Poštnina plačana v gotovini. HUMORISTIČNI LIST Izhaja m e s e čn o = dvakrat. Številka stane 2 D., = letno 30 D. || Uprava in §| uredništvo: Škrat, §§ Kranj pošt. predal §f Inserati po dogovoru. Štev. 12. V Kranju, dne 17. septembra 1927. Leto I. — Gospod doktor,“žejpet minut držim zunaj jezik, a vi se sploh ne zmenite za to. — Oprostite milostiva, a jaz sem vsaj v miru napisal recept . . . '< Stran 86 *ŠKRAT“ Štev. 12 Poravnajte naročnino! A cvetka temu smeje se — saj dobro ve, zakaj pač gre: če moški so neumni vsi, zakaj bi jih ne varali? Lema. Iz podzemlja. Kaj človek vse ne doživi, kaj se mu vse ne pripeti, če tudi hodi ravno pot in se ogiblje vab in zmot! Vse to, če hodiš ravno pot, če se varuješ vab in zmot! Saj kdor pošten je, za plačilo uživa slavo, kruto milo. Na cesti sreča psovka te in Bog ve, kaj še drugo vse. Prijatelj se ti posmehuje, ker dekle tvoje zapeljuje ! Če pa za stran-pot si mi vnet in če zahajaš v vinsko klet, nikdo zato ne bo te karal — pa če deklet deset boš varal. Zakaj tedaj bi ne zahajal tja, kjer mi brez skrbi boš rajal? Saj v kleti vsak večer in dan ponos in cvet je res ves zbran. Med ta ponos mi kaplja spada! Po grlu ona teče rada in zraven tudi jezik maže, da nehote se včasih zlaže. Med ta ponos pečenka sliši! Če masten boš, si sam pripiši, ker ona bila je pač mastna, kar kuhinji je hvala častna! In še v ponos so žganci kleti, ki res so ravno prav prevreli in pa zabeljeni tako, da nanje piješ vse lahko. Za ta ponos pa cvet skrbi, da z njim pač goste veseli. Skrbno pečenko vam obrača, da zgleda lepše kot pogača. In skrbno žgance ona meša, če se pečenka ne pogreša. Saj skupaj dvoje teh jedi nikdo si, mislim, ne želi. A včasih pa se pripeti: pečenko z žganci se dobi! V želodcu pa potem je boj — O, Bog pomagaj, da je joj! A Čehov —fi— Klepetulja. Mlada in dražestna gospa Natalija Mihajlovna se je vrnila z jutranjim vlakom iz Jalte. Z njej lastno zgovornostjo razlaga med kosilom svojemu možu, kako nebeško je bilo na Krimu. Z radostjo v srcu opazuje mož njen vzhičeni obrazek, jo vneto posluša in pre¬ kine le sem in tja s skromnim vprašanjem njeno pri¬ povedovanje. „Ali življenje mora biti tam strahovito drago?" vpraša poleg drugega. „To se ne da povedati z eno besedo. V sploš¬ nem pretiravajo pri nas ondotne cene, dragi možiček. Vrag navadno ni tako črn, kot ga slikajo. Midve z Julijo Petrovno naprimer sva imeli, za borih dvajset rubljev na dan, jako udobno in dostojno stanovanje. Vse odvisi namreč od tega, dragi možiček, kako se zna človek vživeti v položaj. Seveda, če delaš izlete v gore . . . naprimer na Ai Petri, ... če najameš konja in vodnika, — no, potem je ta stvar gotovo draga. Strahovito draga. Ah, ljubi Vazilij, kako krasne so tam gore. Predstavljaj si visoke, zelo visoke gore, tisočkrat višje od cerkvenega zvonika ... Na vrhu teh gor je megla, megla, nič kot megla . . . Pod njo pa velikanska skala, skale, prav same skale ... In potem one krasne pinije . . . Ah, kar hudo mi je, ko se spomnim na vso to krasoto!" „Ja, baš zdaj se spomnim. Komaj si ti odšla, sem bral v nekem tukajšnjem časopisu notico o tatarskih vodnikih ... Iz nje posnemam, da morajo biti to di¬ nji dečki! Ali so v resnici takorekoč— ljudje posebne sorte?" Štev. 12 »ŠKRAT" Stran 87 Natalija Mihajlovna napravi zaničljiv obraz in strese svojo kodrasto glavico. »Popolnoma navadni Tatari in nič drugega . . .