Slovenski List:
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 16.	V	Ljubljani,	v	soboto	21.	aprila	1900.	Letnik	V.
„SlovenBkl Iilat" izhaja v sobotah dopoludne. - Naročnina je za vse leto 8 K, za pol leta i K, za Četrt leta 2 K. Vsaka Številka stane 14 vin. — Dopisi pošiljajo se uredništva „Slov. Lista“ — Nefr&nkov&nl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vraCajo. — Naročnina, reklamaolje in oznanila se pošiljajo upravnistvu „Slov Liata“. Uredništvo in
npravnistvo sta v Ljubljani, Oradličo itev. 15. Uradne ure od 9—12 ure dop. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
Nemški državni jezik.
* Vse nemške stranke tišče zadnji čas na to, da bi se v Avstriji nemščina proglasila za državni jezik. Priznati se mora Nemcem, da so v tem obziru premeteni politiki. Nemci dobro pro-računajo posledice političnih potez in z veliko požrtvovalnostjo solidarno zahtevajo, kar menijo da je vsem v korist. Sedaj je jedna njihovih glavnih političnih zahtev: nemški državni jezik. Na ta način hočejo v kratkem času tostransko polovico države napraviti kot jedno veliko nemško provincijo vsemogočnega nemškega cesarstva.
Sistematično so nemčili Avstrijo, na koje svetu so nekdaj bivali izključno le slovanski narodi, razni avstrijski vladarji od Friderika III. do Leopolda II. »Mein’ Ebr’ ist deutsch und deutsch mein’ Ehr’“ je bil navadni izrek Friderikovega naslednika cesarja Maksimilijana I. Cesarico Marijo Terezijo so obdajali ministri, ki so bili Vollblut-Germani. Vpliv njihovega nemškega prepričanja se je kazal povsod, pri šolah, pri sodiščih in v upravi. Najhujši udarec pa je zadel Slovane pod cesarjem Jožefom II., najstarejšim sinom Marije Terezije. Z odpisom z dne 11. maja 1784 je ta cesar proglasil nemščino kot splošni uradni jezik za vso državo. V cesarskem odpisu stoji pisano: »Koliko koristi bo za splošni blagor, ako se bode v vsi državi rabil le jeden jezik in ako se bodo vsi posli izvrševali v tem jeziku! Vsi deli države bodo na ta način tesneje zvezani med seboj, kajti prebivalce bo vezala močna vez bratovske ljubezni, kakor vidimo pri Francozih, Angležih in Rusih. “
Da med Slovenci ni napravil ta čudni ukaz nikake razburjenosti, je umevno, saj se Slovencem še ni bil oglasil pevec »Ilirije oživljene", in vse naše razumništvo, ki se je sicer večinoma rekrutiralo iz kmečkih vrst, m poznalo druge potrebe, kakor brž zatajiti svoj jezik in utopiti se v nemškem morju. T&ko je bilo pre-
Narodno blago z Iga.
1.	Boj med Krimskim možem in Ižidkim povodnim možem.
Bila je viharna noč. Čolnar Martin je spal na klopi pri peči. Nekdo potrka na oknice njegove koče, ki je stala ob Ižici. Mnogo drv in šote je že zvozil Martin po Ižici in Ljubljanici doli v mesto in večkrat se je že pozno vračal domov. A nocoj, v tej viharni noči, bi vender ne vozil rad, ako bi ne bil siromak in zaslužka potreben. Napravi se urno in gre pogledat, kdo ga kliče.
Pred kočo stoji širok mož z veliko, gosto brado. Prijazno ga tujec poprosi, da naj ga popelje proti mestu v malem čolnu. Gresta k vodi in sedeta v čoln. Z veslom odrine Martin čolnič od brega.
Burja tuli preko Ljubljanskega barja in bičevje in kolmež in trstovje se tepe in šumi ob vodi. Šum je strašan, čolnar in tujec pa molčita. Molk pretrga skrivnostni tuji mož, rekoč: »Martin, ko privoziš do prvega tolmuna, ustavi čoln in vrni se; po plačilo pa pridi jutri zjutraj v ta čoln na breg, a ne pripoveduj o tem nikomur, tudi svoji ženi ne!"
pričanje pri vseh uradnikih na Slovenskem, graščakov pa niti v misel ne jemljimo. Jedrno zavetje je našla slovenščina še v cerkvi, a tudi duhovnike je kolikor toliko oklepala železna pest neomejeno-mogočne volje vladnih krogov. Pa niti pri Čehih ni bilo dosti boljše. Že pod Marijo Terezijo so bili češki veleposestniki popolnoma prepojeni z nemškim duhom. Izgubili so svojo narodno zavest in zato se niso v če škem deželnem zboru prav nič po robu postavili glede uvedenja nemščine kot državnega jezika pod cesarjem Jožefom, češko plemstvo ni več govorilo češki in lahko je pisal tačas vrhovni grajski grof Včšnik, da se pri nastavljanju mož za višje službe zelo čuti pomanjkanje »an bohmischen Subjecten". Avstrija bi se bila popolnoma ponemčila, ako bi se ne bili cesarskemu ukazu uprli Ogri. Niso. dosti pomagale nemške kolonije, katere je cesar pošiljal na Ogersko delat gaz nemški ideji. Nemški so bili pač že obširni deli dežele, silno ponemčena vsa mesta, v katera so se valili nemški obrtniki in trgovci, a vkljub temu so čutili nenemški narodi na Ogerskem in Hrvatskem v odločilnem trenotku v sebi še toliko narodnega ponosa, da so se odločno uprli cesarjevi nakani in prisilili vladarja, da je umaknil nemščino, »vez bratovske ljubezni".
Pod modro vlado cesarja Franca Jožefa se je postavila v temeljni državni zakon ideja rav-nopravnosti vseh narodov. Slovenci so začeli prosteje dihati in utrjevati jedro svoje narodne individualnosti. Danes so Slovani močni. V prvi vrsti narodnih boriteljev stoje neustrašeni rodoljubni voditelji kulturno visoko razvitega češkega naroda. V desnici državnega zbora so združeni pod jednim praporom vsi slovanski poslanci. Poizgubili so se izmed njih izdajice, ki bi bili pripravljeni ukloniti tilnik in priznati nemščino kot državni jezik. Ako poslanci ostanejo neomajani pri svojih sklepih, braneč temeljno pravico prostega narodnega razvoja in
Martin privesla do globokega tolmuna in ustavi čoln. Tujec skoči kvišku, hipoma pa postane grozen velikan in zavpije trikrat z gromovitim glasom: »Povodni mož! kje si, da se skusim s teboj? Jaz sem Krimski mož!" Velikan skoči v tolmun, ob jednem pa porine čoln, da je z vso silo zdrsnil po Ižici nazaj. Martin je slišal iz daljave še strašne krike in težke udarce. Strahu so se mu še ježili lasje, ko je stopal iz čolna na domači breg.
Žena je Martina brž vprašala, ko je prišel domov: »No, koliko si pa zaslužil?" Martin ni mogel molčati in ji je povedal, da bo plačilo dobil zjutraj v čolnu. Na glas se mu je žena smejala, kakor bi mu ne bila verjela. Vender zgodaj zjutraj, ko je Martin še spal, jo je gnala radovednost, da je na tihem šla pogledat v čoln. Dobila je ondi črn lonec, napolnjen z ogljem. Nevoljna je iztresla oglje v vodo, lonec pa razbila v čolnu ter se molče vrnila v kočo.
Kmalu potem je vstal Martin in šel po plačilo Krimskega moža. Našel je v čolnu čre-pine črnega lonca zraven pa nekoliko koscev rumenega zlata. Ustrašila se je žena, ko ji je mož pakazal, kaj je našel. Sedaj je spoznala, kakšno škodo je naredila s svojo radovednostjo.
ravnopravnosti, brezuspešni ostanejo vsi navali Nemštva. Slovanskim poslancem kličemo sedaj v spomin besede: »Tvrd bodi, neizprčsen, mož jeklen!" Nemščina ne postani nikdar državni jezik v slovanski Avstriji! To bi bila Slovanov smrt!
Politiški pregled.
Položaj na češkem. Na Češkem zelo vre mej mladočeško stranko. Poslanca Sokola so vo-lilci pozvali, da osnuje klub odločnih poslancev in izstopi iz mladočeškega kluba. Sokol je imel precej oster govor proti taktiki mladočeškega kluba, ki se mu zdi preveč prizanesljiva. Tudi mnogo drugih mladočeških poslancev je istega mnenja. Izvrševalni odbor mladočeške stranke je sklenil uvesti proti poslancu Sokolu disciplinarno preiskavo. Ministerski predsednik Korber namerava vplivati na Mladočehe s tem, da bode, kakor se Čuje, predložil državnemu zboru, ki se snide zopet 8. maja načrt, jezikovnega zakona za državne urade na Češkem in Moravskem. Wolfu se je pričelo na Češkem slabo goditi. Nemški poslanec Prade ga je na svojem volilnem shodu ostro prijel in celo zloglasne Li-berce so Pradeju izrekle zahvalo. Wolf pa nima mirnih nočij tudi radi tega, ker je krščanski socijalizem celo v Hebu dobil močne korenine in se — hitro širi mej češkimi Nemci. Mej Scho-nererijanci in nemškimi nacijona'n mi poslanci tudi nastaja baje popolna ločitev radi Prade-jevega govora.
V	dalmatinskem deželnem zboru je zahteval poslanec Bianchini preosnovo avstrijske državne uprave, po kateri bi pripadala Dalmacija hrvaški kraljevini. Italijane je hudo razburil predlog hrvaških poslancev, naj se uvede v Dalmaciji hrvaški jezik kot uradni jezik. Res čudno je, da je v Dalmaciji uradni jezik italijanski, dasi je v Dalmaciji vsaj 20krat toliko Hrvatov kot Italijanov.
