodo dobili podporo nadaljnje poslovanje podjetja, v vrstah vseh članov kolektiva. Za dobro poslovanje podjetja je Proizvodnja se izboljšuje in bo nujno potreben dober kader, ki z enotnim in sistematičnim <1e-je sposoben uspešno voditi pro- lom prav gotovo dosežen uspeh. izvodnjo in pravočasno odkla- ______ njati razne napake in pomanj- kljivosti. PREJ ZA SALO KOT ZA RES Razvoj podjetja in uvajanje Osnutek statuta delovne novih proizvodnih ter tehnološ- kih procesov zahtevata od sle- OrgOniZaClje »IzgUbO« hernega proizvajalca, da dobro pozna celotno podjetje, svoje , Na upravnega odbora de- ir , , ,. . i ji j lovne organizacije-Izguba« so raz- delovno okolje, organizacijo de- £rsnvljalf „ osnJutku ^atuU. Na. Ia ter notranje odnose, skratka ^zoči so bili: Tine Zabušant. pred-vse, kar se okrog njega dogaja. secjnjk; Drago Lenuh, podpred-To je predvsem še važno v ča-, sednik: Milan Zmikavt, blagajnik; su, ko je preneseno odločanje Jure Sabotaža, tajnik, in Milan na področju,, delovnih odnosov Zgaga, statistik. Ker je bil dnevni in maiterialne delitve na organe red tako pomemben, sta bila na-samoupravljanja, na neposred- tu* nadf°rnJ?,a ne prevajalce v delovnih eno- »fifi rTzpr£ tah. Tukaj m govora samo o so jog^o sprejeli naslednje formalnem prenosu nekaterih predloge: samoupravnih pravic delavskega sveta na nižje decentralizi- 1,- Ce kdo zamudi začetek dela, rane organe upravljanja, am- ™ra zapustiti delo toliko prej, pak omogoča statut široko pod- koIikor Je zamud,L ročje delovanja in odločanja o Izostanek se nagradi kot nadure. ° 2. V vseh delovnih prostorih J« medsebojnih odnosih. uprava dolžna prlskrbeti tudi pri- Tako imajo sedanji sveti pro- meren počivalnik "J^J^J^; izvajalcev delovnih enot mno- '" "" "J go večje in logično tudi odgovornejše pristojnosti od prejšnjih svetov proizvajalcev proizvodnih ln ekonomskih enot. In zaključek: nujno potrebno je, da člani delavskega sveta in svetov proizvajalcev delovnih enot mnogo tesneje sodelu- Pionirska tribuna MALA NAGAJTVCA Franček in Bor ček nagajivoa dva mlad«, živalim sta večkrat nagajala rada. Nekoč sta na pašniku se mudila, v votlem drevesu sršene opazila. ' Borček hitro po šilbo je stekel, »jih bom malo pobožal,« junaško je rekel. Ker je bil majhen, se malo je stegnil, in s palco v sršenovo AC gnezdo je dregnil. Z um, zum pri ušesu — korajža v hlače j« padla, fanta v divji beg je pognala. Franček je hitro v travo legel, Borček je spotoma srajco odvrgel. Gotovo bi se mu elaibo godilo, da ga ni go«to grmovje rešilo. Po daljšem posvetu sta fanta sklenilai, sršene da bosta pri miru puetila. ki so utrujeni od prekomernega proučevanja alkoholnih hlapov. 3. Strogo prepovedano Je zbuditi delavca, ki med delom zaspi. 4. Delovna organizacija mora imeti okrepčevalnico z vsemi vrstami alkoholnih pijač, razen kok-tel Pijače naj se deli brezplačno. 5. Pri delu je strogo prepovedano se truditi ali celo potiti. 8. V primeru spora med delavcem in direktorjem je dovoljen pretep, ker se na ta način najbolje preizkusi fizična sposobnost delavca. 7. Ce delavcu zmanjka dela, mu je mojster dolžan dodeliti še dva delavca v pomoč. 8. Med delom se priporoča petja, žvižganje in plesanje. 9. Za delovne obleke skrbi podjetje, priporoča se uporaba kam-garna. 10. Ce delavec poškoduje orodje, zažge elektromotor, ga je uprava dolžna nagraditi za takšen učinek pri delu. 11. Nedelje, državni in cerkveni prazniki in dnevi pred njimi so dela prosti dnevi. 