SVOBODNA SLOVENIJA AÑO XXXVIII (32) Štev. (Ni>.) 18 BSLOVENU LIBRE BUENOS AIRES 10. maja 1979 DOMA SE MLADINA NE ZANIMA ZA MARKSIZEM LA VIDA DUMAH A Entre los documentos, emitidos por la Conferencia Episcopal Argentina, tras su última asamblea, figura también uno acerca de la encíclica „Humanae vitae“, que en su parte final expresa: “En este sentido, la defensa de la vida humana contra tantas manipulaciones de la que es objeto hoy día, implica muchos más objetivos que los apuntalados en tantas nobles campañas sobre los derechos humanas. “La defensa de la vida debe comenzar desde las fuentes mismas de la existencia humana”. (Pablo VI, Homilía del 29 de junio de 1978.). Y esta defensa debe prolongarse en la defensa y promoción de la familia, fuente de vida. Defensa de la familia contra tantos peligros de hogares sin estabilidad o de hogares donde no es posible vivir normalmente por condiciones inhumanas de vivienda, insalubridad, desnutrición, ignorancia, o también contra legislaciones y sistemas que favorecen esos peligros. “Promoción de la familia que prepare a los novios al matrimonio, que apoye a las familias en sus crisis, que convierta a cada familia en una verdadera “Iglesia doméstica” (cf. Juan Pablo II, Homilía del 28 de enero). Esta tarea de defensa y promoción de la familia es obligación de todos, de la Jerarquía Eclesiástica y del Laicado; del Gobierno y demás Organismos intermedios, y ante todo, de las Familias mismas. La pastoral familiar fue ya asumida como tarea prioritaria por el Episcopado Argentino, fue señalada como tarea prioritaria del Episcopado Latinoamericano por Su Santidad Juan Pablo II en Puebla (cf. Discurso inaugural del 28 de enero de 1979), y es el objetivo del prótximo Sínodo de Obispos a celebrarse en Roma en 1980. “De estos y otros esfuerzos depende el porvenir de la Iglesia y de la humanidad misma. Entreguémonos, pues, generosamente a esta noble tarea de difundir con claridad la verdad y las exigencias de la Ley Divina sobre la vida humana, expresadas en la misma naturaleza y de hacerlas respetar para el bien y dignidad del propio hombre y del cristiano, hijo de Dios en Cristo”. Veliki nevedne* POT V DEMOKRACIJO Pogosta so ugibanja, kaj bo z Jugoslavijo, ko Tito odide iz politične pozornice. V kolikor naj bi bil odvisen obstoj potitovske Jugoslavije od notranjih razmer in silnic, nalaga v zadnjem času Tito vso odgovornost o-boroženim silam. Saj so že na glavnih vojaških, političnih in policijskih ključnih položajih v centralni vladi generali, ki naj bi bili zvesti Titovi politiki. Da bi mogla potitovska Jugoslavija ohraniti vsaj navidezno neuvrščenost, kot je delal Tito, je malo verjetno. Razvoj v svetu gre v smer, ki bo prej ali slej prisilila vse države, da se bodo „uvrstile“. Posebnost člankov in razprav v svetu o jugoslovanskem problemu je v tem, da se nihče ne dotakne vprašanja, kakšna naj bi bila usoda posameznih narodov in republik, če Jugoslavija iz kakršnega koli razloga ne bi več obstajala. Verjetno je, da to vprašanje velikih sil zaenkrat še ne zanima in zlasti zahodni svet prepušča ta skrb narodom Jugoslavije samim, da se odločijo za demokratizacijo ter jo izvedejo s skupnimi napori in sporazumno uredijo medsebojne odnose na celotnem prostoru Jugoslavije, če bi se to ne zgodilo, bodo v danem trenutku ta vprašanja reševale velesile in to verjetno bolj v njihovem interesu kot v korist prizadetih narodov. To bo tedaj, ko bo med kolesje svetovnih premikov prišlo tudi vprašanje ozemlja Jugoslavije. Ni razveseljivo, da emigracije narodov iz Jugoslavije do danes niso bile sposobne tolikšnega samopremago-vanja, da bi ustvarile vsaj skupno fronto v boju proti komunistični diktaturi, ki tare vse narode Jugoslavije. In niso odstranile ovir, ki preprečujejo dogovor o bodočem medsebojnem odnosu suverenih narodov' in republik na o-zemlju Jugoslavije. Ni dvoma, da je eno najvažnejših vprašanj pri tem odnos med Srbi in Hrvati. Samo bežen pogled na današnje stanje v emigraciji. Pri Hrvatih, ki se zbirajo okrog Hrvaškega narodnega viječa (HNV) je v zadnjem času bila izredno dinamična in glasna mala skupina okrog pokojnega Bruna Bušiča, ki je do leta 1972 živel in delal kot časnikar v Zagrebu. Ta je postavil tezo, da more le Sovjetska zveza pomagati Hrvatom, da se odcepijo od Jugoslavije in tako osvobodijo srbske nadoblasti. To tezo je podprl tudi hrvaški list Danica (komentar 17. sept. 1977). Isti Bušič je zagovarjal, pred-no je bil lani v Parizu umorjen, tezo, da se morajo za rešitev hrvaškega vprašanja povezati ustaši in komunisti. Bu-šic je pri zadnjih volitvah v HNV dobil največ glasov. Posebna centrala pri Hrvatih je dr. Juraj Krnjevič, ki kot naslednik dr. Mačka vodi dobro organizirano „Hr-vaisko seljačko strajnko“ (HSS). Z HNV noče sodelovati. HSS ima svoje glasilo Hrvatski glas, lastno tiskarno in močno finančno oporo od svojih članov. V številki 16 z dne 13. aprila t. 1. je bil v Hrvatskem glasu objavljen članek dr. Krnjeviča, ki začne takole: „Problem, ki obstaja med Hrvaško in Srbijo, bo rešen samo tedaj, ko bosta vzpostavljeni samostojni državi Hrvaška in Srbija. Vse drugo so neresne pripovedke ip varanje naše domače in tuje javnosti.“ Menimo, da ni prazno ugibanje, če tudi iz teh besed sklepamo, da dr. Krnjevič in HSS načelno ne bi bila nasprotna konfedearciji samostojnih južnoslovanskih držav, med katerimi bi bila tudi samostojna Slovenija. Res pa je, da je določitev meje med hrvaško in srbsko državo ena največjih ovir za rešitev spora med Srbi in Hrvati. Morda se bosta le našla kakšna srbohrvaška Sadat in Begin in dokazala, da je tudi med Srbi in Hrvati možen sporazum za mimo sožitje. Eden najvidnejših sodelavcev predsednika dr. Krnjeviča je bil dr. Mladen Zorkin, predsednik kanadskih organizacij HSS. V glasilu HSS z dne 6. 4. t. 1. je dr. Krnjevič objavil, da se je dr. Zorkin sam izključil iz HSS Odkar je Kardelj izumil „samoupravljanje“ in napisal o njem nekaj knjig, ki jih nihče ne razume, ker jih je pisal v najmanj užitnem jeziku, so v srednje šole in na fakultete že leta 1971/2 vpeljali tako imenovani predmet „samoupravljanje s temelji marksizma“. To naj bi bil prav izbran predmet za šolo, „predmet in pol“, bi rekli, ker se je smatral za „nekaj več“. Zato je bil obvezen za vse in naj bi bil najbolj važen za življenjski uspeh učenca. Kaj je njega namen: „Mladini naj bi predočil in našo družbeno politično ureditev, družbeno ekonomske odnose, temelječe na samoupravni in družbini lastnini kot edinstveni obliki lastninških odno|sovj, Iki zagotavljajo specifični položaj delavca ter človeka v družbi, kakršna je danes. Skratka: približal in predočil naj bi mladini naš vsakdan, korenine, iz katerih srkamo to, kar imamo in na kar smo ponosni. In končno, predmet, ki to ni, naj bi mlade navdušil za samoupravljanje in jih ogrel za aktivnejše vključevanje v družbeno življenje.“ To je namen tega predmeta, ki „to ni“, ki „je več“, ki je up marksistične bodočnosti Slovenije. Pa je nje veliko razočaranje. To se vidi iz ankete, ki jo je organiziralo ljubljansko Delo pod naslovom „Marksizem v šolah“, in z velikim podnaslovom: „Mlad človek si kljub učiteljevim naporom ustvari podobo po tem, kar vidi in sliši... in ni zadovoljen z marksizmom... kakršnega srečuje v šolskih klopeh,“ toda za nas bi lahko končal s prejšnjim, stavkom: ni zadovoljen z marksizmom, res ga ne zanima več, ga ne zajema in ne navdušuje — je že preko njega. To se vidi iz pisem, ki so jih poslali učenci sami na prireditelje ankete in je bilo poročilo o njej objavljeno v Delu 31. aprila t, 1. Iz Celja pišejo: ta predmet „samoupravljanje s temelji marksizma“ je suhoparen, neživljenjski in zato tudi nepriljubljen...