Obcinske novice Državni sekretar Boštjan Šefic obiskal obcino Trzin Prešernov dan Obcinska proslava ob kulturnem dnevu Predstavili kraj in dogodke Sodelovanje Turisticnega društva Kanja Trzin na sejmu Alpe-Adria na Gospodarskem razstavišcu Pustni sprevod Tradicionalno pustno rajanje s sprevodom v Trzinu PRODAJA RABLJENIH VOZIL ODKUP VOZIL ZA GOTOVINO! BMW serija 5: 520d M AUT NAVI KAMERA F1 KEYLESS HEADUP MRTVI – 1955 ccm, 140 kW (190KM) – L.2020/09 -samo 103.060km. M oprema, elektricno nastavljivi se­deži, športni sedeži, gretje prednjih sedežev, f1 prestave, mrtvi koti, bralnik prometnih znakov, brezžicno polnjenje telefona, ambientna osvetlitev, keyless, elektricno odpiranje prtljažnih vrat, vzratna kamera, head up display. Redno servisirano na pooblašcenem servisu, tempomat, ome­jevalnik hitrosti, opozorilo o naletu v spredaj vozece vozilo, full led (led žarometi, prednje dnevne luci, zadnje led luci). Parkirni senzorji spredaj in zadaj, velika navigacija, touch screen, alu plati­ šca,… Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Akcijska cena: 33.900,00 € BMW serija 2 Gran Tourer: 218i SPORT LINE AVT FULL LED NAVI KAMERA KLJUKA – 1499 ccm, 100 kW (136 KM) -L.2019/06 – samo 79.656 km. Odlicno ohranjeno atraktivno vozilo z znano zgodovino in od 1. Lastnika. Full led žarometi, navigacija, line assist, vlecna naprava, vzratna kamera, elektricna prtljažna vrata, parkirni senzorji spredaj in zadaj, dvopodrocna avtomatska klimatska naprava, meglenke spredaj in zadaj, usb, bluetooth. Mož­ nost financiranja brez pologa kredit/leasing. Akcijska cena: 19.990,00 € Porsche Panamera 3.0 AUT PLATINUM EDITION NAVI USNJE BOSE RADAR 2967 ccm, 184 kw (250 KM), automatic – L.2013/03. 21 Col aluminijasta plati­šca z novimi letnimi gumami, 20 col aluminijasta platišca z zimskimi gumami, platinum editi­on, zracno vzmetenje, dnevne led žarometi, elektricna prtljažna vrata, usnjeno oblazinjenje, ogrevan volan, ogrevanje in prezracevanje prednjih sedežev, radarski tempomat, f1 obvolan­ske prestave, 2 conska digitalna avtomatska klima, zvocni sistem hi-fi bose, dab tuner-dig. Radijski sprejemnik, parkirni senzorji spredaj in zadaj, ambientalna osvetlitev notranjosti, ambientalna osvetlitev zunanjosti, dekorativni elementi visoki sijaj, el. Nastavljiva in ogreva­na ogledala, el.Zložljiva zunanja ogledala… Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Akcijska cena: 27.990,00 € Audi Q5 2.0TDI 190 quattro Stronic Sport USNJE NAVI LED F1 1968 ccm, 140 kW (190 KM) -L.2017/11, 128.303 KM. Ohranjeno, redno servisirano vozilo z znano zgodovino, 1.Lastnik, sport sedeži, bluetooth, f1 prestave, elektricna prtljažna vrata, start/ stop, dnevne led luci, led luci zadaj, bi-xenon žarometi, pranje žarometov, esp, lita platišca, avtomatska klimatska naprava. Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Akcijska cena: 26.700,00 € Nissan X-Trail E-POWER N CONNECTA NAVI 360KAMERE RADAR PANO SLO 1497ccm, 150kW (204KM), L.2023/02 , SAMO 3.129KM. Odlicno ohranjeno, kot novo vozilo, samo 3.129 Km, slovensko poreklo, 1.Lastnik, gretje sedežev spredaj in zadaj, ogrevanje vetrobranskega stekla, ogrevan volanski obroc, full led žarometi, brezsticni kljuc,sis­tem mrtvih kotov, elektricno pomicno strešno okno, navigacija, line assist, radarski tempomat, parkirni senzorji spredaj in zadaj, vzratna in prednja kamera, 360 stopinj kamera, zatemnjena zadnja stekla, alu platišca, tropodrocna avtomatska klima, omejevalnik hitrosti. Možnost finan­ ciranja brez pologa kredit/leasing. Akcijska cena: 37.500,00 € oglasno sporocilo Kolofon Uvodnik Odsev, glasilo obcine Trzin . Na naslovnici Snežna odeja, ki je 19. januarja prekrila Trzin, je razveselila marsikaterega otroka, malo manj voznike. Zasluži pa si naslovnico, saj glede na globalno segrevanje ne vemo, kako pogoste Fotografija: bodo v prihodnje podobe zimske idile. Miha Pavšek Glavna in odgovorna urednica: Metka Pravst Primožic, trzin.odsev@gmail.com Uredništvo: Tanja Bricelj, Tanja Jankovic, Miha Pavšek, Dunja Špendal, Barbara Kopac, Peter Hudnik, Majda Šilar Redni avtorji prispevkov: Maja Brozovic, Janez Gregoric, Andrej Grum, Boštjan Gucek, Andrej Nemec, Ema Nemec, Jožica Trstenjak, Milica Erculj, Saša Hudnik, Valentin Orešek, Miha Šimnovec, Anže Kosmac, Miha Gradišek, Bogdan Dolenc, Rastko Kotar, Mojca Tavcar, Nataša Pavšek, Matjaž Erculj in drugi Avtorji fotografij: Zinka Kosmac, Tanja Jankovic, Miha Pavšek, Barbara Kopac, Peter Hudnik, Tjaša Jankovic in drugi Lektoriranje: Mirjam Furlan Lapanja Tehnicno urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: IR IMAGE, d. o. o. Oglasno trženje: IR IMAGE, komunikacijska agencija, d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik Telefon: 01/ 83 96 400, E-mail: info@ir-image.si Glasilo izhaja enkrat mesecno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplacno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja prispevkov. Gradivo za naslednjo številko oddajte najpo­zneje do torka, 5. marca 2024. Prispevke pošljite v elektronski obliki na naslov uredništva: trzin.odsev@gmail.com. Odsev izdaja Obcina Trzin. Uredništvo Odseva: Mengeška cesta 22, 1236 Trzin Besede imajo moc, dejanja pa štejejo Pri svojem delu uredniki pogosto naletimo na položaj, ko se je treba odlocati med skrajnimi možnostmi. Bralci iz objavljene vsebine ne morete poznati ozadja dogajanja in vsebin, ki so mesecno ponujene za objavo v lokalnih glasilih. Veliko je promocijskih sporocil, ki si iz razlicnih razlogov ne zaslužijo objave, a pricakovanja pošiljateljev so velika. Ker moramo uredniki lokalnih glasil zadovoljiti interese široke populacije, hkrati pa strogo slediti zakonodaji, se zgodi, da naše odlocitve niso všec vsem, in smo tarca kritik. Sama menim, da je prav, da je javnost kriticna do medijskih vsebin, a naj bodo kritike utemeljene. V zacetku februarja je bila na željo obcinskega svetnika Rada Gladka