12. Dohodek si delavci določajo sami, kajti to dokazuje, da je delovna organizacija prešla v njihove roke. 13. Dopuste plača delovna organizacija. Trajati morajo najmanj 3 mesece. Prav tako mora delovna organizacija priskrbeti avto za odhod na dopust in povratek na delo. Osnutek Zimka mrznež. pripravil Filip Delo- PARTIZANSKI KOLEDAR 33 našega okoliša Duhovnikova smrt septembra 1942 V ustaškem taborišču Jaseno-vae so septembra 1942 umorili kaplana Jakoba Sema, starega 34 let, ki je pred prihodom okupatorja služboval v Cirkulanah. Sem se je pred vojno literarno uidejstvoval. Nekaj svojih pesmi je objavil v Dom in svetu. Okupator ga je aretiral 17. aprila 1941 in izgnal na Hrvaško. Ze spomladi 1942 so ga ustaši zaprli v Varaždinu, nato pa odpeljali v Jasenovac. Septembra 1943 je poslal Pokrajinski komite KP za Štajersko znova \r ptujski okraj Cvetko Fraprotnikovo-štefko, ki je prevzela vodstvo Osvobodilne fronte v ptujskem okraju. Z njo je za dalje časa prišel tudi Tone Znidarič-Štefan, delegat Pokrajinskega odbora OF za Štajersko. Skupaj sta postavila nekaj novih postojank Osvobodilne fronte v Ptuju, na Dravskem polju, Halozah in Slovenskih goricah. OKUPATORJEV VOJAK USTRELIL JANEZA BEZJAKA Septembra 1943 ie 24-letni Janez Bezjak iz Markovec sprem- Septembrski dogodki ljal v Ptuj brata Janeza, ki so ga Nemci mobilizirali k vojakom. Spri se je z nekim nemškim vojakom, ki ga je hotel aretirati. Janez se je aretaciji uprl in se je hotel z begom rešiti. Toda vojak ga je na begu ustrelil. Septembra 1944 Leta 1944 so se septembra odigrali zelo pomembni dogodki v narodnoosvobodilnem boju v ptujskem okolišu. Omeniti moramo prihod bataljona Šercerje-ve brigade v Haloze in tudi borce Tomšičeve brigade, partizanski napad na nemške postojanke v Zetalah, ureditev tiskarne OF v Stogovcih, precej partizanskih napadov na nemške postojanke, junaški boj kurirjev 8 TV postaje v Halozah in padle septembra 1944. Bataljon šercerjeve brigade v Halozah O prihodu Šercerjeve brigade, ki je v Halozah posegla zelo aktivno v mobilizacijo in opravila veliko propagandno delo za osvobodilno vojsko, nam pripovedujejo nekateri domačini. Tovarišica Elizabeta Letenja, ki je med vojno imela svoj dom v Dokleeah pri Ptujski gori, je o Sercerjevi brigadi povedala tole: »K naim na našo domačijo v Doklece je prišlo septembra 1544 zelo veliko borcev, čez dvesto. Utrujeni so polegli po skednju, na podstrešju in v kolarnici. Ostali so le čez noč. Toliko borcev NOV do tedaj nisem še videla.« K Bolfenku je prispel bataljon Šercerjeve brigade 18. septembra, kakor se spominjajo domačini. Tri dni so se borci zadrževali na zemljišču Alojza Vinkler-ja. V okolici so mobilizirali fante v NOV in imeli miting pri tov. Juriju Šalamunu v Narapljah. Alojz Vinkler je borcem postregel z živežem. Borci Šercerjeve brigade so v dnevih 17., 18. in 19. septembra 1944 mobilizirali v naseljih Sto-perce. Grdina, Sitež, Nadole, Cer-možiše, Bolfenk in Naraplje. Bataljon Šercerjeve brigade je vodil Gregorič, sedaj predsednik Združenja borcev NOV okraja Maribor. Prav bi bilo, če bi bral- ci našega lista, ki vedo kaj več o Sercerjevi brigadi pri nas, objavili spomine v našem listu 1 Borci Tomšičeve in Zagorske brigade napadajo Zetale V noči na 21. september 1944 so se zbrali borci Zagorske brigade in Tomšičeve brigade za napad na nemško orožniško in gra-ničarsiko postajo v Zetalah. Nemške postojanke so bile zelo utrjene z bunkerji, posebnimi zidovi in z verigo strelskih jarkov. Tovariš Franc Vodušek iz Kočie, ki je biil odšel v Tomšičevo brigado. pravi, da se je zbralo okoli 500 borcev te brigade na Boču za napad na Zetale. Pri napadu je padlo nekaj Nemcev, na partizanski strani je padel eden, kakor se spominja partizan Žarko. Kakor vse kaže, so bili Nemci o napadu obveščeni in najbolje pripravljeni. V utrjenih postojankah jim partizani niso mogli do živega. Smrtna žrtev v Bolfenku Pri Antonu Lahu v Bolfenku št. 11 so se od avgusta 