VESTMK Poštni urad 9020 Cetovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt ^ izhajavCeiovcu Erscheinungsort Kiagenturt Posamezni izvod 5 šilingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov 5 P. b. b. g a......——M————S LETNiK XXXiX. CELOVEC, PETEK, 25. MAJ 1984 ŠTEV. 21 (2176) Izigravanja z avtocesto Politične spletke okoli celovške obvoznice Avtocesta okoli Celovca bolj in bolj buri duhove. Celovška mestna uprava, z njo pa pristojni deželni svetnik Knafl, prihajajo pod pritisk raznih političnih sil, ker še vedno ni odločitve o tem, kje naj bi speljali avtocesto okoli Celovca. Da bi bila zmeda še večja, se je zdaj znova pojavil predlog o avtocesti skozi Rož oztroma čez Gure. Očitno hoče predlagatelj Nikolaus Lanner, klubski predsednik ljudske stranke, spraviti svojega strankarskega kolego Guggen-bergerja iz križnega ognja. Za prizadete občine Žihpolje, Kot-maro vas, Bilčovs in Šentjakob bi uresničitev take predstave bila prava katastrofa. Zajezitvi Drave, ki obrežnim občinam ni prinesla nič razen gostejše megle, bi se pridružila betonska kača, ki bi dokončno uničila pokrajinsko podobo Gur in Roža. Zgodovin- sko pogojeno gospodarsko nerazvitost teh občin, ki so zapostavljene tudi od turizma, bi avtocesta dobesedno zabetonirala. Sicer pa alternativa ni povsem jasna. AH naj celovško severno obvoznico, ki tudi v najslabšem primeru ne bo dosti daljša od desetih kilometrov, nadomesti dvomljiva cestna velezgradba, dolga najmanj 40 kilometrov? Za deželni urad za gradnjo cest rožanske trase ni, odkar so jo opustili v prid severne celovške obvoznice, pravi pristojni uradnik. Sicer je v Avstriji mogoče vse, vendar s strani urada te nove stare variante ne bodo aktualizirali, če od pristojnega ministra ne bodo dobili drugega naloga. V takem primeru pa se bodo prebivalci Gur in Roža brez dvoma postavili na zadnje noge. Madžari svarijo pred sosveti Sestanek avstrijskih manjšin - V pripravi listina o manjšinski zaščiti Izredno kritično in distancirano ocenjujejo gradiščanski Madžari deio manjšinskega sosveta. Tako so poročati v torek na seji koordinacijskega odbora avstrijskih manjšin v Žeieznem. Avstrijske manjšine so skieniie, da izdeiajo iistino osnovnih načet manjšinske zaščite in da še boij tesno sodeiujejo. Poroča Teodor Domej Torkovo srečanje koordinacijskega odbora avstrijskih narodnih manjšin na Gradiščanskem je povsem uspelo. Na sedežu Hrvatskega kulturnega društva v Železnem se je zbralo 18 zastopnikov vseh osrednjih organizacij gradiščanskih Hrvatov, gradiščanskih Madžarov, dunajskih Čehov in Slovakov ter koroških Slovencev. Se- Širok zagovor dvojezičnega pouka Tiskovna konferenca s predstavniki univerze, DŠS in mladinskimi organizacijami Dvojezičnost je prednost — to je kila rdeča nit vseh izjav na dobro obiskani tiskovni konferenci, ki sta Jo prejšnji petek v celovškem hotelu Moser priredili obe osrednji organizaciji. Tiskovna konferenca je izzvenela kot impresivna zavrnitev vsakršnega šolskega apartheida. Kot posebeni signal so novinarji vrednotili nastop prorektorja celovške univerze dr. Guntherja Hodla in dr. Valentina Inzka, ki je na tiskovno konferenco prišel kot predstavnik deželnega šolskega sveta. Tako sta se dve odlični izobraževalni ustanovi nedvoumno izrekli za ohranitev slovenščine v ljudskih šolah in širše za ohranitev manjšine sploh. Poudariti velja tudi poseg drugega zastopnika celovške univerze asistenta dr. Franza Dotterja, ki je še posebej apeliral, naj si ljudje ohranijo Udeleženci tiskovne konference (z ieve): Reinhoid Lcxer in Valentin Happe (JVP), prorektor celovške univerze dr. Gtinther Hodi, dr. Marjan Sturm, dr. Matevž Grilc, dr. Valentin Inzko (skrit za Grilcem), asistent dr. Franz Dotter, Peter Kaiser (SJ) in dr. Avguštin Malle. svoj materni jezik, pa naj ga imenujejo slovenskega ali vindišarskega. Prav tako pa naj bi se kar največ neslovencev naučilo slovenščine, saj bo dvojezičnost šele tedaj funkcionalna, če bo obojestranska. Poseben političen akcent sta tiskovni konferenci dala zastopnika mladinskih organizacij obeh velikih deželnih strank, Socialistične mladine in Mlade ljudske stranke. Za prvo se je Peter Kaiser ostro postavil proti heimat-dienstovskemu referendumu in proti vsaki asimilaciji. Reinhoid Lexer pa se je mimo zagovora priučitve drugega deželnega jezika zavzel tudi za sodelovanje s slovenskimi mladinskimi organizacijami. Prikaz šolskih zahtev koroških Slovencev od otroških vrtcev do recimo dvojezične trgovske akademije, kakor ga je podal dr. Marjan Sturm, je zaokrožil razgovor s predstavniki tiska, medtem ko je dr. Grilc poskrbel za politični poudarek, ko je dejal, da heimatdienstovski referendum po vsem sodeč nima nobene možnosti, da biuspel. Ob zaključku je dr. Avguštin Malle predstavil še brošuro „Hande weg von der zweisprachigen Schule", ki jo je pripravil Slovenski znanstveni inštitut, izdali pa sta jo ZSO in NSKS. jo je sklical predsednik koordinacijskega odbora dr. Franci Ztvitter, ZSO so zastopali Feliks Wieser, Janez Wut-te in Teodor Domej, NSKS pa Karel Smolle in Janko Urank. Razgovori manjšinskih funkcionarjev so bili vsebinsko bogati in kažejo, da narodne manjšine v Avstriji pravzaprav enotno ocenjujejo položaj manjšin. Vsem poročilom je bilo skupno, da so postavljala v ospredje asimilacijski pritisk avstrijske manjšinske politike. Pri tem so vsi udeleženci