“, „večina učiteljev ni usposobljena... metode so zelo slabe... ‘c Iz Postojne: „Ko primerjamo teorijo in prakso, smo razočarani, ko pozneje v krajevni skupini ali delovni organizaciji spoznamo, da le ni vse tako idealno, kakor so učili. .Iz Ptuja: „Poučevanje tega predmeta je stereotipno in nevabljivo.“ Iz Kopra: „Predmet ni povezan s prakso.“ Še celo profesor na fakulteti sami dr. zaradi članka, ki ga je objavil v hrvaškem listu. Slobodna Riječ, ki izhaja v Buenos Airesu. Srbska emigracija je odločno protikomunistična. Nima še skupnega predstavništva, dasi stremi za tem in dela na njegovi ostvaritvi. Zelo delavne so posamezne skupine intelektualcev, kar dokazujejo revije in sploh njihov tisk. Brez kvarnih posledic ni ostal za povezavo Srbov v emigraciji spor v^ srbski pravoslavni Cerkvi. Srbi tudi ne morejo preboleti, da je njihov narod v domovini razdeljen med več republik. Slovenci v emigraciji smo morda na zunaj najmanj glasni v pogledu političnega dela. S tem pa ni rečeno, da nismo takoj ob prihodu v svet pristopili k razčiščevanju problemov, ki so v zvezi s sedanjostjo in prihodnostjo našega naroda. Naše delo je bilo olajšano, ker smo že v domovini ustanovili svoje politično predstavništvo — Narodni odbor za Slovenijo. Ob pogledu na stanje v emigraciji narodov iz Jugoslavije in upoštevajoč razmere v Jugoslaviji, smo mnenja, da je prišel čas, ko je postala še bolj aktualna takoimenovana „Slovenska formula“, katero je razglasil v imenu Narodnega odbora za Slovenijo pok. dr. Miha Krek na praznik Vstajenja leta 1960 pod naslovom „Namen naše narodne politike“. Zavedajoč se, da bo prišel čas kritične dobe, ko bo v Jugoslaviji treba izvesti prehod iz diktature v demokratično vladavino in upoštevajoč narodnostne probleme v Jugoslaviji je NO v Slovenski formuli postavil za prehodno liju Mrmak je mnenja, da je „najbrž matematika veliko bolj nepriljubljena med učenci kot samoupravljanje s temelji marksizma,“ iz česar se da sklepati, da je ta predmet malo manj nepriljubljen, toda vsekakor — nepriljubljen. Docent dr. Kirn naravnost pove: „Predmet je na splošno dokaj nepriljubljen, še posebej med naravoslovci: „zanje pomeni dodatno obremenitev, od katere si ne obetajo nobene praktične koristi.“ In dr. Renata Mejak meni, da so „učenci bolj pasivni poslušalci kakor aktivni... “ šest, sedem let se ta „predmet in pol“ že predava po šolah, pa je še. vedno v „neustreznem položaju... stvari se nikamor ne premaknejo,“ pravi mag. Emil Rojc, izvršni sekretar Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. To se pravi: popoln neuspeh pri mladini, ki ima kljub učiteljskim naporom svoje mnenje o tem, kaj se uči, in kako se dela. Teorija ne ustreza praksi, to vidi, in po tem sodi in se ravna. To vidijo tudi organizatorji, zato mečejo vso krivdo na učitelje. Učitelji so preveč teoretičarji, ne predavajo z zgledi iz prakse, učijo po starih metodah klasičnih predmetov, ko se je treba učiti na pamet in delati izpite za oceno.. . Toda ta predmet naj ne bo predmet, naj se ocenjuje po svoje, po aktivnosti učenčevi v šoli. Treba ga je vzbuditi z dialogi, ne ga polniti s tem, kaj bo delal pozneje v življenju, ampak zdaj v šoli se more samoupravno aktivizirati, delati, usposabljati se. Učbenike nimajo, ali so pa zanič, oz. se tudi ni treba učiti iz učbenikov: ampak živ dialog o aktualnih družbenih problemih je prvi pogoj „...pravijo profesorji, ki sicer že vsaj sedem let producirajo „nesposobne učitelje...“. Učitelji so nesposobni, sami ne razumejo, kaj naj predavajo (po Kardeljevih knjigah je tudi težko kaj razumeti!), metode niso prave, nekateri še avtoritativno poučujejo, dočim „sta že vendar cela desetletja po naši teoriji učenec in učitelj opredeljena kot soodgovorna subjekta vzgoje“... Toda nikakor ni vsega kriv učitelj in metoda, ampak — kot tudi oni sami priznajo: „nezainteresiranost učencev samih za spremljanje družbinega dogajanja“. Temelji marksizma ne zanimajo več (Nad. na 2. str.) dobo smernice, ki so, podane v izvlečku, te-le: Naš skupni cilj je vzpostavitev svobodne in demokratične vladavine, ki naj nadomesti sedanjo diktaturo komunistične stranke v Jugoslaviji. Načela, ki jih vsebujejo Ustanovna listina Združenih narodov, Splošna deklaracija Združenih narodov o človekovih pravicah in določbe Strassburških konvencij naj bodo sestavni del vsake naše bodoče ustave. Da preidemo nevarno dobo prehoda iz diktature v svobodno vladavino na miren način in brez nevarnosti za naše mednarodne priznane meje sprejemamo — nikakor ne za dokončno državno-pravno ureditev, ampak le za začetno dejansko izhodišče — sedanjo razmejitev in ureditev republik, katerih lastno območje naj obsega pristojnosti, ki so bile priznane Hrvaški v sporazumu leta 1939 in pristojnosti, ki so vsaj po besedilu priznane takozvanim ljudskim republikam. Izhajajoč iz tega začetnega dejanskega stanja naj svobodni narodi Jugoslavije v ozračju pomirjenosti ž izključitvijo surove sile sami urejajo svoja predstavništva, ki naj sklepajo o njihovi bodočnosti. To naj bi bile glavne smernice Slovenske formule za prehodno dobo. Čas nas priganja, da krenemo na pot, ki nam je nakazana. Saj je ta pot najbolj varna za vse narode Jugoslavije. Pot dogovorov in sporazumov, ki naj pripeljejo do svobodnega odločanja narodov o njihovih usodah. M. S. Te dni poteka štirintrideset let, kar je naš narod zadela največja nesreča: izročen je bil kot kupčijsko blago velikih, za izravnavanje njihovih računov, v kremplje komunizma. Verjetno se nobeden izmed narodov, ki so kot mi postali žrtve teh sramotnih političnih kupčij, ni tako resno zavedal žalostnih posledic, kakor se jih je zavedal naš narod, ki je bil, čeprav nekateri trdijo da ni bil, do dna poučen o tem, kaj je komunizem in kakšne bi bile posledice na verskem, moralnem, gospodarskem in političnem polju, če bi prišel na vlado. Zato so se desettisoči naših rojakov dvignili na pot. Zapustili so svoje domove in odšli v neznano tujino raje, kakor da bi ostali v zasužnjeni domovini. Dogodki so pokazali, da so bile njihove slutnje pravilne. Vse, kar smo vedeli o komunizmu iz knjig, časopisov, predavanj in študij, se je izpolnilo še v mnogo bolj kruti obliki, kakor' bi si jo največji črnogled mogel predstavljati. Vsem, ki smo tiste dni doživljali, so podrobnosti teh dogodkov še vedno živo v spominu: Slovo od domače hiše, dolga pot proti tujini, Ljubeljski prelaz in njegovi klanci in soteske, prehod čez Dravo, taborišče v Vetrinjah, prekladanja po barakah, vračanje naših najdražjih sinov, izdanih po potuhnjenih „zmagovalcih“, pretresljive vesti, ki so prihajale dan za dnem od doma o strašni usodi slovenske vojske, o mučenjih, ponižanjih, pobijanjih. V nekaj dneh je slovenska begunska družina v Avstriji, Italiji, Nemčiji zvedela, kaj se dogaja doma. Zajokala so strta slovenska srca in v svoji nemoči in brezpravnosti iskala tolažbe in moči pri Bogu. Koliko so naši ljudje tiste dni prejokali in premolili po begunskih taboriščih, pa tudi v domovini, kjer so od blizu slutili in