PREDLOG PREDLAGATELJA Predaedstvo skupščine občine Ljublana Vič-Rudnikje na 47. seji dne 30. januarja 1986 obravnavalo Poročilo o delu skupščine občine Ljublana Vič-Rudnik v obdobju april 1982 - december 1985 in sklenilo, da ga posreduje delegatom zborov skupščine občine v obravnavo in sprejem. PREDSEDSTVO SKUPŠČINE POROČILO o delu skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju april 1982 -december 1985 V skladu z Ustavo SRS in statutom občine Ljubljana Vič-Rudnik delegatski skupščinski sistem v občini Ljubljana Vič-Rudnik zagotavlja, da delavci, delovni Ijudje in občani po delegacijah in delegatih uresničujejo oblast in opravljajo druge družbene za-deve. Prav gotovo so za tretji mandat delegatske skupščine, ki ga zaključujemo, značilne številne aktivnosti pri oblikovanju in usklajevanju ter sprejemanju srednjeročnih planskih dokumen-tov, s katerimi smo opredelili cilje in smeri razvoja občine in mesta do leta 2000. Poudariti je treba velika prizadevanja delega-tov zborov in izvršnega sveta, da se v srednjeročnem in dolgoroč-nem planu mesta Ljubljana zagotovi pogoje in možnosti za hitrejši razvoj južnega dela Ljubljane, torej naše občirte, ki v primerjavi z doseženim razvojem v ostalih Ijubljanskih občinah zaostaja. Uresničevanje oblasti in opravljanje drugih družbenih zadev so zelo zahtevne naloge, ki so jih delegati skupščine občine uresni-čili. Iz razprav in sprejetih sklepov in stališč je razvidno, da se krepi osebna in kolektivna odgovornost, tako predlagateljev gra-div, kakor tudi delegatov za sprejeta stališča oz. sklepe. Otežene gospodarske razmere, prizadevanja za povečanje obsega družbenega proizvoda, za povečan izvoz in produktivno zaposlovanje, so terjale sprotno obveščanje delegatov o gospo-darskih gibanjih v občini, o rezultatih poslovanja organizacij združenega dela ini ni naključje, da so zbori skupščine občine v preteklem letu sprejeli sklep, da se informacija o poslovanju gospodarskih organizacij v občini uvrsti kot stalna točka dnev-nega reda sej zborov. Delo skupščine in njenih zborov je aktivno opredeljeno s pro-gramom dela za tekoče leto. Program dela skupščine je soodvi-sen tudi od programov dela skupščine mesta Ljubljana in skupš-čine SR Slovenije, vsekakor pa tudi od dela izvršnega sveta občine ter občinskih upravnih organov in strokovnih služb. S programom so opredeljene vse naloge, ki jih je mogoče vnaprej načrtovati ter tiste naloge, ki omogočajo nemoteno delo skupš-čine ter izvajanje že sprejetih delegatskih odločitev. Iz vsebinskega vidika je program odprt in ga je mogoče dopol-njevati, pri čemer imajo prednost tista vprašanja, za katera imajo delovni ijudje in občani poseben interes. Na to dejstvo ob predlo- žitvi osnutka programa dela za posamezno leto so delegati pose-bej opozorjeni, vendar je ugotovljeno, da so pobude za dopolni-tev in dograditev programa dela maloštevilne oz.jih pogosto ni. Z aktivnejšim sodelovanjem delegacij pri programiranju dela zbo-rov skupščine bi prav gotovo lahko zagotovili, da bi obravnavali na sejah zborov tudi vprašanja, ki zadevajo morda le posamezno delovno ali samoupravno sredino, so pa le del vsakdanje delovne problematike delovnih Ijudi in občanov. V tem mandatu so bile storjene bistvene spremembe v načinu obveščanja delegatske baze s posebno delegatsko prilogo, ki jo je prejemal sleherni delegat. Sejno gradivo je bilo delegatom dostavljeno pravočasno, le v izjemnih primerih so bili predlogi za manj pomembne odločitve predloženi na sejah zborov. Z novim načinom priprave delegatskih gradiv je bila realizirana zahteva delegatov po pripravi krajših, vsebinsko kvalitetnejših gradiv s konkretnimi predlogi in usmeritvami. Predsedstvo skupščine in predlagatelji gradiv si prizadevajo, da bi bila delegatska vprašanja kratka in jedrnata, pregledna in razumljiva vsem delegatom. Tega namena seveda ni bilo mogoče vedno dosledno izvajati, kar terja nadaljnja prizadevanja predla-gateljev, da bi delegatom omogočili bolj kvalitetno opredelitev in odločanje. Skupščina je v obravnavanem obdobju zasedala poprečno vsak mesec, nekajkrat tudi dvakrat na mesec. V tem času je bilo 18 skupnih zasedanj, 3 skupne seje zborov, 5 skupnih zasedanj zborov skupščne občine in skupščine občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, 36 sej družbenopolitičnega zbora, 38 seje zbora združenega dela in 35 sej zbora krajevnih skupnosti. Na 18 skupnih zasedanjih so delegati obravnavali 114 točk dnevnega reda, v razpravi pa je sodelovalo 176 delegatov. Zbori skupščine so v tem obdobju obravnavali 79 pbročil, informacij in analiz, 43 osnutkov in 83 predlogov odlokov, 14 osnutkov in 25 predlogov družbenih dogovorov, 3 osnutke in 10 predlogov, opravili 27 volitev, obravnavali 83 osnutkov in 8 pred-logov družbenega plana, resolucij in smernic. Ob proučevanju stanja na posameznih področjih so zbori obravnavali 49 zadev s področja planiranja, 31 s področja gospodarstva, 4 s področja obrti in drobnega gospodarstva, 19 s področja vzgoje in izobraže-vanja, 6 s področja samoprispevka, 4 s področja sociale in zdrav-stva, 8 s področja borcev in invalidov NOV, 2 s področja zaposlo-vanja, 2 s področja raziskovalne dejavnosti, 10 s področja kul-ture, 1 s področja telesne kultijre, 2 s področja stanovanjske problematike, 22 s področja urbanizma, 12 s področja komunale, 7 s področja prometa, 4 s področja dejavnosti krajevnih skupno-sti, 55 s področja financ in proračuna, 38 s področja davkov, prispevkov in taks, 98 s področja kadrovske politike in štipendira-nja, 57 s področja delegatskega in skupščinskega sistema, 24 s področja izvršnega sveta in upravnih organov, 8 s področja pravosodja, 5 s področja SLO in TO, 23 s področja samoupravnih interesnih skupnosti, 2 s področja notranjih zadev, 21 z ostalih področij. ~ Na skupnih zasedanjih zborov je bilo prisotno največ 94% delegatov in najmanj 62,3% delegatov, obravnavali so največ 17 točk in najmanj 3 točke dnevnega reda, število delegatov, ki so sodelovali v razpravi oz. so oddali pisno stališče, je bilo največ 30 in najmanj 3. Na sploh ugotavljamo, da so bile razprave usmer-jene predvsem v podajo predlogov za zboljšanje stanja na posa-meznem področju. Na sejah družbenopolitičnega zbora je bilo prisotno največ 60% delegatov in najmanj 40%, dve seji sta bili nesklepčni in sta bili ponovljeni ter sklepi naknadno verificirani. Delegati so obrav-navali največ 13 točk in najmanj 3 točke dnevnega reda, sodelujo-čih v razpravi je bilo največ 19 in najmanj 3 delegati. Na sejah zbora združenega dela je bilo prisotno največ 97,9% delegatov in najmanj 51%, obravnavano je bilo največ 24 točk in najmanj 1 točka dnevnega reda, v razpravi je sodelovalo ali oddalo stališče pisno največ 16 delegatov in najmanj 1 delegat. ' Na sejah zbora krajevnih skupnosti je bilo prisotno največ 97,3% delegatov in najmanj 60,5%, obravnavano je biio največ 24 točk in najmanj 1 točka dnevnega reda, v razpravi je sodelovalo ali oddalo stališče pisno največ 24 delegatov in najmanj 2 dele- 4 gata. V tem obdobju se je zaradi kadrovskih sprememb spremenila sestava izvršnega sveta skupščine oz. je bil izvoljen nov predsed-nik izvršnega sveta. Ta sprememba ni vplivala na kvaliteto dela skupščine, saj je nov izvršni svet nadaljeval z začrtanimi usmeri-tvami, kar je razvidno iz vsakoletnih poročil o delu izvršnega sveta in občinskih upravnih organov. ZBOR ZDRUŽENEGA DELA Zbor združenega deia ima v delovanju delegatske skupščine pomembno vlogo, saj odloča o vprašanjih, ki so pomembna za delavce in druge delovne Ijudi v združenem delu in soodloča z zborom krajevnih skupnosti \n družbenopolitičnim zborom o vprašanjih, pomembnih za življenje in delo v občini. Po statutu občine ima zbor združenega dela 49 delegatskih mest. Delegatska mesta so razdeljena po področjih, v sorazmerju s številom delovnih Ijudi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Po volitvah v marcu 1982 je bilo v delovanje zbora združenega dela vključenih 147 delegacij s 1.039 izvoljenimi delegati in 107 delegacij po funkciji. Temeljne delegacije in delegacije po funkciji se združujejo v 43 konferenc delegacij. 