omenjali zlasti nezadovoljive ureditve predšolske vzgoje in šolstva. V tej zvezi je predsednik ZSO Feliks Wieser prikazal tudi najnovejše napade na sedanjo ureditev dvojezičnega šolstva na Koroškem. Gradiščanski Madžari so v svojem poročilu ocenili zlasti delovanje manjšinskega sosveta. Doslej so Madžari edina narodna skupnost v Avstriji, ki je pristala na ustanovitev takega sosveta na podlagi zakona o narodnih skupinah iz leta 1976. Madžari danes izredno kritično in distancirano ocenjujejo delo in pomen tega foruma. Glede na svoje dosedanje izkušnje opozarjajo ostale manjšine, naj so v tem vprašanju nujno previdne. Madžari zatrjujejo, da so glavna področja manjišnske zaščite — npr. otroški vrtci in šolstvo — takorekoč izključena iz obravnav v sosvetu. Prav tako sodijo da skuša Avstrija s sosveti pospeševati neenotnost znotraj manjšin. Vsi manjšinski zastopniki so poudarili pasivnost in zavestno zavlačevanje zveznih in deželnih organov, ko gre za uresničevanje tudi najmanjših konkretnih zadev v zvezi s pospeševanjem manjšin. Spričo tega so še posebej podčrtali, kako pomembno je kar najbolj obširno in objektivno informiranje večinskega naroda o položaju in prizadevanjih manjšin. V skrbi za ohranitev in razvoj narodnih skupnosti in ob spoznanju ve- PREBERiTE na ttrani 2 Novo strokovne združenje pedagogov bo detato za ohranitev stovenščine 3 O razstavi dijakov siovenske gimnazije v Auii siovenici 4 Prijateijsko srečanje gimnazije z Edinostjo" in Piiberkom 5 Srečanje giedatiških skupin v Šentprimožu 6 Književni vestnik: Literarne poskušnje dijakov 8 Srečanje stovenskih pianincev treh deže! na Gurah Mogočen shod Slovencev v Italiji V Gorici 15.000 Slovencev enotno manifestiralo za zaščitni zakon Podobne manifestacije Gorica še ni doživela: v nedeljo se je na osrednjem trgu, na Travniku pred vladno palačo, zbralo okoli petnajsttisoč Slovencev iz vsega italijanskega zamejstva, da bi se enotno postavili za sprejetje globalnega zaščitnega zakona. Prišli so iz Kanalske doline, iz Benečije, kjer jih nočejo priznati, prišli so iz okolice Gorice in prišli so iz Trsta in okoliških vasi. „Poleg množičnosti (zlasti mladega rodu) so shod označevale politična enotnost in jasnost zahtev Slovencev v Italiji", piše Primorski dnevnik (ki je v ponedeljek posebno številko posvetil nedeljski manifestaciji). Dejansko je bila politična enotnost edinstvena po vojni, saj je združila v Gorici vse politične tabore Slovencev v Italiji. Najboljši izraz je lista govornikov: Boris Race za Slovensko kul-turno-gospodarsko zvezo, Jože Cej za Socialistično stranko Italije, Rafko Dolhar za Slovensko skupnost, Marija Ferletič za Svet stovenskih organizacij in senatorka Jelka Gerbec za Komunistično partijo Italije. Poseben poudarek so seveda dobili beneški Slovenci, ki jim hočejo vzeti slovenski narodnostni značaj: v njihovem imenu je govoril Viljem Černo. Iz goriškega Travnika, kjer so pred Na goriškem Travniku se je 15.000 Slovencev enotno zavzelo za sprejetje globalnega zaščitnega zakona brez preštevanja in kategoriziranja. 470 leti krvavo poklali tolminske kmečke puntarje, je tokrat šel odločen glas v Rim, glas proti ločevanju Slovencev na različne kategorije, glas proti vsakemu preštevanju in glas za kar najhitrejše sprejetje zaščitnega za- Solidarnost s Slovenci V zvezi s trenutnim hudim pritiskom protimanjšinskih skupin na koroške Slovence je koordinacijski odbor manjšin v Avstriji sprejel posebno resolucijo. V njej izražajo zastopniki vseh zbranih organizacij svojo solidarnost s koroškimi Slovenci v njihovem boju proti vsem poskusom getoizacije slovenskih otrok na področju šolstva. Resolucija poudarja posebni pomen in vlogo dvojezičnega vzgojnoiz-obraževalnega sistema, katerega naloga naj bo, da pomaga ohraniti manjšinski jezik in kulturo in hkrati omogoča vsestranski družbeni razvoj manjšin. Pomemben pa je tudi za enakopravno sožitje med manjšinskim in večinskim narodom. kona, ki ga že leta in leta zavlačujejo. V Rimu so glas slišali: že pred samo manifestacijo so v pristojni komisiji začeli vsaj z razpravo o osnutkih zaščitnega zakona. like podobnosti položaja posameznih manjšin so se prisotne organizacije soglasno zavzele za tesnejše medsebojno sodelovanje. V uvodnih besedah je dr. Franci Zwitter predlagal, da bi manjšine v Avstriji izdelale skupno listino osnovnih načel manjšinske zaščite. Predlog je bil sprejet in dr. Zwitter je dobil nalogo, da koordinira ta pomembni projekt. Zastopniki manjšinskih organizacij so glede nadaljnjega dela koordinacijskega odbora sodili, da naj ta forum ne bi razpravljal o strankarsko-političnih interesih in konceptih posameznih organizacij, saj bi to utegnilo negativno vplivati na učinkovito sodelovanje manjšin. Odbor je razpravljal tudi o naslednjem srečanju narodnosti sosednih držav, ki bo novembra letos predvidoma na hrvaški Reki pri tamkajšnji italijanski narodnosti. Avstrijske manjšine kot glavno temo tega srečanja predlagajo vprašanje dvojezičnosti. ZSO pri HKD V sredo so se predstavniki Zveze slovenskih organizacij (delegacijo pod vodstvom predsednika Feliksa Wieser-ja so sestavljali še dr. Franci Zwitter, Janez Wutte in Teodor Domej) sestali s predsednikom Hrvatskega kulturnega društva dr. Ivom Mullerjem in njegovimi sodelavci. V prijateljskem in konstruktivnem vzdušju so razpravljali o poglobitvi in razširitvi