“ Sicer sem jih videla samo od daleč, mimogrede . . . Pokazali so mi jih; dalje se nisem zanimala zanje. Veš, možiček, meni se že od nekdaj gabijo Čerkezi, Grki in Mauri!" »To morajo biti pravi Don Juani." »Za moj del. Dobe se lahkomiselne ženske, ki..." Natalija Mihajlovna skoči naenkrat pokonci, kot bi se spomnila nekaj strašnega. Pol minute gleda z izbuljenimi očmi svojega moža potem pa začne, vsako besedo posebej povdarjajoč: »Ljubi Vazilij, re¬ čem ti, nekatere ženske so grozno ne-mo-ral-ne. Ah, kako nemoralne! In veš, niso take ženske samo iz nižjih in srednih slojev — ne, dobe se celo med ari¬ stokratinjami, med temi visokimi in ponosnimi damami, ki jim leži bon ton noč in dan na jeziku. Bilo je tako ostudno, da nisem mogla verjeti svojim očem. Celo življenje ne pozabim tega, pa naj mi Bog dodeli Ma- tuzalemovo starost! Ne, kako se more človek tako daleč spozabiti, da . . . ah, dragi Vazilij, beseda mi noče in noče z jezika! Omenim naj samo svojo so¬ stanovalko Julijo Petrovno . . . Izbornega moža ima, dva srčkana otročička . . . kretala se je vedno le v boljših krogih, držala se kakor svetnica, in kar naen¬ krat, ali si moreš sploh predstavljati . . . Toda, moži¬ ček, vse to ostane seveda entre nous . . . Daj častno besedo, da ne boš nikomur črhnil o tem niti bese¬ dice." »No, kaj vendar misliš? Jasno, da ostane med nama!“ »Torej, častno besedo! Ne pozabi! Jaz ti zau¬ pam . . .“ Natalija odloži vilice, napravi skrivnosti poln obraz in pripoveduje šepetaje: »Prosim te, predstav¬ ljaj si kaj takega ... Ta Julija Petrovna je napravila nekoč izlet v gore . . . Bilo je krasno vreme! Jahala je s svojim vodnikom par streljajev pred menoj. Ko smo prejezdili tri do štiri vrste, tedaj je — pomisli, ljubi Vazilij, — Julija naenkrat zakričala in se prijela za prsi. Njen Tatar jo je zagrabil za pas, sicer bi pa¬ dla iz sedla . . . Jaz sem jezdila s svojim vodnikom tik za njo . . . »Kaj je? Kaj se je zgodilo?" „Ah,“ je zakričala »umiram! Meni je tako slabo! Ne morem jezditi dalje!" Predstavljaj si moj strah! »Potem jez¬ dimo nazaj," sem dejala. »Ne, Natalija," je odgovo¬ rila, »jaz ne morem nikamor več; če se le ganem, umrem od bolečin! Tako strahovito me bode pri srcu 1 “ Tako je stokala in jokala ter prosila mene in mojega Sulejmana, naj se za božjo voljo vrneva v mesto in ji preskrbiva kapljic zoper krč; te da ji bodo pomagale." »Počakaj malo . . . Jaz te ne razumem popol¬ noma . . .,“ jecla njen mož in se praska po čelu. »Preje si dejala, da si videla Tatara samo od daleč, zdaj pa mi kar naenkrat pripoveduješ o nekem Su¬ lejmanu." »Ah, že zopet mi pregrizuješ besede!" mu od¬ vrne z zgrbančenim čelom in brez najmanjše zadrege gospa Natalija. »Ne morem trpeti, da si tako nezaup¬ ljiv! Ne, tega ne morem trpeti! Saj je preneumno!" »Nič ne pregrizujem besed, toda . . . čemu bi lagala, ko ni zato nikakega povoda. Če si jezdila na izlet s Tatarom, noja, za moj del; naj bo, v božjem imenu. Ampak, čemu to nepotrebno izbegavanje?" »Hm!... Ti si mi res pravi čudak!" odvrne gos¬ pa, vesela in vidno olajšana. »Si morda ljubosumen na Sulejmana? Rada bi vedela, kako bi ti, brez vod¬ nika, jezdil v gore! Da, to bi rada vedela! Ce ne po¬ znaš in ne veš ondotnih razmer je bolje, da molčiš. Da veš, brez vodnika ne moreš napraviti v onih kra¬ jih niti koraka." »U, Bog pomagaj!