mnogi tudi na lastne oči videli, kaj se z našimi fanti dogaja! Samo eden tiste dni o vsem tem ni nič vedel. To ni bil morda kak samota-rec kje v gorah, ne, to je bil takratni zastopnik Slovenije v osrednji rdeči vladi v Belgradu, prosvetni minister, vodilni predstavnik krščanskih socijali-stov v Osvobodilni fronti, človek, ki se je vedno štel za pravega katoličana, pa še filozof, pesnik, pisatelj in časnikar povrhu: Edvard Kocbek. Ta mož sam pravi, da več kot eno leto po teh dogodkih, o katerih je govoril ves nekomunistični svet, ni ne vedel, ne slutil ničesar takega. To bi se mu enostavno zdelo nemogoče. Človek se nehote vpraša, kaj je ta slovenski minister delal v Beogradu. Ali je vlada imela kake seje? Ali so na teh sejah le prebrali sklepe in u-kaze centralnega vodstva komunistične stranke? Ali pa za take malenkosti, kot je pobijanje desettisočev protikomunistov brez preiskav, brez obsodbe, le malenkost, ki ni spadala na dnevni red vladine seje, kjer so se razpravljala le „važna“ vprašanja? Mi enostavno ne verjamemo, da bi bil ta slovenski minister v rdeči vladi tak naivnež, ali da bi ga imeli za takega naivneža, da bi ne videl in ne slišal, kar je vsa javnost vedela, če verjamem njegovemu pripovedovanju, se mu je šele potem, ko je v Beogradu odslužil rdečim svojo tlako in ko prisotnost kristjana, ki veruje v Boga, ni bila tam več potrebna in so ga poslali v Ljubljano, kjer naj bi prevzel nove, odgovorne funkcije, začelo nekaj svetiti o tem zločinu, ki se je zgodil pred enim letom in čez. Če je hotel v tej smeri kaj poizvedovati pri „merodajnih“, je naletel povsod le na gluhe in neme. 4 Že to plaho poskušanje je bilo rdečim dovolj, da so ga izrinili iz javnega življenja. Celo desetletje mu ni bilo mogoče natisniti pesmi in spisa, kar je imel pripravljeno. Moral je molčati, ne le politično, ampak tudi kulturno. Šele, ko so organizirali zanimanje za tega kristjana, „ki je slovenske katoličane pripeljal v Osvobodilno fronto“, se je svobodni svet začel zanimati za to slovensko redkost. Piše o ■ njem seveda predvsem kot o kulturnem delavcu, filozofu, pesniku in pisatelju, a uporabi to priliko, da ga hoče pokazati kot prvoboritelja za svobodo misli in pisane besede v ■ rdečem jugoslovanskem režimu. Na Dunaju izhaja revija „Integral“, ki pravi v naslovu, da je forum za ideološka razpravljanja med Vzhodom in Zahodom. Ena lanskih številk prinaša na prvem mestu članek izpod peresa Leva Detela o Kocbeku, ki ga bralcem predstavi kot „borca proti okupatorju in kristjana“ (Widerstandskämpfer und Christ), kjer med drugim skuša pojasniti tudi vprašanje Kocbekove vednosti in sokrivde na pokolju slovenske vojske. iSkuša ga opravičiti zlasti tako, da pokaže, kakšne posledice si je Kocbek nakopal nase kot literat, ker se je predrzni! pohlevno pobrskati po tej še ne zaceljeni rani, o kateri v Jugoslaviji nihče dd odgovornih do danes ni črhnil niti besedice. Za nas velja eno: Ne dvomimo o Kocbekovi pisateljski in pesniški veljavi. Zanima nas pa druga stvar: če Kocbek ničesar ni vedel o zločinu nad slovenskimi fanti, je bila to njegova krivda, še večja je njegova krivda, če je vedel in molčal. Če tega pokolja ni odobraval, bi bilo možato, da bi to javno povedal in v znak protesta odstopil kot minister in odložil vse funkcije, ki jih je imel v tej zločinski druščini. Do danes ta mož ni priznal sokrivde na teh zločinih, ni nikdar priznal, da se je motil, še manj, da bi se kesal sodelovanja pri tem zločinu. Zato ga štejemo med sokrive. J. A. Doma se mladina ne zanima za marksizem B O D N f ir -*i liiii i IZ ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI (Nad. iz 1. str.) mladega človeka, znanost je premagala marksizem, na vseh koncih in krajih poka sistem, katerega teorija se ne usklaja s prakso... Najpogostejša pritožba mladine v teh pismih anketi je ta, da vidijo, da je praksa drugačna kakor učenje v šoli, da ni zgledov iz prakse, ...ker jih biti ne more, bi rekli mi, kajti — drugačni so, kakor pa jih razlaga šolska modrost o „samoupravnih temeljih marksizma“, ki je v Kardeljevi dialektični gostobesednosti in zavitosti mladini ne samo „težko prebavljivo gradivo“, temveč tudi „suhoparna in dolgočasna“; skratka nezanimiva, da ne rečemo že odvratna. To priča že ankfeta sama in dopis od vsepovsod o neuspehih predmeta, ki bi moral zajemati mladega človeka z navdušenjem prvih revolucionarjev. Danes govore o bankrotu svetovnega marksizma ne samo ruski sovjetski disidenti, tudi komunisti sami, evroko-munisti vsaj v besedah, celo jugoslovanski teoretičarji komunizma se — s prakso (Praxis) umikajo v — London, ker doma tega neuspeha opisovati ne smejo. Mladina čuti polom sistema, ki se samo še krčevito oprijemi je šolske dresure, da bi premostila razglasje med teorijo in prakso. Mladina doma postaja kritična, u-stvarja si svojo podobo o tem, kar sliši Tako je na svetu. Najprej so napovedovali, da bo prepričljivo zmagala, potem, da bo verjetno zmagala; nato, da je dvomljivo, da bi zmagala. Im je zmagala. Margaret Thatcher je ministrska predsednica v Angliji, prva ženska v zahodni Evropi, ki „nosi hlače“. Predstavnica stare konservativne stranke je prekinila laburistično nasledstvo iin si za prihodnjih pet let zagotovila precej mirno vladanje. Kar se tiče glasov, so konservativci dobili 43,9 odstotkov (35,7% leta 1974), laburisti 36,9 (39,1 leta 74) in liberalci 13,8% (18,3). Ostale procente so si razdelile manjše stranke in avtonomisti. Glede sedežev v zbornici jih imajo konservativci 339, laboristi 268, libe- V V št. 16 našega lista z dne 26. aprila smo poročali, da hoče Tito na obisk v Moskvo. Očividno tistemu delu njegove neposredne okolice, ki je smatrala obisk za neprimeren, ni uspelo odvrniti Tita od njegove namere. V času našega poročila se je namreč nenadoma pojavil v Moskvi Srb Miloš Minic, član predsedstva KPJ, kateremu je v tem najvišjem političnem organu Jugoslavije poverjen zunanje politični delokrog. Minic je takoj začel razgovore in to zavira uspeh „samoupravljanja s temelji marksizma“. „Niso vsega krive samo metode, ’ ne samo učitelji“, piše Delo, in da to spoznavajo tudi udeleženci omenjene ankete, ampak — pravijo: „Zakaj pa ne govorimo o tem, v čem bi morali učenci spremeniti odnos do tega vzgojno izobraževalnega področja, zlasti, kar zadeva njihovo aktivnost?“... Na koncu pride vodstvo ankete do ugotovitve: „Nove metode niso le stvar učitelja, ampak predpostavljajo tudi aktivnost in zainteresiranost učencev za spremljanje družbenega dogajanja.“ In tega — ni. Kljub vsemu pritisku in sistematičnemu dviganju interesa — tega ni. Mladina se ne _ ogreva vec za marksizem. Je že preko njega. Podnaslov članka popolnoma ustreza vsebini: „Mlad človek (v Sloveniji) si kljub učiteljevim naporom ustvarja svojo podobo (o temeljih marksizma) po tem, kar sliši in -— kar vidi.“ Vidi pa: kako daleč je teorija, ki se v šoli uči, od prakse, ki se v javnosti ustvarja. Mladina spregleduje, člankar pravi: „Sedanje generacije srednješolcev so veliko bolj spolitizirane, veliko bolj se zavedajo svoje vloge in položaja v naši družbi,“ zato — sklepamo mi: jih „samoupravljanje s temelji marksizma ne interesira več. „Treba je spremeniti človeka.