Večino oglja je bila namreč vrgla v vodo, le nekaj ga je slučajno padlo v čoln, in to je sedaj suho zlato. Ko je povedala možu, kaj je storila, sta šla oba iskat zlata v vodo, a zastonj. Se na stara leta sta sivi Čolnar in njegova žena večkrat brodila po vodi in iskala vtopljenega zaklada. Našla pa nista nič več zlata, pa tudi Martin nič več ni videl Krimskega moža.
2.	Rojenice v Iški gori.
Med obraščenim Krimom in skalnato Iško leži vasica Iška vas. Kmetje v tej vasici so bili nekdaj skoro vsi imoviti. Imeli so polne hleve rogate živine in polne žitnice naj lepšega zrna. K imovitosti so jim pripomogle rojenice, ki so stanovale v Iški gori med skalovjem in borovjem. Bile so lepe ženske in usmiljenega srca. Preprostim kmetom so pomagale obdelovati polje in so jim dajale modre svete. Ko je odlezel sneg in so gorke sapice zapihljale čez Ljubljansko barje, začele so rojenice klicati iz svojih skritih bivališč: »Kmet, pojdi orat, pojdi sejat!" Oglašale so se tudi ob žetvi. Vselej je bilo prav, če so kmetje storili, kar so rojenice rekle. Bile so tačas dobre letine. Žita je bilo toliko, da so omagovale ženjice. Večkrat so prišle pomagat rojenice, čez noč so požele ostalo žito in je po-
Pruski bič. Dne 18. t. m. je 360 Čehov moralo zapustiti okraj Liegnitz. Tako se poroča iz Berolina. Z izgoni hočejo udjišiti Slovane.
Rusi se gibljejo. Na mejo Buchare je odšlo iz Varšave 20 000 ruskih vojakov.
Prepovedani misijoni. Francoska vlada si je izmislila nekaj zelo svobodoljubnega. Jezuitom in lazaristom je prepovedala prirejati misijone.
V	Sudanu v osrednji Afriki se je pojavil nov mahdi. Ime mu je Šah-es Senusse iz oaze Kufra. Pravijo, da ima že devet milijonov pri-stašov, in da je njegov namen, pregnati Angleže iz Sudana ter se polastiti tuii Egipta.
Vojna v Južni Afriki. Buri so pri Wepe nerju vzeli Angležem transport 500 volov in konj. Vest, da so Angleži pri Wepenerju vzeli Burom par topov in da so se Buri umaknili, je bila neresnična ter so jo poslali v svet Angleži. Mesto Wepener Buri še vedno oblegajo. Iz Red-dersburga in Reouxville hite angleške čete mestu na pomoč. Roberts je dal Bullerju za poraz tako oster ukor, da bode moral Buller pobrati šila in kopita in oditi nazaj na Angleško. Tudi angleški general Warren je dobil pod nos, ker je poklican nazaj na Angleško. Slabo se godi Angležem v Bloemfonteinu. Po bolnišnicah jih nadleguje tifus, nalivi so jim pa tabor v Bloemfonteinu popolnoma poplavili. Ker nimajo dovolj šotorov, so angleški vojaki v vremenskih nezgodah v groznem položaju.
Domače novice.
Srečno pot slovenskim romarjem 1 V ponedeljek zjutraj odrine na stotine slovenskih romarjev v večni Rim, da tam opravijo pobožnosti svetega leta in se poklonijo sv. Očetu kot varuhu sv. cerkve in namestniku Kristusovemu na zemlji. Odpeljejo se v ponedeljek ob 9. uri zjutraj z drž. kolodvora v Šiški. Tisoče slovenskih src spremlja v duhu svoje brate na to lepo pot, žtrleč jim, da se po dovršenem opravilu vrnejo srečno zdravi in pokrepčani v krščanskosocijalni ideji.
nSlovenski Narod" in »Edinost14 sta si zadnje dni zelo navskriž. V „Narodni tiskarni" v Ljubljani je grozno zbodel članek, katerega je prinesla »Edinost" dne 9. aprila, v katerem trdi dopisnik s Kranjskega, da bo treba pri prihodnjih volitvah novih mož s starim programom, namreč z onim krščanskim programom, kate-terega je sklenila narodna stranka 1. 1894 na shodu zaupnih mož. Nato je ostro odgovoril »Slov. Narod1*, rekoč: »Edinost" je filijalka »SI. Lista piše tako, kakor je svoj čas g. Koblar naročil uredništvu »Edinosti". S tem, da se je »Edinost" vtikala v kranjske zadeve, je padla na nivo klerikalnega lista.“ — Te klasične izjave dokazujejo, da »Narodovce" zelo speče, če kdo govori o starem programu, katerega so sicer sklenile vse učene narodne glave skupaj, pa ga
vezale v snopke. Kmet je le žito omlatil in spravil v žitnico. To so bili srečni časi.
Prišlo pa je drugače. Neki bogat in prevzeten kmet se je razjezil nad rojenicami, ko so mu velele iti na delo. Kamenjal jih je in grdo preklinjal. Od tistega časa so izginile rojenice iz Iške. Ljudem je bilo žal, da so odšle dobre žene, ker so se morali sami začeti mučiti z obdelovanjem zemlje. Vrh tega je zemlja postala pusta in nerodna in težko se ugane pravi čas setve in žetve.
3.	Rešene deklice.
Bilo je lepo pomladno jutro. V vas Studenec je pritekel kmet in kričal: »Bežimo k Sv. Uršuli. Turki gredo od Šmarije!" Vse beži. Starčki, ženske in otroci se zapro v cerkev, možje in mladeniči se pa oboroženi za močnim zidom, ki je obdajal cerkev, postavijo v bran. Kmalu se zasliši peket konjskih kopit in prikaže se poveljnik turške čete na belem konju. Turek začne plezati na obzidje, a iz krščanskega tabora planejo možje nad enj s kosami in krampi in na mah se vali dvanajst sovražnikov v krvi. Ko so to videli Turki, so odskočili in zbežali na Staje, Iško Vas in proti Gorenjemu Igu. Težko so lezrli Turki navkreber po skalnati poti proti cerkvi sv. Lenarta, ker se je vdiralo ko-
je pokopal sam dr. Tavčar s pomočjo Malovrha, in da je klerikalec vsak, kdor se vtika v kranjske zadeve. — Ker ravno govorimo o Tavčarju in Tržačanih, naj omenimo še nekaj, kar ni smešno, ampak je že navadno. Župan Hribar je telegrafično čestital tržaškim okoličanom na častni zmagi pri zadnjih volitvah, dr. Tavčar pa v »Narodu" zasmehuje dan za dnevom iste okoličane in podtika tržaškim voditeljem, da so vsled svoje klerikalne nespretnosti krivi propada v Skednju. Kdo je hinavec? Ia vender sta Hribar in Tavčar politična prijatelja in Hribar si ne upa storiti koraka proti nameram in bezanju dr. Tavčarja, da bi se napravil »ravs in kavsu tudi med tržaškimi Slovenci, kakor se je posrečilo to čedno delo s Tavčarjevo pomočjo na Goriškem. G Spinčič je pisal društvu »Edinosti “: »Naprej po sedanji poti!" Openci obsojajo v »Izjavi" popolnoma neopravičene napade »Sl. Naroda" jja »Edinost", župan Hribar pa striže kupone od delnic »Narodne tiskarne14 in se zadovoljno smehlja prijatelju Tavčarju.
Ali je mislil na glasilo kranjskih učiteljev? Nedavno je bila deputacija učiteljev pri naučnem ministru dr. Hartel nu in ga je prosila, da naj se zboljšajo učiteljske plače. Naučni minister je deputacijo prijazno vsprejel, priznal, da bi bilo prav, ko bi se plače učiteljem zvišale, kazal pa tudi, kako težko bi država to breme prevzela iz finančnih ozirov. Konstatiral je dalje naučni minister, da so sicer vse stranke v državnem zboru učiteljem naklonjene, da je pa žal nekaj učitel j s ki h časniko v kr ivih, ako se ta naklonjenost tu in tam precej zmanjšuje. Kakšni so ti učiteljski časniki? Bode li uganil g. Jakob Dimnik? Pomislite, učitelji, kaj dela Jakob! Skoraj da to le one naklonjenosti ne more množiti: slovenski državni poslanci so pri krščanski zvezi, Dimnik pa skuša s pomočjo „Učiteljskega Tovariša" ločiti krščanstvo od šole. V stari šoli so učili, da je to »verkehrt proporzionirt".
Nezaupnica. Učiteljsko društvo za okraj Volosko je protestiralo proti pisavi »Učiteljskega Tovariša" v dopisih iz Istre, v katerih ae podlo napada rodoljubna isterska duhovščina.
Novo društvo županov, V četrtek so se predložila vladi pravila novega društva županov litijskega okraja.
V	kranjskem deželnem zboru je izročil poslanec Višnikar, ribniški sodnik, dr. Tavčarju za velikonočni „Narod“ prestavo neke pravde, ki pripoveduje, kako so 1. 1701. sežgali v Ribnici zadnjo »copernico". V posebni notici v »Narodu" je še hotel Višnikar vso zadevo zlorabiti v svoje namene. Mož pa ni toliko izveden v slovenski literaturi, da bi vedel, da je že pokojni profesor Lesar v programu ljubljanske realke isto objavil in pokazal koliko je trpelo nedolžno in nevedno ženstvo vsled nevednosti
njem. Ša danes se poznajo v skalah sledovi turških mul. Paša je vprašal, kako je ime svetcu, ki biva v tej cerkvi, da jih ne pusti gori, in je ukazal obrniti nazaj proti Stajam. V spomin na to rešitev so ljudje obdali pozneje cerkev sv. Lenarta z železnimi verigami.
Pri Pogiblju v Stajah so se bile skrile doma tri lepe, mlade deklice. Ugrabili so jih Turki, privezali za repe svojim mulam in odbe-žali z divjim krikom. Na koncu vasi pa napadejo turško četo domači možje in fantje, rešijo deklice in pobijejo Turke. Ubežal je le turški paša s tremi tovariši po stranski poti. Nato je pa priletelo še nekaj mož iz Kota, ki so potolkli tudi te Turčine. Kraj, kjer je padel paša, se še danes imenuje Baške ulice. Na tri metre visoki skali pa stoji spomenik z nerazumljivim napisom, ki menda opisuje to dogodbo. (Ljudstvo misli, da se spomenik, imenovan „Stati dedec", ki stoji v gozdu nad Stajami proti Kotu, tiče boja s Turki, v resnici je pa to le rimski nagrobni spomenik Pletorja Laepija in njegove soproge Moiote).