“ »Prosim te, ta neumni smeh si lahko prihraniš! Tvoja žena ni nikaka Julija! Njeno vedenje mene ne zadene in ne briga. Ne rečem, da sem svetnica a — spozabila se nisem nikoli, da veš! Sulejman ni smel pri meni nikdar prekoračiti gotove meje. Ne in ne! Mametkul je sedel pri Juliji večkrat in Bog ve kako dolgo. Toda jaz, kakor hitro je odbila ura enajst, sem dejala: »Sulejman, dovolj! Idite!" In je tudi šel, moj neumni Tatarček. Ja, držala sem ga strogo, dragi možiček. Kakor hitro je pričel mrmrati radi denarja ali vsled kateregakoli vzroka, sem takoj zakričala nad njim: »Kako? Kaaj?Kaaaj?“ In postal je pohleven kot ovčica . . . Ha, ha, ha . . . Črne oči je imel, veš ljubi Vazilij, črne kot oglje; potem — majhen, ljubek tatarski obrazek, ah, res komično . . . Vidiš, možiček, tako sem ga imela v oblasti!" »No, predstavljam si . . .“ mrmra soprog in dela krogljice iz kruha. »To je vendar preneumno, ljubi Vazilij! Vem, kaj premišljuješ in misliš! ... Ali zagotavljam te: niti na izletih ni smel prekoračiti gotove meje. Ce smo naprimer jezdili v gore ali k vodopadu Utčan-ssu, te¬ daj sem mu ukazala: »Sulejman, jezdi za menoj! Al- lons!" In ubogi vrag je vedno jezdil za menoj . Celo na idiličnih mestih sem mu dejala: »Ne pozabi, da si Tatar in jaz soproga državnega svetnika . . .!“ Ha, ha, ha . . .“ Mlada gospa Natalija se veselo zasmeji; nato se prestrašeno ozre naokrog sebe in hitro, ter šep v etaje nadaljuje: »Ampak, Julija! Ne, ta Julija! . . . Čemu ne bi dal enkrat človek duška nad puščobo družab¬ nega življenja v preprosti in svobodni zabavi? Za take, in samo take stvari imam jaz smisel, da, ljubi Vazilij. Kaj takega lahko človek stori brez naj¬ manjšega greha . . . Zabavaj se, prosim te, nikdo ne bo dvignil zato palice nad teboj. Toda, da napraviš iz tega resno stvar, razburljivo sceno ... ne, naj bo kakor hoče, za kaj takega nimam smisla! Le pomisli, bila je name ljubosumna. Lepo te prosim, ali ni to bedasto? Nekoč pride Mametkul, njen oboževani lju¬ bimec, k njej v sobo . , . Nje ni bilo doma . . . No, povabila sem ga k sebi . . . govorila sva o tem in onem . . . veš, so zelo zabavni ljudje! V prijetnem pogovoru nama je minil večer, da sama nisva vedela kdaj . . . Naenkrat pa plane v sobo Julija, . . . skoči kot furija v me in Mametkula ... ter nama napravi prizor . . . fej! Za take stvari žalibog nimam smisla, dragi Vazilij!