“ Je že spremenjen. Vsaj marksizem študirajoča mladina. ralci 1, ostale manjše stranke pa skupno 17. Po teh rezultatih imajo konservativci precej močno večino 43 glasov nad celotno opozicijo v parlamentu. Seveda se bo morala nova vlada spoprijeti z neštetimi problemi, ki tarejo staro Anglijo. In opozicija jim ne bo prizanesla. Že takoj, ko je nova vladarica objavila sestavo svoje vlade, so nanjo padle ostre kritike. Za zunanjega ministra je namreč imenovala sir Geoffrey Howe-a. Laburisti so protestirali, ker je član parlamenta (lordske zbornice) po dedovanju, ne pa izvoljen na volitvah. Pač domači prepiri med rdečo in modro krvjo. Svet pa medtem nestrpno pričakuje, kaj se bo zgodilo v Angliji, ki jo vladata „dve kraljici“. z Gromikom. Opazovalci v Beogradu domnevajo, da je namen nepričakovane Miničeve poti, pripraviti Titov obisk v Moskvo, ki naj bi bil v drugi polovici maja. Drugi pa sklepajo, da je Miniče-va naloga ugotoviti, če so sploh podani potrebni pogoji za nameravani Titov obisk. Tanjug označuje razgovore Miniča z Gromikom kot razgovor na partijski ravni. Iz tega bi se dalo sklepati, da Minic kot nekdanji zunanji MEDNARODNI TEDEN IZRAEL je pretekli teden znova razglasil svoje „pravice nad Jeruzalemom“, katerega posesti se ne misli odreči. Istočasno pa je judovsko letalstvo bombardiralo palestinske položaje na severu Libanona. V SALVADORJU so gverilci Ljudskega revolucionarnega bloka zasedli poslaništvi Francije in Costa rice, in pridržali kot talce poslanike obeh držav. Teroristi zahtevajo svobodo petih levičarskih sindikalnih vodij. ITALIJA doživlja pravo poplavo a-tentatov. Sedaj so v Rimu dinamitirali sedež demokrščanske stranke. In take novice se ponavljajo iz tedna v teden. Sedaj bo v akcijo stopila vojska, ker policija sama že ni kos položaju. Nam, v Argentini, se zdi, da se je nekaj podobnega zgodilo, ne dolgo tega, na drugem koncu sveta. Evropo pa bo morda to le izučilo.. . V IRANU so umorili islamskega duhovnika ayatollahs Motaherija. Bil je verski svetovalec Homeinija. Njegov pogreb se je sprevrgel v pravo manifestacijo, med katero je bilo slišati število protikomunističnih gesel. Tudi tam se neti požar.. . VIETNAM je obtožil Kitajsko, da je izvedla nove napade na vietnamskem ozemlju. Na že itak zasilni mejni črti vedno bolj raste napetost, in opazovalci menijo, da je neizbežen spopad med obema komunističnima državama. Je to le predhod končnega spopada med Moskvo in Pekingom? V ZDRUŽENIH DRŽAVAH pa imajo domačo afero. Predsednik Carter in senator Edward Kennedy vodita javno polemiko glede petrolejske politike. Mnogi pa menijo, da je to le zunanji izraz hudega trenja med sedanjim in ( morda ? ) bodočim predsednikom. ZDA IN SOVJETU A sta se po dolgotrajnih pogajanjih in oklevanjih končno sporazumeli glede dogovora SALT II. Nejasne ostajajo le še neke podrobnosti. SALT II skuša ohranjati napadalno moč strateškega jedrnega orožja v ravnovesju med obema velesilama. Poleg tega določa višfek možnega oborožitvenega razvoja do leta 1985. K podpisu se bosta sestala Carter in Brež-njev verjetno junija bodisi na švedskem ali na Dunaju. minister nima danes nobenega uradnega državnega položaja, ampak je le partijski funkcionar, četudi je predsednik neformalnega „Sveta za zunanjo politiko“ v Zveznem parlamentu. Njegov pomen kot zunanje političnega eksperta vidno narašča, med tem ko postaja zunanji minister Hrvat Vrhovec le izvršilni organ. Titova odločitev, da hoče v Moskvo, je morda posledica tega, da je v govoru ob 60-letnici KPJ ostro napadel Sovjetsko zvezo in njeno zaveznico Bolgarijo. Morda se le precenjuje, če meni, da danes lahko napada Sovjetsko zvezo, naslednji dan pa že lahko hiti objemat Brežnjeva. Pretekli petek 4. maja so se v Rimu začeli prvi stiki med delegacijama Argentine in Čila v sklopu pogajanj (ali bolje razgovorov), katerih namen je priti do skupnega vidika glede mejnega problema na jugu države. Tem razgovorom predseduje osebni papežev zastopnik, kardinal Samore, ki naj potem predloži papežu nasvet, kako naj svetuje vladama obeh držav. Ti naj potem odločita, ali naj se zgodi, ali ne to, kar bo sveti oče predlagal. Do tu bo seglo posredovanje svetega sedeža. Od tam naprej bosta obe državi prosti, da po papeževem nasvetu, podvzameta korake, ki se jim zde primerni za rešitev nerešljivega problema. Začetni optimizem se je že nekoliko polegel. Opazovalci domnevajo, da mnogi argentinski uradni krogi, zlasti vojaški sklepajo, da hoče čile le pridobiti na času. In zato se kažejo skeptični. Po drugi strani pa hočejo dati Čilu vedeti, da če se ponesreči sedanja instanca, če papeževo posredovanje ne prinese zaželjenega uspeha, potem o-stane le še žalosten korak vojne. V tem smislu je treba tudi tolmačiti besede, ki jih je predsednik države, general Videla izrekel v Tucumanu, ko se je tam mudil na dvodnevnem obisku. Tam je bila prvič uradno omenjena možnost, da se izjalovi papeževo posredovanje. „V tem primeru“, je dejal general Videla, ,,bo naša vest mirna“. Argentina je storila vse, da se problem reši po mirnem potu. A ,,od tam naprej, so veljavne vse alternative“. Torej tudi alternativa vojne. In še je govoril, da je vladalo isto navdušenje med množico, ki je demonstrirala za mir pred nunciaturo, ko se je šla zahvalit za papeževo posredovanje, in med množico, ki je sprejemala vojake, ko so se ti vračali z juga. In je še dodal, da nista bili to dve Argentini; mirovna Argentina in pa bojevita Argentina. Bila da je ena sama, ki želi miru, ki pa „je! pripravljena iti v vojno in plačati ceno krvi, če ta mir ne bi bil vreden, da ga živimo“. Po mnenju večine opazovalcev je položaj sledeč: Argentina je pripravljena odstopiti tudi od spornih otokov, a ni pripravljena pustiti, da bi Čile imel suverenost nad Atlantikom. Do tu v okviru papeškega posredovanja. To tudi ne bi bilo v sporu z razsodbo V parlamentarnih volitvah, ki so bile v Avstriji v nedeljo 6. maja je zmagala ponovno socialistična stranka, kateri predseduje kancler Kreisky, število poslancev je od dosedanjih 93 zvišala za 3 mandate, tako, da je absolutno večino, s katero je doslej vladala •v parlamentu, še bolj utrdila. Vidno je nazadovala avstrijska ljudska stranka, ki je od dosedanjih 80 mandatov zgubila štiri, tako se je znižalo število njenih mandatov na 76. Pridobila pa je avstrijska svobodnjaška Stranka in je število dosedanjih 10 mandatov dvignila na 11. Ko je institut za statistiko analizi- angleške krone, ki je te otoke pripisala Čilu. Če pa se papeževo posredovanje izjalovi, v tem primeru pa Argentina gre v vojno, iii zahteve bodo tedaj mnogo večje. Opazovalci si tudi ne morejo razložiti čilske pozicije. Država ni dobro pripravljena na vojno. Vojaško se ne more primerjati z Argentino. Poleg tega obstaja velika možnost, da v primeru spopada med Argentino in Čilom posežeta vmes Bolivija in Peru, ki bosta prav tako napovedali vojno Čilu. Prav letos obhajajo stoletnico pacifiške vojne, v kateri je Peru izgubil napram Čilu precej ozemlja. Bolivija pa poleg tega še svoj izhod na morje. Sto let, kar je sredozemska država, in med Bolivijci obstaja pravi srd na Čilence. Tak položaj za čile nikakor ni ugoden. Pa se ustavimo vsaj kratko še v notranjih zadevah. Kot n. pr. zakon o sindikalnih organizacijah. Naši bralci so že poučeni, kolikokrat je bila že napovedana uzakonitev te legalne norme. Končno je bila najslavnejše napovedana za zadnji prvi maj. Seveda je nismo doživeli. Zakona še vedno nimamo. Sedaj ga napovedujejo v teku enega meseca. Bomo videli. Ob tem pa minister za delo, general Reston tudi napoveduje, da bo od tam naprej zavladala popolna sindikalna svoboda. Sklicale se bodo tudi volitve v intervenirane sindikate. Delovanje bo prosto — seveda v sklopu novega sindikalnega zakona. Zanimivo bo komentirati, kako se bo vse to odvijalo. Notranji minister pa je dejal, da je doslej vojaška vlada dosegla 30 odstotkov zastavljenih si ciljev. Ostane torej še 70 odstotkov. Torej, še kakih sedem let sedanje vlade? Ker general Videla je dejal, prav tako v Tucumanu, da ni ne ure, ne koledarja, ki bi omejila trajanje vlade, temveč le dosega postavljenih ciljev. In omenimo še izjavo admirala Lambruschinija, vrhovnega poveljnika vojaške mornarice, ki je menil, da je „politični načrt najvažnejši korak sedanjega procesa“. Lepo, lepo... 