OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI " • ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXV.—LETO XXXV. fi'piciPi CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), DECEMBER 31, 1952 ŠTEVILKA (NUMBER) 257 ANNA KERTEL Nagloma je preminila 26. decembra za srčno kapjo Mrs. Anna Kertel, rojena Beck, ki se je pred nedavnim selila v Carroll-ton, O. Družina je preje stanovala na 665 E. 160 St., v collin-woodski naselbini pa nad 40 let. Doma je bila iz Hrvatske. Bila je članica društva Vipavski raj št. 312 SNPJ. Zapušča soproga Joseph, brata John Beck v Clevelandu, sestro v stari domovini ter mnogo nečakov in nečakinj tu in v stari domovini. Pogreb se je vršil v ponedeljek na West View pokopališče v Carrolltonu. Pogreba se je udeležilo tudi mnogo njenih znancev in prijateljev iz Clevelanda. ANDREJ BOŽIČ Po dolgotrajni bolezni je preminil v Mestni bolnišnici v Wadsworth, O., Andrej Božič, stanujoč na 130 Frank St., Wadsworth, O., kjer je živel zadnjih 10 let. Preje je družina stanovala v Newburghu in pokojnik se je rad vračal na obisk v Cleveland ter posečal tudi razne priredbe dokler mu je zdravje dopuščalo. Star je bil S2 let. Rojen jt bil v t/d-si Hi u-šica, odkodei' je prišel v Ameriko pred 50 leti. Bil je član društva št. 488 SNPJ. Žena Terezija je umrla pred 10. leti. Tukaj zapušča hčere: Mrs. Rose Pirman, Mrs. Alberta Bishop, Mrs. Jean Zele, Mrs. Mary Boh in Mrs. Sally Hitesman, si-nova Joseph in Marian, vnuke, pravnuke in druge sorodnike tukaj in v stari domovini. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8.30 Uri iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda in v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri nato pa na pokopališče Calvary. PRANCES ROKAVEC Danes zjutraj je preminila Frances Rokavec, stanujoča na 705 E. 162 St. Pogreb oskrbuje želetov pogrebni zavod na ^458 152 St. Podrobnosti bomo po-^'oČali prihodnjič. ■i' NICHOLAS ZRILICH Nagloma je preminil včet-aj popoldne na svojemu domu Nicholas Zrilich, star 77 let, stanujoč na 2829 Jay Ave. Do-ttia je bil iz sela Popovich blizu Zagreba na Hrvatskem, kjer zapušča tri sinove in eno hčer. Tukaj zapušča ženo Pauline, rojena Czoper, sina Leonard, hčer Elinor in vnuka. Pogreb se vrši iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St. POGREB JOS. TOKICHA Pogreb pokojnega Joseph To-kicha se vrši v soboto zjutraj ob 10. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., na pokopališče Calvary. VOSPEL NA POGREB Na pogreb svoje matere Mrs. ^ary Komin je prišel Sgt. Stan-Jey Komin, ki se nahaja pri vojakih v San Houston, Tex. Dru-Si Bin pokojnice, Pfc. Frank Ko-^in, ki se nahaja na Filipinih, 3® tudi na potu domov za po-Sreb in upati jc, da bo pravočasno dospel. Srečno^ zadovoljno in zdravo NOVO LETO! Uredništvo in uprava "ENAKOPRAVNOSTI" •••v. EISENHOWER, OBUUBIL SI ODPRAVITI DISKRIMINACIJO! CLEVELAND, 31. decembra—Šnoči se je zaključila konvencija "Ameriškega sveta za človečanske pravice," ki je v svoji resoluciji opomnila Eisenhowerja, bodočega ameriškega predsednika, da se je v volilnem boju izrazil za nasprotnika diskriminacije in obljubil, da bo kot predsednik enako ravnal z vsemi ameriškimi državljani. Eisenhower je določil skupino strokovnjakov, ki naj pregledajo položaj na domačem trgu in ki naj mu dajo končne predloge, kaj naj napravi republikanska administracija z raznimi kontrolami. Kontrole nad mezdami, cenami, najemninami in raznimi krediti, v kolikor še obstojajo, same od sebe izgubijo veljavo dne 30. aprila, ako se ne bodo pravočasno podaljšale. Eisenhower se je v volilni borbi izrazil za pristaša gospodarske svobode. Po izvolitvi ne kaže razpoloženja, da bi kontrole kratkomalo ukinil. Na današnjem sestanku mu tudi strokovnjaki, ki si jih je Eisenhower izbral, niso mogli predložiti končne predloge. Že s tega stališča je torej vprašanje kontrol in republikanske vlade v negotovosti, neglede na to, da tako republikanci, kakor demo-kratje v kontrolah niso edini. Delazmožni senat? Znana je uporaba obstrukci-je, da se z dolgimi govori in drugimi sredstvi prepreči kak zakonski predlog, ki je nevšečen neki politični skupini. Do glasovanja o tem predlogu naj ne pride. To taktiko pozna tudi ameriški senat, ni pa dostojna ugleda te politične ustanove. Delavstvo brezizjemno zahteva, da se izdajo pravilniki o poslovanju senata in o razpravah, da se na ta način odpravi ob-strukcija, torej zavlačevanje in preprečen je sprejema zakonskih predlogov. Tudi trezni republikanci, kakor demokratje, so za tako zakonodajo. Iz Eisenhower-jeve okolice se trdi, da se bo Eisenhower postavil na stran tistih, ki hočejo preprečiti ob-strukcijo. Na današnjem sestanku je bila debata tudi o tem vprašanju. Zunanje politična vprašanja Jutri 31. decembra se vkrca britansko ladjo "Queen na Mary" britanski ministrski predsednik Churchill, da v dneh 4. ali 5. januarja obišče Eisenhowerja in ima z njim razgovore, predvsem glede Koreje in vprašanj Daljnjega vzhoda. Churchill odgovarja britanski javnosti, ki zahteva, da naj bo Velika Britanija v naprej informirana o morebitnih novih potezah, ki jih ima Eisenhower tako do Koreje, kakor do Daljnjega vzhoda. Ameriški general Clark je na svojo pest ukrepal glede Koreje in postavil Britance enostavno pred dovršeno dejstvo. Britanci vseh političnih strank so ob teh prilikah odločno protestirali. Ne samo, da je Velika Britanija udeležena v bojih na Koreji, da prispeva človeško in materialno, marveč je življenjsko zainteresirana na vprašanjih Daljnjega vzhoda. Republikanci od svoje strani, v prvi vrsti ohijski senator Robert Taft, nočejo izgubiti oblasti iz svojih rok tudi ne v vprašanju zunanje politike. Da je zunanja politika prvenstveno važna, je dokazal Eisenhower sam, ko se je pred sestankom z republikanskimi politiki posvetoval s tistimi Amerikanci, ki so bili na važnih mestih v Evropi kot na primer McCloy, ameriški visoki komisar za Nemčijo in Paul Hoffman, ki je upravljal fonde Marshallovega plana pod vlado Trumana. Na sestanku je bilo nadalje govora o tem, kakšno stališče bo zavzel Eisenhower kot uradni ameriški predsednik do izjave Stalina, da slednji ni nenaklonjen osebnim razgovorom z generalom Eisenhowerjem. 