medsebojnega sodelovanja. Nočejo odpirati starih ran Postavitev novega spomenica brambovcem v Podljubelja so govornih?', med njimi boroveljski žnpan IVo-sebitz, izrabili za pomirjevanje prebivalstva, s ten? da so zagotavljali, da nibče noče odpirati starib ran. boroveljski zbori so peli, poudarjali so zasluge brambovcev, spregovoril pa je tndi Še predsednik „zlbtvebrka'mpjer-jev" dr. Valenti?? Einspieler, ki ga je pozorno poslala! tadi deželni svetnik /org Haider. V slavnostnem vzdasja je Einspieler iznstiltndi to, da naj dobijo Slovenci tisto šolo, ki si jo sa-miželijo. Da nismo slišali narobe/ 5mo se morda zmot?li tn morda poslušamo slovenskega govornika. Ne, res je govorildr. Valentin Einspieler/ Ni se izneveri! svojim načelom. Alislil je le? Slovenci naj imajo svojo šolo in Nemci naj imajo svojo šolo. Pes ni treba odpirati starib ran, nekateri skušajo odpirati nove/ PEDAK praznuje Cetovška pedagoška akademija ki vzgaja tudi učitelje za pouk na dvojezičnih šolah in za predmetni pouk slovenščine, praznuje ta teden 15-letnico obstoja. Z ustanovitvijo zvezne pedagoške akademije so pred 15 leti bili izboljšani pogoji za teoretično in praktično izobraževanje učiteljev. Novo sodobno poslopje in višja teoretična ravan pouka ter organizatorična priključitev šot, v katerih se bodoči učitelji izpopolnjujejo in obiskujejo živi pouk, so vsestransko zboljšale pogoje za izobrazbo učiteljev. Mirovna vzgoja ter položaj učitelja v javnosti in družbi sta trenutno v ospredju predavanj in prireditev, ki jih ves teden prirejajo ob jubileju akademije. A tudi mednarodne izkušnje na področju izobraževanja učiteljev so obravnavali minuli torek. O izobrazbi učiteljev v Sloveniji je predavala univerzitetna profesorica dr. Marica Marintič-Božar-nik, pred njo pa so govorili o aktualnih šolskih problemih v ZDA, nato pa o izobrazbi učiteljev v Švici. Obširen pregled delovanja pe- dagoške akademije pa daje na 260 straneh tudi zbornik, v katerem nad 30 avtorjev predstavlja strokovna in strokovnodidaktič-na težišča učiteljske izobrazbe ter poudarjajo, da je praksa v središču te izobrazbe. Med zgodovinskimi prispevki, ki odpirajo tudi pogled v bodočnost, najdemo tudi članek predavatelja Tomaža Ogrisa o ..izobraževanju v drugem deželnem jeziku". Na 10 straneh da zanimiv zgodovinski pregled o razvoju šolstva za slovensko narodno skupnost na Koroškem in pri tem med drugim ugotavlja, da pri odločitvi staršev za prijavo otroka k dvojezičnemu pouku ne vplivajo samo etnični faktorji, temveč tudi politični, socialni, gospodarski in tudi prometnotehnični dejavniki. Svojo pozornost pa je v članku predvsem osredotočil na pedagoške probleme dvojezičnega pouka in na izobraževanje dvojezičnih učiteljev. Nenazadnje pa bi dodali še ugotovitev, da pri pregledu članov in nadomestnih članov ku-ratorija pedagoške akademije pogrešamo vsaj enega slovenskega člana. Učiteljski sindikat za skupno vzgojo Sedaj se je za skupno šo!o izreke! tudi učiteijski sindikat in s tem odgovori! učitetjem, ki so od svojega stanovskega zastopstva zahtevah, naj jih sindikat brani pred napadi tistih, ki zagovarjajo čisto nemško vzgojo. Koroško sindikalno vodstvo učite!jev je na svoji seji 9. maja sprejelo resolucijo za skupno šolo, ki se predvsem ujema s stališčem celotnega sindikalnega vodstva Koroške. V tej izjavi svarijo najprej svoje člane, naj se ne pustijo vpreči v katerikoli ..politični voz", in poudarjajo, da je prva naloga sindikata, da se zavzema za interese članov v službenih zadevah in pri plači. Nato poudarjajo, da so vsi učitelji avstrijski državljani, ki učijo po avstrijskih učnih načrtih, ter da se ne pustijo razdeljevati po nacionalnih kriterijih. Za dvojezični ali slovenski pouk je potrebna posebna kvalifikacija, kot tudi za vsak drugi predmet. Dostop do te kvalifikacije pa naj bi bil za vsakogar možen. Učiteljska sekcija se poteguje tudi za to, da nobenemu učitelju iz svoje narodnostne pripadnosti ne sme nastati ne prednost in ne škoda! Ob zaključku svoje resolucije pa svarijo pred nadaljnjo eskalacijo v narodnostnem vprašanju ter pozivajo vse pristojne stranke in organizacije, naj preprečijo vse, kar bi lahko sprožilo usodni razvoj za našo skupno domovino. Rezime iz Strassbourga Kot smo v zadnji številki našega lista že poročali, je prejšnji teden na sedežu Evropskega sveta v Strassbourgu organizirala Stalna konferenca lokalnih in regionalnih oblasti v Evropi pri Evropskem svetu tako-imenovani „hearing" o problemih narodnih skupnosti v Evropi, katerega so se udeležili zastopniki domala vseh evropskih manjšin. Manjšinsko vprašanje je s tem srečanjem prav gotovo predrlo ozke meje nacionalnih držav in temu ustrezno ozke meje reševanja teh problemov. Ne samo v smeri krepitve zavesti o lastnem položaju ob spoznanju položaja drugih manjšin, temveč tudi v tej smeri, da je pomemben mednarodni forum registriral renesanzo narodnih skupnosti v Evropi in v ta namen začel pripravljati Listino evropskih regionalnih in manjšinskih jezikov. Iz poročil posameznih predstavnikov manjšin je znani strokovnjak za manjšinska vprašanja Th. Veiter povzel rezime iz katerega smo prevzeli najvažnejše točke in ki bo služil kot izhodišče za nadaljnjo razpravo v Evropskem svetu: 1 Vse narodne skupnosti so enakopravne. 2. Enakopravnost manjšinskega jezika z jezikom večinskega naroda je potrebna na vseh področjih družbenega življenja. 