'Še zadnje. Pretekli teden so se v San Miguelu sestali argentinski škofje na letno zasedanje. Nekatere dogodke in zaključke bi bile posebej analizirati. Morda kdaj pozneje. ral rezultat volitev, je prišel do zaključka, da so tolikšno zmago socialistom omogočili volivci iz malih krajev in mest; predvsem pa tista mladina, ki je sedaj prvič volila. Po navedeni analizi so ljudsko stranko volili predvsem avstrijski opozicionalni intelektualci, medtem ko je statistika ugotovila, da so svobodnjaško stranko najbolj podprli upokojenci. Stranka zagovarja vzdrževanje varnostnega sistema. Po tem rezultatu nas predvsem zanima, ali bo Kreisky svoj odnos do slovenske manjšine na Koroškem poostril ali omilil, čas bo kmalu prinesel odgovor. MARGARET THATCHER NA ČELE VLADE POVRATEK KONSERVATIVCEV V ANGLIJI Minic je hitel v Moskvo PRIPRAVLJAT POT TITU? Kancler Bruno Kreisky je zmagal Tine Debeljak (89) Med knjigami in revijami KNJIGE DRUŽBE SV. MOHORJA V CELOVCU Za leto 1979 je Celovška Mohorjeva družba izdala štiri knjige: 1. Mohorjev koledar, 2. Margareta Hess-Rak: Zadnji vitez plemeniti Heldenstamm (povest), Slovenskih večernic zv. 32, 4. M. Ladislava Turk: Zbrane drobtinice in 5. dr. J. Jenko: Družina skrbi za poklice. 1. KOLEDAR DRUŽBE SV. MOHORJA 1979 Bistvena knjiga Mohorjeve je njen Koledar. Koledarski del se odlikuje letos po krasnih večbarvnih fotografijah slovenskih pokrajinskih motivov letnih časov in folklornih pomembnosti, tudi naslovna slika. Ob robu dnevov so o-značbe luninih sprememb, nedeljskih evangelijev in verz slovenskih, tudi novejših pesnikov (Hartmanove, Jakopiča...). Začenja pa koledarsko branje zanimiva baročna pridiga p. Janeza Svetokriškega iz XVII. stol. v .tedanjem jeziku. — Koledar se spominja treh papežev: dveh umrlih v prejšnjem letu in nastop tretjega Janeza Pavla II. Iz cerkvene zgodovine na Koroškem sle- di nepodpisan članek o zgodovini fare Žvabek. Nato sledi temeljita in zanimiva razprava dr. V. Inzka o Andreju Einspilerju in slovenskem vprašanju na Koroškem (20 strani), ki pomeni o-srednjo razpravo oddelka iz koroške zgodovine. Manjši članki o tej preteklosti obravnavajo 70-letnico Slovenske krščanske zveze na Koroškem (M. Kumer). Nekaj spominov na začetek te koroške pomladi (A. Vauti), Pevska kronika slovenske Koroške med dvema vojnama (dr. V. Zwitter). Delovanje prosvetnih društev, ki se kaže v predavanjih (V. Zaletel), v pevskem zboru Gallus, odru Mladje, Lutkovnem gledališču. Ludvik Ceglar se spominja 100-letnice opata dr. Avgusta Kostelca iz Stiškega samostana, kar spada že v širšo slovensko kulturno zgodovino. Iz te pa je napisal drugo pomembno razpravo v Koledarju naš emigracijski he-raldičar Vinko Mirt pod naslovom Grbi slovenskih dežel v slavnostnem pohodu cesarja Maksimilijana I. (7 str.) s 5 ilustracijami. (Izredno zanimiva razprava, kajti opozarja, da so v triumfalnem sprevodu med drugimi grbi nasto- pili tudi grbi Kranjske, štajerske, Koroške, Trsta, Goriške, Slovenske marke in Pordenone, habenberžanske posesti v Furlaniji.) Tu je upodobljena spet nova obl|ika slovenskega klobuka v grbu. Zanimiv je tudi opis izbruha Vezuva pred 1900 leti, kakor ga je opisal priča Plinij ml. in je tudi priobčen v prevodu. S tem so glavni članki izčrpani. Sledi zabavno branje in koledarski drobiž, ki pa je večinoma preveden. To so številne anekdote in smešnice, poučno branje „za lepše življenje med ljudmi“, kjer sta tudi leposlovna prevoda iz Tolstoja in Waggerla, tako da slovenskega izvirnega leposlovja sploh ni (ne proze ne poezije). V zadnjem delu slede osmrtnice zaslužnih lanskih umrlih koroških delavcev, kakor so bili A. Radanovič, S. škrhe, Jožef Hainisch. Posebna nekrologa velikemu koroškemu dobrotniku pesniku M. Jakopiču (J. Sever in ured. Hornbock), katerega poezijo pa označujejo tri pesmi. Mauserja se spominja Koledar oh prvi obletnici smrti, ilustrirana z eno pesmijo, pa s skupno sliko obeh pesnikov. Zanimiva je zabeležba o slovenskem župniku Kobalu v Brazilu, rojenem Korošcu, ki ga omenja predsednik Kubitschek, pa o brazilskem pesniku C. Drummandu, ki je tudi koroškega porekla (L. Ceglar). Sledi neke vrste kronika, obisk Korošcev v ZDA ter a-meriške mladine na Koroško na delovnih počitnicah. 25 strani je povsečenih tradicionalnemu poročilu o trgovski bilanci'Družbe in izdaji njenih knjig ^Kolaričeve o škofu Rožmanu), seznam daril za koroške dijake, praktični nasveti za gospodinjsko, družinsko vzgojo, kmetijstvo in zdravstvo. Uganke in smešnice sklepajo koledarski del. Sledi še običajni pregled poverjenikov po svetu. Dodanih je še 23 strani priloge seznama knjig, ki jih ima na založbi Mohorjeva družba v Celovcu. 'Pogrešamo izvirno slovensko leposlovje, ki je bil včasih bistveni del koledarjev. Naznanjena je ob tej priložnosti tudi izdaja Izbranega dela Karla Mauserja, katerega prvi štirje zvezki so napovedani, in jih ureja dr. Tine Debeljak s sodelovanjem M. Mauserjeve in J. Severja. 2. KNJIGA PREMIŠLEVANJ Zbrane drobtine, m. jLavoslave Turk je asketska knjiga ameriške slovenske redovnice. Nastala je iz tedenskih duhovnih Lemontskih drobtinic, ki jih je m. Turk priobčevala v Ameriški domovini, kjer so imele precej hvaležnih bravcev, in so zdaj povezane v lep šopek (str. 170). M. L. Turk je tudi pesnica in je pred leti. izdala zbirko pesmi, ki je nisem imel v rokah. U-redila je zdaj te drobtinice dr. Mihaela Klun, in jih izdaja v času, ko pisateljica boleha in trpi, priklenjena na posteljo. V takem stanju je pisala ta globoko asketična in dogmatsko zelo dozorela premišljevanja v slovenski a-meriški list, ki so nastajala v molitvi, premišljevanju in življenjski modrosti za pomoč ljudem „za rast v nebesa“. So to literarno lepo oblikovana asketična navodila, na način, kakor jih piše argentinski Fr. Sodja CM, ki dosegajo med nami lepo popularnost. M. Ladislave kratka premišljevanja „za tihih pet minut“ govore o skrivnosti očenaša, o naslovih, ki jih dajemo v litanijah Presv. Srcu Jezusovemu. So to nekakšne duhbvne vaje, ki jih nam posreduje -— redovnica. Omenjenim, meditacijam dodaja še premišljevanja za versko življenje v cerkvenem letu za advent, za božič in velikonočno dobo. Dodanih je še nekaj meditacij o svetu vere, pa o verskem življenju sploh: o molitvi, o križu, srečanju s Kristusom^ o Stenah in Kristusu, vzroku krize v veri (Marija je pozabljena) itd. Oh videnjih še živeče s. Elene Aie-Ilo svari človeštvo pred grehom in vabi k pokori in molitvi, da se obranimo svetovne katastrofe nove, ves svet u-ničujoče vojne. s» SElc>w^y>žg€ž Praznik v Carapachayu LJUBLJANA — V zvezi z osnutkom zakona o