1200 BO MRTVIH Poznavalci ameriškega avtne-ga prometa računajo, da bo v zvezi z božičnimi in novoletnimi prazniki ubitih skupaj 1200 oseb, nadaljnih 35,000 oseb pa da bo dobilo težje ali manjše poškodbe. Žalostna vest Mrs. Frances Gorjanc iz 19314 Arrowhead Ave. je prejela iz stare domovine poročilo, da se je tam smrtno ponesrečil njen nečak France Sobar. Nesreča se je zgodila na poletu z zrakoplovom med Zagrebom in Splitom. Nad Velebitom je zašel v snežni vihar, kar je dovedlo do nesreče. Pokojnik je bil v pilotski službi sedem let in je bil star 27 let. Doma je bil iz Toplic pri Straži, kjer zapušča stariše, pet bratov in eno sestro. Dr. F. J. Kern odsoten Dr. F. J. Kern bo ta teden odsoten iz mesta. V svoj urad nad slovensko posojilnico, St. Clair Savings & Loan Co., se vrne prihodnji ponedeljek. ZGODBA O ATOMSKIH ŠPIJONIH Trdi se, da je Rusija dobila svojo atomsko bombo, ker je potom svojih špijo-nov ukradla atomske tajnosti od Amerike. Prvega maja 1946 je bil od sodišča v Montrealu v Kanadi obsojen prvi atomski špijon dr, Alan Nunn May in to na deset let ječe. May je britan-sld državljan. Njegov proces je odkril druge špijone, tako Klausa Fuchsa v Angliji, Greenglassa in oba Rosenberga v Ameriki, ki pričakujeta smrti na električnem stolu 11. januarja. Klaus Fuchs sedi v ječi v Angliji. n Nunn May je'iw puščen na svobodo, potem, ko je presedel v ječi šest let in osem mesecev. Ker se je v ječi dobro obnašal, mu je bil odpuščen ostanek kazni. Zanimivo pri Nunu Mayu je motiv, radi katerega je izdajal atomske tajnosti. Za predajo atomske tajnosti ruskim agentom je dobil $700 in dve steklenici whiskeya. V svoj zagovor pa je navedel, "da mora biti tudi Rusija deležna atomskih tajnosti, da bo tako človeštvo bolj varno." To je ljubezen! HARBOR SPRINGS, Mich., 30. decembra—Ameriški vojak saržent William Peolski je zagrozil, da se bo odpovedal ameriškemu državljanstvu in se vrnil v Avstrijo, ako ameriška oblast ne dovoli vstopa v Ameriko njegovi ženi Hildegardi in sinčku, ki bivata na Dunaju. "Jaz ljubim armado m domovino," pravi Peloski, "a še bolj ljubim svojo ženo in svojega sinčka." Saržent Peloski, ki je poklicni vojak, je odkril, da Amerika brani njegovi ženi vstop v Ameriko, ker je bila kmalu po vojni zaprta radi tatvine. Njegov odgovor na to je ta, da je bila Hildegarde med vojno poslana v Nemčijo na prisilno delo, kjer pa ni ukradla drugega kot hrano, k čemur je bila prisiljena, ker ji ni bila izdana karta za živila. Na operaciji V Cleveland Clinic bolnišnici se nahaja Mrs. Vera Sulak iz 1570 E. 195 St., ki se je morala podvreči operaciji na hrbtenici. Mrs. Sulak, ki je hči poznane Mrs. Mary Somrak, ima svoj zemljiški urad na 764 E. 185 St. Obiski za nekaj časa niso dovoljeni. Upamo, da se ji ljubo zdravje čim preje popolnoma vrne. Eisenhower govori z republikanci; nejasnost v vprašanju kontrol NOV VAŽEN SESTANEK EISENHOWER-ROBERT TAFT NEW YORK, 30. decembra—Danes se je novoizvoljeni predsednik Eisenhower sestal na daljšo konferenco z republikanskimi prvaki, med katerimi je bil tudi ohijski senator Robert Taft. Sestanek je bil posvečen splošnemu pregledu ameriške notranje in zunanje politike, obenem pa pripravi zakonskih osnutkov, ki naj jih sprejme 83. kongres. Konvencija je izročila častno diplomo sedanjemu predsedniku redoma tako privatno obraču-Trumanu kot prvoboritelju za navanje nad črnci, posebno če je odpravo diskriminacije v Ame- bila napadena belokožna ženska. riki. Tajnik za notranje zadeve Chapman, ki je zastopal predsednika Trumana, je pomembno naglasil, da je v boju zoper diskriminacijo vztrajati sistematično, ker je pred nami še dolga pot za njeno odpravo. Na Eisenhowerja pa so zborovale! naslovili sledeče besede; Pričakujemo, da bodo sposobni črnci nastavljeni na merodaj-nih in odgovornih mestih federalne vlade in da se bo uveljavilo načelo, da se pri nastavitvi katerekoli delavne sile ne bo gledalo na rasno opredeljenost. Odpravi naj se rasna ločitev predvsem v distriktu Columbia in med ameriškimi oboroženimi silami. (Razlikovanje med rasami v ameriški obor oženi sili jc zadeva, katero naj bi uredilo tudi vojaštvo samo. Razlikovanje dejansko obstoja. Radi tega razlikovanja nastaja tudi v vojaških vrstah birokratizem, na drugi strani pa materialna škoda. Precej aparata na primer je treba za razne menze, kjer je malo črncev, pa se aparat mora le vzdržati. Obratno, kjer je malo belo-kožcev in veliko črncev. Resnici na ljubo naj se ugotovi, da se v vrhovnih stanih, ameriške oborožene sile do sedaj v tem vprašanju ni napravilo ničesar korenitega, da bi se diskriminacija odpravila. Eisenhower kot general pozna ta vprašanja najbolje in je na njemu ležeče ali bo imel korajžo, da odpravi diskriminacijo v prvi vrsti med ameriškim vojaštvom.) Konvencija poživlja nadalje Eisenhowerja, da naj uveljavi obstoječe zakone, v kolikor so proti diskriminaciji, naj predloži nove, da se bo v Ameriki uveljavil princip enakosti pri nameščanju, da se bo prepovedalo linčanje in odpravili davki, ki se nalagajo tistim v južnih krajih Amerike, ki se priglasijo kot vo-lilci. (Ko gre za besedo linčanje, torej privatno obračunavanje s tistim, ki naj bi storil kako kaz- V resnici pa je v južnih krajih Tmerike privatna justica—linčanje med belokožci najmanj tako razširjenja kot med črnci oziroma nad črnci. Konvencija opozarja novega ameriškega predsednika, da ne bo odstopila od svojega stališča, kakor je označeno v sprejeti resoluciji in da bo vodila borbo do konca. * Taft je razočaran Po sestanku z generalom Ei--senhowerjem j^ senator Taft vstrajal pri svoji bivši izjavi, da je imenovanje demokrata Martina Burkina za tajnika za delo nekaj nezaslišanega in neverjetnega. Upa pa, da bo v bodoče Bela hiša imela ožje zveze med stranko tako pri važnih imenovanjih kakor pri zakonodaji. Iz bolnišnice Mr. in Mrs. Frank Okički, ki sta bila poškodovana v avtni nesreči, sta se vrnila iz Woman's bolnišnice na svoj dom na 1076 E. 74 St. Iskreno se zahvaljujeta vsem svojim prijateljem, sorodnikom in znancem za cvetje, številne karte, obiske in darila. Obiski na domu so zaželjeni. Požar v hotelu V hotelu Gillsey na vzhodni 9. cesti je včeraj malo pred poldnem izbruhnil požar v 8. na-stropju, ki pa na srečo ni zahteval nobenih žrtev. Bilo bi najbrž drugače, da je prišlo do požara ponoči. Vile rojenice Vile rojenice so se zglasUe 26. decembra pri družini Mr. in Mrs. Al Rudman na 18023 Windward Ave. in pustile v,spomin zalo hčerkico-tretjo v družini. Dekliško ime matere je bilo Elsie Desmond. Mati in dete se dobro počutita v Euclid-Glenville bolnišnici. Tako sta postala poznana Mr. in Mrs. Anton Hrvatin iz Waterloo Rd. zopet stari oče in stara mama, Mrs. Rudman iz 18808 Mohawk Ave. pa stara njivo dejanje, imamo pred oČmi mama. Čestitamo! Če greš za Novo leto v New York NEW ORK, 31. decembra— Velemesto in najbolj internacionalne zbirališče Amerike se pripravlja na prehod iz starega v novo leto. Računa se, da bo po javnih lokalih za polnoč zbranih, preko milijona ljudi, ki bodo tam čakali na novo leto. Cene so primerne. Vstopnine se gibljejo od $6 naprej, navadni nočni lokal pa od $25 naprej. Razsvetljava bo bajna. Tisoč policajev je določenih, da napravi red, kjer bi se ta motil. V New Yorku bo na dan Novega leta morda iznenadenje za vse tiste, ki se poslužujejo avtobusnega prevoza. Vozniki, orga- nizirani v uniji C.I.O., se bojujejo že dve