1944 oglašali kurirji 8 TV postaje. Septembra so Nemci Tiajkali po okolišu Bolfenka in Majšperka, Obkolili so tudi Lahovo domačijo. Go?ipodinja je bila na njivi. Hotela je pobegniti, a zadelo jo je sedoznž. Drugi menijo, da zdaj deželno štajarsko vlado druge misli navdajajo, kakor unikrat, ko ste se celjska in mariborska čitavnica ustanavljale. Se drugi trdijo, da v Ptuji je ognjišče domorodnega duha na Stajarskem, ker tukaj prebiva častiti gosjvod Herman, kteremu se je lani obilno zahval-nic z več kot 20.000 podpisi po-1 slalo. — de tukaj tedaj čitavni-1 co dovoliti bi bilo tedaj nevarno!' — Pa vse to se mi prazno vidi. Zakaj bi mi nekteri nemški mestjani bili sovražni, ne vem; saj se tudi jaz ne spodtikujem. ako bi njih »turnerji« ko bistri sokoli do visoke line našega orjaškega stolpa ne plezali, in ako še tako glasno svoje nemške pesmi pevajo; — s slovensko 1 pesmo pa se gotovo tudi naše obnebje okužilo ne bode. Da bi pa vlada se bala nevarnih pre-kucij v ptujski čitavnici, taka govorica se mi celo preotročja zdi. Tedaj prijaznega odloka od naše vsem avstrijskim narodom pravične vlade pričakujem. Naj ne bi odlašala dalje, kar je drugim dovolila, ne več, ne manj!« 20. aprila 1864 so objavile Novice med dopisi sporočilo iz Ptuja na štajerskem, da je dovoljena čitalnica in da bodo Novice ob svojem času obširneje povedale, kako in kaj. 8. junija 1864 je sporočil ravnatelj čitalnice dr. A. Cuček, da je deželna vlada v Gradcu 21. maja 1.1. končno potrdila pravila čitalnice in sklical po 13. členu društvenih pravil vse člane k veliki skupščini, ki bo 23. junija ob 10. uri predpoldne v hiši št. 42 v Gosposki ulici (sedaj Prešernova 27). Dnevni red skupščine: ravnateljev nagovor, tajnikov pregled vseh opravil in stanja čitalničnega, blagajnikov račun preteklega leta in končno volitev novega odbora. Opomnil je tudi člane, naj bi j>o sklepu odbora poravnali članarino pri blagajniku Ludviku VVracfeldu, začenši od 1. junija 1864. Zato mislimo, da je s tem dnem začela delovati naša čitalnica. O skupščini z dne 23. junija 1864 so poročale Novice v dveh zaporednih številk: 29. junija bolj skopo in stvarno. 6. julija pa obširneje in bolj navdušeno. Drugi dopisnik. Ilaložan (verjetno B. Raič) uvodoma razmišlja o naravnih pravicah narodov in opozarja, »da smo pod mogočnim varstvom cesarskega zagotovila, ki vsem zvestim pod-ložnikom narodno mvnoprav-nost priznaja.« (Nadaljevanje prihodnjič) Občinska nogometna liga tudi v sezoni 1964/65 SEDEM TELESNOVZGOJNIH DRUŠTEV PARTIZAN V BORBI ZA NASLOV OBCINSKEG A NOGOMETNEGA PRVAKA Na seji nogometne komisije pri Občinski zvezi za telesno kulturo Ptuj, ki je bila v ponedeljek, 14. t. m., je bilo sklenjeno, da bo tudi v sezoni 1964/65 delovala občinska nogometna liga. V ligo je vključenih sedem telesnovzgojnih društev Partizan iz naše komune. To bo že druga repriza organiziranega tekmovanja v okviru občine. Danes sicer še ne moremo govoriti o uspehih in neuspehih občinske nogometne lige, vendar lahko trdimo, da je led prebit in pot k množičnosti je vsaj v nogometu odprta. Nogomet Komisija, ki vodi občinsko ligo, je leto^ pozvala k udeležbi le partizanska društva, ker je v pretekli sezoni ob sodelovanju partizanskih društev in sindikalnih ekip prišlo do vrste izpadov predvsem s strani slednjih. V nogometni sezoni 1964/65 bodo v občinski ligi nastopala naslednja moštva: # TVD Partizan Markovci, # Dornava, Videm, Desternik, # Gorišnica, Rogoznica in Les-0 kovec. Medtem ko je v pretekli sezoni osvojila med partizanskimi 'društvi najvišji naslov ekipa iz Markovec, bo letos borba za prvo mesto izredno zanimiva. Ekipe so po odhodu nekaterih nogometašev v JLA skoraj popolnoma izenačene, tako da