usmerjenem izobraževanju je po Ljubljani začela krožiti novica, da hočejo oblastniki ukiniti gimnazijo na Poljanah, da bi na ta način omejili gimnazijski vpis. Po prvih negodovanjih so oblasti odnehale, in vpis na ljubljanske gimnazije ne bo omejen. DEKANI — V tej vasi v bližini Kopra bodo 15. maja proslavili 500-letni-co obstoja kraja in 110-letnico čitalnice. Za to priliko bodo izdali tudi posebno brošuro, v kateri se bodo poleg omenjenih jubilejev spomnili še 67-let-nice lovskega društva in 40-letnice nogometnega kluba. CELJE — V Celju so se kljub potrebam za sanacijo financ Cinkarne izrekli iz ekoloških razlogov proti razširitvi tovarne titanovega belila. LJUBLJANA — Likovniki „četrte vrste“ Jože Bunič, Boris Zaplatil in Zoran Ogrinič so 5. aprila na Gradu izvedli zanimivo „ustvarjalno“ akcijo: Jože Bunič je pripravil več rjuh in papirnatih plaht, jih poljubno gubal in s sodelovanjem gledalcev brizgal po njih barve; Zaplatil je med tremi drevesi razpel 24 metrov dolgo platno, po katerem so udeleženci vlekli raznobarvne vertikalne in drugačne črte; Ogrinc pa je razvlekel po pobočju Grada balo papirja in s tem „zapisoval polževo sled“ „Likovno ustvarjanje“ ni bilo končano, kajti prekinili so ga močan veter, še posebej pa miličniki. ¡POLHOV GRADEC — čeprav je blagajev volčin, spomladanski grmiček s šopki rumenkasto cevastih cvetov zaščiten že od 1898, ga je vedno manj. Raste pač ravno na spomladanskih iz-letiščih Ljubljančanov (pri Vrhniki in v Polhograjskih Dolomitih) ter Celjanov (v hribih ob spodnjem toku Savinje). Podobna usoda grozi še drugi zaščiteni rastlini, ki cvete v zgodnjih dneh aprila. Je to močvirski tulipan ali logarica. Raste na vlažnih in močvirnih travnikih po Ljubljanskem horju, V porečju Polskave, Pesnice in Ledave pa tudi na Notranjskem. V dneh cvetenja lepo rožnato obarva trate, a izletniki se ob teh dneh brezobzirno sprehajajo po tratah. Spomeniško varstvo je izdalo lepake, na katerih prosi izletnike, naj ne trgajo zaščitenih rastlin: „Stoletja so bile z nami, ne dovolimo, da izginejo zdaj.“ KOBARID — Na gradbišču novega poslopja za mlekarno so našli 280 predzgodovinskih grobov. V Kobaridu to ni sicer nič novega, saj je tržaški arheolog Marchesetti že pred nekaj desetletji naletel na podobne najdbe na. hribu Sv. Antona. Z raziskavanji so nadaljevali tudi kmalu po zadnji vojni in tudi našli nekaj novih grobov. (Vseh odkritih grobov je na Tolminskem kakih 9000, večina najdb je v muzejih na Dunaju in Trstu.) Tudi ti grobovi spadajo v isto dobo kot prejšnji, to je v čas med 6. in 4. stoletjem pred Kristusom. V ženskih grobovih so našli številne zapestnice, sponke, prstane, o-vratnice in bronaste igle, v moških pa v glavnem železne ukrivljene nože. LJUBLJANA — Raziskovalni institut Fakultete za sociologijo, politične vede in časnikarstvo je lani hotel vedeti, ali Slovenci kaj dosti vedo o resoluciji Informbiroja iz leta 1948, ko je prišlo do znanega spora med SZ in Jugoslavijo. V ta namen je izvedel Institut posebno anketo. Rezultati ankete so prav za prav kar porazni. Polovica anketirancev — točno 49,5% — sploh ni vedela, kaj bi naj to bilo. MARIBOR — Mariborska Opera je 13. aprila uprizorila opero Nikolaja Rimskega-Korsakova „Majska noč“ pod taktirko Kristijana Ukmarja in v režiji Franja Potočnika. To opero so v Sloveniji prvič izvedli leta 1924 v Ljubljani. Takrat je dirigiral Anton Ba-latka, režiser je bil Boris Putjata. Za to priliko so libreto na novo prevedli, ker je prevod iz 1. 1924, ki ga je oskrbel Lucijan M. Škerjanec, zelo zastarel. Libreto za opero je napisal sam Rimski po znani Gogoljevi noveli v knjigi „Večeri na pristavi blizu Di-kanjke“. LJUBLJANA — „Indos“ je največji jugoslovanski proizvajalec dizelskih, električnih in plinskih viličarjev (ele-vatorjev) z nosilnostjo do treh ton. To ljubljansko podjetje, ki je lani izdelalo 1500 viličarjev, od tega 500 za tuji trg, bo še povečalo proizvodnjo. Zato so mu namenili v letošnjem letu 320 milijonov dinarjev. TOLMIN — V tolminski občini imajo še veliko problemov pri odpravi škode, ki jo je leta 1976 povzročil potres. „Mladinske delovne akcije“ so precej poceni, zato je tolminska občina zaprosila za podaljšanje roka zvezne mladinske akcije na Tolminskem do leta 1985. KRANJ — Kranjska občina meri 450 kv. metrov ter ima še slabih 14.000 hektarjev obdelovalnih površin. Toda kmetijstvo, s katerim se ukvarja še 8,5 odstotka prebivalcev, nima posebnih perspektiv, saj je 75 odstotkov vseh kmetov starih nad 50 let. Sedaj študirajo, kako naj bi industrija pomagala kmetijstvu — dosedaj je le s tem, da je zaposlovala ljudi s kmetij. Umrli so od 9'. do 12. aprila 1978: LJUBLJANA — Franc Peternel, ždi. up.; Pavla Kastrin, 77; Nada Košar r. Godler; Ciril Černe, žel. up.; JVIara Prinčič r. čotar, up. učit.; Feliks Kunej; Tine Kos, 86, akad. kipar; Franc Luznar, ključavničar; Jože Lesjak, up.; Alojzija Kastelic, biv._ mes; mojster; Drago Mlakar, Zofija šubelj r. Lavrič; Marija Zupančič. RAZNI KRAJI — Marija Šerjak, 83, Stožice-Lj.; Jernej Bajželj, up., Bitnje; Janez Čelik, ing. gradb., Bled; Ana Hribljan r. Muhič, Kokrica; Ivanka Čuk r. Rupnik, Predgriže; Vinko Jordan, 80, Gotovlje; France Hvastja, up. pravnik, Kranj; Franc Znoj, 85, up., Vevče; Franjo Kavčič, ing. geodezije, 90, Žiri; Andrej Makuc, 77, Police pri Cerknem; Lado Kosec, Mengeš; Marija Mežan r. Čelik, Gornje Ponikve ■pri Trebnjem; Fani Hribar r. Komljanec, Brežice; Pepca Keršmanc, 79, Pša-ta; Karel Plahuta, Batuje; Jerca Frelih, Brezje; Rudolf Mali, up., Kamnik; Marija Tihole, 75, Sevnica; Nace Smolej, Jesenice; Anton Novak-Škodec, 91, Mala vas. Bil je lep jesenski dan, v nedeljo 6. maja, ko smo v Carapačhayu praznovali 19. obletnico ustanovitve Slovenskega doma. Tako je bil lep, kot so bili lepi tisti majski dnevi pred ^34 leti, ko smo zapuščali našo domovino, le z razliko, da je bila takrat pomlad, težko pričakovani konec vojne, tu pa smo že kar v pozni jeseni. V poznih dopoldanskih urah so se začeli zbirati rojaki iz vseh krajev na naš praznik, ki se je začel po 11. uri z dviganjem zastav in petjem obeh himen. Na prostornem športnem igrišču je bil pripravljen oltar, kjer je opravil sv. mašo msgr. Orehar za vse ljudi iz naše soseske, žive in mrtve. V pridigi je nam po evangeliju o Dobrem Pastirju spregovoril o nekdanjem našem dobrem pastirju, škofu Gregoriju. Povedal nam je, kako mu je ob novi maši njegov oče napovedal, da bo duhovnik v težkih časih, ki 'so se takrat kazali na obzorju. Njegov no-vomašni pridigar dr. J. Arnejc, tudi Korošec, pa mu je naravnost zaželel veliko grenkobe na njegovi duhovniški poti, da bi bila bolj blagoslovljena. Tudi on se ni zmotil, preveč grenkobe je vsaj v begunstvu in emigraciji užil. Kot dobri pastir nas je vodil v dobrih in slabih časih. Po maši smo zasedli pripravljene mize in oh dobrem kosilu, ki so ga pripravile pridne in požrtvovalne gospe, pokramljali s prijatelji in znanci. Popoldne smo po 4. uri napolnili dvorano, kjer je kulturni referent Doma g. Saša Pirc začel kulturni program. Predsednik g. Lojze Sedej je’ v kratkih besedah pozdravil vse prisotne in zastopnike bratskih Domov in drugih organizacij. Povabil je nas vse, da radi prihajajmo v Dom, ki je naš, vsi: stari in mladi, še posebno mladi, za katere je bil Dom postavljen. Sklepajmo prijateljstva in jih obdržimo. Slovesnostni govornik je bil g. Božo