4.	»Sveti, sveti, Juriji"
Na hribu »Pungrtu" nad Studencem stoji graščina Sonek. V tej graščini sta svoje dni ži-
in neumnosti prednikov sedanjega ribniškega »Ban nrichterja."
Tavčarjev nos. »Edinost" piše: »Med trža" škimi Slovenci je nastal velikansk razpor. O tem mi sicer ne vemo ničesar, ali čitali smo včeraj v »Slov. Narodu". Danes pa smo čitali v istem listu, da je razjarjeno jezero že požrlo jedno žrtev, našega sotrudnika, gospoda Cotiča, in da vihar je že postavil na njegovo mesto — Ivana Fajdigo! Mi pa gledamo gospoda Cotiča, kako mirno sedi po stari navadi na svojem mestu, in ne vemo, ali bi se smejali — najnovejšemu zaupniku »Slov. Naroda", ali pa — »Sloven-skemu Narodu".
Ljubljanski Nemci so imeli te dni volilni shod, na katerem so sklenili, da se ljubljanskih obč. volitev ne udeleže, ako se slovenski stranki ne spoprimeta. V slučaju, da bi bil boj, sme strankarski odbor sam postaviti nemške kandidate. Prav živahno se je pohvalilo dr. Tavčarja, češ, »Wir wissen, was der dr. Tavčar ist.-
Potresne procesije v Ljubljani se je Judi letos udeležilo ogromno ljudstva, proseč: »šibe potresa, reši nas, o Gospod!" Skoro vse hiše, mimo katerih se |je procesija pomikala, so bile razsvetljene, celo c kr. pošta, le ljubljanski magistrat ne, pa županova hiša in pa — »Ljudska posojilnica" na Kongresnem trgu.
Nemške zvijače. Da so štajerski Slovenci nastopili abstinenco, je prevzetnost graških mogotcev zelo udarilo. Najbolj jih je spekel jedrnat dopis slovenskih poslancev, katerega je tudi naš list priobčil. Zelo se boje, da končno vender ne prodre tudi v višje vladne kroge zavest o krivicah, ki se gode Slovencem. Sed?j so si izmislili v Gradcu novo komedijo Glavno ulogo igra pri tem Egon Pistor iz Št. Uja. Ta mož je priobčil v »Tagespošti" članek, v katerem pravi, da bodo že nemški poslanci, ki so ostali v štajarskem deželnem zboru, skrbeli za slovenski del prebivalstva. Da da svojemu članku določno obliko, je zbral nekaj kimovcev, ki so mahnili v Gradec in se ondi nemškim poslancem predstavili kot zastopnike slovenskega ljudstva. Izjavili so, da obsojajo abstinenco slovenskih poslancev in da so proti prizadevanju »proč od Gradca", pa tudi proti slovenski univerzi. Prosili so »pomoči" nemških poslancev, ki so, seve po svoje, „pomoč“ »blagohotno" obljubili. Štajerski Slovenci bodo pač poskrbeli, da se ta komedija postavi v pravo luč. Slovenske občine na Štajarskem, sklepajte izjave, rodoljubi, nabirajte za izjave podpise!
Ljubljanske novice. Novo garnizijsko bolnico so blagoslovili v četrtek zjutraj. Te dni se selijo. — Žaganje je dobil nekdo v trafiki na Dunajski cesti namestu tabaka. Zavitek »žaganja" za 26 vinarjev je bil pravilno zapečaten. — Zrelega tička, so te dni domnevali na ljubljanski policiji, da imajo v pesteh. Menili so, da jim je prišel v roke nevaren trgovec z dekleti. Končno
vela baron Volk in njegova žena Eva. Sovražila sta katoliško vero, ker sta bila krivoverca. Volk je ukazal oropati sosednjo cerkvico sv. Jurija, zvonova in uro pa prenesti v grajski stolp. Baronov konjar Juraj, ki je bil surov Človek, je ugrabil kip sv. Jurija ter ga nesel iz cerkve v grad. Postavil ga je na mizo in mu dal gorečo svečo v roko, rekoč: »Sveti, sveti, Jurij!" Ker je svetniku padla sveča iz roke, je zakričal: »Ako nočeš svetiti, pa pojdi kuhat!" Nesel je sv. Jurija v kuhinjo in mu pomolil kuhalnico v roko. Tudi kuhalnica je padla svetniku na tla. „Ako si tako neroden", pravi konjar, »da ne znaš ne svetiti in ne kuhati, pa g6ri!" Odsekal je svetniku glavo in roke in noge in ga vrgel na grmado v peč. Toda plamen je švignil iz peči v dimnik, vnel streho in upepelil grad. Tudi konjar Juraj je prejel zasluženo kazen. Pod izropano cerkvijo sv. Jurija so ga ubili razsrjeni kmetje, odsekali mu glavo, roke in noge in ga vrgli na ondi pripravljeno grmado. (Ljubljanski škof Tomaž Hren je že zapisal podobno pripovedko v svoj dnevnik in pristavil opombo, da je on razsvečeno cerkvico sv. Jurija zopet posvetil dne 6. novembra 1. 1614.)
se je izkazalo, da je ta trgovec J. Kranjec iz Prelesja pri kočevskem Starem trgu. Nameraval je obiskati v Ameriki svojega sina, ki je župnik v Pittsburgp. Ker je imel svoje tri hčere in ženo, mislili so, da more spremljevalec tolikih žensk biti na vsak način ženski trgovec. Velike ženske družbe so torej v Ljubljani zelo nevarne. — Napačni drevored so posekali mestni delavci. Na-mestu da bi posekali drevored od dekliške šole v bližini Tržaške ceste do železniškega tira, ker se bode ondi nekaj zidalo, posekali so na jedni strani drevesa od jahalnice proti dekliški šoli. Ali je bil cestni nadzornik na agitaciji, da ni nadzoroval? — Nemški mladič Scirvvingshakl in njegov tovariš Rischavi, ki sta s pomočjo vojakov napadla v Javtovi gostilni slovenske dijake, sta bila obsojena na 24 ur Bkehe“. Tudi Gvidon Stadler je bil radi psovanja Slovencev obsojen na 20 kron globe. — Ponesrečil se je pri stavbi Korunove hiše v Slomškovih ulicah polir Hlebš. Tram mu je padel na glavo.
Hi, kravica! Gosp. Gabršček priganja v „Soči“ naročnike, da naj v redu plačujejo naročnino, ker s tem pomagajo — stranki. In vender je „Soča“ Gabrščekova!
„Vesoljno frakarstvo“ v izložbi Pretekli teden nudil je oni krog mladih fantičev, ki je letošnji predpust teroriziral s svojim izzivajočim nastopom mirne obiskovalce „Narodnega Doma“, ljubljanskemu občinstvu izvanreden užitek. Razstavil je namreč v javnih izložbah firm Gričar & Mejač in Mathian priznano najlepša frakarčka ljubljanska, mladega Urbanca in Sovana, in sicer prvega kar na konju, druzega pa bolj ponižno na stolčku, držečega v rokah — čik od »ta kratke".
— Ljubljančani in še bolj Ljubljančanke so se seveda z radostjo naslajale nad pogledom tolike krasote, le neki „sitnež“ se je čudil nad tem, da frakarji, ki so vzeli cel „Narodni dom" in ž njim tudi celo „narodnost“ ljubljansko v najem, ne puste delati svojih slik slovenskemu fotografu, ampak trdovratno podpirajo „privandranca“
— Kremo!
Škandal pri Maliču. Piše se nam: Te dni je g. Franc Bruckner, Deillerjev reprezentant z Dunaja, skusil, da imamo v Ljubljani ljudij, ki bi nujno potrebovali Kniggeja. V gostilno pri Maliču je proti policijski prepovedi pripeljal svojega psa tukajšnji trgovec in znani heilovec Jožef Višnar. G. Bruckner se je psa bal, na kar je pričel g. Višnar obkladati g. Briicknerja z »Clerikaler Kerl“, „Bettbruder“, „Sie elender Kerl“, „ Christlichsociale Bande erater Klasse", češ „Wer meinen Hund beleidigt, beleidigt mich“. Ta nastop g. Višnarja, ki v svoji trgovini z ma-nufakturnim blagom na Starem trgu tudi rad vidi „ klerikalce“, je vreden, da se pribije, da ,klerikalci" njega in njegovega psa v trgovini ne bodo preveč motili.
Umrli so: V Mariboru je umrl v 82. letu starosti stolni prošt in znani slovenski zgodovinar Ig. Orožen. — Umrl je v Krškem 73letni župni upravitelj J. Knavs. — V Cerknem na Goriškem je umrl kapelan Viktor Zabukovšek. — Jožef Poljšak, župnik v Prvačini, se je tudi preselil na oni boljši svet. — Na Verdu pri Vrhniki je umrla gospa Marija Kotnik.
Za Notranjce. Drž. poslanec dr. Žitnik je dobil od ministerskega predsednika naznanilo, da dobe za nakup sadnega drevja 8000 K oni posestniki, katerim je žled polomil sadno drevje. Tudi deželni zbor bode v ta namen določil podporo.
Deželni zbor is terski ne bo sklican, ker bi ne imel časa za delo, kajti 8. maja bode zboroval že državni zbor.
Vabilo k posvetovanju o streljanju proti toči, k poskusnemu streljanju ter k preskušnji žveplalnikov v Krškem, v nedeljo, dne 29. aprila t. 1. ob 9. uri dopoludne. Posvetovanje bode v šolskem poslopju, streljanje v bližini mesta, preskušnja mehov v vinogradih.