pred pričetkom tekmovanja niti na papirju ne moremo postaviti favorita. Tekme prvega kola jesenskega dela tekmovanja bodo v nedeljo, 20. septembra 1964. Vse tekme bodo na igriščih prvoimenova-nih. Sestali pa se bodo: v Dornavi ob 10. uri: Dorna- va—Desternik; tekmo vodi Karel Kožic; v Rogoznici ob 10. uri Rogoznica—Markovci; sodi Audi Pod-breznik; v Gorišnici ob 10. uri Gorišnica—Leskovec; sodi Janko Vo-grinčič. Videm je to nedeljo prost. Naj dodamo še to, da vlada v naših vaseh za tekme občinske lige veliko zanimanje,'saj smo pri posameznih srečanjih našteli tudi več sto gledalcev. Torej, v nedeljo bodo piščalke sodnikov naznanile začetek III. prvenstva občine v nogometu. DIK Nesreča nikdar ne počiva NESREČA NIKDAR NE POČIVA V zadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bolnišnici naslednji ponesrečenci: MACUN Anton, Slovenja vas 69 — je padel s kolesom ter si poškodoval glavo. ŠOBAK Slavko, Virje-Otok 69 — je padel s kolesa ter si škodoval. SKLEDAR Ana, Sp. Hajdina 2 — si je poškodovala desno nogo. FORŠTNARIC Otilija, Bukovci 164 — si je pri delu poškodovala hrbtenico. VTIC Janez, Nadole 81 — je padel s strehe in si poškodoval rebra. KVAR Franc, Lasigovci 3 — se je vrezal v levo nogo. TILI Karel, Rabeljčja vas 24 — je padel in si zlomil rebra. KISELAK Štefan, Zabovci 103 — se je s sekiro vsekal v levo nogo. Otijatfe ua og&uk MLADINKE, MLADINCI, POZOR' Mariborska livarna, Maribor, je raizpisala 14 štipendij za tehnič-čno srednjo šolo, za višjo komercialno šolo, za višjo tehnično šolo in univerzo. Podrobne podatke o teh štipendijah dobite v Mariborski livarni v Mariboru ali pa tudi v našem uredništvu. PREKLIC Podpisani prek!;cujeva, kar sva izjavili o Novak Mariji, zaposleni v Strojnih delavmrah Ptuj, in se jii zahvaljujeva za odstop od sodnega pregona. Hrženjak Jož''ca, Rihtarič Erna. KUHINJSKO POHIŠTVO PRODAM. Kornik, Na gradu 5. (Vprašajte po 15. uri!) KUHINJSKO POHIŠTVO, štedilnik in moped prodam. Ditrih, Krempljeva 1, Ptuj. PRODAM DOBRO OHRANJEN ŠTEDILNIK na drva, sobno peč, zložljivo posteljo ter 5 sob,-nih rabljenih oken. Spemdija Alojz, Budina 15, Ptuj. TRGATEV GROZDJA v Dražen-cih prodam. Vprašajte v trgovini Zvezda. Ptuj. PRODAM SKORAJ NOV UKV RADIO RR Leone z;a 32.000 din. Robar. Videm pri Ptuju 25. HISO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM in nekaj zemlje v Zg. Jablanah 33 prodam. Oddaljeno od žel. postaje Cirkovce 10 minut. PRODAM ZELEZNO SOBNO PEC. Naslov v upravi. PRODAM OTROŠKO POSTELJO z žimnico in odejico. Naslov v upravi. LEVI ŠTEDILNIK, rabljen, dobro ohranjen, ugodno prodam. Stare, Naselje bratov Reš 13. OGRODJE ZA STUDENEC in klopi za gostilniške prostore ter vratni podboj prodam. Naslov v upravi Rokomet Prejšnjo nedeljo dopoldne je bila odigrana prvenstvena'rokometna tekma med Radgono in Veliko Nedeljo. Velikonedeljčani so na domačem igrišču v precejšnji premoči premagali goste iz Radgone z rezultatom 12flO. To je bila druga zmaga Veliko-nedeijčanov od odigranih dveh prvenstvenih tekem. Kaže, da imajo velikonedel jski rokometaši vise pogoje, da se uvrstijo v Štajersko ligo. TRZNE CENE V POVRTNINI- MARIBOR, POSLOVALNICA PTUJ Ohrovt 120, paradižnik 120, paprika 120, paprika-parad. 