leti za 40-urno tedensko delo, ki naj bi bilo plačano kot za delo 48 ur. Teh voznikov je po številu 8,000, prevozijo pa dnevno 3,500,000 potnikov. Vozniki grozijo, da stopijo v stavko opoldne na dan novega leta. "DAILY WORKER" DOBIL "podporo new YORK, 30. decembra— Komunistični list "Daliy Worker" je naznanil, da so njegovi čitatelji zbrali vsoto $51,170. To bo preprečilo propad lista. Kampanja je bila za $50,000. SILVESTROVANJE Nocoj se bodo vršile razne zabave, na katerih se bodo poset-niki poslovili od starega leta in v veselem krogu prijateljev in znancev pričakali prihod novega leta, v upanju, da jim bo prineslo samo vse najboljše. Po naših narodnih domovih bodo prirejene zabave, tako tudi na privatnih gostilnah in pa po zasebnih stanovanjih. V Slov. nar. domu na St. Clair Ave. bo kot običajno velika plesna veselica v avditoriju, kjer bo igrala orkestra Don Slapnika, v spodnji dvorani bo pa servira-na okusna večerja in za ples bo igral Kavčnikov orkester. Priredba je pod pokroviteljstvom direktorija in Kluba društev. Na Waterloo Rd. bo pevski zbor Jadran pogostil svoje goste s okusno večerjo in plesom, za katerega bo na razpolago priljubljena godba Richie Vad-nala. Tudi petja ne bo manjkalo in zabava bo pristno domača. Direktorij Ameriško-jugoslovanskega centra na Recher Ave. se priporoča občinstvu za poset nocojšnje Silvestrove zabave. Odbor se je potrudil pripraviti vsakovrstna okrepčila, plesa-željnim bo igrala fina godba in vsem se obeta dobro razvedrilo. Ženski klub. Klub društev, dramski zbor Lilija in razni drugi odseki Slov. doma na Holmes Ave. vabijo občinstvo na obilen poset pristne domače zabave, ki jo priredijo nocoj. Eddie Haba-tov orkester bo kratkočasil one, ki se radi zavrtijo ob zvokih dobre godbe, za okrepčila in drugovrstno zabavo bo pa tudi prvovrstno pripravljeno. Padel je v nemilost BERLIN, 30. decembra—Ger-hart Eisler, bivši ameriški državljan in aktivni komunistični propagandist v Ameriki, bi moral leta 1949 iti v zapor. Posrečilo se mu je, da je pobegnil v Vzhodno Nemčijo, kjer je bil sprejet kot junak dneva z vsemi častmi. Postal je propagandni šef vzhodno nemške komunistične vlade. S tega mesta so ga komunisti odstavili; Ali gre za čistko, tega poročilo ne pove. Da pa gre za čistko, se sklepa tudi iz tega, ker je splošna čistka komunistov v Vzhodni Nemčiji ravno sedaj na dnevnem redu. Komunisti izvajajo čistko v vrstah nemške mladine, katere zveza šteje preko tri milijone članov in bi naj bila komunistična. Poročilo o, odslovitvi Eislerja pravi v kratkem, da je dovršil svojo nalogo. Zamorec je storil svojo dolžnost—torej naj gre. Doma ie bolnišnice Mr. Leo Grajzar se je povrnil iz bolnišnice na svoj dom na 1237 E. 169 St., kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje vsem prijateljem za obiske, cvetlice, darila in voščilne kartice, ki jih je prejel. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo na domu. Iz Koreje Po dve-letni vojaški službi je bil častno odpuščen Pfc. Silvan Videtič, sin Mr. in Mrs. Rudy Videtič iz 696 E. 160 St. Prišel je zdrav in vesel domov iz Koreje, kjer se je nahajal zadnjih 18 mesecev. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 31. decembra 1952 H ENAKOPRAVNOST Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)_________ UREDNIKOVA POSTA For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 - 6.00 _ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)___ For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$12.00 _ 7.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 SLOVENSKI TISK V AMERIKI "Predaj se vetrom, naj gre kamor hoče. Naj srce se razvriska in raz j oče. Vendar mornar, ko je najvišji dan, izmeri daljo in nebeško stran." Besede slovenskega pesnika, drugega za Prešernom, pokojnega Otona Zupančiča. Rabil jih je sam za sebe kot vodilo zrelega moža. Kakšen je njihov smisel? Dokler si mlad, naj gre življenje brez ovir in brez premišljevanj. Kakor pa kapitan ladje na odprtem morju, ko se dan nagibi je k večeru, premišljuje, kaj bo z njegovo ladjo, tako je tudi s človekom, da v potrebah pa tudi v moški zrelosti misli resneje, kakor je bila njegova neugna-na mladost. Primera, ki se mi zdi pripravna in vredna, da jo uporabimo, ko gledamo na slovenski tisk v Ameriki. Slovenski, slovenski individualizem sploh, je znana stvar. Individualist je tudi Anglosaksonec, vendar pa zna to svojo individualnost—osebnost podrediti skupnosti. Kjer pride nekaj Slovencev skupaj, tam ustanovijo ali svoj list, ali pevski zbor, ali politično stranko. Cepljenje pa gre naprej in naprej. O tem smo Slovenci znani. Torej individualnost—osebnost, osebni pogledi pred pogledi na skupnost. Dokler gre, če temu mora tako biti, zakaj pa ne? To da pride čas, ko se v lastnem in skupnem interesu mora mo sprašati z Župančičem, "da tudi mornar, ko je najvišji dan, izmeri daljo in nebeško stran." - Ali ne čutimo v sebi mi ameriški Slovenci, da nam kazalec našega narodnega življenja kaže na poldne in da se -zopet polagoma in postopoma premiku je proti uram, ki gredo proti popoldnevu in večeru? Četudi nam manjka kolikor toliko objektivna statistika o slovenskem živi ju v Ameriki, nekaj gotovega vemo, da namreč slovenski ži velj v Ameriki ni v naraščanju, marveč v upadanju. Za to dejstvo ne krivimo razne ameriške zakonodaje, češ, da ne pušča dovolj novega pritoka iz starega kraja. Seveda je računati tudi z ameriško zakonodajo, ki urejuje vseljeva nje. Ta zakonodaja pa nam ni naklonjena; najnovejši za kon o vseljevanju v Ameriko, ki nosi ime McCarran, še posebno ne. Pa tudi če bi bilo vseh 800 Jugoslovanov, ki bi približno imeli v tem številu pravico priti kot kvota na leto v Ameriko, samih Slovencev, in kar je tudi važno, če bi jih sedanji jugoslovanski režim sploh pustil v Ameriko, bi se položaj bistveno ne spremenil. Slovenska mladina odpada, kar je v Ameriki naravno. Slovenski starejši rod pa nas za vedno zapušča, kar je vobče človeško tudi naravno. S številom gremo torej iz leta v leto navzdol in ali je res nujno, da se vkljub temu jasnemu in stvarnemu položaju še vedno cepimo, ko izražamo svoje misli v obliki tiskane besede in v materinem jeziku? 