na prvi izredni seji Komisije za informiranje, obcinska priznanja, proslave in promocijo obcine pod prvo tocko organizirana razprava o mojem delu. Na njej sem dobila priložnost pojasniti okolišcine svojega dela in razloge, zaradi katerih nekaterih objav v Odsevu v preteklosti ni bilo. Ko sem sep­tembra 2015 sedla na uredniški stolcek Odseva, sem se zavedala, da bo delo polno izzivov. Po petinštiridesetih izdanih revijah lahko trdim, da je naše glasilo vsak mesec samosvoja zgodba. Kot urednica z zdaj že dva­indvajsetletnimi izkušnjami novinarskega dela se zavedam svoje medij­ske moci in jo sprejemam z vso odgovornostjo do bralca in spoštovanjem do ponudnikov vsebin. Zato je izbor objavljenih vsebin v Odsevu vsak mesec premišljen in skrbno izbran. Vcasih smo kriticni, radi pohvalimo, vedno pa stremimo k objektivnosti in preverjanju vseh dejstev. Tokratno izdajo smo ponovno posvetili popoplavni tematiki, saj je janu­arja Trzin obiskal državni sekretar Boštjan Šefic. Obiskali smo tudi ob­cinsko proslavo in se ob kulturnem dnevu poklonili zapušcini dr. Franceta Prešerna. V pustnem casu smo si dovolili biti malce norcavi, da bodo pustne šeme prinesle pomlad. Ker je bila letošnja pošiljka snega v Tr­zinu kar obilna, smo jo sklenili ovekoveciti na naslovnici. V Vremenski s(e)kir(i)ci vedno pogosteje beremo o rekordnih temperaturnih presežkih in vprašanje je, ali bodo v prihodnjih letih zime sploh še zasnežene. Bela pošiljka je presenetila vzdrževalca trzinskih cest, ki se je pluženja sicer lotil pravocasno, a ni mogel optimalno ocistiti plocnikov in kole­sarskih stez. Obcina je glede tega podala pojasnila in se obcanom tudi opravicila. Je pa prav, da svoj delež odgovornosti s primernim ravnanjem v našem kraju sprejmemo tudi obcani. Z leti opažam, da so dolocene težave postale stalnica in da jim kljub objavljenim prošnjam ne moremo zaobiti. Zato opozarjam na zbiranje zelenega odreza, ki dvakrat letno poteka v tocno dolocenem terminu. Bomo letos upoštevali terminske omejitve in s tem dokazali, da smo odgovorni obcani? Besede namere zvenijo lepo, a dejanja štejejo in o njih pišemo. Zato postanimo soustvar­jalci prijetnejših vsebin na straneh Odseva. Metka Pravst Primožic, glavna in odgovorna urednica Obcina Trzin Spletna stran: www.trzin.si e-pošta: info@trzin.si Telefonske številke: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 Uradne ure: Ponedeljek: 8.00–14.00 Sreda: 8.00–12.00 in 13.00–17.00 Petek: 8.00–13.00 Informacije o prireditvah in dogodkih v obcini Trzin so na voljo tudi v obcinskem informativnem središcu na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. Skupna obcinska uprava obcin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravce, Vodice Medobcinski inšpektorat in redarstvo Mengeška cesta 9, 1236 Trzin e-pošta: inspektorat@trzin.si Telefonska številka: 01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 Uradne ure: Ponedeljek: 9.00–11.00 Sreda: 9.00–11.00 Obcinske novice Obisk državnega sekretarja za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah v Trzinu Po katastrofalnih avgustovskih poplavah smo v zacetku letošnjega leta tudi v Trzinu docaka­li obisk predstavnikov državnih organov. 8. januarja se je Boštjan Šefic, državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah, v prostorih Obcine Trzin sestal s trzinskim županom Petrom Ložarjem in njegovo ekipo sodelavcev. Delovni obisk državnega se­kretarja je bil namenjen pogovoru o izzivih in potrebah naše obcine. Dotaknili so se predvsem potreb v avgustovskih poplavah prizadetih prebivalcev starega dela Trzina, beseda pa je tekla tudi o nadaljnjih korakih preventive pred morebitnimi novimi poplavami in ukrepih za pomoc. Srecanja z županom so se poleg Boštjana Šefica udeležili vodja Državne tehnicne pisarne Blaž Dolinšek in Tone Cezar, predstavnik Direkcije za vode (DRSV). Srecanja se je udeležil tudi Miha Pavšek, poveljnik Civilne zašcite Trzin, prisotni so bili obcinska svetnika Bo­štjan Papež in Zoran Rink ter Monika Pekošak, poslanka v državnem zboru. Ker je bil obisk namenjen pogovoru o izzivih in potrebah obcine in prebivalcev prizadetega obmocja ter nadaljnjih ukrepih za pomoc, so se udeleženci v prvem delu pogovarjali o protipoplavni zašciti in ukrepih, ki se nacrtujejo v prihajajocem obdobju. Državni sekretar Boštjan Šefic je opozoril na neizbežno dejstvo, da je obcina Trzin odvisna od dejavnosti, ki bodo potekale v obcinah gor­vodno, in pojasnil, da po informacijah Direkcije za vodo predvidene dejavnosti potekajo v skladu z dogovori. Prisotne je seznanil z dogo­vorom s pristojnim ministrstvom, da se pripravljajo ustrezni predlogi dejavnosti na posameznih vodotokih po izvedbi nujnih interventnih ukrepov, ki bodo predstavljeni županom obcin. Na tej podlagi bodo izdelani projekti in nato izvedene vse druge dejavnosti, saj je porecja treba celovito urediti. Kot je povedal Tone Cezar iz Direkcije za vode, se izvaja geodetski posnetek razbremenilnega kanala Mengeš–Jarše zavzdrževalna dela, prav tako pa naj bi se še letos zamenjala stara zapornica v Mengšu. Cišcenje potoka Pšata na obmocju Trzina naj bi se izvajalo spomladi. V nadaljevanju srecanja je pogovor tekel o razlicnih oblikah pomoci države fizicnim osebam, postopkih in nacinu dolocitve koncne pomo­ci. Ocenjeno je bilo, da je bil pristop vlade s predplacili fizicnim ose­bam pravilen, vendar bi vsi prizadeti potrebovali dodatne konkretne informacije o nadaljnjem postopku. Zato bo služba v sodelovanju s pristojnim ministrstvom poskrbela za objavo celovite informacije, iz katere bo razvidno, kdaj oziroma v kakšnem casu in po kakšnem po­stopku lahko pridejo do pomoci in na kaj morajo biti posebej pozorni. Državni sekretar je poudaril pomen odprte komunikacije in dajanje informacij zainteresiranim obcankam in obcanom. »Vecino vprašanj in dilem, ki smo jih imeli, smo danes rešili oziro­ma ugotovili, kakšne so