130, solata endivija 80, zelje sveže 80, zelje rdeče 100, česen 260, čebula II a 70, krompir Bintje 34, korenček 60, pesa rdeča 80, paprika vložena 228, kumare vložene 480, koruza 100, pšenica 88, fižol enobarvni 200, radenska 1/1 56, slatina Donat 1/1 54, breskve 160, grozdje 200, hruške 80, jabolka II a 80, slive-češplje 70, slive suhe 300, dateljni pakirani 80, krompir »Merkur« 28, limone 290, paradižnikove tube 96, Radgonski biser 1/1 640, Ka-peljski biser 1/1 600, vino rdeče 250. vino belo 1/1 320, vino 21 570, jajca iz hladilnice 35, med 414, sir 900. Prleški večer na Borlu V soboto, 26. septembra, ob 19. uri, bo turistično društvo Gornik, priredilo na gradu BORL »PRLESKI VEČER«, na katerem bo sodeloval folklorni ansambel, v katerem nastopajo plesna, dramska in glasbena skupina. Program traja 100 minut. V primeru slabega vremena bo v viteški dvorani. Soriško gostišče in Turistično društvo Gomila bosta ta večer pripravila gostom nekaj presenečenj. Gostišče bo ob solidni postrežbi pripravilo tudi nekaj prleških specialitet. Ker folklorni ansambel nastopa na Borlu samostojno, bodo za ta večer veljale vstopnice 150 dinarjev, ki se že lahko rezervirajo pri upravi oziroma v gostišču ter pri Turist biroju v Ptuju. Po programu bo ples, igrajo pa člani ansambla — Slovenjegoriški muzikanti. Torej, v soboto zvečer, 26. tega meseca, vsi na Bori, kjer bo prisotnosti pesmi klopotcev nad vse prijeten večer. Jože Bezjak KIDRIČEVO Horoskop (Nadaljevanje s 3. strani) Hišne svete stanovanjskih zgradb s centralno kurjavo tare letos precejšnja skrb. Znano je, da je letos zelo pereča oskrba s premogom, ki ga v takih zgradbah nujno potrebujejo. Predvsem je problem tudi v tem, da je treba letos vse naročene količine premoga plačati vnaprej in da nekateri stanovalci neredno plačujejo mesečne obroke in s tem ovirajo že tako neredno dobavo zadostnih količin premoga za zimo. Poleg vsega tega pa so marsikje dotrajali tudi radiatorji in tudi peči za kurjenje, medtem ko sredstev za obnovo ni. Vsekakor bo nujno potrebno, da tudi svet stanovanjske skupnosti skuša nekako najti skupno ustrezno rešitev tega kočljivega položaja. Sezona letnih dopustov in prijetno preživetih dni ob morski obali se bliža h koncu. Tudi v počitniškem domu »Aluminij« v Crikvenici je letos preživelo svoj letni oddih precejšnje število članov kolektiva TGA. Odkar se je kolektiv odločil za nakup še ene vile, so se možnosti zelo povečale, saj je s tem 32 ležišč več in jih je tako bilo letos skupno 95. Prav gotovo pa bi bil dom zaseden tudi izven sezone, če bi bilo sprejeto mnenje članov kolektiva, da bi bila izven glavne sezone cena penzionu nižja. Težave so bile letos tudi v razdeljevanju ležišč. Vsakdo je hotel čim boljše. Zato bo nujno potrebno za bodočo sezono urediti v počitniškem domu boljši komfort. Izmenjati bi morali dotrajani inventar, da bodo res vse sobe enakovredne. TGA ima že od leta 1948 lepo urejeno strokovno knjižnico, ki je bila ustanovljena z namenom, da bi pomagala svojim članom kolektiva pri nadaljnjem izobraževanju. Med strokovnimi knjigami je pravzaprav največ strojne literature, potem pa literature o kemiji, elektriki, tehnologiji itd. Tovarniški list »Aluminij« prinaša redno vsak mesec seznam novo sprejetih knjig, da imajo člani kolektiva vedno vpogled v vrsto literature, ki jim je potrebna za njihov študij. Vso literaturo dobijo člani kolektiva brezplačno za določen čas, le žal je vsi ne vračajo redno in tudi ne pazijo nanjo. Ni pa večjega zanimanja za tujo strokovno literaturo, ker pač vsi ne obvladajo tujih jezikov. GASILSKA PRIREDITEV NA POLENSAKU Na Polenšaku prirejajo gasilci v nedeljo, 20. septembra, tega leta ob pol treh popoldne veselo prireditev. Najprej bo nastopil ansambel radia Ptuj, sledila bo vinska trgatev z veselico in plesom. Za okrepčila bo izdatno poskrbljeno. V nedeljo, 20. tega meseca, torej vsi na Polenšak, prireditev bo ob vsakem vremenu! POPRAVEK Tiskarski škrat nam je na 4. strani št. 36 z dne 11. septembra t. 1. postavil pod sliko v drugem in tretjem stolpcu napačen podpis. Pravilen se glasi: Zadružni dom v Juršincih. Osebna kronika Rodile so: Marta Drevenšek< Kidričevo 13 — Milivoja; Marija Murk, Sobetinci 