9 Pa recimo, da Slovenci smatrajo, da je tudi v Ameriki potrebna delitev po ^svetovnem nazoru. Pa naj bo temu tako. Toda spričo našega upadajočega števila na splošno bi bil zdrav edini nadaljnji pojav, da bi bil eden, kakor tudi drugi tabor združen okrog svojega glasila, ki bi bilo ogledalo njegove notranje vrednosti in duhovne kapacitete. Kakor koli že kdo gleda na kazalec naše človeške ure, med nami Slovenci v Ameriki, vkljub vsem razlikam v mišljenju bo nam priznal, da je potreba po večji enotnosti v tisku, ki naj odgovarja današnjim razmeram, aktualna. Primerno za novoletno razmišljanje. L.C. v letalstvu smo za Rusijo WASHINGTON, 30. decembra- General Hoyt Vanden-berg, ki ie šef generalnega štaba za zračno sile, trdi, da je Rusija producirala v zadnjih petih letih petkrat toliko letal kot pa Amerika. Načrt, da dobi Amerika 143 zračnih edinic, se r.i izvedel v določenem času, marveč je ostal le na polovici pota. V povojnem času je ameriško letalstvo dobilo 15,000 le- OD 27. DO 31. DECEMBRA 1927 Silvestrovanje v Slovenskem nor. domu CLEVELAND, Ohio — Člani direktorija^in Kluba društev SNDoma na St. Clair. Ave. so poskrbeli, da se bo v našem st. clairskem okrožju dostojno in po vseh pravilih završil starodavni mednarodni običaj silvestrovanja, ki predpisuje veselo poslavljanje od dobrega starega leta, v katerem je bilo slehernemu izmed nas usojeno doživeti kaj lepega, novega, poleg kakšne nevšečne ali grenke ure, na katere pa moramo na današnji večer itak pozabiti ter korajžnjo in radostno stopiti naproti in prožiti roko v pozdrav mlademu, novemu letu, upajoč, da nas ima vse zapisane v knjigi usode pod rubriko "Zdravje in sreča." Pripravljalni odbor se je za to priliko izredno potrudil in pre-skrbel vse najboljše za vsestransko postrežbo. Plesalo se bo po taktu dveh godb in sicer v prostranem avditoriju bo sviral Slapnikov orkester; v spodnji dvorani pa Kavčnikova godba, torej tudi melodije valčkov in polk si boste lahko izbirali po svoji volji. Cel štab diplomiranih kuharic pripravlja izborno ve-?rjo za veliko tisoč člansko družino, ki spada pod okrilje SN Doma, tega Doma, ki ga je po magala graditi in, ki ga tudi po svoje pomaga vzdrževati že blizu treh desetletij. Pridite vsi, ki skozi vso dobo Domovega obstoja zahajate pod ta narodni krov, ki nam je v vseh teh dolgih letih nudil nešteto nepozabnih, užitkapolnih ur, ki se jih češče in radi spominjamo in ki so postale zgodovina našega Jiul: turnega in društvenem življenja v novem svetu. Odveč bi bilo na dolgo in široko poudarjati, da se le v družbi starih, dobrih znancev in prijateljev zamore razviti pravo veselje in zabava in vsega tega se vam nocoj obeta na pretek; zato vas direktorij prijazno vabi in pričakuje, da pridete v naš SN Dom in pomagate praznovati Silvestrovo tako, da se ga bomo radi še dolgo spominjali. Vsi udeleženci bodo lahko priča žive, simbolične, slike, ki se bo o polnoči odigrala na odru, predstav Ijajoč odhod starega leta v preteklost in rojstvo novega leta 1953. Vsi posetniki bodo tudi deležni mičnih novoletnih odpustkov, a eden, najsrečnejši pa bo prejel vhodno nagrado—$50.00 U.S. Savings Bond. Torej—se vidimo nocoj na silvestrovanju v SND. Josephine Petrič Dar Angležinjam— nylon LONDON, 30. decembra — Angleško trgovinsko ministrstvo je za Angležinje za Novo leto 1953 dalo posebno izjemo, da bodo lahko nakupile v Ameriki ali pa aKnadi nekaj nylon nogavic. Velika Britanija trpi na pomanjkanju dolarja, da bi z njim lahko poplačala nakupe v državah območja dolarja. V letu 1952 so kanadske in ameriške izvozne firme bile skrajšane do 70 T/ predvojnega uvoza. Trgovinsko ministrstvo je sedaj dovolilo, da se bo iz Kanade in iz Amerike lahko uvozilo nylon nogavice, četudi v omejenem šte-i'ilu. Doslej so se Britanke morale posluževati—tihotapstva. Nenavadno darilo CHICAGO, 30. decembra — Elizabeth Kitsmiller, stara 27 et in mati 611etnega sina, je obolela na poli ju. Oba sta morala zapustiti stanovanje, ki sta ga imela pri svoji tašči. Mesečna najemnina je znašala $95. Kitsmiller jeva živi v predmestju Park Ridge. Okoličani so se zanjo zavzeli in so začeli z akcijo, da zberejo gradbeni fond $10,000, ki naj pomaga Kitsmil-lerjevi do novega lastnega stanovanja. Gradbenik pa je obljubil, da bo postavil hišo tudi za $7,000 oziroma še manj, če bodo okoličani prispevali pri zidavi s prostovoljnim delom. Nova hiša bo opremljena tako, da bo ustrezala zdravstvenemu stanju Kitsmillerjeve, ki se še zdravi na posledicah polija. ta}, od katerih pa je polovica zastarelega tipa. Rusija ima nad Ameriko veliko premoč v letalstvu. Po vojni se je Amerika razorožila, Rusija pa nadaljevala svoj oborože-1 valni program. Dočim je Amerika stala na stališču, da je do-1 volj, če se uporabi v oborože- ■ valne namene 15', medvojnih izdatkov, uporablja Rusija ves čas po vojni 55/( medvojnih izdatkov. Amerika se zanaša na atomsko bombo, mora pa računati s tem, da ima atomsko bombo tudi Rusija. ZA AMERIŠKO DRŽAVLJANSTVO TEL AVIV, Izrael, 30. decembra 70 Amerikancev židovskega porekla, ki so služili v izrael-;ki vojski, bi izgubilo ameriško državljanstvo, če bi še nadalje jstali v tuji armadi, potem, ko je dne 24. decembra letos stopil / veljavo zakon, ki nosi naslov McCarran, Prizadeti so se odločili za Ameriko, se odpovedali vojaški službi v Izraelu in poveljstvo jih je oprostilo nadaljnjih vojnih obveznosti v tej državi in v njeni armadi. Odpuščeni vojaki Amerikancj se ne vrnejo nazaja v Ameriko, marveč bodo ostali v Palestini, razumljivo ne v vojaški službi, marveč zaposleni bodo v ministrstvu za delo. Jadran vabi na Silvestrovanje CLEVELAND, Ohio—Kakor vse mine, tako bo tudi leto 1952 minilo in za njim nastopi novo, sveže leta 1953. Upam in želim vsem, da bi leto 1953 prineslo več sreče in zadovoljstva kot pa je letošnje leto. Pri Jadranu smo se namenili prirditk'zabavo na Silvestrov večer, to je nocoj, 31. decembra. Servirala se bo okusna kokošja večerja, tako da bomo z polnimi želodci lažje vzeli slovo od Starega leta in dočakali novega. Do sedaj smo se pri Jadranu še vsako leto na ta večer prav dobro zabavali. To vedo posebno oni, ki so že v preteklosti obiskali Jadrančane na Starega leta večer. Letos bomo imeli nekaj novega. Naša čvrsta dekleta so se zavzela, da bodo natiskala več naših domačih in tudi angleških pesmic, katere bodo razdelile med one, ki radi pojo, pa so po dolgih letih pozabili besedilo teh naših lepih domačih pesmic. Pelo se bo kar po domače, rajalo in veselo bo vse. Pri vhodu bo vsak posetnik dobil tudi igrače-ropotače ali takozvane "noise-makers," ki so imenitni za ta večer. Tudi papirnate kapice bodo na razpolago, da bo eden bolj luštkan od drugega. Pa saj to ni vsaki dan, ne vsaki teden ali mesec, to isge samo enkrat v letu, zato pa se menda ja enkrat smemo malo razprostreti. Torej, še enkiat vas vljudno vabimo k Jadranu na Silvestrovanje, kjer ^e boste lahko poslovili od Starega leta in segli roka v roko ter želeli vašim bližnjim vse najboljše v prihodnjem letu. Zbrali smo si najboljše kuharice, da napravijo večerjo kar po domače, za domače ljudi. Za ples bo igral Richie Vadnalov orkester v spodnji dvorani. Vstopnina za večerjo in ples bo samo $2.00, k plesu samo pa $1.00. Rad bi opomnil člane zbora Jadran, da naj pridno prihajajo k vajam vsako sredo, posebno pa opozarjam tiste, ki bodo dobili vloge za prihodnjo predstavo, da redno posečajo vaje, ker je zelo težko nadaljevati če ni vsak na svojem mestu. Prosim tudi, da bi vsak pevec ali pevka sprejel vlogo če je ponudena. Še enkrat—na svidenje nocoj v Slov. del.' domu na Waterloo Rd. Petfr Tomšič Razno pred koncem Starega leta AURORA, 111.