“ Dragi Vazilij pa se odkašlja, napravi čemeren obraz in začne hoditi po sobi. »Res, prav imenitno ste se imeli!" pravi s kislim nasmehom, po kratkem molku. »Moj Bog, kako si vendar neumen!" reče Nata¬ lija Mihajlovna, zelo užaljena. »Jaz vem, na kaj mis¬ liš! Vedno imaš tako nesramne misli. Ničesar več ti ne povem. Nikdar več!" In Natalija v resnici — umolkne. Stran 88 »ŠKRAT" Štev. 12 Fiskus: Bratje, bodimo veseli .. . Bratje, bodimo veseli, ker čas je zato, saj svet je narobe in zraven še jasno nebo! Zakaj in kako? boš vprašal Tomaž. Potrpi, Tomaž, in jasno ti bo. « Ljubili so predniki naši — hodili k dekletom so v vas, prebili pri njih so, da k maši . zavabil že zvona je glas. Zapeli so fantje na vasi, zapeli so ljubi na čast; dosegli so s svojimi glasi, da smeli so nageljčke krast! Minuli zdaj oni so časi! Nihče zdaj ne hodi več v vas, ne slišiš več petja na vasi in nihče zdaj noče več krast! Dekleta zdaj ljubijo sama in spremljajo fante domov! Zvečer pa, ko spat gredo mama, jim nosijo nagelj pod krov. ‘ » o (•iti/ • ; ; : ' : • Dejal boš: laži ne izpušaj! Potrpi, bom kmalu gotov. Kaj vse sem jaz videl poslušaj, ko šel sem ponoči domov. Nad mano je nekaj vršelo, kot bil bi sam zlodej kosmat! Pogledam, kaj naj bi šumelo in vidim, — da ni bil rogat. In skoraj bi me prizadelo. Po lestvi je lezla gorje — mi deklicak njemu, ki vnelo se zanj je nje vroče srce! Ko prišla do okna je zraven, je trkala, milo proseč, naj vendar odpre ji, da glaven »poljubček" je pač ji goreč. Sem gledal 'prikazen temačno, se zraven veselo smejal, saj bilo nebo je oblačno, pa vendar je „mesec“ sijal! * * ■ * Bratje, bodimo veseli, ker čas je zato, saj svet je narobe in zraven še jasno nebo. Sem in tja. — Včeraj sem vas videl z neko damo v gleda¬ lišču. Ali je bila to vaša žena? — Seveda je bila. Toda nikar ji ne pravite. * # # — Mirko, deset dinarjev ti dam, ako mi prineseš par kodrov tvoje sestre — Koliko pa dobim, ako prinesem celo sestro? — Moj bodoči mož bo moral biti bogat, lep, du¬ hovit in zabaven, pri tem ostanem. — Ne, obsediš. * • • — Nocoj pripeljem na večerjo svojega prijatelja Legana. — Za božjo voljo, nikar. Saj nimamo nič doma, kuharica je slabe volje, otrok dobiva zobe in še moja mama pride. — Saj ravno radi tega ga bom pripeljal. Veš, ta tepec bi se rad oženil. .* * * — Mati je zalotila hčerko, katero je neki mlad gospod ravno objemal in poljuboval: Jaz vas bom naučila mojo hčer poljubovati! — Ste že prepozni, gospa, že znam. — In, in, in vrgel je čevelj za menoj ter dejal, naj grem k vragu — je tožila nesrečna mlada žena. — Prav si naredila, da si prišla k meni — jo je olažila mati. Pijanec se preobrne, kadar se v graben zvrne. >> Marko Budlež je bil svoje čase grozovit pijanec, da mu ga ni bilo para. Ker so ga imeli prijatelji radi, so ga končno prepričali, da pijača škodi in Marko se je odvadil piti. Te dni pa je spet začel in se vdal svoji grdi navadi. Vprašali smo ga, kaj je vzrok, da ga je prevzela zopet stara strast, on nam je pa od¬ govoril : „Bil sem v gledališču pri Finžgarjevih »Raz¬ valinah" in ko sem videl, s kako slastjo so tam pili šnops, postal sem tako žejen, da se nisem mogel več premagati. Sel sem pit in zdaj pijem dannadan in bom pil, dokler bom živ." Tako ga zopet vsako noč vidimo, ko 'podpira druge — da sam ne pade. Išu. Kdo več ve . . . Fajmošter Jaka in visokošolec Rado sta se obče prav dobro razumela. Nekoč