21 — Mileno; Berta Škrinjar, Lešnica 34 — Marijo; Ana Kožar, Vel. Brebrovbnik 23 — Silvo; Barica Murkovič, Mu-retinci 73 — dečka; Ana Golob, Dornava 48 — dečka; Neža Tra-fela, Podlehnik 83 — deklico; Marija Horvat, Placar 25 — Darinko; Jožefa Ostroško, Maribor, Moše Pijade 27 — Franca; Rozalija Hromek, Stoparce 64 — dečka; Štefka Kovačec, Trnovska vas 54 — dečka; Štefka Grimšič, Krčevina 109 — Dušana; Ljudmila Podplatnik, Ptujska 23/b — Jožeta; Marija Potočnik, Ob železnici 5 — Srni-ljana; Marija Bratuša, Lahonci 3,0 — deklico; Angela Lesjak, Lešnica 36 — Stanislava; Marija Muršec, Crmlje 10 — Franca; Katarina Cernezel, Zg. Hajdina 132 — Branko; Fanika Gošnjak, Kidričevo 13 — Alenko; Angela Novak, Borovci 35 — deklico; Bernarda Rajh, Lešnica 13 — dečka; Kristina Kokol, Krčevina 101 — Milana; Terezija Laimpret, Ciril-Metodov drevo- red — Suzano; Milica Zupanič, Hajdoše 9 — Jožeta. Poroke: Zivotije Milosavljevič, Kidričevo 13, in Miroslava Ljubisav-Ijevič, Kidričevo 13; Leopold Peršuh, Koritno 2, in Ivanka Gorjup, Breg 33; Janez Rakuš, Slatina 22, in Štefanija Kelc, Trstenjakova 8; Slavko Ceh, Kicar 15, in Marija Draškovič, Krčevina pri Ptuju 27; Venče-slav Rimele, Spolen j akova 13, in Kristina Artenjak, Sp. Hajdina 35; Anton Zumer, Hajdoše 85, in Hilda Caf, Ciril-Met. dr. 2. Umrli so: Terezija Brunčič, Vintarovci 25, roj. 1886, umrla 9. 9. 1964; Terezija Pajnkiher, Zagrebška 83, roj. 1886, umrla 10. 9. 1964; Marija Brečko, Krčevina pri Ptuju 39. roj. 1886, umrla 12. 9. 1964; Jože Trep, Zagrebška 66, roj. 1905, umrl 11. 9. 1964. OVEN Poznanstvo z novimi ljudmi se bo razvilo v prisrčno prijateljstvo. Ta teden vas čaka več presenečenj. Do ljubljene osebe bodite obzirnejši. BIK Za odgovorno delo si morate najti primeren mir. Večkrat ste radi sami, ker v samoti najlažje prebolite srčne bolečine. Za izpolnitev vaših načrtov je potrebnega več poguma kot časa. DVOJČKA Prihodnji torek se boste počutili zelo srečni. Mnoge nejasnosti iz svoje okolice boster počasi razkrili in ugodno rešili. Prijateljem zaupajte le tiste svoje misli, ki jih lahko razumejo. RAK Ostanite pri svojem delu in ga zagovarjajte, ko ga kritiki pravilno ne ocenjujejo. Srečanja v tem" tednu bodo pomembna za vašo 'bodočnost. Doslej se vam je izpolnila večina načrtov. LEV Presenetijo vas le tisti dogodki, o katerih najmanj razmišljate. Vaši znanci cenijo velikodušne ljudi. S posojilom se boste izkopali iz zagate. DEVICA Vseh svojih problemov ne obravnavajte v iistem času, ker tudi niso vsi istočasno važni. Ta mesec boste vsaj nekaj dni zelo dobre volje zaradi novih uspehov. V službi manjše sitnosti, vendar brez posledic. TEHTNICA Z dobrim namenom boste ugodno rešili tudi zapleten spor. Minule skrbi so vam pustile nekaj dragocenih izkušenj za bodočnost. Vaša popustljivost bo olajšala vzdušje. ŠKORPIJON Najbolj vam škoduje nepremišljena naglica v odločitvah. Skoraj se vam bo izpolnila dragocena želja. V ljubezni raje kujete načrte kot obujate stare spomine. STRELEC Vaše želje presegajo vaše trenutne možnosti; sčasoma jih boste izvedli. Manjši nesporazum med prijatelji. Letos boste še izredno zadovoljni. KOZOROG V sporazumu s sodelavci boste dosegli mnogo zavidnih uspehov. V srčnih zadevah ste premalo odločni. Za vaše zdravje bo koristen razgovor z zdravnikom. VODNAR Svoje finančne načrte boste morali spremeniti zaradi izrednega dogodka. V sredo vas bo presenetil sorodnik z zanimivimi vestmi. V ljubezni ste skoraj preveč zaupljivi, kar vam vedno ne koristi. RIBI Malodušja se otresite še ta teden. Stari problemi so zahtevali od vas mnogo potrpljenja, novi pa še več iznajdljivosti. Vesti iz inozemstva od sorodnikov vas bodo vznemirile. WALTER FLOOTE Postave x megli »Kakor običajno,« je ozlovo-Ijeno rekel inšpektor Sharp pred vlomljenim tresorjem veleblagovnice Warner & Brother. »Nobenih prstnih odtisov, nobenih sledi, nič ...