Slovenski shod na Štajerskem. V Jarenini se zvrši v nedeljo 29. aprila shod, na katerem bodeta poročala poslanca Fr. Robič in M. Len-dovšek.
Zavarovalna zadruga. V kratkem času ustanovila se bo zadruga, katera bo imela edini namen zavarovanje h kmetijstvu pripadajočih,
s kmetijstvom se bavečih ljudij za slučaj onemoglosti za delo in zaslužek, dalje zavarovanje domače hasnjive živine zoper bolezni in nezgode, in slednjič zavarovanje poljskih pridelkov zoper škodo po toči. Da bode ta zadruga velikega so-cijalnega pomena, in da bode pripomogla, da se ogne kmečko ljudstvo uboštvu in poginu, ni mi treba posebej naglašati. Zadruga bo pa tudi gotovo lahko prospevala, saj bodejo letni prispevki tako nizki, da bo omogočeno pristopiti vsakemu, kateri bo hotel. Ako povem, da znaša zavarovalnina pri zavarovanju ljudij na leto 1 oziroma 2 kroni za osebo, in da znaša oskrbnina za slučaj, da postane zavarovanec nezmožen za delo, 300 kron na leto, je pač lahko umeti, da je to velikega pomena za kmečke ljudi, in da je omogočeno vsakemu, da pristopi kot ud k tej zadrugi. Pri zavarovanju živine bo znašala premija 1% na leto, to je, od zavarovane vrednosti živine 100 kron, znašala bo zavarovalnina 1 krono. In za zavarovanje poljskih pridelkov pa bo po kakovosti blaga znašala zavarovalnina od 1 do 4 krone za 100 kron vrednosti. V ta namen se vabijo vsi kmetovalci in prijatelji ter pospešitelji kmetijstva iz vseh krajev širne naše domovine na osnovalni shod, kateri naj bi bil ob enem osnovalni shod zadruge in kateri se zvrši v „Na-rodnem domu“ v Celju dne 26. aprila t. 1. dopoludne ob 10. uri. Na delo torej, rojaki, saj se gre pomagati našemu kmetu do blagostanja in ga rešiti uboštva.	Ivan Kač v Žalcu.
Drobne novice. Na Opčine pri Trstu sta prišla dunajski župan dr. Lueger in podžupan Strobach. — V Zagorju ob Savi se bode ustanovila obrtno-nadaljevalna šola. — V Šiški so se 16letnemu tapetnemu vajencu Francu Jenku vdrla tla v neki nedodelani hiši ter je padel v klet. Poškodoval se je težko. — Železni most južne železnice na Barju bo gotov še le prihodnjo pomlad. Voda ovira delo. — Pri posestniku Janezu Jesenšek v vasi Orehovica raste šest dreves na hišni strehi! — Brv čez Savo nameravajo zgraditi pod Kamno gorico. — V Radovljici je otvoril fotograf A. Venger svoj atelije. — Poljski narod je poslal v Osoje na Koroškem venec na grob kralja Boleslava, ki je kot spokorjenec umrl v osojskem samostanu. — Hrvatski pisarji so pri čeli izdajati list „Naša sloga." — V deželni šolski svet za Istro ni imenovan noben Hrvat.
Slovensko gledališče v pretekli sezoni.
V	sredo zvečer se je vršil občni zbor „Drama tipnega društva". Zadovoljstvom smo čuli, da je imelo slovensko gledališče tudi izreden materi-jelni vspeh. Dohodkov je imelo v pretekli sezoni 42 090 gld. 78 kr., stroškov 41.308 gld. 18 kr. Plačalo se je 3099 gld. 18 kr. starega dolga, a ostalo je še čistega dobička 619 gld. 51 kr. po raznih odbitkih. Društvo ima še 5542 gld. dolga. Predstav je bilo 81, mej temi se je troje izvirnih slovenskih iger prvikrat predstavljalo. Dosedanja intendanta gg. Hubad in Milčinski sta izjavila, da ne sprejmeta več izvolitve. Ker bi bila to nenadomestljiva izguba za slovensko gledališče, se je zbor predložil za 14 dnij, da se z gospodoma dogovori. V ime narodne stvari naj pač žrtvujeta oba gospoda svoje, slovenskemu gledališču neobhodno potrebne moči!
Resnici čast. Gospa dr. Jenkova ni vedela, da se je šlo pri luteranskem koncertu v Ljub ljani za uvedenje diakonis. To beležimo, da se ne bode gospo napačno sodilo. — Župan Hribar ni glasoval za nemško dekliško osemrazrednico v Ljubljani, ker se je žal dobila brez njega kot predsednika za to večina v mestnem šolskem svetu. — Brezimskemu dopisniku iz Selc javljamo, da radi operemo čast g. Grošeljna, ako je res nedolžen. Navada je pa, da dopisniki zaupajo svoje ime uredništvu.
K protestantom prestopil je šestošolec na tukajšnji realki Černe, sin urarja Černeta. Razrednik Černetov je profesor Binder.
Deželno učiteljsko društvo se je ustanovilo na Goriškem.
Požarna hramba na Dobrovi ima na svo jem domu velik nemški diplom. Kupijo naj slovenski diplom!
Tatvina pri goriških frančiškanih. Na Ko stanjevici pri Gorici je v frančiškanski cerkvi ve-velikonočno nedeljo vlomil tat v zakristijo in
odnesel par stotakov iz blagajne. Skril se je pod oder božjega groba in ko so cerkev zaprli) izžagal je iz zakristijskih vrat tri prste debelo luknjo in tako odprl vrata, ki so bila znotraj zaprta, potem je razbil miznico, vzel ključ od cerkvenih vrat in jo popihal. Vzel je 300 gld. denarja. Ljudje pred cerkvijo so ga pa videli in ga natančno popisali policiji, ki ga je drugi dan prijela. Zapravil je okoli 30 gld. Tat je bil neki Povše, ki je ondi služil pred leti za cerkovnika.
Shod v Selcih priredi „ Katoliško politično društvo" iz Ljubljane v nedeljo 22. t. m. ob 3. uri popoludne v Fertičarjevi gostilni.
Suspendirani okrajni glavar. Novomeški okrajni glavar pl. Vesteneck je suspendiran. Na vesti ima razne nerodnosti. Na mesto Veste-neckovo je stopil pl. Bron iz Ljubljane.
Protestant na mestu Slovenca. Učitelj na tukajšnji obrtni šoli Prus Julij Springer je imenovan namestu pokojnega Smoleja v šolski odbor obrtno - nadaljevalnih šol. Prus in protestant mora biti, pa najde milost pri baronu Heinu.
Nemška pravioa. V Št. Jerneju nad Muto imajo za slovenske otroke nemško šolo. Slovenski stariši so prosili štajerski deželni šolski svet, naj da njihovim otrokom slovenski pouk, a šolski svet je odgovoril, da mora biti nemščina izključno učno sredstvo.
Oropani poštni sel. Poštni sel iz Batuj v Istri je bil o velikonočnih praznikih napaden, ko je nesel neko denarno pošiljatev. Oropanih mu je bilo 12.000 kron.
Osebne vesti. Župnija Jesenice je podeljena župnemu upravitelju g. Avg. Šinkovcu.
—	Asistenta sta postala praktikanta mestne hranilnice ljubljanske Fr. Abulnar in Ant. Šušteršič.
V	Beljak pride, lutrovski pastor. Naročili so ga iz Prusije. Ime mu je Heinzelman.
Velik požar je uničil velikonočno nedeljo Strajoves na Koroškem. Pogorelo je 21 hiš oz. 50 poslopij.
Kopališče v Kamniku vabi h koncertu, katerega priredi „Kamniški salonski orkester" v dvorani zdravišča v nedeljo dne 22. aprila 1. 1900 v korist kamniške podružnice „ Slo ven. planinskega društva".
Izgubil se je 251etni železničar Ivan Cips iz Studenca nad Mariborom.
Volilni shod. Državni poslanec Žičkaf bode poročal v nedeljo 19. t. m. na zborovanju „Kat. političnega društva" za kozjanski okraj.
Blamirani dr. Mravlag. Znano je, da bi rad dr. Mravlag izpodrinil iz celjskega občinskega zastopa zadnje može, ki jim nemštvo ni samo kričanje. V prvi vrsti se je spravil na znanega g. Altzieblerja, ki se mu v učitelj - Go-stinčarjevi pravdi ni „prav držal". Celjski obrtniki so pa sklenili, da postavijo ravno dr. MraV-lagu neljube kandidate. Pravijo, da ima sedaj samo štajarski nemški dr. Tavčarjev prijatelj jako dolg nos. Da se maščuje, je sklical s celjskim Ambrositschem volilni shod, na katerem s6 proti obrtnikom postavili kandidate, češ, naš nastop mora biti „nemški" in ne „obrtniški."
Denarji v kadilnici. „Narod“ vihti kadil1 nico sebi in sorodnim listom ter pravi v 83. številki: „Ako bi slovenski kmetje te liste brali, imeli bi vsako leto najmanj 50 do 100 kron več v svojih mošnjah". „E“, je dejal neki kmet, ko je bral neumnost pri Figovcu, „24 kron na leto manj, ne pa več." Ali slovenske inteligence res ni sram takega glasila? Ali si morda misli, da se bode na tako židovsko priporočevanje vsedel kmet? Malovrh naj ne misli, da je kmet tako neumen, kakor si ga on želi.
Poročil se bode v ponedeljek v tukajšnji cerkvi sv. Jakoba G. W. K. Nučič, zavarovalni uradnik, z gdč. Šmonovo.
Najnovejše vesti.
Ljubljanski občinski zastop ima danes ob 5. uri popoludne izredno sejo, ker so se dr. Otto Vallentschagg in tovariši pritožili proti vršitvi letošnjih občinskih volitev. Proti mestnemu statutu letos na magistratu niso hoteli dati v javnost tiskanih volilnih imenikov,
Zato bodo volitve baje še-le meseca maja, ne pa prihodnji ponedeljek.