3. Formalna enakopravnost ne zadostuje. Potrebna je tudi materialna enakopravnost. 4. Ohranitev evropskih jezikov pomeni ohranitev evropskih kultur. 5. Izolacija in diskriminacija manjšinskega jezika in manjšinskega teritorija je prepovedana. 6. Nasilna asimilacija ni dopustna. 7. Narodne skupnosti je treba v njihovi celoti ohraniti. Razkosanje teritorija (tudi ne upravno) ni dovoljeno. 8. Evropska jezikovna listina ne sme biti enolična. Nudi naj se največja zaščita tudi najmanjšim jezikovnim skupinam. 9. Poleg knjižnega jezika je treba zaščititi tudi narečje. 10. Ureditev šolstva naj ustreza željam manjšine. Spremembe mimo manjšine niso dopustne. 11. Otroško varstvo naj upošteva materinščino. Asimilacija je nedopustna in nasprotuje človekovim pravicam. 12. Z znanstvenimi projekti naj se raziskujejo posamezni jeziki in kulture. 13. Pri izdelavi dokončne listine evropskih regionalnih in manjšinskih jezikov naj bi sodelovale tudi manjšine. Iz Strassbourga smo dobili vtis, da dobiva proces prebujanja in osveščanja evropskih manjšin vse bolj konkretnejše oblike. Zato je še toliko bolj pomembno, da koroški Slovenci razvijamo te mednarodne kontakte in se vse bolj vključujemo z našimi izkušnjami kot manjšina v sodobno diskusijo v evropskih manjšinskih pravicah. M. Hainburg - naj prodre koaticija razuma Vprašanje ekologije — se pravi onesnaževanje ali zaščita okolja — stoji v zadnjih tednih nedvomno v središču avstrijske notranje politike. V sinonim (soznačnico) za ta problem se je razvilo vprašanje zgraditve hidroelektrarne Hainburg na Nižjem Avstrijskem, oddaljene le nekaj de- setin kilometrov od Dunaja. Koalicija se je v vladni izjavi opredelila za izgraditev hidroelektrarne, češ Avstrija potrebuje več samostojne energetske proizvodnje, da bo bolj avtohtona in neodvisna od uvažanja energije. Elektrarna ob Donavi naj bi zagotovila prav to potrebno energijo. Samo: z izgradnjo hidroelektrarne pri Hamburgu bi hkrati nujno uničili tudi pokrajino, ki je edinstvena v srednji Evropi. Mednarodno znani in priznani strokovnjaki in naravoslovci svarijo pred uničevanjem pragozda, njegove flore in favne. Avstrijsko ljudstvo je postalo v zadnjih letih rahločutno dovolj, da spoznava in se upira kratkoročnim energetskim potrebam, ki uničujejo zdravo naravo in njeno ravnovesje — in ta hidroelektrarna bi pomenila nepopravljivo uničenje okolja. Vendar se je iz treznega vprašanja ali je pridobivanje električne energije potrebno prav v tem območju Donave razvilo v zadnjih tednih ogromno emocionalno merjenje sil. Kdo bo močnejši: na tej strani vlada, socialistična stranka in sindikalna zveza, ki se z vso silo zaganja za izgradnjo, na drugi strani zlasti mladinske organizacije, zaščitniki okolja in pa — in to dejstvo spravlja te vrste verjetno v najbolj slabo luč — največji avstrijski dnevnik, Kronenzeitung, ki je vladi napovedala vojno. Ta dnevnik je glavni pobudnik .ljudskega referenduma .Konrad Lorenz'", ki je med prebivalstvom doslej močno odmevalo. Sindikalna zveza pa je pretekli teden organizirala na Dunaju demonstracijo 50.000 zlasti gradbenih delavcev za izgradnjo hidroelektrarne. Težava za vse prizadete je zlasti v tem, da se ekoloških vprašanj ne da več zožiti na zastarelo črno-rdečo shemo, kot to prakticira sindikalna zveza, temveč, da so ta vprašanja tako pereča, da nastane koalicija razuma, ki prekorači meje strankarskih predsodkov in ki sc orientira zgolj po prvotnih življenjskih potrebah. Zato ni čuda, da se tudi socialistične mladinske organizacije odločajo proti izgradnji elektrarne, čeprav ne podpirajo ljudskega referenduma, ki ga organizira reakcionarni tisk in določene osebnosti, ki prihajajo iz skrajno desničarskega tabora. Na drugi strani pa se združujejo — paradoksno, pa je vendar resnica — sindikalna zveza in ljudskostrankarske gospodarske in industrijske organizacije, ki jim gre za maksimiranje profita, v tem primeru za čim cenejšo pridobitev energije brez ozira na katastrofalne posledice v naravi. Kapitalistični sistem se pač vedno ravna zgolj po trenutku in ne po odgovornosti pred bodočnostjo. Tako si stojita nasproti dva tabora, ki tudi znotraj svojih lastnih struktur nista enotna. Upati je, da bo napovedani dialog med sindikalci in zaščitniki narave doprinesel k prodoru koalicij razuma, se pravi k spoznanju, da je zdrava narava za človeštvo bolj potrebna, kot nekaj dodatnih kilovatov, ki potem lahko samo osvetljujejo betonske puščave, namesto da se ptice ravnajo po zvezdah, luni in soncu. Sedaj še ni prepozno. frd-ter Pomoč za dvojezično vzgojo in učenje slovenščine Ustanovljeno „Strokovno društvo pedagoških delavcev" V torek je bilo ustanovijeno v Ce-iovcu nadstrankarsko strokovno združenje, ki se bo prizadevaio predvsem za ohranitev in razvoj siovenskega jezika na šolskem področju in ki bo tudi konkretno prediagaio kako zboijšavati dvojezični pouk v šotah in na predšoi-skem področju. Združenje je biio potrebno, ker ni učiteljskega združenja ne druge ustanove oz. oblasti, ki se bi z vsemi silami aktivno bavilo s problematiko manjšinskega šolstva ter izdelovalo strokovne predloge za izboljšanje dvojezičnega pouka, je dejal eden izmed učiteljev na občnem zboru v Mladinskem domu SŠD. Združenje, v katerem imajo možnost sodelovati poleg dvojezičnih učiteijev tudi vsi vzgojiteiji, profesorji, asistenti