sta prišla navzkriž radi malenkosti. Rado je trdil svoje, župnik pa se seveda tudi ni dal ugnati. Jezilo pa ga je vendar, da mu tak fante ugovarja. Ko se mu je zdelo že dovolj, udari s pestjo ob mizo rekoč: ps „Vi, mladenič, vi boste mene učili? Kar ste vi danes, sem bil jaz že pred 30 leti. Vi ste osel, bik, tele” • •“ Enostavna rešitev. Gospa Vrtačnikova je bila na letovišču, kjer ji je zmanjkalo denarja. Brzojavila je možu: »Pošlji takoj denar, hotelir zahteva plačo." Vrtačnik je odgovoril: »Trenotno nimam, pošljem v enem tednu. Tisoč poljubov." Nato pa je prejel sledečo brzojavko: »Za denar se ne mudi. Dala hotelirju par od tvojih iisoč polju¬ bov. Je s tem zadovoljen." Za oba vseeno. Redov: »Gospod narednik, javim se na raport!" Narednik: »Radi kakšne bolezni?" Redov: »Prosil bom gospoda komandira za tri dni dopusta." Narednik: »Popolnoma izključeno! Vsaj je ko¬ maj mesec dni, ko si bil zadnjikrat na dopustu. Z »unapredjenjem" ne bo nič, če boš vedno na do¬ pustu." Redov: »Vseeno bom prosil za dopust, saj za vas in komandirja je navsezadnje vseeno, če se sem te¬ den preje ali pozneje »gospon kaplare"." Še več. Sodnik: »Obsojeni ste na 5 mesecev zapora . .. Kakor se mi zdi, sem vas že nekje videl?" Obtoženec: »Da, gospod sodnik, res je. Vašo hčerko sem peti učil." Sodnik: »Aha, glej ga no idijota ... Pa še vsak mesec dva posta in trdo ležišče." Poroka. — Hej Stanko, ali si že slišal, ali si bral v ča¬ sopisu? Dr. Zguba in Blaznikova Špelca sta se vzela. — Bejž no — sicer pa ni nič čudnega, kar se poznata, se nista mogla trpeti. v* Zenitovanjski posredovalec. Moric Kohn se hoče oženiti. Ženitovanjski posre¬ dovalec mu ponudi lepo partijo ter reče: »Vem za mlado deklico, katera je jako lepa, izobražena, ima 50.000 Din dote, edino malo napako ima, ki se je niti ne zapazi, če se ne potipa. Ona ima namreč le¬ seno levo nogo." Kohn: »Zensko z eno samo nogo nž maram in jo tudi oženil ne bom!" Posredovalec: »Ona ima vendar 50.000 Din in to niso mačje solze." Kohn: »Ja, pa ima samo eno nogo." Posredovalec: »Torej predstavljajte si stvar, da ima ta ženska obe nogi. Prigodi se nesreča, da ne- . 4 4 + Stran 90 »ŠKRAT« Štev. 12 kaj dni po poroki gresta na sprehod, ona pade pod električno ali pod avto in ji morajo nato v bolnici amputirati eno nogo. Če vas od strahu in žalosti ne zadene „feršlag‘ , ) ste vi srečno skoz prišli. Torej ona je na vsak način pohabljena. Pomislite pa samo na stroške za amputaciio, vi ste udarjeni, gospa ima sa¬ mo eno nogo in vi ste skoro polovico njene dote že zapravili. Tako pa, imate celih 50.000 Din in inače zdravo ženičico." Sedeti ni zdravo. Zdravnik: Zares nekam slabo izgledate, vidi se na vas, pa drugače ste zdravi? Ali veliko sedite? Žigon: Da, gospod zdravnik, pred kratkim sem 2 meseca odsedel . . . Hišni posestnik. — Kaj praviš, Jozl, ti da si bil hišni posestnik? Beži, beži 1 Ali moreš to tudi dokazati ? — Prmejzlat ... pa ja, hišni ključ imam še to je vendar dokaz . . . Pri poroki. Župnik bere pri poroki novoporočencema: „Žeha mora slediti možu povsod . . .“ „Oh, Ježeš Marija, gospod župnik," je vzdihnila nevesta, »pomislite vendar, moj mož je kondukter pri železnici!