Orožniki iščejo Jožeta Vebra iz Cerknice zaradi cestnega ropa in poboja. Bil je ta Veber najbrže zaupni mož narodno - napredne stranke. »Slov. Narod" je v brambo tega falota nedavno spisal poseben članek proti kapelanu Lavrenčiču.
Umrl je v Požegi znani slovenski pisatelj sodni svetnik Anton Kos-Cestnikov.
Letošnjim delegaoijam bo predložen vojni proračun; v katerem bo poskrbljeno vojakom tudi za večerjo.
Ruski car obišče pariško razstavo prve dni meseca avgusta.
T burske pesti je prišel general Brabant, ki je hitel Angležem v Wepenerju na pomoč. Buri so ga blizu Buchmanskopa obkolili tako, da a« ne more nikamor ganiti.
Razne stvari.
Dvoje besed o rešitvi židovskega vprašanja
Brez rešitve židovskega vprašanja je tudi rešitev I socijalnega vprašanja nemožna. Židje so že a priori sovražniki krščanske morale. V framason- I skih ložah, katere vodijo ta boj proti prestolu in altarju, imajo židje prvo besedo. Židje stali I so L 1848. na čelu dunajske revolucije. Vodji iste bila sta Žida Fischhof in Goldmark, ki sta podpihovala ljudstvo, da se je izreklo za oger-skega odpadnika Košuta. 1848. 1. so v konferenci sklenili veliki Židje milijonarji: Rotschild, I Sin”', Stametz, Mayer vlado prisiliti, italijanske avstrijske dežele prostovoljno odstopiti, da se vzdrže kurzi. Judje so prisilili isto leto cesarja I Ferdinanda k begu v Inomost. Jud Goldmark vodil je tolpo v stanovanje ministra Latourja in je tolpi pokazal njegovo skrivališče ter nahujskal tolpo, da ga je obesila. V vojski proti Sardincem in Francozom 1. 1869. so judovski life- I rantje ogoljufali državo za milijone. Blago, na- I menjeno armadi, je zginilo in mnogokrat se pr o- I sovražniku. Sokrivec judovskih liferantov feldmaršallajtnant Eynatten odšel je zasluženi b.vni s tem, da se je v ječi obesil in finančni minister Beok si je prerezal z britvijo vrat, Judovski liferant Mojzes Baševi in njegovi židovski sokrivci odšli so zasluženi kazni z begom. Tal-mudove knjige se Judje bolj drže, nego sv. pisma. Po talmudu je človek samo Žid. Duše vseh drugovercev po talmudu niso toliko vredne, kolikor je vredna duša jednega samega Žida. Je sekta, ki uporablja pri svojih obredih krščansko kri. Največja bedarija je, to sekto tajiti. L. 1877. bila sta neki deček in neka deklica v komitatu Bihar na Ogerskem v ritualne namene od Židov umorjena. L. 1882. je bil ritualni umor v Tisca Eszlou, 1. 1883. ritualni umor v Galat, 1. 1892. ritualni umor na Korfu. Najznamenitejši ritualni umor zgodil se je 1. 1840. v Damasku, kjer so Židje v duhu svetosti živečega kapucina Tomaža Damaščena z njegovim služabnikom vred grozno mučili in umorili in ostanke vrgli na gnojišče. Kri se je„ porabila v verske namene. Krivci bili so od turške sodnije obsojeni na smrt, a Židje so nabrali 200.000 frankov in jud Cremieux je izposloval s tem denarjem od egiptovskega podkralja ferman, s katerim se je krivcem kazen odpustila, da se je ustreglo evropejskim Mozaitom! Socijalno demokracijo vo dijo Judje: Adler, Ellenbogen, Ingoer, Auaterlitz, Kohn, Beer, Bernstein, Goldstein, Katzenstein, Rubinstein, Hersch, Berner, Diamant, Verkauf. Grimm in Schacherl so znani voditelji dunajskih socijalnih demokratov in zato se sme reči, da je socijalna demokracija judokracija. Jud Lassalle je bil ustanovnik socijalne demokracije. ,Kunflten“ mož je bil, a radi tatvine je tudi v zaporu s.del. Živel je v konkubinatu z lepo, od svojega moža ločeno grofico Zofijo Hatzfeld. Bil je velekapitalist in je umrl v duelu, kate rega je provociral zaradi ljubosumnosti 1. 1864. Tudi Marks bil je Žid. Jako lep značaj je to bil. Svojega dobrega prijatelja Bakunina izročil je ruski polioiji in je bil vsled te prijaznosti Ba-kunin odposlan v Sibirijo. Na Španskem -izdal je 17 svojih prijateljev delavcev, ki so bili vsled gjegove izdaje obešeni. Umrl je 1683. 1. Njegova
hči, tudi agitatorica, končala se je 1898. 1. s samomorom. Stranka, ki ima take ustanovitelje, ne more biti delavska stranka in prav nič vspešnega in trajnega ne bode za delavstvo storila. Dr. Adler je posestnik na Dunaju. Ima več hiš, on je milijonar; a kot urednik »Arbei-terice“ ima še mal dohodek 2500 gld. na leto. Tudi na Ogerskem in Nemškem vodijo Židje so cijalno demokracijo. V rokah imajo Židje veliko večino svetovnih listov in tudi slovstvo. S temi sredstvi se pode proti krščanstvu. Žal, da je zavladal njihov duh zadnji čas tudi v slovenskih časnikih, zlasti v » Narodu" in »Soči“. Židje pridobivajo si za denarce tudi sobojevnikov na Slovenskem.
Književnost.
Knjige „Slovenske Matice“ za l. 1890.
(Konec.)
Bolj točno, kakor druge dele zgodovine, je opisal Rutar zgodovino nemških gradov, ki so v srednjem veku stali na tleh beneške Slovenije. Vender bi se dalo o njih še marsikaj omeniti. Dostavimo naj, ker imamo le malo prostora, o gradovih le nekatere pripomnje.
Grad Kukanj je bil sezidan med letom 1166—1186. Dne 13. nov. 1248 je dovolil pa-trijarh Bertold Adalbertu de Cucanea, da sme sezidati grad na griču 8Rodingerius“ pod (subterj gradom kukanjskim (Kutar pravi: nad gradom). Res je, da je kuk (.kok ali kolk) slovenska beseda, ki pomenja »grič“, ali isti pomen ima beseda „cuc“ ali „zuc‘ tudi v furlanščmi. Isto po menja potem tudi furlanska beseda „pecol“ (colle, pizzo). Iz te korenike sta imeni gradov Kuk in Poouol.
Partištajn. Obitelj, imenovana po tem gradu, se dobi v listini že 1. 1106. Herbart s Perchtisteina je pa med pričami 1. U90. (Zahn Urkb., 696.). Potem je dobil grad mejni grof Ulrik iz Toskane in nato patrijarhi.
V Ah tenu (.trgu) so pred 80. leti govorili še večinoma slovenski, nato se je slovenščina umaknila v gore. (Zahn, die deutschen Burgen in Friaul, str. 46.)
Zavornjan, Savorgnani (Zabrdnjani ?) so prebivali že 1.1200. na griču nad Vidmom, teda so 1. 1430. vdrugič (J) začeli stalno bivati v Vidmu (Rutar str. 137). Patnjarh ni zavoljo tega začel preganjati Zabrnjanov, ker „se mu je zdelo, da je njih priljubljenost na Furlanskem prenevarna njegovi oblasti", ampak zato, ker so bili Zabrnjam in nekateri drugi furlanski plemiči patrijarhovi oblasti tačas res nevarni; bili so gospodarjem dežele skrajno sovražni ter so hoteli uničiti patrijarhovo oblast. Grad Zavornjan so razrušili pristaši cesarja Sigismunda, podrli so ga 1. 1412. Videmci iz maščevalnosti, ker je bil Tristan Zabrnjan poprej napadel Videm.
Karkoškigrad (Gronemberch, Griinem-berg) se imenuje v listini že 1. 1160. L. 1276.
I so že v njem prebivali pl. Portis iz Čedada, ki I so ga prestrojili v letiU 1304 in 1380. Med sta-I rim gtadom in Nadiža so Cedadci 1, 1441. kot cestno stražnico sezidali nov grad.
C u k o 1 a (Zuccola). Ta grad se omenja od 1. 1211. L. 1230. sta brata Prekonja m Jernej »de Spegnimberg" ' imela dvor pred gradom in 1. 1294. se omenja novi grad Zucule. Junaško je 1. 1309. branila grad Rihilda s Spengenberga; odbila je patrijarhovo vojsko, ki je napadla grad pod vodstvom Konrada Stubenberškega. Podrt je bil grad na ukaz vlade 1. 1364. in 1. 1384.
I so razdrli še pota, ki so držala vanj.
Sofumberg je bil patrijarško letovišče. Pisano je v listinah: 1. 1219. Soumberch, 1234 Sarphemberch, 1260 Sophimberg, 1284 Sarpim-berch, 1294 Sophumberg. Tu so večkrat bivali patrijarhi: Bertold Andeški, Gregor z Montelonga, Rajmund della Torre, Nikolaj, in patrijarh Mar I kvard je tu umrl 3. jan. 13B1. Benečani so po I sestvo prodali Ivanu Strassoldo in mu ukazali 1. 1420., da je grad podrl.