na univerzah itn., se imenuje .Strokovno združenje pedagoških delavcev", območje delovanja pa obsega celotno Koroško. Društveniki so v pravilih društva zapisali, da je njih namen proučevati .vprašanja dvojezične vzgoje v otroških vrtcih, slovenščine in dvojezičnega pouka na ljudskih, glavnih in drugih šolah na Koroškem", predvsem pa imajo namen proučevati metodiko in didaktiko, ter razvoj šolstva, ter „vso zakonodajo in druge ukrepe šolskih oblasti in odločitve političnih organov, ki vplivajo na obstoj in razvoj šolstva za manjšino." Poleg tega imajo namen za dvojezični pouk pripravljati in izdajati učbenike, delovne zvezke in druga učila za pouk slovenščine. Staršem, vzgojiteljem, učiteljem, študentom in učencem pa hočejo nuditi pomoč in nasvet v vprašanjih dvojezičnega šolanja otrok in učenja slovenščine. V ta namen bo društvo prirejalo predavanja, strokovna srečanja in seminarje, izvajalo raziskovalne projekte in podvzelo vse za izpopolnjevanje učiteljev ter za informiranje vzgojnih upravičencev glede pouka slovenščine in dvojezičnega pouka. Za predsednika združenja je bi) izvoljen ravnatelj Franci Kukoviča, za podpredsednika pa učitelj Mirko Kert. 35-urni delovni teden: Nemška stavka z avstrijskimi posledicami S posebnimi dopusti se skušajo nekatera podjetja na Salzburškem in na Zgornjem Avstrijskem rešiti iz stiske, v katero so prišla zaradi stavkajočih zahodnonemških delavcev, ki se borijo za skrajšani delovni čas, za 35 ur na teden ob isti plači. BMW Steyr načrtuje posebni dopust, Teppich Eybl poroča o nazadovanju prodaje svojih izdelkov in bi ob ustavitvi proizvodnje pri VVV-Audi moral uvesti začasno krajši delovni čas. Podobno gre drugim podjetjem, ki svoje izdelke v prvi vrsti izvažajo. Tudi Knecht in Leitgeb se bojita Tudi koroška podjetja so tesno povezana z avtomobilsko industrijo v Zvezni republiki Nemčiji. Tovarna filtrov Knecht v Šmihelu pretežno eksportira v Nemčijo in tudi iverne plošče Leitgeba vgrajujejo v nemške avtomobile. Kot nam je povedal direktor Mlinar (podjetje Knecht), trenutno še ne bodo ukrepali zaradi prekinjene produkcije v nemški avtomobilski industriji. Knecht pošilja svoje filtre predvsem v podjetja BMW, Daimler Benz in MAN. Neposredno za avtomobilsko industrijo gre okoli 60 % v Šmihelu izdelanih filtrov, ostalo pa dobijo trgovine. Trenutno še proizvajajo za trgovine in skladišča. Kritičen bi postal položaj približno v 14 dneh. Tedaj pa bi delavci — kot so se zmenili z obratnim svetom - porabili še stari dopust, nato bi bilo treba misliti na druge ukrepe. Človeška veriga, mirovne manifestacije... Dve Ceiovčanki si ogiedujeta kam so usmerjene zahodne jedrske bombe. Več kot 10.000 ljudi je s človeško verigo pred tednom dni na Dunaju obkolilo mestni center. To je bila gotovo največja akcija minulega mirovnega tedna v Avstriji. Dunajski, gradiščanski in nižjeavstrijski mirovni aktivisti so s svojo človeško verigo, ki se je vlekla po celem dunajskem Ringu, simbolično obkolili tisto ogromno površino, ki bi popolnoma dožarela pri eksploziji jedrske bombe z velikostjo hirošimske bombe. Tudi v Celovcu in Beljaku in drugod na Koroškem so mirovni aktivisti opozarjali na nevarnosti stalnega oboroževanja in jedrskega spopada. Celovška mirovna iniciativa je na Novem trgu priredila manifestacijo s transparenti in informacijskimi tablami o ciljih in posledicah atomskega spopada, med drugim so opozarjali, da bi po načrtih NATO tudi Celovec bil cilj jedrske bombe. Nastopilo pa je tudi .cestno gledališče' s prikazom posledic jedrske eksplozije za civilno prebivalstvo ter z zgodovinskim pri- kazom razvoja in sedanjega stanja oboroževanja, pri čemer se jim je zdelo bistveno, da oboroževanje ne predstavijo kot borbo dveh konkurentov, ki oba skušata biti močnejša od drugega, temveč kot oboroževanje, v katerem je eden vedno spredaj, drugi pa je obsojen mu slediti. Slovenski element je v teh prireditvah zastopala recitatorska skupina Slovenskega prosvetnega društva „Rož" iz Šentjakoba, ki je v celovškem Uni-clubu in v zgornjekoroš-kem Steinfeldu in Spittalu nastopila z uprizoritvijo pesmi Tucholskega in drugih. Recitatorjem je uspelo vzpostaviti neposredni stik s poslušalci tudi s tem, da so stopili med nje, kar je proti vojni usmerjeni vsebini dalo še večjo prepričljivost. Tudi druge koroške in avstrijske kabaretistične in glasbene skupine so z lastnimi komadi in pesmimi potrdili pripravljenost jedra mirovnega gibanja, da s stalnimi akcijami budi pripravljenost se upreti vojni nevarnosti. Letni koncert glasbene šole izpolnil vsa pričakovanja Glasbena šola, ki stopa v šesto šole, ker nekaj učencev letos za-leto delovanja, je spet vabila na kljubuje nižjo glasbeno stopnjo, ki letni koncert, ki je prejšnjo sredo bil jo lahko doseže s šestimi letniki, v modri dvorani Doma glasbe v Ce- Tu pa učenec stoji pred odločitvi-lovcu. Čeprav je koncert bil le me- jo, ali preneha z glasbeno izobraz-sec dni po velikem srečanju glas- bo, ali pa se odloči za poglobljen benih šol treh dežel, je tudi ta prireditev povsem uspela, saj je stala v znamenju zaključka mladih učencev glasbene šole. Joško Hud) je ob tej priložnosti dejal, da bomo na večeru priča kvalitetnejšemu rezultatu glasbenega pouka. Poudaril je, da so organizatorji prišli spet korak bliže cilju, ki so si ga zadali ob ustanovitvi pouk na srednji glasbeni stopnji. Hudi