casovnice,« je izjavil župan Peter Ložar po srecanju. V izjavi za Odsev pa je dejal: »Po uvodni predstavitvi stanja v avgustu 2023 smo ugotovili, da sicer v Trzinu ni bilo tako rušilno kakor marsikje višje ob toku, vendar je bila škoda vseeno ogromna in tudi prizadeto število ljudi je bilo veliko. Ker je vecina ukrepov pred­videnih v obcinah višje ob toku, torej Mengeš, Komenda in Cerklje, je bilo jasno, da posebnih posegov v obcini Trzin ne bo. Ukrepi v ome­njenih obcinah pa se nadaljujejo, predvsem s pripravo dokumentacije za zadrževalnike. Ti so predvideni v vseh treh višje ležecih obcinah. Projekti po besedah gospoda Šefica potekajo po nacrtih, je pa ob tem poudaril, da vsak tak projekt umestitve v prostor zahteva svoj cas,« je povedal trzinski župan, ki je podal predlog glede izplacil pomoci. »Predlagali smo, da se natancno pojasnijo pravila in pogoji za pomoc. Med oškodovanci je kar precej zmede zaradi nejasnosti pri izplacilu odškodnin, predvsem pogoji in odstotek državne pomoci,« je povedal in dodal, da je bilo na sestanku obljubljeno, da bo v najkrajšem casu prišlo podrobno navodilo. So pa na portalu javnih narocil že naslednji dan, torej 9. januarja, objavili javni razpis za izdelavo projektne dokumentacije DPP, DGD, PZI in pridobitev gradbenega dovoljenja za projekt gradnje suhega vodnega zadrževalnika na Tunjšcici, ki se bo financiral iz sklada za podnebne spremembe. Pridobitev gradbenega dovoljenja za projekt je predvidena do konca leta 2024, koncanje projekta pa do konca leta 2025. Kot so zapisali na spletni strani Obcine Komenda, je bila idejna zasnova zanj izdelana že leta 2009. »Štiri leta pozneje je bil zadrže­valnik umešcen v OPN Komenda, leta 2018 pa je projekt prevzela država. Leta 2021 je takratno ministrstvo za okolje in prostor projekt umestilo v veljavni nacrt razvojnih programov 2021–2024. Gradnja bi se morala financirati iz sredstev sklada za vode, nacrtovani zakljucek projekta pa je bil 31. december 2023,« je zapisano na spletni strani komendske obcine. Objava razpisa je prvi pomemben korak h gradnji težko pricakovanega suhega vodnega zadrževalnika Tunjšcica, ki je pomemben tudi za varnost trzinske obcine. MPP Foto: Boštjan Papež Obcinske novice Deveta redna seja obcinskega sveta Februarska redna seja trzinskega obcinskega sveta je potekala v sredo, 7. februarja, v sejni sobi v pritlicju obcine. Na seji je bila pod osmo tocko predvidena obravnava imenovanj clanov v Svet Obcine Trzin za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in clanov v Svet Obcine Trzin za varstvo uporabnikov javnih dobrin, a je bila na predlog obcinske svetnice Nuše Repše umaknje­na z dnevnega reda, zato so svetniki na seji obravnavali devet tock dnevnega reda. Po potrditvi zapisnika 8. redne seje Obcinskega sveta Obcine Trzin so pod drugo tocko sledila vprašanja in pobude obcinskih svetnikov. Svetnica Dunja Špendal je vprašala, kako se bo obravnavalo društva, ki so zamudila rok oddaje prijav na razpise za organizacijo prireditev. Župan je obžaloval, da se je to zgodilo, in pojasnil, da se bo ravnalo po pravilnikih. Svetnik Rado Gladek je predlagal, da se v poslovnik zapiše, da morajo biti videoposnetki obcinskih sej na spletni strani obcine objavljeni najpozneje sedem dni po seji. Svetnica Milica Erculj je do­polnila svojo pobudo za javno stranišce s podatkom, da v Sloveniji le 52 obcin nima javnega stranišca. Prosila je, da se obcane obvesti, kako ravnati z vrecami s peskom, ki so še ostale po poplavah. Dala je pobudo, da lastnika parkirišca pred trgovino v Mlakah pozovejo, naj odstrani siv avto, ki naj bi bil tam brez registrskih tablic že eno leto. Navezala se je na vprašanje Špendalove in komentirala, da je bil datum javnega razpisa nekoliko ponesrecen. Nazadnje pa je dala še pobudo, da bi obcina na mednarodni dan prostovoljcev povabila pred­stavnike društev, da predstavijo prostovoljce in njihovo delo. Svetnik Zoran Rink je opozoril na nevarnost na predelu kolesarske povezave do Ljubljane nasproti gradbene trgovine in pozval župana, da stopi v stik s pristojnimi na Mestni obcini Ljubljana, ki so odgovorni za ureja­nje tistega predela kolesarske steze. Svetnik Boštjan Papež je opozo­ril na vse bolj pereco problematiko brezplacnega parkiranja v Trzinu, ki ga uporabljajo prebivalci drugih obcin, saj svoje avtomobile parkirajo v Trzinu in nato odidejo na delo v prestolnico. Župan je povedal, da stanje opazujejo in da imajo trenutno najvecjo težavo z zasedenostjo parkirišc trgovci. V prihodnje bodo po potrebi na zdaj brezplacnih par­kirišcih uvedene modre cone za kratkorocno parkiranje, morda pa bo ponekod potrebna tudi postavitev zapornic. Pod tretjo tocko dnevnega reda so se svetniki seznanili z obvezno razlago prvega odstavka 23. clena Odloka o obcinskem prostorskem nacrtu Obcine Trzin (izvedbeni del), nato pa so pod cetrto tocko po skrajšanem postopku obravnavali predlog odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o podelitvi koncesije za izvajanje obvezne obcin­ske gospodarske javne službe rednega vzdrževanja obcinskih cest na obmocju Obcine Trzin. Porocevalec Viktor Torkar je pojasnil, da ker je bil v letu 2022 sprejet nov Zakon o cestah, se morajo doloceni cleni uskladiti z novim zakonom, ki ureja ceste. Po sprejetju predlaganega odloka ima obcina za pomladne mesece v nacrtu izvedbo javnega narocila za novo štiriletno obdobje, kajti trenutnemu koncesionarju (podjetju HNG d.o.o. iz Mengša) 1. julija 2024 potece pogodba, do tak­rat pa mora obcina z javnim narocilom izbrati novega koncesionarja. Pod peto tocko dnevnega reda je sledila obravnava predloga sklepa o odvzemu statusa javnega dobra v lasti Obcine Trzin, pod šesto pa so se svetniki seznanili s porocilom o opravljenem nadzoru nad pora­bo obcinskih sredstev, dodeljenih Orientacijskemu klubu Trzin za leto 2022. Sledila je obravnava pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pra­vilnika