Ur usu er g (Auersperg, Grusberg). Lastnik gradu Henrik iz Villalte je umrl 1. 1247. Na travniku pod gradom je 1. 1285. gonški grof imel osem dnij lepe viteške igre. Navzočih je | bilo pri turnirju mnogo vitezov in škofov, mej
njimi tudi škof freisinški. Grad je bil razrušen 1. 1364. in leto kasneje je parlament sklenil, da se nič več ne sme sezidati, ker je njegov lastnik pl. Villalti šel na roko avstrijskemu vojvojdi Rudolfu, ko je bil napadel Furlansko. L. 1369. je čedadski občinski svet dovolil sosednjim vasem, da smejo imeti pašo na posestvih Urus-berga in 1. 1411. je vlada ta posestva prodala,
5.	Matija Kračmanov-Valjavec: Poezije.
Vtis, ki so ga napravile Valjavčeve izbrane poezije na nas, in pa sodba, ki smo si jo iz pesmij ustvarili o pesniku. samem, bi se dala najbolje označiti v par besedah, ki jih pesnik sam rabi nekje: »Kranjska, dobra duša!“ Cel Gorenjec, in sicer dobrosrčen Gorenjec z vsemi vrlinami pa tudi z nekaterimi slabostmi: to je naš Valjavec. Porodil se je v romantično-lepem kraju naše Gorenjske med prostim ljudstvom; zato je imel priliko v zgodnji mladosti opazovati božjo naravo in gledati v ljudsko dušo. Zato pa pozna, kakor prvo, tako drugo. Ugodne družinske razmere, katerim pripisuje g. Levec v predgovoru po vsej pravici veliko važnost v raz-vitku našega pesnika, so poleg druzega pospeševale razvoj in storile, da se .je pesnikov čut za pristno poezijo bolj in bolj blažil in izpopolnjeval. In tako smo Slovenci dobili Valjavca, katerega bi laho imenovali — narodnega poeta v umetni obliki.
Po narodno-priprostem čutu se odlikujejo malone vse pesmi Valjavčeve. »Drobne pesmiu, »Na grobu1*, »Slovo“, »Bratovska ljubezen11, »Tri kaplje Jezusove1*, »Zaprta smrt“, — pa saj bi morali vse izpisati; te in mnoge druge imajo tudi obliko več ah manj narodno. Med legendami se odlikujeta »Sv. Gregor11 in »Znamenja dežja11, med epsko-pripovednimi: »Od nebeške glorije-, „Ovsenjak“, „Tica pivka*. Kdo se ne bi spominjal, kako se je še kot šolar z nekim ognjem učil na izust zlasti katere izmed zadnjih imenovanih! Tudi pripovedke iz živalskega življenja bodo ugajale. Kaj takega čita zlasti rado naše prosto ljudstvo. Sploh je večina pesmij v zbirki taka, da so kakor nalašč za prosto ljudstvo. Izvzemši morebiti nekaj ljubavnih in pa »Ifigenijo v Tavridi11 — ki je pa sicer dobro prestavljena — so vse take, da jih bo na kmetih ob nedeljah popoldne mlado in staro kar požiralo. Po drugi strani pa tudi ni dvomiti, da bodo našle poezije bralcev tudi med omikanci. Prepričani smo, „da jih bo s slastjo prebiral vsak, kdor si je ohranil pravi čut za pravo poezijo “.
Brez sence seveda tudi Valjavec ni. Malo »zaklafčr sempatja, in to včasih precej po gorenjsko. »Vasovavec* in pa »Dunajske tercine11 niso zadnje v tem pogledu. Vender moramo pri* znati, da nikjer in iz nobene V aljavčevih pesmij ne diši tisti smradljivi duh po velikomestnih »pajzelcih“, ki se tako rad vtepa zadnji čas v naše lep o-slov je. — Verz in beseda sta sempatja prisiljena zavoljo rime. N. pr. str. 2.: »Iz dimnikov skaka — Visoko že dim — Večerja pa čaka — Pripravljena vsim“. Ali pa str. 16.: »Oči ji v me se vpreta ljubeznjivi — In jaz ta hip po udih se prešvignem.“ Seveda so te in enake hibe le v ozadju in ne kaze celotnega vtisa.
Z načeli g. Levca, ki se je po njih ravnal pri urejanju, se strinjamo. Kakor vidimo iz predgovora, je imel g. Levec s popravljanjem in urejanjem tako mešane zbirke obilno truda. Zato bo pa Valjavec občinstvu tudi dobrodošel.
 	Fr.	K—n.
»Pomladni glasi/
Zopet se je združilo več mladih pisateljev
—	bogoslovcev in so podali slovenski mladini lično knjižico. Ker proslavlja slovenski narod spomin, da se mu je narodil pred 100 leti jeden naj večjih sinov, zato je prav umestno, da se spominjajo »Pomladni glasi11 na prvem mestu slavnega vzgojitelja škofa A. M. Slomšeka. Drugače je seveda treba pisati življenjepise, ki jih naj bero odrasli, inteligentni čitatelji, drugače, ako so namenjeni otrokom. A. Skubic je s srečno roko zbral to, kar bi zanimalo mladino. On ne povdarja velikega pomena, ki ga ima Slomšek kot vzgojitelj, kot pisatelj, temveč kaže mladini,
kako se more preprost kmetiški sin popeti do visokega dostojanstva, ako nima slame v glavi in ako je marljiv in bogaboječ.
Drugi večji spis je »Slovenski mučenec". Povest je sicer ganljiva in mislim, da jo bodo otroci čitali z zanimanjem, le to nam ni všeč, da vzroki in posledice dogodkov niso vedno v naravni zvezi.
Ko sem prečital Kraljevo povest, sem se nehote spomnil Prešernovega „Krsta pri Savici". Pred leti nam je rekel neki profesor, če se ne motim p Ladislav Hrovat: „Škoda, da Prešeren ni nadaljeval svojega epa in opeval Črtomira kot bogovestnika med poganskimi brati Slovenci". In res ne bi bilo nehvaležno delo, ko bi se ga lotil kak slovenski epik ali romanopisec.
Najoriginalnejši se mi zdi Alojzij Merhar. Njegove „Trobentice“ so res ljubke in lepe. Prava, neprisiljena poezija diha iz teh pesmic in vesel si, ko jih bereš.
Krasna je IV. pesmica, imenitna VI. Prav naslajaš se s temi ljubkimi »trobenticami", s to pristno poezijo. Istotako gladko in prijetno se čitajo druge pesmice Merharjeve. Tudi njegova proza ne kaže vsakdanjosti.
Razun omenjenih treh pesnikov in pisateljev so priobčili pesmi ali prozajične sestavke: J. Voljč, Fr. Dobnikar, I. Ogrizek, P. Perko, Fr. Rebol in Fr. Steržaj. Nobenemu izmed njih se ne more odrekati pripovednega daru in otroci vse to gotovo čitajo z veseljem.
Letošnji „ Pomladni glasi" so naravna, pristna in zdrava hrana za slovensko mladino. Pisatelji so se ogibali dolgočasnega moralizovanja in knjižica podaje zares mnogo pripravnega za otroška srca.	Črtomir.
GLASNIK.
Raj socijalnih demokratov.
Z mokražkimi barvami naslikal dr. I. Ž.
VII.	Zakon.
Pravi soc. demokrat ne pozna Boga, ne neumrjoče duše, ne nebes, ne pekla. On tudi ne pozna človeške prostosti, torej tudi ne čednosti in pregrehe. Oče Bebel, kakor smo slišali, uči, da ponehajo vsi zločini in prestopki. Ljudje v demokraškem raju bodo torej tako popolni, da se niti angeli ž njimi ne bodo mogli primerjati.
Posebno pa hočejo človeški rod osrečiti z emokraškim zakonom, kateremu hočejo dati »višjo obhko". Tako piše Bebel: »Ženska bodi prosta v ljubezni, kakor moški. Ona naj snubi in sklene zvezo ne iz druzega ozira, nego iz na-gnenja. Ta zveza je zasebna pogodba, brez vsakega posredovanja ... Ako se med človekoma, ki sta sklenila zvezo, pokaže nespravljivost, mržnja ali prevara, potem zahteva nravnost, da se ta zveza razruši."
Štern uči: »Socijalizem more doseči čisti zakon. Človeška nagnenja so spremenljiva, in zato se ljudem ne smejo delati ovire."
Bebel pravi na drugem mestu: »Sedanji (ne-razrušni) zakon je posledica državljanskih razmer. Zakon je zvezan z dednim pravom in zasebno lastnino ter se sklepa zaradi legitimnih (zakonitih) dedičev. V novi (demokraški) družbi pa neha dedno pravo, k večjemu morda ostane kot dedščina hišna oprava. Zato pa tudi ni treba zakona v sedanji obliki. S tem je rešeno tudi dedno pravo. Kjer ni zasebne lastnine, ni treba dednega prava."
Engels uči. da je krščanski zakon mej možem in ženo le suženjstvo, katero treba odpraviti. To se zgodi, ako imata oba pravico, da se ločita, kedar hočeta: »Ako se mož in žena ne moreta, ločita se." Kohler pa modruje: »Zakon mej možem in ženo se ne opira na versko zapoved, ampak na gospodarske razmere, ker je slučajno mož in žensk enako število. Iz tega sledi, da imata oba enake pravice, katere si sama določita po prosti volji. Demokratinja Zetllin iz Stutgarta pravi: »Dokazano je, da je ženska zatirana od istega časa, ko se je pričela zasebna lastnina. Tako je mož lastnik, a žena brez lastnine, in to je podlaga socijalne brez-
pravnosti ženskega spola. Mož je torej v družini zastopnik buržoazije, žena pa zastopnica proletariata."
Drugih mest iz demokraških spisov o »prosti ljubezni" nočemo navajati. Iz povedanega pa je jasno, da soc. demokratje nočejo ne cerkvenega, ne državnega zakona. Mož in žena se združita prosto in se ločita, kedar hočeta. Torej ciganski zakon, zakon mej zajci ali lisicami!
Sedanji zakon mora že zato ponehati, ker v demokraški državi dobi ženska z moškim iste pravice, popolno svobodo in samostojnost. Štern pravi: »Sedaj je žena navezana na kuhinjo in otroke. Vse to se bode preživelo. Ljudje se ne bodo zmenili za družinsko kuhinjo, ker bodo imeli vse boljše in zložnejše v javnih jedilnicah, ki bodo boljše, nego sedaj prvi hoteli!" Žena ali mati tudi z otroci, ne bode imela nobenih skrbij. Bebel pravi: »Otroci dobš obleko, jed in stanovanje od dcžave. če potem vprašate mater, ali bode hotela od jutra do mraka ukvarjati se z otroci, odgovori vam: hvala Bogu, da jih morem komu prepustiti." In tako, govori Bebel na drugem mestu, bodeta mož in žena imela enake pravice in dolžnosti: vezala ju bode le vez ljubezni brez one vezi, ki jo spletata cerkev in državni uradnik. Torej prosta ljubezen, ta osreči človeka brez Boga, cerkve in državnega zakona! S tem bi bila razrušena družina in z družino tudi človeška družba.