—Gotovo ste že slišali na radio, mogoče tudi videli na televiziji, da sta se v našemu sosednjemu mestu Naper-ville zgubila dva otroka, šestletna deklica in tri-letni fantek. Dne 7. decembra dopoldne sta bila še doma, potem pa ni nobenega sledu za njima. Takoj v nedeljo ju je začelo skoro celo mesto iskati brez uspeha. Bali so se tudi, da sta otroka zašla preblizu vode, ki ni daleč od hiš, ter utonila v 90 čevljev globoki vodi. Prišel je potapljač iz Chicage, ker pa je bila voda premrzla in je bilo preveč blatu na dnu, tudi ni imel uspeha. Mož iz Mil-waukeeja je pripeljal krvnega psa, da bi izsledil smer, v katero sta otroka odšla. Pes je največ hodil od hiše do vode. Začeli 30 že razmišljati kako bi vodo izpumpali, da bi izpraznili vodnjak. Našs mesto je že dalo vso opremo na razpolago za to delo, lavno tako so se pridružile tudi tovarne z vsemi mogočimi sredstvi. Tako tudi so priskočila sosednja mesta kot Geneva, Elgin, Joliet, Downers Grove, Weathen in Chicago na pomdč z mašine-rijo in delavci. Z vsem tem so šli na delo in izpumpali nad 60 milijonov galo-nov vode, otrok pa le niso našli. Vse to delo je bilo prostovoljno. Če bi pa moralo biti plačano, bi stalo do 10,000 dolarjev na d&n, z mašinerijo vred pa do milijon dolarjev. Če je hudobni človek odpeljal otroka, gotovo zasluži najhujšo kazen, ki ga more zadeti na tem svetu. Ko so ljudje spraševali edinega dečkovega bi-p.tca, starega osem let, kaj hoče za »božične praznike, je vsakemu odgovoril: Nič drugega nočem, samo mojega bratca mi pripeljite domov! Mati izginule deklice je vdova in ima še dva druga otroka. Naj vam povem še o našem velikem pevskem zboru (seveda, ni slovenski, saj veste, da nas je Š3 samo par družin tukaj.), ki §a je skupaj zbral Father Er-aest od Mar mien Military Academy High šole. Povabil je vse, kateri hočejo priti, ne glede če 30 katoličani ali ne, če so vajeni petja ali ne, samo da imajo veselje do petja. Priglasilo se jih je 130. Lansko zimo so imeli prvi koncert letos na 14. decembra pa drugega v Madonna High School avditoriju, ki je bil poln ljudstva. Pesmi so bile vsako-vi'stne. Peli pa so tako lepo, da so dobili že povabila iz drugih mest za nastop. V nedeljo, 21. decembra so šli v vse tri bolnišnice (v Aurora) bolnikom peti. Dobili so pa tudi že vabila od družin naj pridejo peti v privatne domove. Seveda, na privatne domova ne more vseh 130 pevcev, vendar jih nekoliko gre. To me spominja na stare slo-ven^ikc navade, ko so hodili ko-ledniki (pcvci) od hiše od hišo prepevat lepe slovenske božične !j£smi, nakar so jih potem pogostili z potico in doma kuhano slivovko, kuhano iz češpelj, ali pa z brinjevcem. Prav je tako, naj se le oživijo lepa stare navade kolednikov. Vesele, zdrave in zadovoljne praznike ter srečno, veselo Novo leto Ž2lim vsem, ki berejo ta list. Fraiucs Kranjc Guatemala je pozdravila letalca Lindbergha. Zračni poslanik dobre volje je priletel v glavno mesto centralno-ameriške republike v šestih urah. Odrejeno je dvo-dnevno slavje njemu v počast. Na tisoče ljudi, ki so ga sprejeli na zrakoplo-višču, ga je sprejmilo v mestno hišo, na čelu sam predsednik republike Chacon, kjer ga je pozdravil Župan in mu izročil odlikovanje častnega člana republike. S smehljajem je Lindbergh sprejel odlikovanje in dejal povsem priprosto: V imenu moje dežele se vam zahvaljujem za vašo gostoljubnost. Senzacijo je povzročil umor 12-letne Marion Parker v Los Angeles. William Edward Hick- NEMIRNI BERLIN BERLIN, 30. dccembi-a — Pred magistratom se je danes zbrala množica 300,000 oseb v znak žalosti, ker je je na božični dan neki ruski vojak v incidentu na meji ubil i%ekega zapadno-berlinskega policaja. man jo je ugrabil, zadavil in ra."/ kosal njeno truplo. Prihodnje dni je izsilil od očeta $1,500 s pretvezo, da bo vrnil hčerko živo. e Dramski zbor Ivan Cankar je sklenil, da daruje $100.00 za rudarje, ki so na stavki od 1 aprila. V božičnih praznikih je umri" 31 oseb, ker so pile "munšajn.' Blagoslov prohibicije, kaj?! Pri Slov. del. domu na Waterloo Rd. so velike priprave za proslavo prve obletnice otvoritve Doma. <ž> Za večino ljudi v Ameriki j® bilo leto 1927 precej dobro. Zaslužek delavca povoljen, pridelek farmarja obilen. OD 27. DO 31. DECEMBRA 1942 Rusi pričeli ofenzivo na štirih frontah. Vojaški strokovna jki strmijo nad uspehi ruskih armad. Nemcem preti v Rusiji popolna katastrofa. V dveh dneh so izgubili naciji 14,500 mož. Rusi so zajeh ogromno množino vojnega materi jala. -i' v vladni palači v Alžiru je bil narejen atentat na admirala, Atentator, 22 let star mladenič, je z dvemi strfeli zadel admirala, ki je umrl na prevozu v bolnišnico. V letu 1943 bo vpoklicanih 3,500,000 fantov in mož v starosti 18 do 37 let. Povprečno se jih bo sprejelo v službo do 300,-000 na mesec. Člani jugoslovanske vlade v Londonu so podali ostavko. Odstopil ministri niso uživali ljudskega zaupanja. Med odstoplimi je tudi vele-Srb Momčilo Ninčič, minister zunanjih zadev. Zedinjene države. Sovjetska Rusija in Velika Britanija budno pazijo na razvoj dogdokov v Jugoslaviji z ozirom na spor med četami generala Mihajloviča in partizani. Louis Adamič, sloviti ameriški pisatelj in sin našega naroda, je imel sestanek s državnim pod- tajnikom Summner Wellesoni i" Herbertom Lehmanom, direktorjem za povojni relif za ropo. & Vile rojenice so se oglasile družini Mr. in Mrs. Frank Staf man, 19811 Kewanee Ave., ^ pustile zalo hčerko-prvovroj^D' ko. ! To je zaključek izčrpkov d"' godkov tekom leta 1927 leta 1942. Marsikateremu so ^ vzbudili ob čitanju te kolone jetni, veseli in žalostni spomiD'' Mnogo jih je že odšlo v deželo Smrti, ki so se takrat veself' mladosti in življenja. Naj jim ohranjen blag spomin. Vsem P®' ki je še dano, da tlačemo to ze®' Ijo, pa želim, da bi leto 1953 pr'' neslo mir, po katerem vsi hi'C penimo. Nad 10 let že teče kri—člov®] ška kri in ljudje, mladi, pol'^ življenja, umirajo. Zakaj? Oder je isti, le osebe, ki stopajo, so druge. Vsi govorij" o miru in obenem se oborožujeJ" do zob. Zdi se mi, da je upanJ® za mir le mamilo, le sanje, ažje prenašamo to, kar nam struplja še malce tisto lepeg^' kar imamo. Mogoče pa le pri'j^ dan, ko bo sleherni trenutek spomenik MIRU — BRATSTVA — LJUBEZNI. V tem upu želim vsem naro^' nifcom Enakopravnosti; Srečn" in veselo novo leto! J.M.S. Ob Tihem oceanu Piše FRANK KERŽE NAŠA B Bilanca je beseda, katera se rabi v vseh jezikih. Je latinskega izvora in pomeni ravnotežje. Mi jo rabimo največ za gospodarske račune. Kakor veste, mora vsak trgovec, podjetnik, tovarnar ali kar je Ž3, voditi knjige o svojih prejemkih in