Stariha, predsednik Zedinjene Slovenije, ki je izvajal: GOVOR G. BOŽA STARIHE 19-letnica „mladosti“ Slovenskega doma v Carapachayu, nas navdaja s ponosom, ko gledamo ta lepi Dom, ki ste ga zgradili vi v trudu in znoju. Vemo, da so slovenski Domovi temelji, na katerih gradimo slovenstvo v svetu. Kljub raztresenosti in razdaljam, ki nas ločijo, vemo, da smo slovenska skupnost, ki je krvna in miselna celota. Zbrali smo se iz vseh strani našega Velikega Buenos Airesa. Prinašam vam pozdrave in voščila našega osrednjega društva Zedinjene Slovenije. Da bi vaš Dom bil povezan in naslonjen na skupnost kot vedno in z navdušenjem vršil svoje slovensko poslanstvo. Ob tej lepi obletnici nam narekujeta dolžnost in hvaležnost, da se spomnimo 15-letnice DELA v tem Domu, našega dragega javnega delavca — predsednika g. Lojzeta Sedeja. Priden kot mravlja, praktično ves svoj prosti čas in dejavnost posveča temu lepemu Domu. G. Lojze! V imenu vse slovenske skupnosti se vam iskreno zahvaljujemo za vse opravljeno delo. In prosimo, da bi vas dobri Bog ohranil še dolga, dolga leta. Proslava obletnice Doma sovpada z našim odhodom iz domovine. Zato ne moremo iti mimo tega velikega dogodka. Tisti, ki smo tukaj kot žive priče te naše velike epopeje in vi mlajši, ki boste slovenstvo ohranjevali v bodočnosti. Mi smo v tistih strašnih trenutkih izbrali svobodo. Zato je 5. maj rojstni dan naše politične emigracije. Tisoči in tisoči Slovencev smo zapustili domovino, svoje domove in vse, kar nam je bilo dragega. Vedeli smo, da je svoboda največji božji dar. In da je naš odhod živ protest proti komunizmu. Odhajali smo proti Italiji, in našli zatočišče v Trevisu, drugi proti zibelki slovenstva, naši Koroški. In ravno v tistih dneh je komunizem ponovno razkril svoj satanski obraz. Ko so partizani zajeli sanitetni vlak, so po predhodnem mučenju ranjencev, vse na zverinski način pobili. Zločin brez primere, a kljub temu, eden izmed neštevilnih, ki so jih uprizorili med revolucijo. Mesec maj, je mesec spomina. Naj ne bo slovenske družine, kjer oče in mati ne seznanjata svojih otrok z zgodovino tistih velikih trenutkov. Mesec maj je mesec slovesa, žalosti in trpljenja. Mesec velikega junaštva in še večjega zaupanju v božjo Previdnost. Naj desetletja ne zatemnijo našega spomina. Ne pozabimo tistih bratov in sestra, ki svobodo niso dosegli. „Za mrtve ne bodi mrtev“, nas stalno opominja napis v naši slovenski cerkvi Marije Pomagaj. Spominjamo se naših mrtvih in zahvaljujemo se Bogu, ker nas je vsakega 'posebej čudežno ohranil kot pričevalce, da bi svetu oznanjali pravico in resnico. Zapustili smo domovino kot pričevalci in ne kot ekonomski emigranti. Domovini se nismo in ne bomo nikoli odrekli, domovino nosimo v svojih srcih. Mi ostajamo kot pričevalci proti največjemu zlu današnjega časa ■— komunizmu. Proti sistemu, ki je absolutna negacija človeških pravic. Ko smo zapustili domovino, smo izgubili vse. Prinesli pa smo s seboj: slovensko kri, slovensko ime, slovensko kulturo, svoj slovenski JAZ. Zato smo ponosni, da smo slovenski politični emigranti. Naš pogled je obrnjen v slovensko bodočnost, povezani smo s preteklostjo, ne zidamo pa gradove v o-klakih. čas hiti naprej, zgodovina je za nami. Stojmo trdno, da se ne zamajemo in da ne pademo. Pogled na svet, ki smo ga prinesli s seboj čez Ljubelj, mora ostati nespremenjen. Smo slovenska politična emigracija, in kot taki, odločni protikomunisti. Zato se ne.bojimo ne notranjih, niti zunanjih sovražnikov. V odrskem nastopu, ki je sledil, so učenci šolskega tečaja Josipa Jurčiča recitirali njegovo Turki na Muljavi. Sledila je povest o Dravi, Savi in Soči, katero so podali drugi učenci naše šole, nato Župančičevo pesem o uri, Gregorčičevo Lastovkam, nazadnje so pa najmanjši deklamirali Župančičev Mehurček. V drugem delu je nastopila mladina. G. Saša Pirc je napisal tekst Slo- SLOVENCI v ARGENTINI Osebne novice: Krst: Krščena je bila v nedeljo 6. maja v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Veronika Godec, hčerka Frida in ge. Alenke roj. Jenko. Botrovala sta ga. Barbara Modic in njen mož Alojzij ¡Modic.’ Krstil je msgr. Anton Orehar. Srečnim staršem iskreno čestitamo! fpg Poroka: Dne 5. maja sta se med poročno mašo poročila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Alojzij Dimnik iz San Martina in gdč. Silvija Hladnik iz Dock Suda. Za priči sta bila ženinova sestra ga. Cilka Leber in nevestin oče NaCe Hladnik. Poročil ju je msgr. Anton Orehar. čestitamo! BUENOS AIRES Študijski dan in občni zbor SKAD-a Dne 1. maja 1979 smo imeli slovenski katoliški akademiki v Buenos Airesu svoj študijski dan in letni občni zbor. V mali dvorani slovenske hiše smo pričeli z dnevnim redom ob desetih zjutraj. Po začetni molitvi je predsednik SKAD-a v letu 1978, Andrej Grohar, s kratkim uvodom pozdravil vse navzoče, pojasnil namen in potek študijskega dne ter predstavil predavatelja dr. Marka Kremžarja. Razmišljanje dr. Kremžarja pod naslovom „Naloga slovenskega akademika .danes in tukaj“ je vzbudilo med udeleženci živahen razgovor, ki se še ni izčrpal, ko nas je ura opozorila, da je čas za kosilo. Skupno kosilo, ki je bilo po zaslugi gospodičen: Angelce, Zdenke in Mici predmet splošnega odobravanja, je bilo tudi prijetno in koristna priložnost za prijateljski pomenek. Popoldne smo imeli volitve novega odbora. Bivši predsednik se je poslovil in prepustil svoje mesto izvoljenemu Gregorju Rantu, ki se je zahvalil za zaupanje in nakazal naloge, ki čakajo ncvi odbor. Tega sestavljajo poleg predsednika še Boštjan Kocmur (blagajničar), Marjanka Kremžar (tajnica), in odbornika Andrej Grohar ter Darijan Šifrer. (Nad. na 4. str.) Darovali so V tiskovni sklad Svobodne Slovenije je darovala ga. Mici Cudermanova $ 10.000.— v počastitev spomina rajne ge. Jelisave in r. g. Pavla Fajdige. Iskrena hvala. Uprava Svobodne Slovenije venski svet v pesmi, besedi in rajanju. Bilo je nekaj novega, da se niso kazale posamezne točke, marveč so iste tekle ena za drugo, ne da bi bilo potrebno neprijetno čakanje. Trije pari v narodnih nošah so zaplesali nekaj plesov ob spremljavi harmonike, z besedo pa sta povezovala Mici in Jože Korošec ml. Zbor je zapel nekaj pesmi: Slovenska zemlja, zemlja krasna; Rož, Podjuna, Žila; Kdor ima srce, za zaključek pa Bratje v kolo se vstopimo, na koncu pa je zaorila himna Slovenska smo mladina. ¡Program je bil prisrčen in skromen, vendar je pokazal, da se v našem Domu goji slovenska pesem in beseda, kateri hočemo ostati vedno zvesti. ¡Ob zvokih orkestra so se zavrteli mladi, starejši pa so se po svoje zabavali. Vsi so bili zadovoljni s proslavo 19. obletnice Slovenskega doma v Carapachayu. Dvojni obraz Romunija Da z rastočim zanimanjem opazujemo zunanjepolitični razvoj, in smer tega razvoja ter ga primerjamo z notranjepolitičnim stanjem v Romuniji, imamo v glavnem dva razloga: Prvič je Romunija neposredni mejač tako z Jugoslavijo kot s Sovjetsko zvezo, in njen teritorij leži na najkrajši suhozemski poti iz Rusije skozi Jugoslavijo na Jadran in Sredozemlje; drugič pa notranjepolitični razvoj v Romuniji očividno in izrazito posnema onega v Titovi Jugoslaviji. Še bolj vidno je po jugoslovanskem vzorcu ukrojena romunska zunanja politika. Ob primerjavi notranjega stanja, o katerem se bolj malo govori in piše, z zunanjepolitičnimi podvigi Ceausescujevega režima, ki jih svobodni tisk na široko slavi in poveličuje, se jasno pokaže dvojni obraz politične linije romunske komunistične partije. Medtem ko je znotraj Romunije položaj na celi črti trdno v rokah povsem prav overne marksistično - leninistične partije, ki ne trpi nobene opozicije, ni nobena skrivnost, da je njen absolutni šef, istočasno predsednik republike, popoln diktator — točno po vzorcu Tita. Zanesljiva poročila poročevalcev na licu mesta ne prikrivajo resnice, da je režim skrajno netoleranten, ne dovoli nikake stranpoti in brutalno zatre s silo vsak tak poskus. Vlado Georgeseu, učeni zgodovinar, ki je že predaval tudi na ameriških univerzah, vključno Columbia v New Yorku, sedi v mestni restavraciji v Bukarešti. Obrne se k svojemu prijatelju in ga vpraša „Ali sem svoboden?