o placilih oziroma sejninah obcinskih funkcionarjev, clanov de­lovnih teles obcinskega sveta, clanov drugih organov ter drugih pred­stavnikov Obcine Trzin. Predzadnja tocka dnevnega reda je svetnikom naložila obravnavo dopolnitev dveh nacrtov ravnanja z nepremicnim premoženjem Ob­cine Trzin za leti 2024 in 2025, pri cemer je bilo pojasnjeno, da so nacrtovani nakupi parcel iz gradiva mišljeni kot dolgorocna naložba in da bodo postopki pridobivanja parcel dolgotrajni. Kot zadnja, deveta po vrsti, pa je bila v obravnavi novelacija Investi­cijskega programa št. 2 glede vecnamenske športne dvorane Trzin. Porocal je Matjaž Erculj, ki je svetnikom pojasnil, da je bila septembra 2022 podana ocena prenizka in da so v novelaciji upoštevali cene iz sklenjenih pogodb. Skupni znesek celotne investicije se je dvignil z nacrtovanih 5.364.092,69 evra brez DDV na 5.711.445,77 evra brez DDV (za 6,47 odstotka), z upoštevanjem vecjega sofinanciranja eko­loškega sklada gre torej za 330.563,08 evra povišanje z vkljucenim DDV. V razpravi je bilo pojasnjeno, da bo zaradi pridobivanja razlicnih soglasij lahko prišlo tudi do zamika del, zato župan glede na trenutno stanje in vremenske nevšecnosti, ki smo jim bili prica v casu gradnje dvorane, racuna, da bo predaja potekala v maju. Z deveto tocko je bila seja po eni uri koncana. Besedilo in foto: MPP Obcinske novice Kako prijaviti projekt na Javni poziv LAS? LAS Za mesto in vas konec februarja pripravlja delavnico za zainteresirane obcane Trzina in prebivalce okoliških obcin, ki bi želeli kandidirati za sredstva iz dveh evropskih skladov. »LAS Za mesto in vas je konec januarja prejel odlocbo, ki potrjuje LAS in njegovo strategijo lokalnega razvoja v naslednjem program­skem obdobju. To pomeni, da se lahko zacnemo pripravljati na objavo Javnega razpisa,« smo izvedeli od Katarine Godec, podrocne sveto­valke Regionalne razvojne agencije ljubljanske urbane regije, ki nam je zaupala, da bo v ta namen v cetrtek, 29. februarja 2024, ob 17. uri v Kulturni dvorani Vodice (Kopitarjev trg 1) organizirana delavnica. »Vabljeni vsi, ki vas zanima prijava projekta na javni poziv LAS. Predstavili vam bomo, na kaj vse je treba biti pozoren pri pripravi pro­jekta, da bo ta ustrezno pripravljen in uspešen pri pridobitvi sredstev. Delavnica bo tudi priložnost za izmenjavo mnenj in morebitna nova poznanstva, ki bodo lahko osnova za partnerstva pri projektih,« je še dodala in poudarila, da zaradi lažje organizacije vse zainteresirane prosijo za informativno prijavo na delavnico. Ce se boste delavnice udeležili, pošljite kratko sporocilo na elektronski naslov las-zmv@rralur.si. Ce potrebujete vec informacij o dogodku, so prav tako na voljo na omenjenem elektronskem naslovu, lahko pa jih tudi poklicete na te­lefonsko številko 01 306 19 05 ali podatke poišcete na spletni strani www.las-mestoinvas.si. MPP V obcini Trzin je potekalo zbiranje podatkov o fizicni dostopnosti V okviru projekta Omogocanje multimodalne mobilnosti oseb z razlicnimi oviranostmi je ob koncu lanskega leta potekal terenski nabor podatkov o fizicni dostopnosti obcine Trzin, ki ga je izvedla strokovna ekipa Geodetskega inštituta RS (GI). Zbrani podatki so objavljeni v pregledovalniku Dostopnost prostora, kjer so na enem mestu enotno prikazani podatki o fizicni dostopnosti ur­banih prostorov vseh v projektu sodelujocih obcin. Projekt je namenjen izboljšanju fizicne dostopnosti in mobilnosti za vse prebivalce posamezne sodelujoce obcine, predvsem za starejše, osebe s senzornimi okvarami vida in sluha ter gibalno ovirane. Strokov­njaki z Geodetskega inštituta Slovenije (GI) so v okviru projekta do zdaj izvedli že vec kot 70 pregledov fizicne dostopnosti urbanih obcinskih infrastruktur. Strokovni sodelavec GI-ja Jani Demšar je poudaril, da je pri tovrstnih ocenjevanjih fizicne dostopnosti vedno nujno sodelovanje z invalidi oziroma ciljno skupino prebivalcev z oviranostmi, saj lahko le oni verodostojno in iz lastnih izkušenj ocenijo ustrezno ali neustrezno dostopnost urbane arhitekture. V Trzinu je nabor podatkov izvedel zajemalec Aljoša Škaper, na te­renu se mu je pridružil tudi lokalni predstavnik Peter Kralj. Ugotovila sta, da je dostopnost v obcini primerna, najvec kriticnih tock je v manj obljudenem industrijskem delu obcine. Kralj je opozoril na manjkajoci plocnik na severnem delu Mengeške ceste, nekaj vec pa bi bilo lahko tudi prilagojenih parkirnih mest. Govorila sta tudi o dostopnosti javnih objektov, ki so razlicno dostopni, in opozorila na pomanjkanje taktilnih oznak za slepe in slabovidne. Na podlagi zajetih podatkov o dostopnosti infrastrukture za ranljive skupine v sodelujocih obcinah nastaja spletni pregledovalnik, v kate­rem so dostopne informacije o fizicnih ovirah na poti, dostopnosti jav­nega prometa, parkirnih mest, primernosti javnih objektov ter poti in prehodov za pešce. Podatki so vsem uporabnikom za boljše omogoca­nje lastne mobilnosti na voljo brezplacno, upravljavcem infrastrukture pa služijo za odpravo ovir v urbanih prostorih. Zbrani podatki o fizic­ni dostopnosti vseh sodelujocih obcin so objavljeni v pregledovalniku Dostopnost prostora (https://pregledovalnik.dostopnost-prostora.si/), kjer so na voljo tudi podatki o fizicni dostopnosti obcine Trzin. Obcina Trzin se je projektu Omogocanje multimodalne mobilnosti oseb z razlicnimi oviranostmi pridružila leta 2023. Projekt, ki ga izvaja Geodetski inštitut Slovenije (GI), vodi in financira pa Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE), poteka že od leta 2016, do zdaj pa se mu je pridružilo že vec kot 75 obcin iz vse Slovenije, ki imajo skupno skoraj 1,4 milijona prebivalcev. Cilj projekta je prikljucitev vseh 212 slovenskih obcin. Besedilo in foto: Geodetski inštitut Slovenije Vec o projektu si lahko preberete na spletni strani www.dostopnost-prostora.si. Obcinske novice So vam ostale protipoplavne