izdatkih. Vsaj enkrat na leto, to je ob novem letu. pa sešteje vse prejemke in izdatke, preračuna, koliko je dolžan in koliko ima tirjatev, dokler ne pride do važnega vprašanja, ali je napravil dobiček ali izgubo. Bilanca pa ni samo v blagu, ampak tudi v idejah, v delu, v duhovnem življenju posameznika ali skupine. Tako pridemo'do skupine živega blaga-našega naroda v Ameriki ali boljše:—v Združenih državah ameriških. Raztreseni smo od Atlantika do Pacifika, od morskega zaliva v Texasu do kanadskih meja. Imamo po nekod večje skupine, kakor je postavim Cleveland, največ ^a tavamo po svetu kar posamezno. <5c živimo v enem kraju, imamo nekaj stikov med sabo. Spravi nas od časa do časa skupaj kaka prireditev, po- či I L A N C A tem pa gremo zopet vsak h sel"' Za primero naj dam zopet Los Angeles. Koliko ima našf^ ljudi, ne vem, mishm pa, da par tisoč. Vem za dva društvi narodne podporne jednote, " katerih ima eno nad tristo čla' nov. A če bi me kdo vprašal, ^ katerem dolu mesta nas je več, bi ne mogel povedati. tako razkropljeni, da se ne obi' skujemo, največ zato, ker zav2^' ma mesto, velike dimenzije. zraven toga ima skoro slcdHJ' komer kako posebno krajevP" ime. Četudi živimo i-azkropljt''^"' imamo vendar eno skupn^s med sabo. Slovenci smo. Ta vest je najvišja in najdrazj'*' Vse drugo je v primeru s te^ umetno zbrano in skrpano-d''^! komaj od danes do jutri. Zavest' da smo Slovenci, pa je z rojena in ostane do zadnjega trenutka našega življenja. Zavest te narodne skupnost' nam je dala naloge, katere ramo izpolnjevati, če hočeni^' da ostanemo živi. če bi me kJ" vprašal, kaj jo največjo in na.T (Dalje na 3. strani) ENAKOPRAVNOST STRAN 3 OB •TIHEM OCEANU (Nadaljevanje z 2. strani) važnješe sredstvo našega narodnega življenja, bi rekel kar na hitro—naš tisk. Naša pisana beseda, ki prihaja do nas potom naših listov in publikacij. Lahko smo še tako daleč in še tako skriti—naša pisana in tiskana beseda pride prav v naše stanovanje. Kdorkoli je živ, se jo razveseli. Sede z zadovoljstvom na stol, ter prehaja z očmi od strani do strani, da pronajde tisto, kar ga najbolj zanima. To se godi slednji dan v tisočerih domovih. Tako živimo med sabo, podpiramo življenje svojega naroda in do-prinašamo žrtve, da dobivamo obiske naših listov in publikacij. Povdarjam;—žrtve—zakaj brez teh ni življenja. Tako pridemo do točke, ki se imenuje naše časopisje. Moderna sredstva pripomorejo, da se nam zdi slovenski list v naših domovih nekaj samo po sebi umljivega. Ko imaš list v roki, ali pomisliš kdaj, kako bi bilo tebi in tisočerim tvojih rojakov, ko bi nekega dne list izpregovo-ril in rekel:—danes me vidiš nazadnje. Jutri me več ne bo. Gotovo bi te zadelo kot strela jasnega in kar v glavo bi ti ne hotelo, da je kaj takega sploh mogoče. Vsako človeškom življenje ima vdarce, kateri bolijo. Navečji in najobčutnejši bi bil brez dvoma tisti, ki bi ti povedal, da ne bo več tvojega lista. Dokler prihajajo listi v našem jeziku v tvoj dom, je vedno upanje, da marsikaj lahko oživi in se po- V BLAG SPOMIN ob prvi obletnici smrti preljublje-ne In nepozabljene žene in matere ter sestre JOSEPHINE SKEDEL ki je za vedno zatisnila svoje blage oči dne 31. dec. 1951. Kako žalostni so dnevi. odkar Te več med nami ni, spomin na Tebe pa bomo ohranili v srcih naših za vekomaj! Žalujoči ostali: JOSEPH, soprog JOSEPH ML., DOROTHY in HENRY, otroci MARY KLEMENC, sestra Cleveland-Euclid, Ohio, dne 31. dec. 1952. pravi. Kadar list umre, je konec vseh upov. Pisal sem nekaj člankov, s katerimi sem hotel opozoriti našo javnost, naj se začne malo bolj brigati za svoje liste. V času splošne draginje smo in vse, kar smo ustvarili, je na vagi. Če se nam podre, kar imamo, bomo kmalu izgubljeni. Zakaj brez tiskane in pisane besede ni narodovega življenja. Brez listov ni kulturnega udej-stvovanja. Ni napredka, ni zavesti, ni načrtov. Izkratka:—z zadnjim listom pojde vse v kotiček večnega miru. Posamezniki ne štejejo. So kakor listje v pozni jeseni—danes ga vidiš, jutri ga ni. V novem letu smo. Če pregledamo zadnje leto, bo naše prvo vprašanje—ali smo kaj napredovali ? Če smo—blagor nam. Zakaj v napredku je naše narodno življenje. Srečna zavest—ali jc pa tudi resnična? Leto 1952 nam je vzelo Pro-letarca. Revež prijatelj Zaitz se je kot urednik trudil na vse mogoče načine, da bi se zamašile občutne luknje, pa kar ni šlo. Bilo je nekaj malega gibanja, ampak ne dosti. Mislim, da je vsa bol prišla nad urednika Zait-za samega, če se ne motim, je izhajal ta list od leta 1905— mogoče leto prej ali pozneje. Še tri leta, pa bi bil obhajal petdesetletnico. Proletarec je bil res dobro ure-jevan list, dosleden in prepleten s tistim zanimivim živim jezikom, kateri je bil urednikova posebnost. Padel je list, ker ni bilo denarja. Meni se čudno zdi, da ni tiskarna SNPJ prišla na pomoč Proletarcu, pa bi ne bilo katastrofe. Kaj pa je jednota in njena tiskarna—samo bizniško podjetje, pri katerem šteje dolar in cent? če je temu tako. potem nimamo v vseh naših jed-notah ničesar našega. Brez jed-not in zvez smo lahko še zmirom živ narod—brez listov pa smo mrtvi. Zadnji list v našem jeziku je zadnji dan našega narodnega življenja. Kakor se vidi, so naše dobre matere—jednote in zveze V blag spomin OB 20 LETNICI KAR JE UMRL FRANK PAJK ZATISNIL JE SVOJE BLAGE OČI DNE 30. DECEMBRA 1932 Minilo je že 20 let, odkar počivaš v hladni zemlji. V najlepši dobi let si moral zapustiti svet. ŽALUJOČI TVOJI DRAGI Cleveland, Ohio, dne 31. dec. 1952. ■—samo toliko časa dobre, dokler je dolar pod palcem. Kadar ga zmanjka—je konec vsega. Je še en drugi list, kateremu^ so napovedali zadnjo uro. To je Nova Doba, glasilo Ameriške bratske zveze, poprej Jugoslovanske katoliške jednote. Urednik tega glasila je bil prijatelj Terbovec, ki ima pravtako poseben slog, kakor je bil pri Proletarcu. List je bil v slovenskem delu izvrstno urejevan—kako je v angleškem me nič ne briga. Zakaj kar je angleškega, ni naše. Ta zveza je imela zadnjega avgusta konvencijo, na kateri je sklenila, da z listom nadaljuje. Meseca oktobra so razpisali za tiskarno, katera bo cenejša. Oglasila se je samo Enakopravnost, ki ima dobro urejeno tiskarno in je tiskala Novo Dobo do novega leta. List je bil vseskozi dobro urejevan in tehnično jako lep. Zakaj ljudje razpisujejo, kdo bo cenejši, tega ne vem. Nikdar nisem slišal, da bi bila kdaj kaka slovenska tiskarna računala komu več, kakor gre". Vem pa eno—da je marsikatera tiskarna gubila pri tisku in to je bil slučaj baš pri Enako-kopravnosti. Zdaj pa pride najboljše. Ker je Enakopravnost, oziroma tiskovna družba predložila take pogoje, ki so predvidevali nekaj dobička za podjetje, je Ameriška bratska zveza sklicala od-borovo sejo, pri kateri so skle^ nili—berite počasi in zadržujte sapo—da se premeni sedanji tednik velike oblike v