« »Toda storilca so videli,« je s poudarkom dejal asistent Dulbing. »In ne samo eden, videlo ga je več oseb! Vsi čakajo v sosednji sobi.« Inšpektor se je nasmehnil. »Očividci? Vi neizkušeno pišče, strmeli boste, kaj to pomeni. A prav, da slišimo, kaj so videli.« Prvi je vstopil lord Bovvlin-green, spričo svoje elegance splošno znani gentlemen. Pred kake pol ure je šel iz svojega kluba k parkirišču svojega voza in pri tem prišel mimo trgovine. »Seveda nisem mogel veliko opaziti,« je rekel in z umerjeno počasnostjo sedel na ponudeni stol. »Pri tej zoprni megli ne vidiš več kot tri metre pred seboj. A ravno ko sem bil pri svetilki, ki stoji pred trgovino, sem v vhodni pasaži zagledal neko postavo.« »Kakšna je bila?« je vprašal inšpektor Sharp. »Precej visoka,« je rekel lord. »In togo se je držala kakor drog. Lahko podam le splošen vtis, kajti v gosti megli sem videl le obrise. Po tem, kako se je kretal in sploh vedel, se mi je zdel kakor lakaj, ki bi rad posnemal eleganco svoje plemenite gospode, pa se mu le ne posreči prav. Sicer ne vem, ako imate smisel za take fine razlike, to se ne da opisati, ampak za resnično odličnega gentlemena je razlika povsem jasna.« v. Inšpektor je nekaj zagodr-njal. Asistent Dulbing je razumevajoče prikimal. »In ko ste ga videli, kaj se je zgodilo potem?« Lord je skomignil z vatira-nimi rameni. »Izginil je tako nenadoma, kot se je bil prikazal. Ne morem si predstavljati, kam. Tudi se nisem brigal za to. Šele ko ste odredili zaporo, sem zvedel, da je bilo vlomljeno.« Ko je lord odšel, je inšpektor z nagrbančenim čelom gledal za njim. Asistent Dulbing si je mel roke. »Že pred pol ure smo zaprli ta mestni okraj,« je dejal. »Storilec je torej še v zaprtem krogu. Ulovili ga bomo, pa če bi morali prebrskati vse kleti in kanale.« »S pridržkom, da je bil vlomilec tisti, ki ga je lord videl,« je menil inšpektor. »Moral bi biti že popoln idiot, da bi se še ( cele ure po vlomu potikal okrog trgovine. Razen tega pa so bila vhodna vrata neoporečno zaklenjena, saj smo to sami ugotovili. Skozi nje torej ni mogel priti in spet izginiti.« j Namesto odgovora je asistent privedel naslednjo pričo. To je bil francoski slikar Pironette, ki je bil pravkar prišel v London na razstavo svojih del. On je videl postavo v megli prav tako kot lord. »Kakšen je'bil mož?« je vprašal asistent. »Mož?« jc kriknil slikar in vrgel roke v zrak. »Bogme — bila je ženska!« »Ženska?« je zbegano vprašal asistent. »Iz česa sklepate?« »O!« Slikar zamaknjeno mežika z očmi. »Kaj takega more vprašati le angleški kriminalni uradnik. To se vendar vidi na značilnih ženskih oblikah in oblinah.« Z nežnimi nihljaji je z rokami polzel vzdolž lastnega telesa. »Takoj sem tudi videl, da je bila ženska spogledljiva, za to imam neki šesti čut. Šel sem proti nji, da bi jo nagovoril. Tudi ona se mi je približala. Potlej pa je na lepem izginila.« Za ilustracijo je napravil skico svojega nočnega pojava. Inšpektorja je risba spominjala na tloris policijskega prezidija, ki je visel v njegovi uradni sobi. Celo Dulbing je čutil, da za tiralico ni dovolj jasna. Nato je prišel poslanec spodnjega doma, mister Belling. Bil je na volilnem zborovanju v delavski četrti in je bil temu pri- merno tudi oblečen. Tudi se ni na poti domov poslužil svojega voza ali taksija, šel je torej peš mimo blagovnice in je prav na istem mestu kakor drugi videl sumljivo postavo. »Zakaj sumljivo?