vrece? Na pobudo obcinske svetnice Milice Erculj obcane, ki imajo doma še vedno protipoplavne vrece iz casa avgustovskih poplav, obvešca­mo, da lahko pesek iz protipoplavnih vrec pripeljejo na zbirno mesto pri Domu zašcite in reševanja (DZiR) na Mengeški cesti 2A v Trzinu. Zbiranje protipoplavnih vrec ni vec organizirano, zato obcina napro­ša, da jih ne pušcate na deponiji peska, da jih veter ne bi odnašal po bližnjih poljih in travnikih. Lahko jih odpeljete v Center za ravnanje z odpadki Dob ali se obrnete na clane Civilne zašcite Trzin oziroma na Obcino Trzin. Besedilo in foto: MPP OBVESTILO Komisije za informiranje, obcinska priznanja, proslave in promocijo obcine Obvešcamo vas, da je na spletni strani Obcine Trzin www.trzin.si objavljen razpis za zbiranje predlogov za podelitev priznanj Obcine Trzin za leto 2024 vkljucno z obrazcem, na katerem je treba oddati predloge. Komisija bo upoštevala samo predloge, ki bodo v zaprtih ovojnicah vloženi v vložišce Obcine Trzin ali prispeli PRIPOROCENO po pošti z datumom oddaje najpozneje do petka, 29. marca 2024, do 12. ure na naslov: Obcina Trzin, Mengeška cesta 22, 1236 Trzin s pripisom: »NE ODPIRAJ – RAZPIS – PRIZNANJA 2024«. Predsednica komisije Dunja Špendal, l. r. Trzinc vas gleda Naj parkirna površina v Trzinu Poleg drugih imamo v naši deželi tudi to lepo navado, da razglasimo vsako leto cel kup naj zadev: najbolj urejeno izložbo, najlepše drevo, najboljšo planinsko koco (loceno v sredo- in visokogorju), naj kopališce in smucišce in celo naj javno stranišce! V Trzinu pa bi lahko vsem tem dodali tudi naj javno parkirišce. Med glavnimi kandidati bi bilo lahko makadamsko parkirišce med pekarno in prodajalno sadja in zelenjave, lekarno, nekdanjim gasilskim domom in uvozom v podzemno gara­žno hišo, ki se razprostira na jugovzhodni strani Ljubljanske ceste. V smeri od jugozahoda proti severovzhodu je dolgo skoraj 100 metrov, široko – tudi v tej smeri – od okrog 25 do 15 metrov; na koncu, kjer sta zelenica in pri ekološkem otoku, pa je še ožje; tloris spominja na raketo. Na tamkajšnjih parcelah bi moral zrasti še zadnji podolgovat blok (pozneje samostojen stolpic, vzhodno od njega pa še 23 parkir­nih mest), ki bi moral biti zelo ozek, ce bi hoteli zadostiti gradbenim in drugim prostorskim predpisom. V primeru tržno zanimivega, ki bi ga vsakokratni investitorji najraje zgradili do maksimalno možnih vi­šinskih, dolžinskih in širinskih mer, bi lahko njihovi stanovalci svojim »prekcestnim« sosedom slepega kraka Ljubljanske ceste gledali med kosilom v krožnike. Ker je zmanjkalo denarja, gradbinec blokov soseske T 3 pa je od­šel na drug »tecaj« (dejansko v stecaj), so tamkajšnja zemljišca os­tala nepozidana, še vec: na njem vztraja celo drevo! Del jih je v lasti Obcine Trzin, ki pa jih bo lahko uredila šele, ko bo postala lastnica vseh. Do takrat pa so jih – vsaj tako kaže trenutno stanje – vzeli za svoje vsi okoliški stanovalci in priložnostni obiskovalci ter jih spre­menili v makadamsko parkirišce, deloma pa tudi odlagališce. Najvec je osebnih avtov, nekaj neregistriranih ali/in nevoznih, tu in tam tudi kakšen kombi, avtodom, vcasih parkira tudi kakšen manjši ali vecji tovornjak. Posebej »cvetoce« je to brezplacno parkirišce po obilnejših padavinah ali odjugi. Takrat se pojavijo na njem številne luže, katerih razsežnosti in oblike presegajo povprecno daljavo skoka z mesta vseh poskocnežev, ki hocejo skokoma cezenj; bolje jih je namrec obiti, kar pa ni mogoce vedno in povsod. Še bolje kot to pa bi bilo, da bi te za­nemarjene površine vendarle cim prej uredili v skladu s smernicami in nacrti v okviru Obcinskega (podrobnega) prostorskega nacrta (gre za osrednja obmocja centralnih dejavnosti), ki smo jih videli že pred mnogimi leti. Lokalne volitve niso vec dalec in volivci bodo že kmalu lahko zaceli preverjati sezname s stolpcema »obljubljeno in izvedeno« 2022–2026. Besedilo in foto: Miha Pavšek V našem kraju Trzinske zgodbe se vracajo Lani smo imeli sreco, da smo lahko predstavili zbornik, ki je nastal ob desetletnici natecaja Trzinske zgodbe, samega natecaja pa v zad­njih letih zaradi pandemije ali njenih posledic nismo uspeli izpeljati. Nic ne de, je bilo pa letošnje januarsko druženje zato še toliko lepše. Zbrali smo se v lepem številu, k cemur je pripomoglo tudi dejstvo, da so bile Trzinske zgodbe,ki so bilevnovic posledica plodnega sodelova­nja med Krajevno knjižnico Tineta Orla Trzin in Turisticnim društvom Kanja Trzin, tokrat ozaljšane še s praznovanjem Antonovega dne ozi­roma ofiranjem, cenjeno tradicijo praznovanja godu, tokrat svetega Antona dan pozneje, 17. januarja. Prireditev je potekala v gostilni Pr' Jakov Met, kjer so nam postregli domace jedi in žlahtno kapljico. Razpoloženje je bilo že sprošceno, še preden smo dobro zaceli. Nadejali smo se dobrih zgodb, zabavnih prigod, ustvarjanja novih spominov, hitrih plesnih ritmov in razlicnih glasbenih spremljav. To smo tudi dobili. Zbrane je nagovorila Zdenka Kopac, vodja Krajevne knjižnice Tineta Orla Trzin. Na kratko je povzela pomen predstavljenih zgodb, ki nada­ljujejo desetletno tradicijo, ozaljšano z lanskoletnim zbornikom. Vsem letošnjim snovalcem zgodb je vošcila obilo užitkov ob branju ter nato besedo predala povezovalcu vecera, Ljubu Arsovu. Clan Turisticnega društva Kanja je k besedi najprej povabil Emilijana Pevca, ki nas je s svojimi zapisi popeljal v trzinsko zgodovino. Njegova zgodba, naslovljena Trzinske resnice in bodice, je marsika­terega predstavnika zrelejše generacije ponesla nazaj v leta, ko je bilo v Trzinu drugace. Tedanji Trzinci so živeli v drugacnih razmerah, obcasno težjih kot danes, vcasih pa tudi preprostejših. Pripovedovalec se je vrnil še dlje v preteklost, ki se je nihce ne more spominjati. Pisec nas je slikovito popeljal v tisti cas, da smo si v živo lahko zamišljali, kaj je ljudem tedaj povzrocalo najvec preglavic, s cim so se