42 konferenc delegacij in 5 samostojnih delegacij delegira v zbor združenega dela po 1 delegata, 1 konfe-renca s sedežem pri K2 Ljubljana TZO Vič pa delegira v zbor 2 delegata. V štiriletnem mandatnem obdobju se je število izvoljenih dele-gacij in delegacij po funkciji spreminjalo. Nekatere organizacije so prenesle svojo dejavnost v druge občine, na območje naše občine so se priselile nove, v nekaj delovnih organizacijah je bila izvedene reorganizacija. Zaradi tega je prenehalo delovati 8 izvo-Ijenih delegacij in 17 delegacij po funkciji, na novo sta bili vključeni 2 temeljni delegaciji in 4 delegacije po funkciji. Mandat je prenehal 74 delegatom, nadomestne volitve so bile izvedene v 12 TOZD. Po stanju december 1985 se v delovanje zbora združe-nega deia vključuje 143 izvoljenih delegacij in 94 delegacij po funkciji. Zbor ima torej delegatsko osnovo v vsaki organizaciji in skup-nosti na območju občine. Delegacije oz. delegati zastopajo inte-res in stališča 18.891 delavcev v združenem delu, 2858 delavcev v obrtnih in drugih dejavnostih, 2467 delovnih Ijudi - kmetov, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva v zadrugah. Za uspešno delovanje zbora združenega dela je pomembna povezava - sodelovanje delegacij z delegatsko bazo - z delavci in delovnimi Ijudmi, ki so jih izvolili, s samoupravnimi organi in strokovnimi službami. Na delovnih obiskih smo ugotovili, da delegacije v večini primerov še niso postale enakopravni dejav-niki samoupravne organiziranosti in deiovanja. V mnogih organi-zacijah je aktivnost prepuščena le delegatom. Malo je primerov, da delegacije poročajo o svojem delu DS ali 00 ZS, še redkeje pa ti organi uvrščajo pomembnejše zadeve, o katerih razpravlja zbor združenega dela, v dnevni red svojih sej. Sodelovanja in pomoči strokovnih služb pri obravnavi delegatskih gradiv niso deležne vse delegacije, čeprav je tako sodelovanje in pomoč nujna za delegate in za učinkovito sporazumevanje, dogovarjanje in uskla-jevanje interesov celotnega združenega dela v občini. Skrb poslovodnih organov in strokovnih služb je še vedno usmerjena predvsem v učinkovito delo samoupravnih organov. V začetku mandatnega obdobja je OS ZS izvedel za vodje delegacij in konferenc delegacij enodnevni seminar v 4 skupinah. Seminarja se je udeležilo 486 delegatov. Občinski svet Zveze sindikatov je spremljal delo delegacij in konferenc delegacij ter v primerih, ko so bile ugotovljene ali sporočene težave v delovanju delegacij in konferenc, v sodelova-nju s predsednikom in tajnikom zbora združenega dela opravil obisk oz. delovni razgovor s poslovodnimi in samoupravnimi organi v delovnih organizacijah (17x). Prav tako je sodeloval na sejah konferenc delegacij, ki so bile v dogovoru z vodjo konfe-rence in predsednikom zbora združenega dela sklicane na sedežu občine (11 sklicev). Predsednik zbpra oz. njegov namest-nik in tajnik zbora sta se udeležila 23 sej konferenc delegacij. Vobdobju april 1982 -december 1985 je imel zbor združenega dela 38 sej, na katerih je obravnaval 445 točk ali 11-12 točk na posamezni seji. Po tematiki gradiv, ki jih je zbor obravnaval, prevladujejo naslednje zadeve: področje financ in proračuna (50), davkov in prispevkov (34), področje gospodarstva (31), kme-tijstva (26), planiranja (22). V razpravah na sejah zbora je sodelovalo ali oddalo pisno staiišče oz. predlog 239 delegatov ali poprečno 6-7 delegatov na seji. V razpravah na skupnih zasedanjih pa je sodelovalo 46 delegatov zbora. Najaktivnejše po številu razprav oz. podanih stališč in predlogov so KD št. 46-KZ Ljubljana TZO Vič (33), KD št.8-T0VIL (31), KD št. 31-KPL-TOZD Komunalne gradnje (18) in KD št. 41-BF-VTOZD za veterinarstvo (17). Ko so bile zboru predložene Informacije o poslovanju OZD in gospodarskih gibanjih, o uresničevanju svobodne menjave dela in predlogi začasnih ukrepov družbenega varstva, pri obravnavi katerih naj bi v polni meri prišla do izraza vloga zbora, razprave skorajda ni bilo ali pa je v razpravi sodelovalo izredno majhno število delegatov (1 -4). 38 sej zbora združenega dela se je udeležilo skupno 1289 delegatov ali poprečno 34 delegatov na sejo. Udeležba na sejah je biia 69,4%. Zaradi odhoda 11 delegatov zbora združenega dela po skup-nem zasedanju vseh zborov, 4. seja zbora dne 22. 9. 1982 ni bila sklepčna in je bil sklic seje ponovljen 29. 9. 1982. Iz pregleda udeležbe delegatov delegacij na sejah zbora zdru-ženega dela lahko razberemo, da večina konferenc delegacij izvaja načelo zamenljivosti delegatov in se sej zbora izmenično udeležujejo delegati vseh delegacij, ki se združujejo v konfe-retico. V tem mandatu ugotavljamo pogosto odsotnost delegatov istih konferenc delegacij (Iskra TOZD SEM, IGO, Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko, Zmaga, Mercator Rožnik TOZD Dolomiti, Dom srednjih šol) na sejah zbora. Ob tem moramo pojasniti, da navajamo nosilca konference, vendar pa je večinoma vzrok odsotnosti delegatov na sejah zbora v neaktivnosti delegacij, ki se združujejo v konferenco, v nekaj primerih pa tudi v neaktivno-sti nosilca konference. V dnevni red vsake seje zbora združenega dela je uvrščena točka »vprašanja in predlogi delegatov«. Delegacije oz. konfe-rence delegacij so podale 73 delegatskih vprašanj, predlogov in pobud. Po vsebini se enako kot v zboru krajevnih skupnosti, največ vprašanj in predlogov nanaša na komunalno dejavnost (19), družbene dejavnosti (13), gospodarsko področje (11), dele-gatski skupščinski sistem (10), kmetijstvo (3), itd. Konference delegacij delujejo kot usklajevalec in oblikovalec skupnih stališč delegacij, obravnavajo vsa vprašanja iz pristojno-sti zbora in delegirajo delegate na sejo zbora. Ugotavljamo, da vse konference delegacij te funkcije ne uresničujejo in postajajo le mesto delegiranja delegatov na seje ali pa zaradi neaktivnosti delegacij prevzemejo njihovo vlogo. Še vedno je tudi delovanje konferenc v veliki meri odvisno od aktivnosti in prizadevnosti vodij. Delegacije po funkciji V konference delegacij se povezuje 94 delegacij po funkciji, od tega - 24 delegacij, v katerih je 1-5 zaposlenih - 21 delegacij s 6 do 10 zaposlenimi - 18 delegacij z 11 do 15 zaposlenimi - 8 delegacij, v katerih je do 20 zaposlenih - 23 delegacij, v katerih je nad 20 