“ —XYZ— Gospod Kos ima dolg nos. Humorističen solo nastop. — Šunki. — Igralec mo¬ derno oblečen, ima dolg nos. v Ce jaz na rajžo grem, jupajdi, jupajda, čudež zdim se vsem ljudem jupajdi, ha, ha! Da, res je tako! Stojim na glavnem trgu in se oziram okrog, kje je stolna cerkev, pa je ne najdem. Naenkrat je bilo vse polno ljudi okrog mene, vsi strmijo: »Ah, ta nos! „Da“ odvrnem, »moje ime je Kos!" in izginem. Če se pa kje prikažem, že vse kriči: »Gospod Kos ima dolg nos." Zdaj povsod sem že poznan, jupajdi, jupajda, najslavnejši sem zemljan, jupajdi, ha, ha! OTVORIL SEM DAMSKI SALON v hiši »Stare pošte" (vhod na vrt) Se priporoča ■v Jurij Simunac, brivec, Kranj Kino v »Narodnem domu“ - Kranj Prihodnji spored: MEHIKA. PriditeI Smeh na smeh! Pridite! QUO VADIŠ . . .? Veličasten film v dveh delih. Že kot malo dete sem bil posebnost. Vsi, ki so me videli, so dejali: »Mali Košek ima res srčkan no¬ sek." Ko sem že znal hoditi sem vedno padal, ker radi nosu nisem, videl na tla. Vsi tovariši pa so kli¬ cali : »Kos zopet šepa, predolga je repa." Nič boljše mi ni šlo, ko sem hodil v šolo. Imel sem posebno prijateljstvo do tujega sadja in ker sem imel največji nos sem kmalu izvohal, kje je najboljše. Večinoma pa je prišel zraven lastnik in me prav pošteno premi¬ kastil, na koncu pa je še rekel: »Le počakaj ti mulo s čebulo." Pri vojakih mi je bil nos vedno na potu. Če sem jaz stal v vrsti je bil nos pol metra spredaj, če pa je bil nos v vrsti pa sem bil jaz pol metra zadaj. Zato mi je rekel stotnik: »Tisti, ki ima strelovod, mora ta¬ koj odtod!" in bil sem izpuščen radi napačne nosne dolžine. To me pa prav nič ni jezilo. Kmalu sem do¬ bil mesto pri nekem trgovcu, ki je hotel privleči z mojim nosom nove kupovalce. Če sem zapiral kak zavoj, sem moral radi svoje kratkovidnosti gledati čisto blizu. Pri tem mi je seveda ušel nos v zavoj. Če je bi sladkor v njem, sem bil žalosten, ker ga nisem mogel oblizniti. Če pa je bil poper, sem moral kihati in to je bilo slišati kot bi grmelo. Nekega dne pride neka goskica. Zahteva poper. Jaz ji ga dam, kihnem tako močno, da so ji padli napačni zobje iz ust. Zdaj je bil ogenj v strehi. Maščevala se je. De¬ jala je, da ji moj nos pokvari ves apetit. Vse goske so regljale to za njo in moj gospod je izgubaval kupovalko za kupovalko. Sprevidel sem, da ne more iti tako dalje in sem prosil gospodarja, da me je od¬ pustil. Dobil sem spričevalo: »Priden in pošten, a njegov magnet je presnet!« Tedaj se me je usmilila neka stara teta. Sklenila me je poročiti. Nekega dne sem prišel k dami, katero mi je teta vneto priporočevala. »Dovolite moje ime je Kos," se ji predstavim, ona pa: »Kaj, tisti s ku- marco? Dobim jaz drugih sto." Moral sem iti. Spoznal sem, da svet ne bo nikoli edin o mojem nosu. Najprej je bil nosek, potem repa, čebula, stre¬ lovod, magnet in končno še kumarca. Več pa človek ne more zahtevati od svojega nosa. To me je končno izpodbudilo, da se izpostavim za denar in se pustim obzijaii. Vse pride in gleda. Postal sem slavnoznani Gospod Kos, ki ima dolg nos. In če vse se mi