je tudi dejal, da bodo tisti, ki želijo nadaljevati z obiskom glasbenega pouka, v jeseni imeli možnost vpisa v srednjo glasbeno stopnjo, ki traja štiri leta. Hudi je ob koncu še sporočil, da se obe osrednji kulturni organizaciji dogovarjata o pravni osamosvojitvi glasbene šole, s čimer si obetata tudi finančno podporo s strani deželne in zvezne vlade. Da je taka oblika, namreč samostojna glasbena šola, upravičena priznanja in podpore s strani oblasti, potrjujejo uspehi, ki so jih učenci potrditi na letnem koncertu. Zadnji letni koncert je dejansko izpolnil vsa pričakovanja. To velja tako za kvaliteto nastopajočih kot za organizacijsko izvedbo. Raven nastopajočih učencev glasbene šole je bila presenetljivo visoka, kar je brez dvoma zasluga glasbenih učiteljev, ki vlagajo vse svoje pedagoške sposobnosti v poučevanje naše mladine, ki je na nastopu v Celovcu pokazala sad njihovega skupnega prizadevanja. Posebno razveseljivo je, da smo tokrat lahko prisluhnili kar dvema orkestroma. Uvodoma je zaigral harmonikarski orkester, za zaključek pa godba na pihala, ki jo sestavljajo učenci glasbene šole iz Šmihela. Tak napredek vpliva spodbudno, ziasti, ker smo vedno želeli, da bi tudi koroški Slovenci imeli svoj orkester. Seveda je začetek še skromen, vendar je to najboljše potrdilo za uspeh glasbene šole, ki je uvedla tudi usmerjevalni pouk, čigar sad je harmonikarski oz. pihalni orkester. S tem pa nikakor nočemo jemati pomena in uspeha vseh tistih, ki se učijo inštrumente za individualno igranje, saj tudi tu obstoja vključitev v kak ansambel, vsekakor pa imajo vsi, ki se učijo kak inštrument, možnost vsestranskega udejstvovanja na glasbenem področju — tudi v zborovskem petju. Vsem mladim učencem, učiteljem in staršem ter organizatorjem glasbene šole gre vse priznanje. Želimo, da bi slovenska glasbena šola s strani uradnih forumov kmalu doživela priznanje in tako podporo kot so je deležne druge tovrstne ustanove v deželi. Likovniki stovenske gimnazije v Auli slovenici Slovenska gimnazija je že od vsega začetka posvečala veliko pozornosti glasbeni in likovni vzgoji svojih dijakov. Tako je v ponedeljek cb otvoritvi razstave likovnih del dijakov Zvezne gimnazije za Slovence v Auli slovenici povedal njen ravnatelj dr. Reginald Vospernik, ki je naglasil, da je slovenska gimnazija od njene ustanovitve izvedla že vrsto likovnih razstav, na katerih so se dijaki predstavili s svojimi likovnimi deli. Vospernik je Pri tem posebej omenil velike zasluge likovnih pedagogov njegove ustanove, saj so z njihovim usmerjevalnim delom dijaki dosegli nadpovprečno visoko raven, ki presega običajne okvire risanja v šoli; kajti nekatera od razstavljenih del vsebujejo že močno umetniško izpoved Kdor je, ali bo razstavo v Auli slovenici videl, bo gotovo soglašal z ravnateljem, ker bo ob pregledu razstavljenih del prijetno presenečen. Tu gre za mlade, neobremenjene likovnike, ki jasno in brez olepšavanja s čopičem, svinčnikom ali v drugih likovnih tehnikah izražajo svoja čustva in pogled na svet, kakršnega vidijo in zaznavajo s svojimi očmi oz. občutki. Zato je razstava tudi zelo pestra, ker gre za dela dijakov od prvega do osmega razreda. Kljub temu pa je razporejena tako, da gledalcu daje občutek celote, čeprav so motivi in izpovedi posameznih del različni, zelo kontrastni. Prof. Krištof, ki je zbranim spregovorit kot eden izmed likovnih pedagogov slovenske gimnazije je povedal, da pri likovnem pouku posvečajo mnogo pozornosti odkrivanju talentov za risanje. Pri tem pa se ne spuščajo v posredno vplivanje na mlade likovnike, ampak jih potom seznanjanja in učenja slikarskih veščin od risanja s svinčnikom do zahtevnih likovnih tehnik privedejo tja, kjer učenec najde najboljšo možnost za svoje umetniško izražanje. Likovnim vzgojiteljem gre za to, je meni) Krištof, da dijakom nakažejo vse možnosti likovnega oblikovanja in spoznavanja sveta likovne umetnosti. Zato je tudi povsem razumljivo, da je, kot je povedal ravnatelj Vospernik, iz slovenske gimnazije prišla že vrsta umetnikov, ki so se že uveljavili kot slikarji, likovni pedagogi ati arhitekti. Otvoritve razstave se je udeležila vrsta uglednih gostov, ki jih je v imenu Aule slovenice pozdravil dr. Mirt Zvvitter; med njimi konzula SFRJ v Celovcu Markoviča, predsednika koroškega deželnega šolskega sveta dr. Linharta, vodjo manjšinskega šolskega oddelka pri koroškem deželnem šolskem svetu dv. sv. dr. Inzka in druge. Na otvoritvi je bil tudi kratek kulturni spored, ki ga je z dijaki-pevci oblikoval mag. Mirko Lausegger. Končno še enkrat toplo priporočamo, da si razstavo ogleda vsak, ki mu je likovna umetnost blizu. Občni zbor Zveze slovenskih kulturnih društev na italijanskem Primorskem Pod geslom „Povezani med seboj, odprti v svet" se je odvijal 11. maja 1984 v kulturnem domu „A. Sirk" v Križu 25. občni zbor Zveze slovenskih kulturnih društev (ZSKD) v Italiji. ZSKD je organizacija, ki sodeluje s Slovensko prosvetno zvezo v Celovcu in ustvarja slovensko kulturo v zamejstvu, podobno kot pri nas na Koroškem. Kakor je povedal predsednik ZSKD, združuje osrednja kulturna organizacija 60 samostojnih društev, ki delujejo v območju med Kanalsko dolino in Trstom: 5 društev deluje v Videmski pokrajini, 17 v Goriški in 38 na Tržaškem. Vseh delujočih skupin na približno desetih kulturnih področjih pa je 87, članov štejejo