vsakodnevno spoprijemali, ob cem so najgloblje trpeli in v cem najbolj uživali. V pripovedi smo izkusili tako temo kot svetlobo, tako dobro kot slabo, predvsem pa smo dobili še eno potrditev, da so Trzinci ne glede na polena, ki so jih dobivali pod noge, vselej ohranjali tisto lastnost, ki jih krasi še danes – srcnost. Zatem je branje povzela predsednica Turisticnega društva Kanja Tr­zin, Dunja Špendal, ki se je v svojo pripoved tokrat podala skozi vodne vrtince. Spregovorila je o poplavah, ki so lani avgusta hudo prizadele trzinsko obcino. Z zgodbo Voda ni enaka vodi nas je najprej seznanila z vrednostjo vode, kaj ta pomeni vecini ljudi – sprostitev, oddih, pocitek, saj jo vecinoma povezujemo z morjem, krasnimi plažami in predvsem oddihom od šole ali dela. Žal pa tudi voda ni le dobra, kar se je poka­zalo v lanskem poletju. Na to nas v svojem delu opomni tudi avtorica, ki svoj vodni tok popelje iz otroško naivnega dojemanja vode kot ne­cesa najlepšega na svetu do zrelega premisleka o tem, kako je vodna sila lahko najstrožja kazen za cloveštvo. Branju se je nato pridružil Jožef Erculj, ki nas je s svojo Gradnjo doma tako nasmejal kot tudi spravil v jok. Igrivo se je dotaknil še kako res­nicne izkušnje, ko se je v lastni režiji lotil postavljanja, prenavljanja in preurejanja doma. Tako smo se seznanili z duhovitimi izseki, ki so si­cer resen položaj spremenile v zabavno prigodo, spoznali smo odnose, ki so se med gradnjo doma stkali ali skrhali, med drugim izvedeli za kljucne prednosti, ko se clovek tovrstnega opravila loti sam, na lastno pest, ter uvideli številne slabosti, ki cloveka v takšnem položaju hitro doletijo. Kot cetrta pripovedovalka se je predstavila avtorica Tepke naše mla­dosti, Marjeta Trstenjak, ki nas obicajno navduši s cudovitimi liricnimi zapisi, letos pa nas je lepo presenetila s pretanjeno spisano zgodbo, ki jo tokrat pripoveduje tepka z domacega vrta. Skozi oci hruške tako spoznamo razlicne rodove, ki sadno drevo cenijo, se mu klanjajo ter mu izkazujejo dolžno spoštovanje, vendar z njim tudi grdo ravnajo. Pripoved, ki jo spremljajo vzponi in padci tako v življenju prebivalcev posestva kot tudi v življenju drevesa, opozori na tisto srcico bivanja, ki jo v resnici vsi išcemo, pogosto pa uzremo šele, ko je že prepozno. Peta zgodba, delno resnicna, delno namišljena, odvisno od ušes in življenjskih nazorov poslušalcev, pa je Trzince predstavila v malce dru­gacni luci, in sicer skozi oci Božicka. Ta je s pripovedjo, posveceno otrokom, a dobrodošlo tudi za odrasle, razkril, kako je že davnega leta 1111 odkril Trzin in spoznal, da je tisto, kar drži skupaj Trzince, Trzin­cane in vse, ki se cutijo pripadne Trzinu, kar jih povezuje, pristen duh skupnosti, ki ne kloni, se ne vda, se ne pretrga in ne zlomi. Z zgodbo Kako je Božicek 'odkril' Trzin sem zbrane, upajmo, nasmejala jaz sama. S peto prebrano zgodbo se je prvi del prireditve koncal, ob cemer je vodja knjižnice dodala, da si vsi zapisi zaslužijo naziv najboljši, saj vsa besedila prispevajo k trzinski literarni, zgodovinski in kulturni de­dišcini. Sledil je še drugi del, ki ga je napovedala predsednica Turisticnega društva Kanja Trzin, v njem pa so se nam predstavili clani Folklorne skupine Veterani, ki so nam pokazali, kaj v praksi pomeni tradicija ofi­ranja. S plesom ob razgibani glasbeni spremljavi, za katero je poskrbel Blaž Mušic, nepogrešljiv clan tovrstnih druženj, so se veterani folklore zavrteli na plesišcu, slavljencema Antonu in Tonki pa so tako izkazali poklon ob njunem prazniku. Bilo je lepo, bilo je prijetno, bilo je smeha in navdiha polno. Verja­mem, da so marsikoga, ki se letos (še) ni opogumil in oddal svoje zgodbe, zasrbeli prsti, zato se nadejam, da bo naslednje srecanje ob prebiranju zgodb še bolj nepozabno. Besedilo in foto: Barbara Kopac V našem kraju Prešeren v slikah v Knjižnici Trzin Leto je naokoli in spet si naš poklon zasluži po mnenju vecine Slo­vencev naš najvecji pesnik, ki je v teh dneh beležil že 175. obletnico smrti. France Prešeren je bil predvsem za tiste case izjemen posame­znik. Nesrecen v ljubezni, nesrecen v življenju, vendar je dosegel mnogo vec kot sovrstniki. Cetudi se je rodil v preprosti kmecki družini, in sicer 3. decembra 1800, sta ga vztrajnost in vera pripeljali do Dunaja, kjer se je izucil za pravnika, nato pa se vrnil v Ljubljano, kjer je odprl svojo odvetniško pisarno. Pozneje je slovel bolj kot 'podeželski advokat', ki je za pravne zadeve skrbel v gorenjski prestolnici, Kranju. Že kot otrok je izkazal veliko nadarjenost, ki bi jo bilo škoda zane­mariti. Vendar skrb in nega talenta terjata denar, pri cemur mu je na sreco na pomoc priskocil stric Jožef, ki je v okolici Grosuplja deloval kot župnik. Franceta je tako, ko je imel sedem let, vzel k sebi, fantic pa je nato v Ribnici zacel obiskovati normalko, kjer je z odliko izdelal prva dva razreda, najboljši ucenec pa je bil tudi v tretjem razredu, ki ga je nadalje obiskoval v Ljubljani. V domaci deželi se je šolal vse do drugega letnika fakultete, tretji letnik filozofije pa je zakljucil na Dunaju. Nadaljeval je s študijem pravnih znanosti, iz katerih je v letu 1828 tudi doktoriral. Študij v tujini pa za kmeckega fanta ni bil lahek zalogaj oziroma ga nikakor ne bi zmogel, ce mu še naprej ne bi pomagal stric Jožef. Položaj pa mu je lajšala tudi Knafljeva štipendija, ki si jo je kot nadarjen in iz­redno priden študent tudi zaslužil. Po koncanem študiju se je Prešeren najprej zaposlil kot ucitelj na ne­kaj katoliških šolah, kjer pa ni dolgo zdržal, saj se ni maral držati oz­kogledih in izredno utesnjujocih pravil. Ko so ga odslovili, se je vrnil v Ljubljano, kjer se tudi zacne njegova pravniška zgodba. O njem obstajajo številni miti in legende, ki pripovedujejo številne raz­licice njegovega življenja. Za najbolj verodostojne bi lahko vzeli tiste, ki so prišle iz ust njegove hcerke, Ernestine