zaposlenih. Predvsem delegacije z manjšim številom zaposlenih se ne vključujejo v delo konferenc in zbor združenega dela. V opravi-čilo za neaktivnost navajajo utežene pogoje za sodelovanje, saj delavec ne more zapustiti delovnega mesta, n. pr. v prodajalni. Po drugi strani pa delegati - delavci dislociranih obratov, ki oprav-Ijajo samoupravne pravice in dolžnosti na sedežu TOZO v drugi občini, nimajo interesa za sodelovanje v zboru združenega dela naše občine. Neaktivnost delegacij po funkciji se pogosto negativno odraža v delu celotne konference delegacij in obrača od aktivnosti delegacije in delegate, ki sicer tvorno in uspešno sodelujejo v delegaciji in konferenci. Na ta dejstva smo opozorili ob razpravi o uveljavljanju delegat-skega skupščinskega sistema v skupščini SRS, vendar v novem-bru mesecu sprejete spremembe in dopolnitve zakona o volitvah in delegiranju v skupščine prinašajo novosti le v delovanju SIS. Zbor združenega dela kot konferenca delegacij za skupščino mesta Ljubljana Na podlagi odloka o številu delegatskih mest in okolišev dele- gira zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rud-nik 9 delegatov na vsako sejo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane, in sicer: - 4 delegate s področja gospodarstva - 2 delegata s področja prosvete in kulture - po 1 deiegata s področja zdravstva in sociale, obrtnih in podobnih dejavnosti ter kmetijstva. Skupaj z občinami Bežigrad, Moste-Polje in Šiška združujemo člane v skupino delegatov za področje državnih organov, DPO in društev. Na 41 sejah zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane je bilo delegiranih 369 delegatov, vendar se je sej udeležilo 272 delegatov ali 73,7% delegiranih delegatov oz. 6 do 7 delegatov posamezne seje. Na sejah zbora združenega dela so bila sprejeta stališča, pri-pombe in predlogi k 130 zadevam, uvrščenih v dnevni red sej zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane. Pri obravnavi mestnih gradiv je sodeloval izvršni svet skupš-čine občine ter seznanjal delegate zbora s stališči in predlogi, ki jih je zbor sprejel, pa tudi dopolnil. Zbori skupščine občine so tudi konferenca delegacij za zbore skupščine SR Slovenije. Zbor združenega dela skupščine občine je tudi konferenca delegacij za zbor združenega dela skupščine SR Slovenije. Neusklajenost terminov sej zborov republiške in občinske skupščine (pogosto istočasna zasedanja) je preprečevalo, da bi zbor pogosteje nastopal kot konferenca. Obravnava republiških gradiv je bila zato naloga predvsem skupin delegatov. Zbor združenega dela skupščine SRS je imel v obdobju maj 1982-december 1985 57 sej (od teh 11 dvodnevnih, 14 x sta bili sklicani 2 seji v istem mesecu, 2 x celo 3 seje), na katerih je obravnaval 1.076 točk dnevnega reda ali poprečno 19 točk na seji. Obravnava tolikšnega števila točk je terjala od članov skupin precejšnje angažiranje in smotrn način obravnave gradiv na sejah skupin. Kljub sodelovanju strokovnih delavcev upravnih organov so člani skupin pogrešali kontinuirano pomoč članov izvršnega sveta in upravnih organov pri obravnavi delegatskih gradiv. V pbčini Ljubljana Vič-Rudnik delujejo za zbor združenega dela 3 skupine delegatov, in sicer: - samostojna skupina delegatov gospodarskega področja 5. okoliša s 15 oz. v zadnjem letu s 17 člani ter - skupini delegatov prosvetno-kulturnega področja in social-nozdravstvenega področja, v kateri na podlagi sporazumov ime-nujejo člane zbori združenega dela skupščine občine Cerknica, Vrhnika, Logatec, Grosuplje, Kočevje, Ribnica, Moste-Polje in Ljubljana Vič-Rudnik. V skupinah s sedežem v drugih občinah pa sodelujejo delegati zbora združenega dela '' - v 16-članski skupini delegatov za področje kmetijske dejav-nosti s sedežem v občini Ljubljana Vič-Rudnik - v 20-članski skupini delegatov za področje obrtne in podob-nih dejavnosti s sedežem v občini Ljubljana Siška - v 27-članski skupini delegatov za področje državnih orga-nov, DPO in društev s sedežem v občini Ljubijana Center. 1. Skupina delegatov gospodarskega področja 5. okoliša Skupina delegatov je imela v obdobju april 1982 - december 1985 54 sej. Iz predlogov dnevnih redov sej zbora združenega dela republiške skupščine je temeljiteje obravnavala 320 točk ali poprečno 6 točk dnevnega reda na posamezni seji. Poprečna udeležba na sejah je 9-11 članov ali 60 do 64%. Skupina delegira v zbor združenega dela 2 delegata. Skupina je podala stališča, predloge in pobude k 81 zadevam; uvrščenim v dnevni red sej zbora. Največ stališč in predlogov se nanaša na področje planiranja in družbenoekonomskih odnosov (31), kmetijstva in financ (10), drobnega gospodarstva (14). Skupina je podala 7 pobud, med njimi za drugačen način vrednotenja mleka za rešitev težkega ekonomskega položaja OZD s področja kmetijstva, za ureditev določenih družbenoeko-nomskih odnosov v okviru tobačne panoge itd. 2. Skupina delegatov socialno-zdravstvenega področja 3. oko-liša V skupino je bilo imenovanih 18 delegatov, vendar beležimo stalno odsotnost 3 delegatov in sicer sprva iz občin Vrhnika, Cerknica in Ribnica, v II. polovici mandata pa iz občin Cerknica, Ribnica in Grosuplje. Zaradi tega je tudi poprečna udeležba na sejah le 50%, če upoštevamo število imenovanih delegatov, sicer pa 60% ali poprečno 9 delegatov na seji. Skupina delegira v zbor združenega dela 1 delegata. Skupina je imela v obravnavanem obdobju 47 sej, na katerih je temeljiteje obravnavala 164 zadev ali poprečno 3-4 zadeve na posamezni seji. Skupina je oblikovala stališča, predloge in pobude k 21 zade-vam, predvsem s področja pokojninskega in invalidskega zavaro-vanja (7), zdravstva in zaposlovanja (po 4). Podala je pobudo za podaljšanje porodniškega dopusta in razširitev kroga upravičen-cev ter za razrešitev vprašanja zavarovanja kmetov, ki v letih 1982-1983 niso bili vključeni v kmečko zavarovanje. 3. Skupina delegatov prosvetno-kulturnega področja 3. okoliša V skupino je bilo imenovanih 18 članov, vendar tudi v tej skupini beležimo stalno odsotnost 2 delegatov, in sicer iz občine Vrhnika in Moste-Polje. Poprečna udeležba na 45 sejah skupine je 50% ali 9 delegatov na seji. ' - . ¦:• ¦¦¦;¦¦>¦¦¦> Skupina delegira v zbor združenega dela 2 delegata. Člani skupine so na sejah temeljiteje obravnavali 163 zadev ali poprečno 3-4 zadeve na seji. Skupina je podala 13 stališč in predlogov, k planskim doku-mentom (5) in k zadevam s področja družbenih dejavnosti, pred-vsem pa se je zavzemala za določitev novih kriterijev za zagotav-Ijanje sredstev vzgojnoizobraževalnim organizacijam ter za ize-načevanje pogojev in opremljenosti šol za izvajanje enotnega predmetnika in učnega načrta. ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI Z ustavno in statutarno opredelitvijo zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik odloča o zadevah, ki so pomembne za delo in življenje delovnih Ijudi in občanov v krajev-nih skupnostih. Z delegati ostalih dveh zborov pa enakopravno odloča o pomembnejših vprašanjih, ki zagotavljajo pogoje za delo in življe-nje v občini, usmerjajo njen družbeni razvoj, usmerjajo in obliku-jejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe ter izvršujejo funkcijo oblasti. Po statutu občine ima vsaka krajevna skupnost svoje delegat-sko mesto v zboru krajevnih skupnosti tako, da ima le-ta 38 delegatskih mest. V obdobju april 1982 - december 1985 je zbor krajevnih skup-nosti na 35 sejah obravnaval 423 točk ali poprečno 12 točk na posamezno sejo zbora. Po številu in tematiki zadev, ki jih je zbor obravnaval prevladujejo: ¦ - finance, proračun 51 : , - davki in prispevki 33 \- - - planski dokumenti 24 i ',< , .