* *
*
VIII.	Vzroki soo. demokracije.
Kakor soc. demokratje sami priznajo, kore-ninijo vzroki soc. demokracije v gospodarskih in duševnih razmerah. Vsi njihovi pisatelji, govorniki in agitatorji bi ne vzbudili tolikega so-cijalnega gibanja, ko bi tla zanje ne bila toli ugodna. Srednji, imoviti stanovi pešajo in propadajo, množi pa se neprestano proletarijat, število nemaničev. Soc. demokraški agitatorji so organizovani, delavni in vstrajni, mnogi jako spretni in nadarjeni. A vsa agitacija ni vzrok soc. demokraciji, temveč le izrablja vzroke. Lassalle je bil gotovo izreden govornik in pisatelj ter je oživil soc. demokracijo, toda števila ni ravno pomnožil. To pa zato, ker socijalne razmere niso bile še tako razvite, to je, tako žalostne.
Karol Marx sam opiše vzroke, rekoč: »Kjer je buržoazija dobila veljavo v roke, je razrušila vse fevdalne, patrijarhalne, idilne razmere. Neusmiljeno je raztrgala fevdalne vezi, ki so človeka vezale na njegove naravne predstojnike; ni pa pustila nobene druge vezi mej človekom in človekom, nego gole koristi, brezsrčno »gotovo plačo . Utopila je sveti strah pobožnosti in viteške navdušenosti v ledenomrzli vodi sebičnosti. Zamenjala je osebno čast z denarjem in razne pošteno pridobljene in zajamčene prostosti z brezvestno trgovinsko prostostjo."
In v isti meri, kakor se je jačila buržoazija in naraščal kapital, naraščal je tudi proletarijat, Ta moderni proletarijat pa živi, dokler ima delo, a delo ima, dokler množi kapital, delavci so postali blago, ki pada in se vzdiguje v vrednosti, kakor blago na borzi.
Kapitalizem je torej pravi vzrok soc. demokracije, ker pozna le svoje, a ne tudi tujih ko-ristij. Kapital se množi v rokah maloštevilnih milijonarjev, ki imajo v svoji oblasti vsa večja podjetja, časopisje, mnogokje tudi parlament in državo. Na drugi strani pa raste uboštvo in nezadovoljnost. Soc, demokracija je torej v prvi vrsti gospodarsko gibanje, naravna reakcija pro-palega in še propadajočega srednjega stanu proti kapitalizmu, upravičeni upor proti kapitalizmu, upravičeni upor proti materijalizmu na gospodarskem polju. Ta gospodarski materija-ližem na gospodarskem polju je provzročil delavski proletarijat in socijalno gibanje.
Duševni ali verski materijalizem pa je iz proletarijata naredil soc. demokrate. Ta materijalizem ne pozna Boga ne njegovih zapovedij in brezverstvo buržoazije je prodrlo v delavske slojeve. Soc. demokratje so večinoma brezverci, ki ne zataje svojih duševnih očetov. In to je naravna posledica. Ako milijonar ali učeni profesor taji Boga in zaničuje pravo vero, stori to
tudi delavec z žuljavimi rokami. Sicer žalostno, a naravno. — Soc. demokracija je hči verskega in gospodarskega liberalizma, ki je okamenel v materijalizmu.
Bebel je to javno priznal v nemškem državnem zboru, rekoč: »Ali smo soc. demokratje iznašli brezverstvo? Ali smo brezverstvo prvi širili soc. demokraški pisatelji? Nikakor ne! Ali so bili francoski enciklopedisti soc. demokratje? Ali so bili nemški filozofi soc. demokratje? Filozof Hegel je veljal za konservativca, a iz njegove šole so izšli pravi revolucijonarji. Ali sta Schoppenhauer in Hartmann soc. demokrata? David Strauss je spisal knjigo »Stara in nova vera". Te knjige pa soc. demokratje niso kupili 50 izvodov, pač pa jih je na tisoče kupila buržoazija, ker za njo je bila pisana. In ta knjiga odločno uči brezverstvo." In Bebel je govoril resnico. Buržoazija je spridila ljudstvo, razširjajoč brezverstvo v vsem javnem življenju, v šoli in družini. Reakcija je morala priti po tej kugi. Prišla bi bila, ko bi tudi delavci bili vsi najboljši kristijani. Noben prijatelj svojega naroda, svoje domovine ne more mirno gledati, ko propada ljutstvo v duševnem in gospodarskem oziru ter se množi proletarijat. Pomoči, rešitve je treba, nujne pomoči, a te nam ne prinese soc. demokracija s svojim materijalizmom. Satan se ne izganja z belcebubom.
Delavske drobtine.
Slovenski delavci — sv. Očetu. Razna slovenska delavska društva (z nad 3000 podpisi) bodo po svojih zastopnikih, ki se romanja ude-ležč, sv. Očetu poklonila hvaležno pismo uda-nosti (adreso), ki je latinsko sestavljeno in izraža te le misli: Kar je že prej bilo katoliških družeb, so iz tega papeževega pisma dobile novo poživ-Ijavno moč; in kar nove znajdbe pri raznih tovarnah potrebujejo človeških močij, bodisi možkih ali ženskih, so z veseljem se jele v koristnih skupinah združevati; dan za dnevom se ustanavljajo Marijine družbe ter druga pobožna zbirališča; snujejo se izobraževalna društva, kjer so udom na razpolago dobre knjige in listi, kjer se tudi skrbi za pošteno razvedrilo in petje, večinoma pod nadzorstvom marljivega duhovstva.
—	Ker gre delavcem po mestih najbolj trda za primerno stanovanje, se je v Ljubljani in že tudi drugod osnovalo društvo, katero delavcem pod tako ugodnimi pogoji oskrbuje zdrave in prijetne hišice, da jih revež že po nekaterih letih doplačevanja dobi v svojo last. — V pomoč kmetu, katerega ne tare le pomanjkanje delavcev, temuč tudi slabe letine, in pa nizka cena njegovih pridelkov, so se osnovale zadruge in posojilnice; po tej poti kmet cenejši dobiva, česar mu za kmetijo treba, in ložej po ugodni ceni prodaja, kar pridela; in ako si kakšen krajcar prihrani, si ga lahko s poštenim dobičkom tako množi, da revnemu sosedu pomaga izoderuštva in ga reši pogina. — Razna ta društva imajo svoje osrednje zveze v Ljubljani. Veliko se je po tej poti že pomagalo v družabni bedi; marsikatera solza se je obrisala društvenikom, marsikje se je na pomoč priskočilo ubogim, ali še večje vrednosti je to, da je po teh društvih se marsikomu povrnila sv. vera, zbudila vest, izginili verski dvomi in mlačnost, se utrdilo krščansko upanje, unela ljubezen do Boga in bližnjega in tako v marsikateri družini se doseglo toliko krščanske sreče, kolikor je v tacih razmerah trpinu na zemlji mogoče, ki pa mu ob enem jamči pravo plačilo šele v nebesih. — Sveti Oče! Kar je že dozdaj prišlo družbinskim krogom utehe, časne pomoči in osrečujoče pro-buje vernega življenja, prišlo nam je od Tvoje očetovske ljubezni in skrbi za nas; sprejmi torej za to najgorkejši zahvalo ter v znak hvaležnosti mali dar, ki sicer ne blišči po množini, ne po sijaju dragocenosti, odlikuje pa se s tem, da pride iz srčne ljubezni; sprejmi ga, te prosimo, ter podeli našim željam in ustanovam sv. blagoslov. S tem osrečeni se radi zopet podvizamo na svoje delo, vsikdar hvaležno se spominjajoč svojegaj najboljšega Očeta, katerega nam Bog še mnogo časa ohrani v čilem zdravju ter ga nikdar ne prepusti nakanam njegovih
sovražnikov. Vaši Svetosti spoštljivo udani in pokorni delavci in delavke raznih katoliških društev v ljubljanski škofiji. To pismo je sestavljeno v krasnem latinskem jeziku (prelat dr. J. Kulavic). Pri oddelkih so začetne Črke v večji obliki pristavljene ter v njih poglavitne misli stavka krasno slikane. Takih začetnic je sedem. Prva nam kaže sv. Očeta, ko svoje pismo o delavcih izroča delavcu; diuga začetnica nam slika bralno sobano, kjer se nahajajo dobre knjige in dobri časopisi; v tretji je videti prijazno hišico z lepim vrtičem in zadovoljno delavsko družinico po delopustu; četrta nam kaže bogato žitno polje pridnega kmetiča, v peti začetnici je naslikana Ljubljana z gradom kot središče društvenega gibanja, šesta znači uspeh društvenega življenja, pobožno delavsko družinico zvečer, v sedmi klečijo delavski romarji pred sv. Očetom. Končno je slikar (bogoslovec Fr, Dobnikar) pristavil še papeževe znake: tijaro in ključe. Reči smemo, da se je delo prav posrečilo.
Pohvala naših pevk. »Glasbena Zora" omenja predpustnih zabav »Katoliškega društva za delavke8 v Ljubljani in pravi o pevskih točkah: Mnogoštevilni ženski zbor se je pri tem odlikoval s čisto intonacijo in z lepim predna-fianjem vseh pevskih točk, tako, da je njih petje napravilo tudi na izbirčno uho najugodnejši učinek, kar služi zboru in njegovemu marljivemu pevovodji gosp. Fr. Ferjančiču v posebno čast."
Shcd hrvatskih delavcev. V nedeljo dne 29. t. m. bode v Zagrebu sestanek hrvatskega delavstva v dosego sloge in jednotnega postopanja. Kakor vse kaže, bode shod znamenita manifestacija poštenemu delu in občnemu napredku delavstva. V slogi je moč! Dal Bog, da resnica prodre mej hrvatskim delavstvom!