Jelovšek, ki je ob ocetovi smrti štela komaj šest let. Pa morda bi kakšno besedo o velikem pesniku lahko pridala tudi njegova najmlajša sestra Lenka, ki se je rodila, ko je imel France 11 let. Ga je pa v resnici malo videvala, saj se je tedaj že šolal na normalki, domov pa se je vracal le obcasno, najpogosteje v casu pocitnic. Veliko je bilo zapisanega o Prešernu slovenskem, veliko dobrega pa tudi marsikaj slabega. Bil naj bi prava dobricina, ki pa je rad pregloboko pogledal v kozarec. Bil naj bi pretirano romanticen, celo zanesenjaško, kar naj bi spodbudilo tudi njegove številne poklone zanj nedosegljivi Juliji Primic. Pa pravijo, da naj bi bil tudi telesno neznansko privlacen, ceprav krožijo tudi pripovedi, da je bil privlacen le in zgolj njegov um, njegova zunanja podoba pa naj ne bi bila dosti vredna. O tem lahko ugibamo, lahko se naslanjamo na številne slikovne do­kaze, ki jih najdemo v zapisih o njem, ki so jih naslikali tisti, ki so ga menda tudi v resnici poznali. Pa je res pomembno? O mitih in legendah, ki krožijo o legendarnem slovenskem pesniku, smo si lahko vec pogle­dali in prebrali tudi na razstavi v Krajevni knjižnici Tineta Orla Trzin, ki je bila ob slovenskem kulturnem prazniku tudi letos ozaljšana z zapisi, fotografijami in drugimi oblikami prispevkov o velikem Prešernu. Boštjan Lajovic je v iskrenem in pronicljivem zapisu o Francetu Pre­šernu pojasnil, da lahko v nedogled ugibamo, ali je bil res ceden ali ne, ali je bil res nepoboljšljiv romantik ali je to zgolj mit, ali je bil res mehak po srcu ali ne. Številni opisi so namrec nastali po pricevanjih znancev in prijateljev, sorodnikov, ljudi, ki so Franceta res poznali. Hkrati pa imamo v znanstvenih monografijah tudi dovolj trdnih dokazov, ki pricajo o tem, da je bil Prešeren vse prej kot vzoren mož. Vecina literarnih zgodovinar­jev, ki je do potankosti preucila pesnikovo življenje, bi se najbrž strinjala. A ni pomembno, kaj ni bil, pomembno je, kaj je bil in kaj za nas, Sloven­ce, predstavlja še danes. Najvecjega slovenskega poeta, pisca skrbno izbranih, s custvi nabitih in resnico prekritih, pesmi. France Prešeren je med Slovence ponesel narodno zavest, s svojim delom je poskrbel, da se je med Slovenci razvilo drugacno dojemanje poezije, s katero je pesnik v slovensko zavest vpeljal edinstven romanticen pridih. Žal pa so njegove stvaritve danes še vedno premalo vrednotene, pre­pogosto se namrec zgodi, da povprecen Slovenec prej kot Prešernov smisel za pisanje, njegove izredno prodorne pesmi ter nasploh njegov življenjski nazor izpostavi 'hibo', ki se je (pre)globoko ukoreninila v slo­venski zavesti – pretirano uživanje alkoholnih pijac. Dejstvo je, da ga vecina vseeno prej oznaci za pijanca kot pa narodni ponos. Pa bi morali v en glas v resnici izhajati iz zapisov zgoraj omenjenega Lajovica, ki se je izrazil takole: »Tu ni dvoma: Prešeren je najvecji slovenski pesnik. To priznanje je najvec, kar lahko naredimo v njegov spomin. Ce pa bomo kdaj v njegovem imenu izpraznili kakšno kupico, France zanesljivo ne bo imel nic proti. Na zdravje!« Naj torej namesto pesnikovih šibkosti v naših srcih zazveni Zdravljica, katere sedme kitica je bila kot uradna državna himna prvic (spontano) zapeta 27. septembra 1989. Na slovenski kulturni praznik se spomnimo velikana pesniške besede, ki je za vselej predrugacil literarno vrednost slovenskega jezika. Besedilo in foto: Barbara Kopac V našem kraju Obcinska proslava ob kulturnem dnevu Prešernova igra življenja Letošnji Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, ki ga zaznamujemo 8. februarja, smo na povabi­lo Obcine Trzin in Kulturnega društva Ivan Hribar preživeli v Kulturnem domu Trzin, kjer se je ob 18. uri zacela obcinska proslava. Eno uro trajajoca prireditev je potekala v organizaciji clanov in clanic Kulturnega društva Ivan Hribar, ki so do zadnjega koticka napolnili dvorano kulturnega doma in na odru poskrbeli za posebno presenecenje. Zdravljico so zapeli clani in clanice Mešanega pevskega zbora Ivan Hribar. Kot po navadi smo za uvod v prireditev slišali Prešernovo Zdravlji­co v izvedbi Mešanega pevskega zbora Ivan Hribar in pod vodstvom zborovodje Primoža Leskovca. Sledil je slavnostni nagovor župana trzinske obcine Petra Ložarja. »Ob kulturnem prazniku se praviloma spominjamo 'velikanov slovenske kulture', pozabljamo pa na množico vseh, ki so vsak na svoj nacin uspeli skozi zgodovino postaviti ka­mencek v mozaik slovenskega naroda in njegove kulture,« je povedal. Poudaril je, da je prav, da so izpostavljeni Trubar, Prešeren, Cankar, ki so nedvomno izstopali med vsemi, v svojem govoru pa je omenil manj znane po­sameznike, ki so skozi raz­licna zgodovinska obdobja vplivali na izoblikovanje jezika, naroda in krepitev narodne zavesti. Ob koncu svojega govo­ra je povedal, da so zdaj možnosti za razvoj kulture in udejstvovanja na tem podrocju vecje kot kadar koli prej, pa vendar se v (pre)hitrem svetu pojavlja kriza identitete slovenske kulture. »Vesel sem, da se je kljub krizi društvenega življenja, socialnim medijem in mrtvilu obdobja epidemije ohranila kulturna dejavnost v naši obcini. Društva na podrocju ljubiteljske kul­ture delujejo vse bolj intenzivno in kljub rahlemu mrtvilu na dolocenih podrocjih so projekti vse smelejši in zahtevnejši,« je povedal in naštel jih podpremo v njihovih priza­devanjih.