smeji, jupajdi, jupajda, meni nič to ne stri, jupajdi, ha, ha! Štev. 12 „SKRAT“ Stran 91 XYZ- Di jaška. Mi smo dijaki-ponočnjaki, tako nam pravijo ljudje, in pravijo, da smo divjaki, ki vsake mačke se boje. Ko mi nagajamo prfoksu, zapiše nas u katalog, a mi se tega ne bojimo, smejimo se mu vsi okrog. Velike delamo napake, profesor vedno ropota, prepisane so vse naloge, napačne tudi, kar se da. Ko bomo mi kedaj dorasli, učeni bomo bolj kot Krez, mi bomo vsi lenobo pasli, gospodje bomo mi zares. V nedeljo, dne 25. sept. 1927 se vrši v Kranju ob 3. uri pop. tombola Prost, gasilnega društva n Narodne iz Ribnice. Kako v Ribnici župana volijo . . . Kadar v Ribnici župana volijo napravijo takole: Okrog velike okrogle mize sedejo samo tisti občinski možje, ki imajo dolge brade. Po sredi te mize pa lazi semintja debela — uš. Na dano znamenje se sklonijo vsi z bradami po mizi in katere brade se uš prime, tisti je župan. Kako so v Ribnici cesarja sprejeli . . . Cesar pride v Ribnico. (Kateri je bil, kdaj je bil, to nas ne briga.) Pri slovesnem sprejemu mu pravi župan: „Mi Ribničanje se med sabo tikamo, no, tebe bomo pa seveda vikali!" Kako so Ribničanje z vrečo dan v cerkev nosili . . . Ko so Ribničanje prvo cerkev sezidali, ni imela druge napake, razen te, da so pozabili okna napraviti. Vladala je v cerkvi pravcata tema. Mislijo in študi¬ rajo brihtne glavice, kako bi se temu odpomoglo. Pa jo res pogruntajo. Vsak občan vzame prazno vrečo, in gre „dan lovit". Ko je vsak prepričan, da je vreča polna svetlobe, jo nese v cerkev ter tam vsebino iz¬ trese. Tako delajo cel dan. Zvečer vsi trudni od pre¬ napornega dela poležejo okoli cerkve. Večina njih ima mučne sanje, da butajo z glavami v cerkveni zid kakor bi bili brez uma. Ker pa je bil zid bolj po pe¬ kovsko sezidan, se pokaže kmalu precej lukenj v zidu, skozi katere je —zjutraj, ko so se prebudili — uhajal dan. Gredo v cerkev in vsi bi kmalu od veselja ob¬ noreli, ko vidijo, da so v enem dnevu toliko svetlobe nalovili. Res brihtne glavice . . . PRVOVRSTEN | MED i V SATJU po 33 Din kg S DRUGOVRSTEN po 30 Din kg se dobi pri I leinel Rufiigal-u I S V KRANJU £ Nizke cene! 2 . nun THK5H Nizke cene! TELEFON 25 Nizke cene! Nizke cene! Ivan Potočnik specijalna izdelava čevljev Kranj, Glavni trg Stran 92 „ ŠKRAT" Štev. 12 I Posebni oddelek za damske klobuke Modna trgovina za dame in gospode BERKO LJUBLJANA Dunajska cesta (aaspreti restavracije pri „6ici“) Gene solidne, postrežba točna Strojno mizarstvo Karol Ažman Kranj štev. 37 Savsko predmestje OgliSaite«našem lista! ra C E J E NESREČA. še tak velika, če je vsa šipa — na kosce razbita, nič ne jokaj, nič ne iarnaj, HLEBŠU IZ KRANJA v roke jo daj. Ta je poceni in dobro poprav, za šipo veliko prav malo boš dav. Zrcala, okvirji, steklene reči pri HLEBŠU IZ KRANJA počen se dobi. ANTON SORN Izdelovalnica oblek in čepic Izdeluje tudi vsakovrstne kroje, kakor: gasilske itd. po najnižjih cenah KLANEC - KRANJ Se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje naj- solidneje in točno Izdajatelj in odgovorni urednik Ignac Sumi. Za tiskarno „Sava“ d. d. odgovarja Vilče Pešl. — Vsi v Kranju.