« je vprašal inšpektor. »To sem videl na prvi pogled, bila je figura iz londonskega podzemlja,« je dejal poslanec. »Eden tistih zločinskih tipov, ki jih naša nasprotna stranka večkrat uporablja za neke temne namene. Takoj .sem imel vtis atentata na mojo osebo, skočil sem na desno, tudi on se je vr-! gel v to smer, ampak jaz sem j mu ušel in tekel takoj naprej '-in sem bil vesel, ko sem zadel na verigo policistov. Pri tem je bilo najbolj grozljivo to, da se , je vse godilo tako neslišno. Menim, da je atentator nosil gumijaste podplate, kakor je to navada za take primere.« Inšpektor se je nagajivo nasmehnil svojemu asistentu, ko je obilna figura poslanca izginila skozi vrata in sta bila spet sama. »No, imate sedaj približno podobo vlomilca?« »Najbrž je bila cela tolpa,« je menil asistent. »Moram slišati še naslednjo pričo. To je profesor Borlowsky, upravnik londonskega "živalskega vrta.« Profesor Borlowsky je poče-nil na stol, kjer so bile pred njim sedele že druge tri priče, se s svojimi dolgimi, kosmatimi prsti popraskal po svoji sku-; strani bradi in odgovoril brez t obotavljanja: »Prikazen, ki sem I jo videl ob vhodu v trgovino, je bila nedvomno opica, in sicer ...« Asistent je vzkliknil: »Opica ...?« Inšpektor Charp se je kar tresel od smeha. »Gospodje,« je rekel profesor užaljeno. »Jaz sem strokovnjak. Bila je opica, in sicer orangutan, pithecus satyrus. Spričo njegovega sklonjenega, racajo-čega hoda, pa visečih rok in kratkih, krivih nog je bilo nemogoče, da bi ga ne spoznal. Nosil je človeško obleko. Zato menim, da je ušel kakemu cirkusu ali varieteju, in skušal sem ga ujeti. Mirno mi je dal, da sem se mu približal, medtem ko sem se oglašal z vabečimi glasovi samice, in mi je celo sam prihajal bliže. Pri tem sem videi obrise njegovega obraza, in niti najmanj ne dvomim — bile so značilne poteze orangutana. Toda preden sem ga mogel prijeti, je krenil vstran ter v hipu izginil.« »Sedaj imate vso vlomilsko tolpo skupaj,« je rekel inšpektor Sharp, ko je profesor odšel. »Lakaj, koketna žena, zločinec iz podzemlja in orangutan. Nenavadna družba. Čudil bi se, če bi se dobro razumeli med seboj. A končno jih je vse skrivnostno pogoltnila zemlja.« Asistent si je drgnil čelo. »Nemara pa smo v vhodni pasaži kaj prezrli — nekaj, kar omogoča to nenadno pojavljanje in izginjanje.« Inšpektor je vstal. »Najbolje bo, če nam priče vse pojasnijo na kraju samem.« »Prosim, ostanite malce zadaj,« je dejal inšpektor Sharp, ko so prišli do svetilke, ki se je s svojo zelenkasto rumeno lučjo mučno borila zoper meglo. »Gospod profesor, vi ste prikazni prišli najbliže. Prosim, pojdite še enkrat natančno na mesto, od koder ste opico prvič videli.« Profesor se je postavil pod svetilko. »Prav tu sem stal, ko sem zagledal orangutana.« Pokazal je proti vhodni pasaži in nenadoma kriknil: »Je že spet tu.« Spremljajoči policaji so potegnili samokres iz tokov, toda inšpektor Sharp jim je zaklical: »Ne streljajte! Ostanite na mestu!« Z enim skokom je bil pri profesorju. Napravil je le nekaj korakov v smeri, kamor je kazal profesorjev stegnjeni kazalec. Potlej se je obrnil in se veselo zasmejal. »Prosim, samo vi, štirje očividci!« Asistent je presenečeno videl, kako jim je inšpektor nekaj za-šepetal, jih povedel do vhodne pasaže veleblagovnice, kako so se štirje gospodje brž v zadregi poslovili ter se urno oddaljili po cesti navzdol. »Tako, fantje, zdaj lahko tudi vi pridete,« je zaklical Sharp. »Jaz nisem hotel gospode pred zbrano posadko blamirati — z njihovimi komičnimi prikaznimi lakaja v njegovi pol eleganci, koketne žene, zločinca in orangutana. Tu — oglejte si vlomilsko tolpo!« Policaji so se zgrnili okoli njega. Videli so se nasproti neke druge skupine oboroženih policajev. Za izložbenim oknom se je mirno in brez zlobe lesketalo — veliko ogledalo. Prevdel B. K.