¦.. V razpravah je sodelovalo ali oddalo pisno stališče, pobudo ali predlog 385 delegatov ali poprečno 11 delegatov na sejo. Največ pripomb, predlogov in stališč je bilo podano k planskim doku-mentom oz. poročilom o njihovem uresničevanju (11), k prora-čunu - financam (56) in urbanizmu (52). Vsem 35 sejam zbora je prisostvovalo 1005 delegatov ali 28 na sejo, kar predstavlja 76% udeležbo. Le šest delegacij izkazuje 100% udeležbo (Galjevica, Milan Česnik, Malči Belič, Rudnik, Trnovo in Vič), medtem ko štiri krajevne skupnosti niso bile prisotne niti 50%, ena le 7 krat (Lavrica) in 5 krat (Rob). Najboljša udeležba na posamezni seji zbora je bila 97,3% in najslabša 60,5%. Na sejah zbora je bilo postavljeno 177 delegatskih vprašanj ali 5 na sejo, Največ delegatskih vprašanj so postavile KS: Kolezija (33), Horjul (20) in Peruzzi (16), najmanj pa Pijava gorica, Vrhovci, Vnanje gorice, Podpeč Preserje po enega, Rob pa nobenega. Iz večine delegatskih vprašanj je razvidno, da po vsebini sodijo v pristojnost samoupravnih interesnih skupnosti, predvsem materialne proizvodnje, nekaj pa v pristojnost mesta oz. drugih institucij. Iz tega razloga je tovrstno problematiko obravnavalo tudi predsedstvo skupščine. V letu 1984 in 1985 je bilo opravljenih 10 obiskov sej delegacij. Razgovori na sejah so pokazali, da se delegacije pred sejami zborov praviloma sestajajo samostojno, le v nekaj delegacijah je bilo ugotovljeno, da se v delo delegacij s stališči in predlogi vključujejo Svet krajevne skupnosti ali KK SZDL. l\:i,x-: > Zbor krajevnih skupnosti kot konferenca delegacij za skupš-čino mesta Ljubljane Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rud-nik delegira na vsako sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 6 delegatov. Na 40 sej zbora občin skupščine mesta Ljubljane je bilo delegi-ranih 240 delegatov, vendar se je sej udeležilo le 162 delegatov, kar predstavlja poprečno 4 delegati na sejo. Na sejah zbora krajevnih skupnosti je bilo sprejetih 126 predlo-gov in stališč h gradivu skupščine mesta Ljubljane. Ugotavljamo, da so se poleg izvršnega sveta skupščine občine, ki je tekoče pripravljal pripombe in stališča h gradivu skupščine mesta Ljub-Ijane tvorno vključevali v obravnavo in oblikovanje stališč in pripomb tudi delegati. S strani zbora krajevnih skupnosti so bile podane skupščini mesta Ljubljane tudi pobude po enotni obrav-navi problematike vodooskrbe v Ljubljani. oskrbe z energijo in ostalimi derivati, financiranje krajevnih skupnosti ter postavljeno delegatsko vpraSanje glede odlagališč posebnih odpadkov na Barju. Zbori skupščine občine kot konferenca delegacij za zbore skupščine SR Slovenije Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik ima v zboru občin skupščine SR Slovenije eno delegatsko mesto. Zbori skupščine občine so za obravnavo zadev, ki so na dnevnem redu skupščine SRS, za oblikovanje stališč in predlogov ter za delegiranje dele-gata v zbor občin skupščine SRS imenovali na prvem zasedanju zborov skupino 16 delegatov izmed članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki delegirajo delegate v zbor združenega dela, izmed članov delegacij, ki delegirajo dele-gate v zbor krajevnih skupnosti in izmed delegatov družbenopoli-tičnega zbora. Kot konferenca delegacij za zbore skupščine SRS so zbori skupščine občine nastopili le v nekaj primerih in sicer ob obravnavi zakonov s področja urejanja prostora in nekaterih planskih dokumentov. Tako je skupina delegatov na 56 sejah temeljiteje obravnavala 230 republiških zadev, med katerimi so prevladovale: planski akti (28), finance - proračun (28), delegatski sistem (22), ekonomski odnosi (18). Poprečna udeležba na sejah skupine je bila 50%. Skupina je podala na sejah zbora občin 41 stališč, predlogov in pobud, najvec k naslednjim zadevam: - kmetijstvo -7 ¦ - družbeno planiranje in družbenoekonomski odnosi - 6 - drobno gospodarstvo, obrt - 5 V delu skupine so sodelovali čiani izvršnega sveta in posa-mezni upravni organi. DRUŽBENOPOLITIČNIZBOR Družbenopolltični zbor se je uveljavil v skladu s svojo speci-fično vlogo in sicer je bil tudi v oporo in pomoč zboroma pri usmeritvah razvoja občine ter uresničevanju razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema. V obravnavanem obdobju je v primerjavi z drugima dvema zboroma obravnaval in odločal o bolj načelnih vprašanjih s posameznih področij, iz tega izhajajo tudi bistveno krajši dnevni redi. V večjih primerih je ta zbor sprejel stališča k zadevam, ki tudi sodijo v pristojno odločanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti (ukrepi družbenega varstva v DO Žičnica, DO Študentski center, DO Emonaprojekt), analiza o izvajanju davčne politike in davčnega sistema, pri odločbi o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo PST, izhodišča za oblikovanje in razporejanje sredstev splošne porabe občin in mesta Ljubljana, obravnava odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo Muzeja Ijud-ske revolucije Slovenije, osnove dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljana za obdobje 1986-1990/2000. V predsedstvih družbenopclitičnih organizacij so se skoraj praviloma oblikovala stališča k slehernemu dnevnemu redu druž-benopolitičnega zbora. Stališča so pomenila obvezno usmeritev za delegata pri obravnavi določene problematike, vendar je ugo-tovljeno, da so se na zborih stališča Večkrat sproti usklajevala, kar je pomenilo bistveno novo kvaliteto v delu zbora. V tem mandatu se je ta zbor zelo aktivno vključeval v sprejema-nje vseh planskih aktov, ki so bili sprejeti za dolgoročno in srednjeročno obdobje razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik in mesta Ljubljana. V preteklem obdobju je družbenopolitični zbor obravnaval 29 zadev s področja planiranja, 12 s področja gospodarstva in indu-strije, 18 s področja financ in proračuna ter 3 zadeve s podrodja komunale. Zbor je obravnaval 423 točk dnevnega reda, o katerih je raz-pravljalo 373 razpravljalcev. Delegati zbora so podali 36 pobud, ki so se nanašale na vsa področja družbenopolitičnega in gospodarskega življenja v občini. Podane pobude so bile dostavljene pristojnim organom, organizacijam in družbenopolitičnim organizacijam, ki so jih vključili v izvajanje programov aktivnosti in večino uspešno reali-zirali. Postavljeno je bilo in odgovorjeno na 16 delegatskih vprašanj. Zbor je imel večkratne probleme s sklepčnostjo, ugotovljeno je, da sta se dva delegata OK ZSMS od skupno 36 sej zbora, eden udeležil le 6 sej, drugi pa 7 sej, delegat OK SZDL pa je prisostvo-val 10 sejam. Družbenopolitičnim organizacijam je iz sekretariata skupščine posredovana lista prisotnosti s prošnjo oz. predlogom, da ustrezno ukrepajo, vendar vidnejših rezultatov ni bilo. Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti kot četrti zbor Zbori skupščine občine so skupaj s pristojno skupščino samo-upravne interesne skupnosti kot četrtim zborom v tem mandat-nem obdobju razpravljali na 5 skupnih zasedanjih. S skupščino socialnega varstva so obravnavali: - poročilo o uresničevanju in izvajanju kadrovske politike in problematike zaposlovanja, - poročilo o uresničevanju socialne politike in zagotavljanja socialne varnosti ter poročilo o uresničevanju aktivnosti za ures-ničevanje kadrovske politike, - poročilo o uresničevanju politike zaposlovanja v občini. S skupščino občinske raziskovalne skupnosti so obravnavali poročilo o vlogi raziskovalnih organizacij in inventivne dejavnosti pri razvoju DO v občini; s skupščino občinske izobraževalne skupnosti pa informacijo o nekaterih družbenoekonomskih vidi-kih uvajanja informacijske tehnologije. O nekaterih poročilih pa so zbori skupščine občine in skupš-čine interesne skupnosti razpravljali na ločenih sejah, kot npr. o poročilu o stanju osnovnega zdravstvenega varstva v občini, o stanju telesne kulture, itd. V razpravah na skupnih zasedanjih je sodelovalo od 4 do 21 delegatov. Sklepi, stališča in usmeritve, ki so bili sprejeti na podlagi razprave, so zavezovali predlagatelje gradiv, da so poro-čali zborom skupščine tudi o uresničevanju sklepov in usmeritev. URESNIČEVANJE POLITIKE IN SKLEPOV SKUPŠČINE OBČINE Predsedstvo skupščine Predsedstvo skupščine kot koordinacijsko telo je usklajevalo delo zborov, sodelovaio s predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti in izvršnim svetom z namenom zagotavljati kar najboljše pogoje za delo skupščine in njenih zborov. Na eni izmed sej je predsedstvo obravnavalo problematiko delegatskih vprašanj postavljenih predvsem v zboru krajevnih skupnosti in se odločilo, da preko predsednikov zborov prične sistematično usmerjati delegate, da vprašanja, ki ne zadevajo problematike dela skupščine, prično naslavljati na skupščine samoupravnih interesnih skupnosti oziroma na druge organe ali organizacije, kamor vprašanja po svoji vsebini sodijo. Na sejah zborov je bilo podano 266 delegatskih vprašanj. Odgovor pristojnih organov in organizacij je bil podan na vsa vprašanja. Ob tem je predsedstvo podalo pobudo, da se delegati za interesne skupnosti materialne proizvodnje pred vsakim sklicem sej skupščine sestanejo pri OK SZDL, kjer se predhodno uskla-dijo interesi, potrebe in predlogi krajevnih skupnosti. V teku priprav na oblikovanje konferenc delegacij za zbor združenega dela je predsedstvo predlagalo zmanjšanje delegat-skih mest v zboru združenega dela za naslednji mandat od sedanjih 49 na 44 delegatskih mest, kar pomeni večjo prilagodi-tev stanju zaposlenih in jačanje delegatske baze konference. Glede na močno zastopanost znanstveno raziskovalnih organi-zacij v občini je predsedstvo prisluhnilo pobudi Srednje šole za računalništvo, Fakulteti za elektrotehniko in Inštitutu Jožef Ste-fan, da uvrsti na posebno zasedanje zborov skupščine obravnavo Informacije o nekaterih družbenoekonomskih vidikih uvajanja informacijske tehnologije in ustreznih sistemov z namenom, da se sproži širša družbena akcija, katere cilj je sistematično, načrtno in organizirano uvajanje osnovnega in dopolnilnega izo-braževanja na področju računalništva, informatike, teleinforma-tike in robotizacije, kar bi v ekonomskem pogledu pomenilo večjo produktivnost dela in zniževanje stroškov, kar sta bistvena pogoja za izboljšanje ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja. Delegati zborov so podali pobudo, da se v obravnavo tovrstne problematike vključi tudi skupščina mesta Ljubljane, ki naj bi bila nosilec široke družbene akcije računalniškega opismenjevanja. Skupščina SR Slovenije in PIS za elektrotehnično in računalniško usmeritev pa bi morali v ptanskih dokumentih zagotoviti sredstva za ustrezno prostorsko razširitev ter zagotovitev normalnih pogo-jev dela nosilcem te vrste usposabljanja. Predsedstvo je ob vsakoletni pripravi programa dela zborov uvrstilo v obravnavo takoimenovana osrednja tematska področja, kjer so delegati razpravljali o vseh pomembnejših področjih dejavnosti v občini, pa tudi v širšem prostoru. Med ta tematska področja sodijo informacije, poročila in analize o: - stanju in razvojnih usmeritvah drobnega gospodarstva, - kmetijstva, - razvojnih možnostih turizma, - izvajanju davčne politike, - stanju na področju osnovnega zdravstvenega varstva, - telesne kulture, - samoupravnega sodstva in pravne potnoči, - stanju in problematiki vzgoje in izobraževanja na področju srednjega usmerjenega izobraževanja in osnovnega šolstva, - urejanju prostora - družbenoekonomskem vidiku informacijske tehnologije. Predsedstvo skupščine je osvojilo pobudo žirije in družbeno- političnega zbora za spremembo dosedanje oblike nagrade občine in vodilo aktivnosti za izbiro primemejše oblike nagrade in priznanja, ki bi imelo trajnejši pomen. Po predhodni obravnavi v predsedstvih družbenopolitičnih organizacij je predsedstvo zborom predlagalo kot nagrado občine skulpturo v bronu »Lovec z Barja« ter grafiko z istim motivom za priznanje. Prav tako je predsedstvo sodelovalo pri usklajevanju programa dela skupščine s programom dela skupščine SR Slovenije in zlasti s skupščino mesta Ljubljane. Podprta je bila večkratna zahteva delegatov zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti po stalni pripravi stališč in predlogov izvršnega sveta h gradivom skupščine mesta Ljubljane, saj sta zbora praviloma nastopala kot konferenca delegacij za skupščino mesta. Kot konferenca za skupščino SR Slovenije, se je skupščina pojavila le v nekaj primerih ob obravnavi zakonov s področja urejanja pro-stora in planskih dokumentov. Vrsta sprejetih sklepov, stališč, predlogov, tekoče ocenjevanje dela zborov in sprotno odpravljanje vseh pomanjkljivosti je ne-dvomno prispevalo k uspešnejšemu delovanju skupščine in nje-nih zborov. Hkrati je predsedstvo z aktivnim sodelovanjem z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami pripomoglo k dograjevanju delegatskega skupš-Cinskega sistema. Izvršni svet skupščine občine Na seji vseh treh zborov skupščine 25/4-1984 je bil izvoljen nov izvršni svet zaradi odhoda dotedanjega predsedrika na novo dolžnost. Od skupno petnajstih, kolikor jih šteje izvršni svet, je bilo novih pet članov in sicer: predsednik, namestnik predsed-nika in trije člani (za področje družbenega planiranja in gospo-darstva, kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo in za občo upravo in proračun). Pet članov opravlja dolžnost nepoklicno, ki se pri večini zaradi delovnih obveznosti omejuje na prisotnost na sejah izvršnega sveta, pa še ta je padala. Podrobnosti o predloženih gradivih in statistični podatki so sicer razvidnih iz poročila o deli izvršnega sveta za leto 1984 (delegatsko gradivo št. 2, 4/2-1985) in za leto 1985 (delegatsko gradivo št. 2,11/2-198C), velja pa opozoriti na nekatere značilno- sti dela izvršnega sveta v obdobju od aprila 1984 do januarja 1986. Izvršni svet je nadaljeval deio izvršnega sveta iz obdobja od aprila 1982 do aprila 1984, predvsem na tematskih področjih (razvojne možnosti turizma, razvojne možnosti drobnega