društva blizu 8000. To so taki, ki so aktivni, ki pojejo, igrajo inštrumente, delajo v dramskih in folklornih skupinah in v drugih panogah. Na občnem zboru so med drugim bile izrečene tudi misli, ki so podobne našemu razmišljanju. Govora je bilo o težnjah, da se ljubiteljska kultura s strokovnimi ljudmi kvalitetno razvije, da se razvijejo sodobnejši koncepti kulture. Predsednik Marko Kravos je dejal, da ne bi smeta biti „tako pomembna manifestativnost, nastopanje in delitev na poslušalce in izvajalce, ampak da so vsi soustvarjalci kulturnega ambienta in svojega kulturnega standarda. Tako bo odpadla skrb nekaterih, da je dejavnosti in prireditev v naših društvih preveč in občinstva premalo". To so torej problemi, ki tudi tarejo kulturno ustvarjalnost koroških Slovencev. V tem je morda videti precej sorodnih vezi med obema manjšinama. Obširna in zanimiva razprava, v katero je poseglo nad 20 govornikov, je pokazala, da se kulturni delavci na Primorskem zelo prizadeto ukvarjajo z vsebinskimi vidiki kulturnega dela. Nič manj prizadeto pa so delegati na občnem zboru svoje kulturne napore ocenjevali v luči prizadevanj za globalno zaščito Slovencev v Italiji. V polni pari se je ZSKD z vsemi včlanjenimi organizacijami vključila v priprave za enotno manifestacijo primorskih Slovencev, ki je bila 20. maja v Gorici. V bistvu je ZSKD v goriški manifestaciji izrazila skrb, da bi rada ohranjala ..zgodovinske nastave svoje narodnostne identitete in tako soustvarjala čim bolj mnogovrstno in zato duhvno bogatejše in prijetnejše okolje v deželi. Radi bi torej, je dejal Kravos, da bi nas italijanski sodržavljani dojeli kot zraščeno in nepogrešljivo sestavino deželnega okolja in nas kot tako tudi obravnavali, ko nam režejo zakonska oblačila in kruh prispevkov". Politično ozračje, pritisk in nasilje, vse to je dajalo svoj pečat občnemu zboru ZSKD. Navsezadnje so navzoči delegati bili celo priča ponesrečenemu poskusu neofašistov, da bi v Križu premazali spomenik NOB. Občutek napetosti, atmosfera, v kateri so provokacije na dnevnem redu, to ustvarja pozornost in svojstveno dinamiko političnega boja: navzoči delegati so neofašiste pregnali. V tem vzdušju se je odvijal občni zbor ZSKD in je izžareval precej optimizma, pripravljenost za spopad z vsakim dejanjem diskriminacije in zaničevanja. Tudi tajnik SPZ Janko Malle se je v svojem pozdravu priključil sporočilni misli občnega zbora in dejal, da druži kulturno delo Slovencev v Italiji in delo Slovencev na Koroškem skupni napor po taki kulturi, ki naj današnjemu času ustreznih stvaritvah poglablja narodno identiteto in išče v povezavi s političnim trenutkom slovenstva kulturni odgovor na vse vrste agresij, diskriminacij in vseh oblik nasilnega narodnega odtujevanja. Andrej Kosič razstavlja v Celovcu V Mohorjevi knjigarni so spet odprli likovno razstavo. Tokrat se koroški javnosti predstavlja goriški slikar Andrej Kosič, ki je po poklicu trgovec, z likovno umetnostjo pa se ukvarja ljubiteljsko. To pa nikakor ne pomeni, da Andrej Kosič svojega poslanstva ne jemlje resno. To dokazujejo njegove razstavljene slike — tokrat gre za izbor njegovih akvarelov — s katerimi umetnik na svoj način obiskovalcu približuje motive s Krasa, večinoma pokrajine. Umetnik Kosič je ob tej priložnosti menil, da pač slika po svojem občutku, tako kakor sam vidi svet v katerem živi in ga upodablja. Ob tem se nam razkriva kot odličen akvarelist, ki svoj svet prikazuje v toplih pastelnih barvah v katerih razkriva svoje umetniško sporočilo. Čeprav so njegove barve svetle in prijazne, so njegovi motivi otožni, kot na primer motivi jeseni, ko se kraška pokrajina oteva v barve slovesa. O umetniku in njegovem delu je spregovorila mag. Alenka Inzko, ki je z velikim občutkom in s presenetljivo dobrim poznavanjem analizirala Kosičev umetniški opus. Razstava Kosičevih akvarelov, ki so tudi na prodaj, je odprta do 30. junija 1984, in sicer ob znanih poslovnih urah Mohorjeve knjigarne. Slikar Andrej Kosič ima za sabo že vrsto samostojnih razstav doma in v tujini, za svoje delo pa je prejel že vrsto priznanj in nagrad. AULA SLOVENICA CELOVEC, PAULiTSCHGASSE 5-7 vabi na razstavo likovnih del dijakov Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Razstava bo odprta do 1. junija 1984, od ponedeijka do petka od 13.00 do 16.30 ure. Gimnazija gre med ljudstvo Skupna prireditev z „Edinostjo" 2e štiri leta razvija Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu svoje stike s podeželjem. Letos sodeluje gimnazija s Slovenskim prosvetnim društvom ..Edinost" v Pliberku, ki je zadnjo soboto skupno z gimnazijo in gimnazijci priredilo v šotoru na pliberškem sejmišču veliko prijateljsko srečanje. Medtem ko je v zadnjih letih slovenska gimnazija teden pred tradicionalno akademijo slovenske sambel Energija ter ansambel Ideja iz Slovenije, ki je igral za ples. Ravnatelj gimnazije dr. Reginald Vospernik je v svojem pozdravu imenoval Pliberk in okolico kot srž slovenske gimnazije, saj dajejo ti kraji in so tudi v preteklosti dajali največji delež dijakov slovenske gimnazije. Predsednik združenja staršev pa je starše pozval, naj še naprej pošiljajo svoje otroke v to gimnazijo. V imenu občine Pliberk in navzočega župana Franca Mi-kuscha je srečanju želel dober potek kulturni referent mestni svetnik Stanko Vavti. Pregled nad vsem dogajanjem pa je imel