“ (Pokaže na gosta pri sosednji mizi: „Ali je on?“ in nadaljuje: „Ali je dežela svobodna? Ne, ne! Samo on je svoboden,“ in dvigne roko proti Ceau-sescujevi sliki na steni ter umolkne. Ta mož je 1. 1977 napisal knjigo, ki do sedaj še ni bila objavljena, in je rokopis poslal v inozemstvo. Ker kritično ocenjuje režim v domovini, so ga prijeli in zaprli, češ da je izdal domovino, a za tak „zločin“ utegne dobiti 15 let ječe. V ječi je presedel le dva meseca zaradi srečnega naključja, da je na Columbia univerzi spoznal Zbig-niewa Brzezinskega, ki je zanj po diplomatski poti posredoval, da so ga izpustili. Sedaj je zaprosil za petni list, da bi prišel v Ameriko kot Woodrow Wilson Fellow, a se boji, da bi mu romunske oblasti zabranile povratek v domovino. On bi pa rad pisal knjige in imel predavanja v Romuniji ter je tako v težkem precepu, kaj naj napravi. Naj zadostuje zgornji zgled glede „svobode“, ki jo uživajo romunski državljani pod gibčnim vodstvom edinega avtokrata, ki suvereno odloča o njihovi usodi. Toda gibčnost Ceausescuje-ve politike se nanaša le na nekatere poteze v zunanji politiki, ki je bolj liberalna od drugih moskovskih satelitov, in po zakonu o afiliaciji meče svetle žarke tudi na njegovo notranjo politiko, kar zavaja v neresnico. Nesporna je paralela med Titom in Ceausescu-jevo podobo upornika zoper Moskvo, ki je v obeh primerih našla pot v obveščevalna sredstva svobodnega sveta. Zaradi upora Kremlju, četudi je le obroben in ne gre v globino komunističnega sistema, se pač lahko spregledajo šika-ne in nasilja nad državljani v lastni deželi. Lik diktatorja se na ta način lepo mirno spremeni v neodvisnega, svobodoljubnega, gibčnega narodnega voditelja, in se mu ustrahovanje domačih ljudi lahko odpusti. Točno po tej poti samostojnih potez v zunanji politiki so časnikarji in politiki preobrazili Tita iz komunističnega avtokrata v svobodoljubnega državnika in patriota, in točno isto doživljamo pri romunskem samodržcu. Toda romunski svobodoljubni ljudje se sprašujejo: „Kaj pomagajo drzne poteze v zunanji politiki, ki sploh nič ne prizadenejo mojega življenja? Seveda želimo hiti neodvisni. Vendar je treba iti korak dalje. Premaknimo se od neodvisnosti v notranjo svobodo, če te nimamo, kakšen pomen ima biti neodvisen.“ Res je Ceausescu napravil nekaj impozantnih ukrepov v zunanji politiki, ki so zbudili pozornost po svetu, ker se je z njimi uprl odredbam Kremlja. Sem sodijo odnosi Romunije do komunistične Kitajske, do Izraela,1 do Amerike, ki sovjetom niso po volji. Dalje zavrnitev sovjetske zahteve po zvišanju izdatkov za armado in enotni ruski komandi nad bojnimi silami Varšavskega pakta (čigar redna članica je Romunija); stališče, da sovjetske oborožene e-note nimajo pravice prestopiti romunsko mejo in še kaj. Tudi na gospodarskem področju je Ceausescu zrahljal trgovske vezi s sovjetsko verzijo evropskega skupnega trga, ki se imenuje Co- mecon in je Romunija redni član te organizacije, ter navezuje trgovske stike s gospodarstvom svobodnega sveta. Vendar je pri te vrste ukrepih skrajno previden. Splošni svetovni položaj in pa zemljepisna lega Romunije sta u-sodno različni od položaja Jugoslavije v času Titovega spora z Moskvo. Kljub vsej „neodvisnosti“ romunski politični krogi nikoli ne odstopijo od zatrjevanja, da ,,je področje sporazumevanja s Sovjetsko zvezo mnogo širše kot področje nesporazuma.“ In še dodajo: „če bi zavzeli stališče proti interesom Sovjetske zveze, bi se približali meji, a mi nimamo namena to napraviti.“ Neodvisni koraki romunske zunanje politike so zatorej bolj okrasno izložbeno okno za naivne opazovalce, ki ga občudujejo in opevajo romunsko „neodvisnost“ ter kažejo prav tako naivnemu svetu neodvisni obraz Romunije. Kot smo videli, je ta neodvisnost močno o-mejena, saj plava pred njo spomin na sovjetsko invazijo češkoslovaške 1. 1968. Drugi — in pravi — obraz te latinske dežele pa je popolna komunistična diktatura, ki bi se brez sovjetske zaslombe hitro zrušila. Vendar obraz neodvisnosti prekriva obraz diktature. L. P. „ Av„AnPO PRVIH NASTOPIH slovenskih. ORVFSTII A dlovenci V Ar^0Hll!ll .kanuistov in kajakašev je razvidno, da V EnJ I ILn so spet na vodilnih mestih med jugoslo-... , . _ , . vanskimi tekmovalci. Izmed 18 možnih (Nad. iz 3. str.) uvrstitev na prva tri mesta za uvrstitev SOBOTA, 12. maja. v državno reprezentanco, so slovenski Redni pouk Slov. srednješolskega te- SAN JUSTO tekmovalci dosegli kar 13 uvrstitev in čaja ob 15. uri v Slovenski hiši. med drugim osvojili tudi vseh šest pr- Roditeljski sestanek vih mest. NEDELJA, 13. maja: V nedeljo, 29.-aprila, je šola „Fran- NA TEKMOVANJU v slalomu v Slovensko romanje v Lujan. Ob 10 četa Balantiča“ priredila roditeljski se- Valbergu v Franciji je Nuša Tometo- romarska sv. masa, ob 14 popoldanska stanek, na katerem je g. Rudolf Smer- va 9. aprila osvojila točke za FIS z pobožnost, su nazorno prikazal vsebino in pomen odlično uvrstitvijo na, drugo mesto. _ . _ , zadnje knjige rajnega profesorja dr. Druga Slovenka, Jermanova, ki je v »KiiUA, ib. maj . Rudolfa Hanželiča „Družinska vzgoja“. prvem teku bila četrta, je v drugem Sestanek Lige žena-mati v San Mar-Poglavje: Vzgoja mora biti vse- teku bila diskvalificirana. tinu ob 18.30. Predavala bo ga. Mira stranska (telesna, razumska, estetska, jjA PETEM JUDOISTIČNEM bal- Ecket'J'eVa' kanskem prvenstvu v Atenah 9 aprila SOBOTA, 19. maja: Kot ra ec a nit, ki mora cicves ou j jugoslovanska ekipa osvojila prvo , stva do groba kazati pot. Drugo poglav- ¿iegto g 27 togkami. Slovenskim ljubi- V Slovenski hiši ob 16. uri začetek je: Vzgoja v poedimh dobah pa pokaže, tey juda • pripravii, veselo preše- predavanj ,na slovenskem oddelku U- kako je treba vzgajati v predšolski neženjeJ z zl^to Medaljo v superlahki krajinske katoliške univerze. Predava- m solski dobi. kategoriji slovenjebistriški tekmovalec ta prof. dr.^ Vinko Brumen m prot. dr. Po predavanju se je razvila Živah- Franc Očko. , Tine Debeljak. Po predavanjih dc^go- r.a debata. Predavatelj, ki je pisatelju ...«•■■■•••......... vor o izpitih. dr. Hanželiču zaradi bolezni skrbno po- n,lIožnR« c magal pri izdaji te predragocene knjige, * rOSllHO^ 11© OClIilSilJl© S NEDELJA, 20. maja: je na stavljena vprašanja jasno od- poravnavo naročnin©! y Slovenskem domu v San Martinu govarjal. Sestanek je ob lepi udeležbi 18-letnica blagoslovitve Doma. vodil g. Pavel Malovrh, predsednik šolskega odbora. SOBOTA 26 maja: DRUŠTVENI OGLASNIK suijuia, maj ....................................... V Slovenski hiši ob 16 predavanje Seja Medorganizacijskega sveta bo