Sooijalni demokratje v Ljubljani so porabili velikonočne praznike v »agitatorično delo".
V	Trnovskem predmestju so vže parkrat stražili z zborovanji, toda Trnovci jim ne gredo na lim. V soboto zvečer je pri Maliču Kristan pred kakimi 30. »sodrugi" in 20. liberalci bral Aškerčeve poezije. Tega je bil menda najbolj vesel Aškerc sam, ki se je osebno udeležil „branja“ in občudoval novo kadilnico. V nedeljo je bil pa ljudski shod v kazini, na katerem je Kristan s psovkami pridušal svoje verne, da ni res, da bi bili sccijalni demokratje goljufali rudarje. Dokler socijalna demokracija ne da računov o porabljenem denarju, toliko časa je goljufija mogoča. O tem, da so pred desetimi leti ljubljanski soc. demokratje goljufali mizarje, ni zinil besedice, in vender je to tudi natisnjeno v lepakih, ki smo jih brali mi. Sicer je pa govoril zelo konfuzno. Vidi se Kristanu, da se stara in da mu »maček® dela vže precejšnje preglavice. Na nekem prejšnjem shodu je predlagal Kristan, da vodstvo stranke sestavi za občinske volitve občinski program. Vodstvo tega ni storilo in s tem je menda zapečatena soc. demokraška modrost. Sicer bodo pa socijalni demokratje volili, kakor lani, tudi letos »prijatelje delavcev" — liberalce. Sodrug Kordelič je že stopil v vrsto narodno-naprednih agitatorjev. So-cijalno dem. delavci nepremišljeno verujejo svojim apostolom. Doklej še bodo?
Sodba socijalnega demokrata o Kristanu. Da se letos socijalni demokratje ne udeleže volitev, je vzrok zveza, katero ima sodrug Kristan z »Narodno tiskarno". Ondi ne marajo, da bi socijalni demokratje nagajali. In Kristan je ponižen sluga, saj se mu sicer zapro »Narodovi* predali. Nekateri sccijalni demokratje že uvidevajo, da bi za delavstvo dosegli pač lepših vspehov, ako bi ne imeli takih voditeljev kot je Kristan, ampak bi delavstvo samo nastopalo. Temu mnenju je dal duška sccijalni demokrat Orosi, ki je zatrjeval te dni, da ne marajo za Kristanovo voditeljstvo in da se bodo sami or-ganizovali.
Iz Tržiča se nam poroča: Velikonočni ponedeljek je napravilo naše katoliško izobraževalno društvo sv. Jožefa izlet v planinsko vasico Lom. Lepo število udov se je zbralo v
društvenih prostorih, odkoder so odkorakali z zastavo v Lom. Tu je bil v cerkvi primeren govor in zatem pete litanije: Za cerkveno slovesnostjo, pri kateri so izborno peli društveni pevci, je bila prosta zabava. Vrli gospod lomski župan je dal razobesiti več zastav, kar je slavnost dokaj povzdignilo. Okoli 8. ure zvečer smo se vrnili vsi zadovoljni in v nadi, da kmalu zopet kam poletimo. — Resnicoljubni (?) »Slov. Narod“ se prav neumno zaletava v naše društvo, češ, da slabo vspeva in da bo kmalu popolnoma zaspalo, kar bi bilo našim liberalcem zelo ljubo. Povemo na uho tržiškim liberalcem, da se naše društvo prav dobro počuti in da je naša katoliška organizacija trdna. Da naše društvo ravno v zadnjem času lepo napreduje, nam svedoči vedno večje število udov, med koje je več veljavnih mož in vrlih mladeničev nedavno zopet pristopilo. Liberalci naj raje povedo »Narodu", kako je ž njihovim bralnim društvom. Če hočejo biti odkritosrčni, morajo priznati, da ravno njih društvo rapidno nazaduje. In to jih boli, odtod tudi napad na naše društvo. Nekaj nas pa vender veseli, in sicer to, da so se nekateri liberalci v toliko poboljšali, da zahajajo h krščanskemu nauku in pridno poslušajo, kaj duhovnik propoveduje. Ti zvesti »policaji1* »Narodovi" pa-z:jo na vsako besedo in kadar duhovnik svari ljudstvo pred brezverskimi listi, ga brž vlečejo pred sodišče »Narodovo", da ga potem Malovrh nekoliko okrca v svojem umazanem listu. Za enkrat naj bo dovolj, kadar bode več časa, Vam sporočim še marsikaj zanimivega.
Maribor. Katoliško delavsko društvo v Mariboru je imelo v nedeljo mesečno zborovanje. G. dr. Matek je govoril o boju laži z resnico, g. Bohak o suženjstvu ženstva, posebno delavskega, v novodobni družbi. Prvo nedelje v maju bode društvo priredilo izlet v Marijo Puščavo. Gostje dobro došli!
Tiskovna svoboda mora biti na Hrvatskem res lepa. Skoro vsaka številka »Glasa Naroda", glasila hrvatskih delavcev, je pristrižena. Hrvatska cenzura pač spominja na dobo trdega absolutizma.
Škandal na sooijalno - demokratskem shodu. V Budimpešti je bil te dni strankarski shod socijalne demokracije. Neka ženska je pri tej priliki oklofutala predsednika strankarskega odbora, Shcd so morali radi izgreda zaključiti.
Sooijalno - demokratski dolgoprstež. Iz Gradca se poroča, da je izginil tajnik socijalnih demokratov Fran Haindl. Ušel je v Zurich. Prijelo se ga je 1400 kron in žena nekega soc. damokrata.
Listnica uredništva. 6. Fr. TavC ar ju & Comp. v Selcih. Podhočarjeve vole je kupil Lukelj. Nam pa morate že bolj jasno pisati, kaj hočete. Ako bi to dali v »Slov. List«, kar Vi želite, bi se ljudje le smejali Vam in nam. Če se oni dopis res tiče vse Vaše kompanije, bi uvod poziva na vsak način moral biti: »Mi zbrani selški liberalci«, ali pa vsaj: »Mi selSka jara gospoda«. Sicer je bila pa v Selški dolini od nekdaj ta navada, da so možje vprašali: kaj je rekel? babe pa: katera je dejala?
Der Siiden.
Organ fiir die politischen, culturellen und wirtscMtliriien Interessen der Kroaten und Slovenen.
Edini v nemškem jeziku . na Dunaju izhajajoči tednik za hrvatske in slovenske koristi. — Celoletna naročnina 8 kron, polletna 4 kron. — Uredništvo in upravništvo: Dunaj, I. Planken-gasse 4.
„Zbirka ljudskih iger“.
Izdaja „Slov. kršč. zveza v Ljubljani". —
I. snopič obsega tri igre. — Cena 80 h, po pošti 90 h.	98	(2-2)
Dobiva se pri „Zvezi“ in v »Katoliški bukvami*- v Ljubljani.
o Podobarski in pozlatarski atelje o
\ Andrej Rovšek s
^ v Ljubljani Kolodvorske ulice št 22 ^
v hiši gospe Wessner-jeve q
se priporoča prečastiti duhovščini in cer- Q kvenim predstojništvom v naročila za izvr A
0* Sevanje vsakovrstnih, strogo po umetno- q stnih načelih izgotovljenih lesenih oltarjev ¥ 0 v raznih slogih, kipov in svetniških soh ▼ 0 od kamena, marmorja, gipsa ali lesa itd. P
Q 10 (ti)	Priznalno pismo:	Q
Q	Blagorodni	gospod! Altar presv Trojice, kale- 0
Orega ste naredili za tukajšnjo župno cerkev, je pravi Q umotvor ter kaže, ne samo v celoti, temveč tudi v ▼ Q svojih posameznih delih lepo pravilnost, solidnost in Q
Otrpežnost. Na opazovalca napravlja izvanredno pri- rt jeten utis in hvali svojega mojstra. Vsled lega Vam ’ Q izrekam svojo popolno zadovoljnost in zahvalo ter Q
Osi Štejem v dolžnost, da Vas svojim sobratom kar /J najtoplejše priporočam za podobno delo.	▼
Q	Z	odličnim	spoštovanjem	Vam	udani	Q
rt	Martin	Poljak,	rt
Ajdovec, 20. okt. 1899.	župnik	0
OOOJOOOOOOOOOOCOOOOOCMOOOOOOOeOOOO
Zahvala,
Ob britki, nenadomestljivi izgubi uzorne gospodinje, blage soproge
Marije Megušar,
katero se je Bogu Vsegamočnemu dopalo dn6 11. aprila, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče v 68. letu njene starosti, poklicati k sebi v boljše življenje, zahvaljujem se vsem, ki so ji v dolgi, mučni bolezni tolažilno stali na strani, pred vsem čast. gosp. župniku Hoenigmanu; dalje se zahvaljujem vsem, ki so položili na krsto drage pokojnice toliko število lepih vencev! Udano, srčno zahvalo izročam tem potom častitim gospodom: mo-šenjskemu župniku č. g. J. B er licu, č. g. dobravskemu župniku V. Aljančiču, č. g. kamnogoriškemu župniku A, Verbajsu, domačemu č. g. župniku in čč. gg. L. Arhu in J. Beštru, ki so v petek dn6 13. t. m. spremili ranjco k večnemu počitku. Istotako se zahvaljujem za spremstvo, ki je zelo povzdignilo sprevod, domačim ognjegascem, Marijini družbi, učiteljstvu, ki se je udeležilo sprevoda s šolsko mladino, vrlim domačim pevcem za ganljive, do srca segajoče žalostinke in vsem, ki so iz Kranja, Radovljice, Tržiča, Mošenj, Kamnegorice, Dobrave, Podnarta, Jesenic in iz drugih bližnjih in daljnih krajev prihiteli moji nepozabljeni sosprogi izkazat zadnjo čast. Iskrena hvala za vsestranske izraze odkritega sočutja! Bog povrni vsem!
V Kropi, dne 15. aprila 1900.
Jurij Megušar,
soprog.
Odgovorni orednik: Svitoslav Breskvar Izdajatelj: Konzorcij .Slovenskega Lista". Tisek J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.