gospo-darstva, sklepi o raziskovalni in inventivni dejavnosti, operativni program razvoja kmetijstva, kadrovska politika), kar je veljalo zlasti za leto 1984, medtem ko so se istočasno pričele aktivnosti na pripravi planskih aktov, ki so nedvomno predstavljale pogla-vitno angažiranost - vsebinsko in časovno - izvršnega sveta vse do januarja 1986. Bistveni prispevek izvršnega sveta je bil predv-sem v uveljavitvi porajajoče zahteve o razvoju južnega dela Ljub-Ijane v vseh planskih aktih na ravni mesta (Ljubljana 2000. druž-beni plan mesta za obdobje 1986-1990, dogovor o temeljih druž-benega plana za obdobje 1986-1990 tertudi resoluciji o izvajanju družbenega planazaleti 1985 in 1986). Pri sprejemanju dolgoroč-nega plana občin in mesta Ljubljane je izvršni svet ob sodelova-nju vseh delegatov v skupščini in DPO občine usklajeval zahtevek z ostalimi Ijubljanskimi občinami in mestom, kar je zahtevalo ogromno strokovnega neposrednega dela ter tudi upornost pri terjanju ustreznih konkretnih rešitev, kot so večje število delovnih mest, zlasti v izvenmestnih krajevnih skupnostih, boljša komu-nalna opremljenost, boljši prevoz, cestna izgradnja. Izvršni svet ocenjuje, da so s sprejemom dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane podane osnove za hitrejši razvoj naše občine. Prvi korak k realizaciji dolgoročnega planskega dokumenta so srednjeročni planski dokumenti občine mesta Ljubljane. Zahteva izvršnega sveta je bila, da srednjeročni planski dokumenti mesta Ljublane zagotavljajo hitrejši razvoj občine in preusmerjanje investitorjev (OZD) na območje občine. Ovira za realizacijo te zahteve je veliko večji strošek cene priprave in urejanja stavbnih zemljišč v naši občini, tako zaradi samega zemljišča kot že (ne)obstoječe komunalne opreme. Z ustanovitvijo mestnega sklada stavbnih zemljišč os zagotovljene možnosti izenačevanja teh stroškov na področju mesta Ljubljane in s tem povečanega interesa OZD za investiranje v naši občini. Z realizacijo srednje-ročnih planskih dokumentov bodo zagotovljeni pogoji za hitrejši razvoj občine. Kljub temu sta z velikim angažiranjem izvršnega sveta zapolnjeni industrijski coni RP-2 in VP-4. Hkrati je izvršni svet predložil tudi planske akte za občino (družbeni plan za obdobje 1986-1990, dogovor o temeljih druž-benega plana 1986-1990, resoluciji o izvajanju družbenega plana za leto 1985 in 1986), kjer je sledil predvsem težnji po realnosti zastavljenih ciljev in nalog in usklajenosti z drugimi subjekti planiranja, zlasti na področju komunalne infrastrukture, kar je seveda zahtevalo obsežna usklajevanja z KS, OZD SIS ter ostalimi organizacijami in skupnostmi. Kljub že sprejetim planskim dokumentom občine pa planski akti SIS še niso sprejeti, zatabo treba v postopku sprejemanja teh aktov veliko angažiranja, da bodo njihove opredelitve skladne z opredelitvami planskih aktov občine in planskih aktov ostalih subjektov planiranja (predvsem KS). Na področju gospodarstva je bistven napor izvršn! svet skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami vložil za pripravo ustreznih vsebinskih razvojnih aktov s poudarkom na kadrih, tehnologiji in tržišču, vendar kljub obširni akciji, opozorilom in aktivnostim, ni vidnih bistvenih kvalitetnih premikov v večini OZD. Izvršni svet se je sam in preko razvojnega sveta zelo angažiral za prenos znanstvenoraziskovalnih dosežkov in ostalega znanja iz raziskovalnih organizacij združenega dela v organizacije zdru-ženega dela s področja gospodarstva. Rezultati niso izostali: Inštitut za elektroniko in vakumsko tehniko ustanavlja DO TIPRO za proizvodnjo tastatur za računalnike. Na področju drobnega gospodarstva je splet ukrepov name-njen njegovemu razcvetu tako od končno opredeljenih in dode-Ijenih preko 30 lokacij za zasebno obrt, uveljavitve novih davčnih olajšav na selektivni osnovi (največje možne ugodnosti za investi-cije v izvenmestnih krajevnih skupnostih in namenskih lokacijah), spremembe oz. razširitve prioritetnih dejavnosti, kar so sedaj vse dejavnosti z izjemo treh neprednostnih ter priprave na gradnjo centra drobnega gospodarstva. Pri tem je treba opozoriti, da se izvršni svet pri dodeljevanju lokacij za zasebno obrt srečuje z istimi problemi kot so navedeni v zvezi z pridobivanjem investitorjev s strani OZD. Glede uvajanja davčnih olajšav pa izvršni svet zaradi same normativne ureditve tega področja, nima veliko možnosti predlaganja rešitev izven danih okvirov na ravni republike. Kmetijstvu in gozdarstvu je izvršni svet posvetil posebni seji ter v kmetijstvu poudarjal tudi socialno vlogo in ne le preskrbo. Izhodišče za delo na tem področju je analiza izkoriščenosti in rabe kmetijskih zemljišč v občini, ki jo je obravnavala tudi skupš-čina občine, iz katere je razvidno, da raba kmetijskih zemljišč ni vedno skladna z njihovim namenom. Izvršni svet se je predvsem angažiral na dosledni jzrabi kmetijskih zemljišč v kmetijske namene in tudi za izboljšanje kvalitete teh zemljišč. Tako priprav-Ijamo izvedbo dveh komasacij na področju občine. Hitrejši razvoj brez sistematičnega dela v kmetijskih zadrugah bo težak, zato bo potrebnih še precej vzpodbud in neposrednega angažiranja nosilcev kmetijske proizvodnje. Na področju kmetijstva je opazen tudi problem ostarelih kme-tov, zato se je izvršni svet angažiral tudi pri odpravljanju vseh problemov, ki s tem nastajajo ter z raznimi olajšavami skušal vzpodbuditi zainteresiranost mladih Ijudi za kmetovanje. Na področju gozdarstva je zaskrbljujoče dejstvo velike raz-drobljenosti gozdov v družbeni lastnini, kar onemogoča kvali-tetno gospodarjenje z njimi. Izkoriščenost gozdov v zasebni lasti pa je veliko manjša od izkoriščenosti gozdov v družbeni lastnini. Rešitve za odpravo tega problema še ni. Opozoriti je treba na umiranje gozdov, predvsem jelke, tudi na našem območju. Izvršni svet je zahteval takošnjo ugotovitev vzrokov za to ter zagotovitev ukrepov za zaustavitev tega pojava. Prostorsko urejanje je bilo kot ključno področje v preteklosti precej zanemarjeno, zato tudi takšna pozornost v pripravi pro-storskih jzvedbenih aktov, ki pa jih je treba usklajevati z novo zakonodajo, kar je povzročilo večkratno obravnavo in vsebinsko poglabljanje v nove akte. Pri določanju osnutkov prostorskih izvedbenih aktov, je izvršni svet v največji meri upošteval želje krajanov o ureditvi okolja, v katerem živijo. Sprejeti prostorski izvedbeni akti onemogočajo stihijsko gradnjo in s tem volontaristično poseganje v naravo in kulturno krajino. Komunalna ureditev je najbolj boleča točka v naših, predvsem izvenmestnih krajevnih skupnostih, katere razreševanju je izvršni svet posvečal dnevno pozornost. Potreb je veliko, najbolj pa je pereč problem oskrbe občanov z zdravo pitno vodo, kar se je pokazalo tudi v sušnem obdobju v letu 1985. Zaskrbljujoče je dejstvo, da so se začeli pojavljati problemi z vodooskrbo na področjih priključevanja novih porabnikov na obstoječe komu-nalne naprave, kar kaže na to, da stanovanjsko graditev ne spremlja ustrezna komunalna opremljenost zemljišč. Kljub vsem tem problemom so uspehi vidni tudi na tem področju, predvsem pa imajo zaslugo za to občani, ki s prostovoljnim delom in drugimi prispevki