čisto majhen mesečnik od 24 strani. In da se izkaže milo za drago, so nadalje sklenili, da premeste list nekam v Minnesoco. Če to ni imenitna poteza odbora — ne članstva—pa res ne vem, kje bi iskal kaj podobnega. Čudim se, da odborniki ne vedo', kaj je in kaj ni njihova dolžnost. Odbor je za to, da izpolnu-je sklepe konvencije. To je vse. Vsak predlog odbora, ki nasprotuje sklepom konvencije, bi sploh ne smel priti na glasovanje. Če članstvo ni zadovoljno s sklepom konvencije, naj samo popravi, kakor ve in zna. Vse naše kulturne in ekonomske ter socijalne institucije so last vsega naroda in ni res, da ima pri njih besedo samo njihov član. član ima samo benefit od teh organizacij in se edino v tem loči od nečlanov. Vsaka vas in vsako selo je del celote, ne pa celota sama. V enem letu izgubiti kar dva lista je težak vdarec, ki ne pomeni nič dobrega. ^lajbolj žalostno pri tem je dejstvo, da tega ni mogoče popraviti. Če ne bomo bolj pazili na to, kar je del našega naroda, bomo kmalu ob vse. Vidite, list ni samo papir s tiskano besedo—on je nekaj živega, ki ima dušo in telo. Je tvoj prijatelj, ki prihaja v tvojo hišo mogoče leta in leta. Če kdo misli, da je mogoče list zamenjati s kakim drugim, se moti. Vsak list ima svoj karakter, svoje smernice in svoje prepričanje. To pa ni naprodaj v nobeni štacuni. Za konec naj povem še to-le: —jaz ne razumem, zakaj se med nami mplči o takih zadevah, ki se tičejo življenja vsega naroda. To se meni zdi jako majhno in nevredno takega naroda, kakor je naš. Kam pa pridemo, če porazdelimo še to malo, kar nas je, porazdelimo tako, da smo tukaj v eni ograji, tam v drugi. Mi ne poznamo in ne priznavamo ograj. Karkoli je sestavljeno iz našega naroda, je naše, to vse pravi—od vseh nas. Naša dolžnost je, da pazimo na vse, kar se godi med nami. Kar je dobrega, vzprejmimo, kar je slabega postavimo na javno tribuno z vprašanjem—zakaj je slabo? Kako bi se to odpravilo, izboljšalo ali preuredilo tako, da bi vsaj ne škodilo, če ne more že koristiti. Moje misli so poštene in odkrite—upam, da boste nekaj enakega dobili tudi v mojih besedah.—Torej—naprej v novo leto v lepšo, boljšo in srečnejšo bodočnost. Letala so moderna NEW YORK, 30. decembra— Po podatkih mednarodne civilne avijacije se je poslužilo potovanj pa letalih v letu 1952 45,000,000 potnikov, ki so prevozili čez eno milijardo milj. V zadnjih 15 letih se je število prevoženih milj po letalih pomnožilo za šestkrat, število potnikov, ki so se na svojih potovanjih posluževali letal pa sedem-najstkrat. V teh podatkih niso vključeni podatki o letalskem prometu v Rusiji in komunistični Kitajski, ker niso mednarodni javnosti na razpolago. Nedvomno pa je, da je letalski promet v Rusiji zelo živahen. V blag spomin SMRTI NAŠE PRELJUBLJENE IN NEPOZABNE MAMICE HELENE SAMSA Svoje mile oči je blaga mamica zatisnila za vodno dne 27. novembra 1952 v vasi Žeje št. 2, pri Prestranku, fara Slavna pri Postojni, v častitljivi starosti 93 let. Oj, maiTiica, prodrafia Ti zaprla trudne si oCi, ii v srcih uaših šc živiš, ljubezni naše ne vgasiš. žalujoči ostali: FRANCES RANT, hči v Clevelandu ALOJZIJA VODOPIVEC, hči, in dva vnuka v stari domovini Cleveland, Ohio, 31. .decembra 1952. ZA LETO 1953 49. let je za nami. Z novim letom začnemo naše jubilejno leto, to je, 50. leto našega trgovskega sodelovanja z vami, cenjeni rojaki in rojakinje. Iz srca mi prihajajo besede, katere tukaj Vam podajam, s katerimi bi se rad zahvalil za vaše sodelovanje, s katerim ste se posluževali našega podjetja, i s tem nam pomagali, da smo šli z duhom časa in pa z časom potreb, ki so se množile z množenjem in naraščajem naroda. Res je, da smo delali in se trudili, mogoče nekaterikrat preveč, toda, brez sodelovanje Vas, cenjeni rojaki, ne bi bilo nam mogoče priti na tako uspešno stopnjo trgovstva in napredka, ki smo ga dosegli v vseh teh 49 letih. Ko to pisem v imenu moje družine in uslužbencev, se radu-jem, da smo člani tako zasluženega slovenskega naroda, da s svojo pomočjo in narodno zavestjo korakamo naprej, ne zaostajamo za drugimi, ki se imajo za prave Amerikance. Hvala Vam vsem, ki se držite gesla "SVOJI K SVOJIM." S tem v resnici koristite, ne samim sebi, dasi imate že v tem korist, ko zanesljivo kupite pošteno vredno blago brez pretiranih cen, marveč tudi v tem, da, če mi kaj zaslužimo pri trgovanju z vami, se tudi čutimo dolžne, da ta dobiček na en ali drugi način delimo z narodom v raznih podporah in akcijah. V teh letih smo šli skozi premnoge teškoče in nesreče, če se spomnimo dvakratne nesreče radi ognja, ki je nas potisnila nazaj za mnoga leta. Vse smo prevzeli kot usodo, katera zadene, kakor zadenejo zemljane mnoge druge nesreče karkoli in kjerkoli. Katastrofe se pojavijo tu in tam, da silno zaboli, toda, čas celi rane. Ob vstopu v 50. leto gledamo v boljšo bodočnost. Sedaj šele smo si začrtali pot dostojnega trgovstva, ki ga pa bomo vodili z ravno tisto dobro voljno in požrtvovalnostjo kakor do sedaj. Ime naše firme mora biti ob 50-letnici kakor vedno: Naša postrežba in naša volja ostane, pa tudi če se dvigne trgovina še vije. Z narodom in za narod smo pričeli pred 49. leti in to geslo je ostalo in bo ostalo, ker se čutimo, da smo sinovi naroda, ki je med narodi najzaslužnejši. S tem naj gre naše voščilo za Novo leto vsem odjemalcem in prijateljem. Za firmo: A. GRDINA IN SINOVI Trgovina s pohištvom in progrebni zavod ANTON CRDINA, predsednik korporacije Novi zakoni proti komunizmu? COLUMBUS, O., 30. decembra—Posebna komisija za neameriško delovanje, katera je bila imenovana od preteklih državnih zakonodajcev, je objavila svoja priporočila, ki bodo izročena novi zakonodaji, ki se snide v januarju. Ako bodo ta priporočila odobrena, oziroma uzakonjena, bo vsako delovanje komunistov v državi Ohio absolutno nemogoče. Prvo priporočilo se glasi, da se obstoječa komisija, katere poslovna doba je potekla, podaljša za nadaljnji dve leto. Drugo priporočilo zahteva, da se odslovi vsak državni javni nameščenec, ki bi se skliceval na ustavno pravico, da odkloni odgovoriti na vprašanje, ki bi ga utegnilo inkriminirati. Druge zahteve komisije so: kot resno hudodelstvo naj se kaznuje vsak čin ali poizkus za prevrnitev obstoječe vlade, in enako naj se kaznuje vsakogar, ki bi pomagal pri snovanju katerekoli organizacije, ki stremi po prevrnitvi obstoječe vlade. Poročilo trdi, da je v državi Ohio 1300 komunistov, od katerih jih je polovica v Clevelandu. ACHESON NAJ PRIČA WASHINGTON, 30. decembra—Preiskovalni odbor spodnje zbornice, ki vodi preiskavo zoper sumljive Amerikance, je sklenil, da bo zaslišal tudi državnega tajnika Deana Acheso-na kako je prišlo do imenovanja raznih uradnikov, ki so nameščeni pri Združenih narodih. Gre za sumnjo, da so ti uradniki naklonjeni komunistom. Acheson je izjavil, da gre danes na pričevanje. B. J. RADIO SERVIGT SOUND SYSTEM INDOOR — OUTDOOR Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno 1363 E. 45 St. — HE 1-3028 PEVSKI ZBOR "JADRAN" priredi VEČERJO IN PLES na Silvestrov večer—31. dec. v SLOV. DEL. DOMU na Walerloo Rd. VEČERJA SE SERVIRA od 7. do 10. ure Igra RICHARD VADNALOV ORKESTER VEČERJA STANE $2.00 NOVI ODBORNIKI Na leti seji društva Lunder-Adamič št. 28 SNPJ so bili izvoljeni za prihodnje leto sledeči uradniki: Predsednik Krist Sto-kel, podpredsednik John Marn, tajnik Anton Wapotich, 892 E. 73 St., blagajnik William Can-don, zapisnikar Joseph Okorn, nadzorni odbor: Louis Zele, Stanley Dolenc, Rose Retar, reditelj mladine William Wapotich, zastopnik za Klub društev Slov. nar. doma Stanley Dole-nec. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v Slov. nar. domu. Društvo je ob tej priliki odobrilo darovati $150 potrebnim članom in $50 za vojake. Društvo Loška dolina je na svoji letni seji izvolilo sledeče odbornike za leta 1953: Predsednik Frank Baraga, podpredsednik John Krašovec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66 St., HE 1-9083, blagajnik-zapisni-kar John Leskovec, nadzorniki: John Lokar, Frank Turek in Tony Petkovšek, zastopnik za Klub društev Slov. nar. doma na St. Clair Ave. John Lekan, za Klub društev Slov. doma na Holmes Ave. John Lekan in Gasper Knafelc. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. TUJCI—PRIJAVITE SE! Počensi s 1. januarjem 1953 in v dobi meseca januarja se morajo prijaviti vsi tujci v Ameriki. Na poštnih uradih dobijo potrebne obrazce, katere bodo izpolnili. Tujci-nedržavljani se opozarjajo na to, da bi opustitev te dolžnosti registriranja imela lahko za posledico denarno kazen, zapor, pa tudi depor-tacijo iz Amerike. Registrirati se morajo vsi tujci nad 18 leti. STANOVANJE V NAJEM STANOVANJE S 4 SOBAMI IN GARAŽO SE ODDA V NAJEM. PREDNOST IMA DRUŽINA SREDNJIH LET. Za podrobnosti pokličite IV 1-1836 Zakrajsek Funeral Home, Inc. 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 1-3113 TREASURE FUR1\ITURE CO. 'Pohištvo, ki ga boste cenili celo življenje" 15807 LIBBY RD., poleg poštnega urada. Maple Heights, O. — tel.: MO 2-2577 SREČNO NOVO LETO VSEM! Vsem odjemalcem in prijateljem želimo srečno in zdravo novo leto! THE WEYAND & METCALF CO. MODNA TRGOVINA IN MOŠKA OPRAVA SUPERIOR AVENUE pri EAST 55th STREET • Veselo in srečno novo leto vsem odjemalcem želi LEE DRUG CO. 15116 ST. CLAIR AVENUE — GL 1-2002 Izpolnjujemo zdravniške predpise in prodajamo lekarniške potrebščine Vsem posetnikom želimo zdravo in veselo novo leto. Priporočamo, da še v nadalje posečate naše gledališče, kjer boste videli najnovejše slike. R. K. O. KEITH'S - E. lOSth THEATRE FAST 105th STREET & EUCLID AVENUE VESELO IN SREČNO NOVO LETO 1953 ŽELITA VSEM PRIJATELJEM iN ZNANCEM JOSEPH in PAULINE BIRK BIRK'S BAR 8012 ST. CLAIR AVE. «TRAN 4 ENAKOPRAVNOST WARWICK DEEPING USODOVEC ROMAN (Nadaljevanje) Nenavaden človek! Klavir že leto dni ni bil uglašen; strune so bili rjaste, in Furzeu so bili prsti okoreli, a vendar je bilo njegovo igranje polno strasti. Sedela je, ne vedoč, kaj naj si misli. Ali je bilo to igraje pod-oknica ali del nevihte? Vseka-ko ji je šlo čudno do živega, prav kakor da bi sfe oglašalo v njej prvotno, divje čuvstvo: radovednost, obenem pa strah. Zdelo se ji je, da posluša hkratu podokni-co in vihar in da je ušla pobesnelim naravnim močem v vrtinec še skrivnostnejše borbe. Enkrat je že vstala, da bi stopila za njim v sobo ali pa zapustila hišo. Dvojna nevihta! V neodločnosti je sedla nazaj, in Schumann se je razlegal in razlegal, in zunaj je razsajal vihar. Vsa premočena je bila, zebsti jo je začenjalo: kmalu je po prstih stopila h kaminu, pokleknila in razprostrla roke pred ognjem. Mokra sopara se je dvignila od njene postave; in zdajci je padel v sobo širok solnči žarek in jo odel s svojo svetlobo, da je vsa zažarela v njem. Schumann je bil utihnil. Furze je stal na pragu in jo gledal. "Jasni se," je dejal. Vstala je. Oči so se ji srečale z njegovimi očmi, nato pa zblo-dile proti oknu. Kaj je hotel od nje? Kako je gledal nanjo sam pri sebi? Zdelo se ji je, da čaka, grozeč in nem, kakor da bi držal nji;no usodo v rokah in ji jiomijal ]>ay voo back $33,67 $37.50 pays bark $67.34. And so on. fourth—If yon want to be paid the interest yoar Bonds «re earning every six months, or if you want to invest more than the I^ent 120,000 limit for E Bonds, ask at your bank about the new Series 11, J and K Defense Bonds. Why tlte PayroU Savings Plan is the easiest tmy to save money! More than seven and one-half million Americans are now saying easily and regularly on the Payroll Savings Plan- It's d* plan that works because it saves money out of your check every payday before you have a chance to spend it. And you know, no matter how large or small your income, you can't afford ikH to save something for yourself! So today, sign up for the Pay- roll Savings Plan where yow iwat Or where you bank., Bood-A-Month Plan Peace is for the strong! For peace and prosperity save > with U. S. Defense Bonds © ENAKOPRAVNOST Vabljeni ste na / IZBORNO DOMAČO^ ZABAVO NOCOJ, , na Starega leta večer 31. decembra v AMERIŠKO JUGOSLOVANSKI CENTER na Recher Ave. Pridite, da se skupno S prijatelji poslovimo od starega leta in pozdravimo pri', hod novega. j Direktorij A.J.C« NAPRODAJ NAPRODAJ Izvrstna prilika za dvojico. PrO" da se popravljalnico čevljev z vso opremo. 2 sobi za stanovanje. Vpra* ša se na 3722 Superior Ave. ali pO", kličite Akron—UNiversity 4-0220. Prodajalec se bo nahajal na pr^ štorih vsaki dan prihodnji teden ou 2. do 8. zvečer. OGLEJTE SI TA DOBER NAKUP Radi odhoda lastnika v Arizo no, se mora prodati dobro posestvo na E. 55 St. blizu St. Claif Ave. Ima tri stanovanja po št in sobe vsako, in trgovski prostor, zelo primeren za mesnico a" prodajalno mehkih pijač in Naprodaj imamo tri gostilne 2 D-5 licencami, s stanovanji P°' leg. Za podrobnosti pokličite a ' se obrnite na A. JELARČIČ VU 3-2239 ' Realtor CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS m ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 REAL ESTATE FOR SALE 6 ROOM BRICK HOME, 4 years old, Full basement. Oil automatic heat. Garage. Lot 58x131« Landscaped. Elmhurst 6465-R 'i*i"i*i"n"ri"i*i"Pi"ri"i*i"i"i"i*i"i*i"l'l"-l^ ilaliilBliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilMiuBliilB""*' Zastopniki ^^Enakopravnosti'' e Za St. ciairsko okrožje: JOHN REN KO 1016 76tk Street UTah 1-6888 # Za collinwoodsko in euciidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 17902 Nottingham Road IVanhoe 1-3360 • Za nevvburSko okrožje: FRANK REN KO 11101 Revere Avenue Diamond 1-8029 IIKlIliailllBLUliLlllBlIl iTb iilBIIIIBJIIBIIIIfllUiailliailllB TOU can be the woman o# fh« year ■I imrlMal