agilni predsednik društva Edinost Joško Hudi, ki je že v začetni fazi predstavil tudi najmlajši pihalni orkester iz Šmihela. Pri organiziranju srečanja je sodelovala tudi Zveza slovenske mladine, ki je med drugim poskrbela za značke z napisom „Smo za mir", ki jo je nosil vsak udeleženec srečanja. Prireditev je dobila mednarodni značaj, ko je občinstvo pozdravila v madžarskem jeziku mlada zastopnica madžarske skupnosti iz Slovenije. Ze v dopoldanskih urah pa je pred pliberško Zadrugo zaigrala Mladinska godba na pihala Glasbene šole Titovo Velenje. Prav tako pa se je mladina udestvovala športno: dijaki slov. gimnazije so v Šmihelu premagali mladince iz Pliberka s 6:0, na šahovskem turnirju je zmagal Anton Kropiunik, medtem ko se je mladina do 18 let pomerila v spretnostih kot so metanje žogice v vedro, streljanje v mini-gol. Skupaj torej prav uspešni kulturni „jormark". Dijakinje 3. razreda so pod vodstvom prof. Miiana Kupperja s kazačokom otvoriie v šotoru večerni program Met na Dolenjsko gimnazije z istim programom nastopila v pobratenem kraju, so letos izbrali drugo pot. Na pobudo krajevnega društva so združili kulturni spored z družabnim srečanjem, kar je povsem uspelo. V velikem šotoru na pliberškem sejmišču, kjer se je zbralo par sto ljudi, se je odvijal pester kulturni spored. Zapeli so moški pevski zbor Edinost, mešani pevski zbor Podjuna, moški pevski zbor Kralj Matjaž iz Libuč, Oktet Suha ter mešani pevski zbor Zvezne gimnazije. Mladino pa sta navdušila predvsem an- Zeza slovenskih žena v Celovcu je pred kratkim vabila na izlet na Dolenjsko. Izleta se je udeležilo kar okrog 50 žena. Pot jih je vodila preko Ljubelja v Ljubljano dn naprej v Novo mesto, kjer so si ogledale tovarno zdravil in kozmetike „Krka". Krka je namreč dolenjska reka dn nekak simbol Dolenjske, pač tako kot so Gorenjci ponosni nia Triglav. Zato se ne čudimo, da so Dolenjci dali ime svoji tovarni Krka. Po ogledu Novega mesta, skozi katerega se vije reka Krka, so se naše žene odpeljale proti Gorjancem in obiskale še kartuzijo Pleterje, zgrajeno zače- tek 15. stoletja. Poznejše od leta 1595 do 1773 je samostan prešel v last ljubljanskih jezuitov, 1899 pa so samostan obnovili francoska kartuzijanci. Leta 1934 je bil prvič imenovan za priorja Slovenec. V zadnji vojni za časa NOB so bili ti „beli menihi", tako jih tudi imenujejo, povezani z osvobodilnim gibanjem, za kar so prejeli visoka priznanja republike Jugoslavije. V ta samostan nima pristopa nobena ženska, zato tudi pri naših koroških ženah niso naredili kakšne izjeme. Kartuzija Pleterje je znana tudi po proizvodnji raznih žganih pijač, in vina cvička, na tem področju so menihi vsekakor pravi mojstri. Svetovno so znane hruške viljamovke, ki zorijo v steklenicah na drevju in ko so hruške zrele, nalijejo v steklenice žgano pijačo dn to prodajajo kot posebno specialiteto. O vsem tem in še o drugih stvareh je pripovedoval prior kartuzije Ciril. Kartuzija ob vznožju Gorjancev je tako skrita, da jo opaziš šele, ko si že tik pred njo. Po slovesu od prijaznih menihov so se žene podale v Šentjernej, kjer jdh je že čakalo kosilo, potem pa domov z izjemo kratkega postanka v Ljubljani. Izlet j,e lepo uspel, kar je vsekakor spodbuda, da ZS2 še večkrat povabi na takšne izlete, ki služijo spoznavanju novih krajev in ljudi in medesebojnemu razumevanju, kar je sploh poglavitno v času, ko ae borimo za mimo sožitje med narodi. Hodiše - materinska prosiava Slovensko prosvetno društvo „Zvezda" v Hodišah je po tridesetih letih prvič priredilo materinsko proslavo, ki se je odvijala v soboto 12. maja pri Čimžarju v Dvorcu. Zbralo se je veliko mamic, katerim je društvo priredilo res lep spored, v okviru katerega so sodelovali Ra-diški fantje, Rauschelesee-Duo, tamburaši iz Hodiš in domači otroci kot recitatorji. Prireditev je bila dvojezična in tako v smislu medsebojnega razumevanja dveh narodnosti, ki živita in delujeta na tem prostoru. Bilo je slavnostno razpoloženje ob petju in glasbi, še posebno pa so pritegnili šolarji s svojimi nastopi pod vodstvom hodiške učiteljice Traudije Goritschnig, ki je pripravita izredno prisrčen in privlačen spored, ki je imel iskren odmev s strani počaščenih mamic. Slovenskemu prosvetnemu društvu ..Zvezda" čestitamo k tej uspeli prireditvi, z željo, da bi materinske proslave postale tradicija v Hodišah. V A B [ L O Odbor šohke !kupnosti na Zvezni gimnaziji za Slovence v Ceiovcu priredi v nedeljo, dne 27. maja 1984, ob 14.30 uri v veliki dvorani Delavske zbornice v Celovcu ŠOLSKO AKADEMIJO MIR V LASIH) HIŠI Ha sporedu so pevske in instrumentalne točke, jazz-gimnastika, ples in recitali. Kot gosta nastopata Moški zbor Slovenskega prosvetnega društva Edinost iz Pliberka in dijaški gimnazijski zbor Cantiamo iz Celovca. Pred in med prireditvijo bomo prodajali ploščo in kaseto gimnazijskih zborov. Za odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji za Slovence rav. dr. Reginald Vospernik I. r. Kožentavra — Kapla ob Dravt Hanzej MaHe umrl so sc og/^l/! zvonovi, ^o S7MO SC V 72%j/oysC77! Mgre^MeTT! Č<%SM ^os/av/jgh' or( r%j?!cg% 7ArHzc;% AhrHc-j%, po &<7?MČe AožeMhzvrr. A%^or sc $po<žo/?l, so zvestemu 7M-z%pc/r sveš^r pevci pod vod-sh&OM dr. A. Fe!fdg% pretres/pve ž%-(oshM^e v cer^v: o/? odprtcw gro- /?% v slovo. Korporativno se je ?cde-!ežd% pogreb pož%r?M /??*d??:/?^ Ir! t%-^O SVoje77!M Z