pomagajo pri njihovem razreševanju. Na področju organizirane stanovajske gradnje je bil izpostav-Ijen problem določanja cene stanovanj v VS-1 Trnovo, pri tej stanovajski soseski pa je še vedno odprto vprašanje njene dokončne ureditve. Na področju urejanja zemljišč izvršnj svet ni uspel od ZIL pridobiti bilance urejanja po soseskah, kar bi omogočilo celovi-tejšo in usklajenejšo ureditev in zaokrožitev sosesk. To bo zah-tevna naloga za bodoči sklad stavbnih zemljišč Ijubljanskih občin. Izvršni svet zato, da ne bi prišlo do zastojev, še opravlja naloge s tega področja do ustanovitve in pričetka delovanja sklada. Zaradi neenotnega in nezavzetega pristopa v mestu, tudi nismo bili dovolj učinkoviti pri odstranjevaju črnogradenj in zagotavla-nju zakonitosti na tem področju, zato se je aktivneje vključil izvršni svet (zagotovitev ekipe, operativno usklajevanje), kljub temu, da to ni njegova pristojnost. Na področju družbenih dejavnosti je izvršni svet redno sprem-Ijal delo SIS in OZD s tega področja. Vključeval se je v razreševa-nja vseh problemov, ki so nastajali pri izvajanju dejavnosti in graditvi novih objektov, predvsem objektov samoprispevka III. Pri tem je deloval v okviru svojih pristojnosti, upoštevajoč pristojno-stl SIS in samoprispevka III. Področju splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite je izvršni svet posvetil posebno sejo izvršnega sveta, na kateri se je seznanil s kompletno problematiko in pristojnostjo izvršnega sveta in upravnih organov. Vodil je vse aktivnosti v zvezi občinske praktične vaje NNNP »Požar-85«. Več pozomosti je namenil tudi dopolnjevanju obrambnih in varnostnih načrtov v krajevnih skup-nostih in organizacijah združenega dela. Na področju organiziranosti in urejenosti upravnih organov in strokovnih služb je bilo precej premikov in sicer: - uskladitev organiziranosti in pristojnosti odločanja z za-konom. - prostorske premestitve in prilagoditev uradnih ur za približa-nje občanom, - delitev dela in sistemizacija del in nalog, - zmanjšanje števila zaposlenih za 10% (od začetka 1984), - uskladitev osebnih dohodkov, boljše nagrajevanje strokov-nega dela in stimulativno nagrajevanje enot ter delavcev, - zmanjšanje nerešenih zadev, - zagotavljanje boljših materialnih pogojev za delo, zlasti za AOP. V celoti so to bistveni premiki, kjer pa je potrebno še vedno precej naporov na področju ažurnosti in odnosa do strank. Ob aktivnostih na opisanih področjih je izvršni svet opravljal tudl druge redne naloge. Omeniti velja usmeritev, da se sicer zaradi siceršnje velike obremenjenosti izvršnega sveta, kakor tudi uveljavljanja samostojnosti posameznih upravnih organov, v večji meri pojavljajo kot predlagatelji neposredno upravni organi, vendar ni bilo bistvenejšega premika. DELOVNA TELESA SKUPŠČINE Delovna telesa so v obdobju 1982-1985 v okviru pristojnosti določenih v odloku o stalnih delovnih telesih opravila vrsto pomembnih nalog, kar je pripomoglo k razrešitvi številnih vpra-šanj, ki so se pojavlla na posameznih področjih. Predvsem oba družbena sveta sta s predlogi, stallščl in pobudami k davčnim zadevam oziroma k planskim dokumentom veliko prispevala k usklajenemu sprejemanju odločitev v skupščini in njenlh zborih. Komisija za prošnje in protižbe je v obdobju 1982-1985 na 10. sejah obravnavala 39 individual-nih in 1 kolektivno vlogo. Od skupno 40 pisnih vlog in pritožb je bilo komisiji odstopljeno 8 vlog od strokovne službe komisije za vloge in pritožbe skupščlne SRS, ena vloga od komisije za proš-nje In pritožbe skupščine mesta Ljubljane, ena vloga od predsed-stva SRS in ena vloga od komisije za pritožbe pri OK ZKS Ljubljana Vič-Rudnik. Po vsebini je bilo 30 vlog s področja stanovanjsko komunalne problematike, 4 vloge so zadevale premoženjsko pravno področje in 6 vlog ostalo. Iz klasifikacije obravnavanih vlog je razvidno.da je 75% vlog s področja stanovanjsko komunalne problematike, saj prevladu-jejo vloge za dodelitev stanovanj, stanovanjski spori, izstopa tudi problematika črnih gradenj. Glede na opisano naravo zadev je tudi čas reševanja le-teh daljši, saj smo od skupno 40 vlog do danes uspešno razrešiii 34 vlog oziroma pritožb. Komislja za odlikovanja je na 12 sejah obravnavala 168 osnovnih pobud iz krajevnih skupnosti, organlzacij združenega dela In drugih skupnosti, kar predstavlja letno 42 pobud. Oogovor o izvajanju zakona o odlikovanju obvezuje komisijo, da podaja mnenja k pobudam pobudnikov iz drugih občln. Takih pobud je komisija obravnavala 113. V štiriletnem obdobju je bilo izročenih 175 odlikovanj, poprečno 44 na leto* Odlikovanja so se vedno izročala na svečan način v sredinah, iz katerih izhajajo prejemniki odlikovanj, ob prisotnosti predstavni-kov družbenopolitičnih organizacij občine ter predstavnikov sredstev javnega obveščanja. Še vedno pa je prisoten vse preveč kampanjski pristop priprave in podaje pobud, saj se vse premalo upoštevajo elementi druž-beno dogovorjene kadrovske politike, kajti pri pobudah le redko zasledimo mlajše Ijudi, strokovnjake, inovatorje, racionalizatorje, ki izstopajo z zaslugaml na raznih področjih gospodarskega in družbenega razvoja in v tej smeri je komisija predlagatelje pobud tudl opozarjala. Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV po svoji pristojnosti obravnava in rešuje problematiko borcev in invalidov NOV. Komisija je na 24 sejah poleg številnih vprašanj posebno pozornost delovanja usmerila v obravnavo in reševanje problematike zdravstvenega varstva in socialne pomoči te speci-fične populacije, ki je zaradi preživete težke preteklosti nujno potrebna organizirane zdravstvene, zdraviliško klimatske ter socialne pomoči. Tako je v obdobju 1982-1985 koristilo zdraviliško klimatske kapacitete okrog 1800 upravičencev. Komisija je obravnavala in dodelila 1013 enkratnih in 28 občasnih denarnih pomoči. Obrav-navano je bilo 151 vlog za stalno priznavalnino in od tega uspešno rešenih 142 vlog. Od 19 pritožb obravnavanih na sejah komisije jih je uspešno rešenih 6, medtem ko je bilo 13 vlog neupravičenih. Komisija je z letnimi poročili in informacijami o uresničevanju zdravstvenega in socialnega varstva borcev NOV redno sezna-njala zbore skupščine. S stališči in predlogi se je komisija aktivno vključila v delo zborov skupščine SRS ob obravnavi osnutkov zakonov o vojaških vojnih invalidih in civilnih invalidih vojne. Komisi|a za druibeni standard katere naloga je proučevanje in ugotavljanje poslovanja DO po predpisih in v skladu s splošnimi družbenimi interesi, je v III. mandatu obravnavala zadeve v zvezi z reševanjem notranjih raz-merij v posameznih OZD (DO Mizarstvo Vič, DO Žičnica, Zveza organizacij za telesno kulturo Slovenije), poročila družbenega pravobranilca samoupravljanja, javnega tožilstva ter sodišča združenega dela, poslovanje Tobačne tovarne Ljubljana in pro-blematiko nadzidave biotehnične fakultete TOZD Gozdarstvo. Statutarno-pravna komisija in komlsija za razvoj krajevnih skupnosti v preteklem mandatu zaradi objektivnih okoliščin, nista v celoti izpolnili svoje funkcije, ki bl jo sicer morali glede na pristojnost, ki jo imata. Komisija za razvoj krajevnih skupnosti je sicer obravnavaia vprašanje financiranja KS ter problematiko zaposlenlh v KS, seveda premalo pa je bilo narejenega na področju samoupravne organiziranosti KS in sicer ob aktivnostih za formiranje enotne delovne skupnosti delavcev, zaposlenih v krajevnih skupnostlh. S sklepom skupščlne je bila predsednica statutarno-pravne komisije vključena v komlsiji za pripravo statuta občine, tako je statutarno-pravna komisija podala le mnenje k statutu. Komisija je razpravljala tudo o drugih aktih, katerih sprejem odstopa od pravil (sprejem aktov pb hitrem postopku). Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve je svoje delovanje usmerila, v naslednje sklope področij: - Strokovne priprave kadrovskih predlogov, ki jih sprejme, izvoli oz. imenuje skupščina, - spremljanje kadrovske problematike v OZD, - področje delovanja razpisnih komisij za imenovanje indivi-dualnih poslovodnih organov - imenovanje predstavnikov druž-bene skupnosti v razpisne komisije, spremljanje razplsnih po-stopkov, - področje osebnih dohodkov voljenih in imenovanih funkci-onarjev, Na 34. sejah je komisija v okviru omenjenih področij delovanja obravnavala naslednje pomembnejše naloge: - pridobivanje kandidatov za sodelovanje kot zunanji člani v disciplinsklh komisljah, - obravnava vseh dokumentov In poročil o izvajanju kadrovske politike v SRS in mestu Ljubljana, - sprejem kriterijev za ocenjevanje poslovodnih delavcev, - vse naloge s področja spremljanja in določanja osebnih dohodkov voljenih in imenovanih funkcionarjev skupščine in izvršnega sveta, sprejem pravilnika o osebnih dohodklh voljenih in imenovanih, pripombe In dopolnitve ter njegovo izvajanje. Komislja je v tem mandatnem obdobju predložila skupščini v izvolitev, imenovanje (tudi razrešitve) skupno 98 predlogov za nosilce javnih jn družbenih funkcij. Komisija je imenovala 61 predstavnikov družbene skupnosti v svete organizacij združenega dela in 386 zunanjih čianov razpis-nih komisij za imenovanje IPO. •. . :•*•:: . • r Komisija za odnose z verskimi skupnostml Delovanje te komisije je vezano na aktulna stanja in vprašanja v odnosih med družbo in verskimi skupnostmi na območju naše občine. Komisija je obravnavala problematiko verskih obredov v domovih starejših občanov, vključila se fe v obravnavo predloga za lokacijo kulturnega objekta na območju Rudnika in svoje stališče posredovala Zavodu za izgradnjo Ljubljane. S samo-upavno stanovanjsko skupnostjo je razreševala stanovanjska vprašanja v ŽU Trnovo in salezijanskem zavodu za Rakovniku. Občinska volilna komisija je bila imenovana ob koncu leta 1985 z namenom, da izvede splošne volitve v marcu 1986. V okviru delovnega programa je bil do konca leta izdelan sklep o določitvi volišč in volilnih odborov. Svet za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito je imel 14 rednih in 3 izredne seje; na katerih je obravnaval obrambno varnostno načrtovanje na ravni občlne, krajevne skupnostl In organizacij združenega dela; Poro-člla o usposabljanju delovnih Ijudi in občanov; Narodne zaščite ter enot teritorialne obrambe občine. Aktivno se je vključil v priprave in izvedbo vaje »Rušilni potres -Golovec 85« in vaje »Samozaščita 84«. V letu 1984 je svet predložil zborom skupščine v obravnavo oceno stanja obrambnih priprav na območju občine in kasneje nadziral izvrševanje sprejetih sklepov. V letu 1985 je bil sprejet obrambno razvojni načrt splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite za obdobje 1986-1990, podano soglasje k predlogu odloka o spremembi načrta organizacije In razvoja terltorialne obrambe Ljubljana Vič-Rudnik ter sprejete pomembnejše odločitve na področju naborno - mobilizacijskih zadev, usmerjanje mladih v vojaške obrambne poklice in o materialno finančnih zadevah s področja splošne Ijudske obrambe Svet je tudi sodeloval v delu skupine delegatov za zbor občin skupščine SRS s stališči In ugbtovltvaml ob obravnavi poročila o uresničevanju SLO in določenih nalog družbene samozaščite v obdobju 1981-1984. , , Svetzadružbeneprihodke >¦-'•¦¦' ' ' ' : je na 9 sejah obravnaval 16 zadev s področja davčne dejavnosti, med njimi: analizo o delovanju davčne politike v Ljubljani, dogo-vor o usklajevanju davčne politike, davčno politiko v gospodarski in socialni funkciji na področju drobnega gospodarstva in osnutke odlokov s področja davkov. Svet za družbenoekonomški razvoj je svoje delovanje usmeril v obravnavo vseh dokumentov s področja planiranja v občini, obravnaval informacije o tekočih gospodarskih gibanjlh, občasno pa tudi planske dokumente SRS in SFRJ. K vsem obravnavanim zadevam je bilo podano preko 20 stališč, pripomb In predlogov. ( Siroka aktivnost obeh svetov, števllni predlogi in stališča so vellko prispevali k sprejemanju odločitev v zborih skupščine. Pripravljalni odbor za organizacijo proslave občinskega praznika ^ Po dolgoletni tradiciji se proslava občinskega praznika organi-zira na območju krajevnih skupnosti naše občine v obliki slav-nostne seje delegatske skupščine združene z zborovanjem delov-nih Ijudi in občanov. V obdobju 1982-1985 so bile izvedene proslave občinskega praznika na Robu (1982), Vrhovcih (1983), Iški vasi (1984) in Trnovem (1985). Za organizacijo in izvedbo proslave je skupščina vsako leto imenovala pripravljalni odbor, ki je za pripravo vseh štlrih praznovanj imel 33 sej. Sekretariat skupščine je poleg administrativno tehničnih opra- vil za odbor, organiziral še posebne prevoze na proslave, izvajal propagandne aktivnosti, pripravil finančne konstrukcije ter vsa-koletno srečanje nosilcev Partizanske spomenice 41. Žirija za podelitev priznanj in nagrad občine V skladu z odlokom o priznanjih in nagradah je skupščina občine vsako leto imenovala žirijo. Žirije so na sejah obravnavale predloge, podane v natečaju, pridobile dodatne podatke in mnenje za posamezne kandidate ter predlagale skupščini občine, da na slavnostni seji podeli priznanja in nagrade. Ob obravnavi prejetih predlogov so žirije pogrešale predvsem predloge za aktivnosti in uspehe s področja inovativne in razisko-valne dejavnosti, pa tudi gospodarstva. Do vključno 1984. leta so bila priznanja pisna, nagrade pa denarne, v februarju oz. marcu 1985 pa so zbori skupščine sprejeli sklep, s katerim so za nagrado občine določili skulpturo v bronu »Lovec z Barja«, za priznanje pa grafiko z istim motivom, deli ak. kiparja Janeza Boljke. Pregled podeljenih priznanj in nagrad v letih 1982-1985: 1982 - 2 priznanji, 8 priznanj in nagrad 1983 - 3 priznanja ter 8 priznanj in nagrad 1984 - 5 priznanj in nagrad 1985 - 3 nagrade in 5 priznanj. Skupščina občine je v obravnavanem obdobju sprejela: - sklep o podelitvi domicilne listine X. SNOUB Ljubljanski - sklep o sprejemu listine o sodelovanju s Kulturnim društvom France Prešeren iz Goteborga - sklep o podelitvi posebnega priznanja skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik pobrateni občini Lajkovac ob 10-letnici sodelovanja - sklepe o poimenovanju: Zavod za varstvo in usposabljanje duševno prizadete mladine Draga pri Igu po Dolfki Boštjančič OS Bičevje po Francu Leskošku Luki OŠ Trnovo po X. SNOUB Ljubljanski OŠ Škofljica po Levstikovi brigadi DE Krim Rudnik I po Bojanu Meliku OE Krim Rudnik II po Veri Škraba. PREDSEDSTVO SKUPŠČINE