« Ob pozivu si je še zaželel, da bi obcani vse leto obiskovali kulturne dogodke, vec brali in s svojim zgledom mladim pokazali lepoto slo­venskega jezika in kulture. Po županovem govoru je recitatorka Marija Juteršek obiskovalce v besedi pope­ljala po Prešernovih poteh na Šmarno goro, v vmesnem premoru pa so poslušali pe­smi Slovenec sem v izvedbi Moškega pevskega zbora Ivan Hribar. Nato je sledila še pesem Mornar, ki jo je obcin­stvu povedal recitator Miran Šinigoj. Obiskovalci so bili de­ležni še glasbenega nastopa mlade violinistke, prisluhnili so Tini Rebolj iz Glasbene šole Lartko. Recitatorka Dragica Kuto­ša je obcinstvu predstavila tri obdobja Prešernovega ustvarjanja. Iz mladostnega obdobja se je ohranilo le ne­kaj pesmi, med njimi pesem Dekletam, ki jo je povedala Vera Maglica. Iz pesnikovega zrelega obdobja, v katerem je KUD Franc Kotar, društvo upokojencev, Turisticno društvo Kanja in postal izrazit romantik, so obiskovalci prisluhnili pesmi Strunam, v ka-Zavod Azum ter gostitelje, Kulturno društvo Ivan Hribar. »Na nas je, da teri izkazuje romanticno dojemanje ljubezni. V našem kraju Po predstavitvi pozne­ga obdobja pesnikovega ustvarjanja, za katero je znacilen vpliv ljudske pesmi, pa so obiskovalci slišali še pesem Pod ok­nom v izvedbi Ženskega pevskega zbora Trzinke. V nadaljevanju predsta­vitve poznega obdobja Prešernovega ustvarjanja je Meta Selan predstavila še balado Povodni mož, ki pa je bila napisana že veli­ko prej, in poudarila, da je znacilnost tega Prešerno­vega obdobja »življenjsko razocaranje, nasprotje med idealom in stvarno­stjo ter ideja o vzvišenosti pesniškega poklica«. Šele nato je sledilo veliko presenecenje vecera. Za zakljucek pri­reditve so se clani in clanice Kulturnega društva Ivan Hribar iz pev­cev in recitatorjev prelevili v igralce in na odru uprizorili Povodnega moža. Sam Prešeren pa se je podal med obiskovalce prireditve in jim ponujal fige. Ko je pripovedovalka koncala svoj govor, so se zavese na odru ne­nadoma zagrnile. A bilo je prehitro, da bi bilo kulturne prireditve kar konec. Dogajanje za zavesami je kaj hitro dalo vedeti, da prireditev še ni koncana, na oder je prikorakal glasbeni trio. S pesmijo Roža na oknu cvete in venckom ljudskih pesmi so obiskovalce navdušili orgli­car Marjan Urbanija ter Hervin Jakoncic na kitari in Rok Urbanija na harmoniki. Med njihovim nastopom je obcinstvo vidno uživalo, saj se je ob domacih skladbah marsikdo pozibaval na stolu. Igralska zasedba Povodnega moža Urško je zaigrala Urška Homan in Prešerna Stane Zevnik. Povodnega moža je odigrala Vida Velepec. Godec na lajni je bil Slavko Hren, na saksafonu je zaigral Bojan Gorupic, na violini pa Tone Žižek. V vlogi vaških klepetulj so nastopile Vera Maglica in Mirjana Seljak ter Tatjana Strajnar in Marjetka Lampic. Plesalci pod lipo pa so bili Ani in Roman Cimerman ter Janez Strmljan in Štefka Capuder. Balado je brala Meta Selan. Prireditev je bila izvedena brezhibno tudi po zaslugi predsednice društva Štefke Prelc, ki je ob koncu prireditve izrekla zahvalo županu za slavnostni govor in obcini za zaupanje ob organizaciji pomembne kulturne prireditve. Zahvalila se je vsem, ki so s svojimi nastopi obo­gatili prireditev, posebno zahvalo pa je izrekla vodji Meti Selan, ki je prevzela vajeti organizacije kulturnega vecera na Prešernov dan. Po koncanem programu je sledilo še prijetno druženje ob zakuski. Besedilo in foto: Metka Pravst Primožic V našem kraju Filozofsko-literarni vecer v Dvorani Marjance Rucigaj Poplave, ki so v avgustu 2023 prizadele Trzin, so povzrocile veliko gmotno škodo. Ne le v bivališcih, marvec tudi na javni infrastrukturi, zato je preteklo vec mesecev, da je ta vsaj nekoliko obnovljena. Celotna obnova bo seveda zahtevala vec casa, je pa vecina poškodovanih stavb danes že vsaj približno uporabnih. Med njimi je tudi Dvorana Marjance Rucigaj, ki je bila šele 17. januarja letos spet nared, da sprejme obcin­stvo in nam ponudi primerno okolje za literarno-filozofski vecer. Po 4. avgustu 2023 je bilo to prvo srecanje v tej dvorani. Obiskovalci smo se razveselili tudi razgledanih govornikov, ki ju je v goste povabil Tone Peršak, literat, nekdanji trzinski župan ter minister za kulturo, literarni kritik in pisatelj. Veceri, ki jih pisec gosti, so vselej prodorni, polni znanstvenih dognanj kot tudi literarnih odkritij, zato smo tudi tokrat pricakovali zanimivo srecanje. In nismo bili razocarani. Spoznali smo Ifigenijo Zagoricnik Simonovic, rojeno kot Evo Batic, slovensko pesnico in samostojno kulturno delavko, loncarko, prevajalko ter profesorico slavistike in primerjalne književnosti. Pesnica nam je na dogodku predstavila nekaj svojih pesmi, v katerih po vecini prevladujejo cutne vsebine, od erosa in ekstaze do obcutij, ki jih med spoznavanjem samih sebe doživljajo mladenke, v besedilih pa so izražena tudi številna druga custva, ki so pogosto še vedno tabuizirana. Ifigenija nas je s pronicljivostjo svojih pesmi presunila in opomnila, da se cutnost v poeziji pojavlja v razlicnih oblikah, da je lahko jasno ozna­cena ali prikrita. Avtorici je bilo zanimivo prisluhniti tudi zaradi dejstva, da si je kot ena prvih žensk pri nas že v letu 1986 drznila javno sprego­voriti o spolnih zlorabah otrok. Neposrednosti pa kulturnica ne vnaša zgolj v svoja besedila, temvec nanjo prisega tudi v vsakodnevnem delovanju. »Sama ne slepomi­šim,« smeje se pove avtorica, »povem, kot je, sem neposredna. Imela sem takšne izkušnje, ki sem jih morala vcasih skrivati, od posilstva v otroštvu do razmerja s porocenim moškim in splava. So ovinki, da to izraziš. Potem pa sem ugotovila, da v resnici ne govorim svoje zgodbe, da govorim o osebku kot takšnem.« Poleg omenjenih vsebin se pesnica posveca pesmim za otroke, zbrala, uredila in v samoza­ložbi tudi izdala pa je tudi osem knjig poezije Vitomila Zupana (Pesmi iz zapora, ki jih sesta­vlja sedem knjig, ter Pesmi s prostosti). Obiskovalciliterarno-filozofskegavecerasmo spoznali še dr. Edvarda Kovaca, teologa in filo­zofa, tudi profesorja na ljubljanski in tujih uni­verzah, med letoma 2006 in 2009 tudi predse­dnika Mednarodnega PEN-a. Dr. Kovac nam je predstavil nekatere dileme, s katerimi se sam kot raziskovalec etike pogosto spoprijema. Na­vezal se je na govor svoje predhodnice, ki je spregovorila o cutnosti, obcutenju,otem,kako,kje,kdaj,zakajcutimo. Dr. Kovacjeglaspoudaril kot nekaj, kar se nas dotakne prej kot pogled. »Sam pogled se me ne tice. Glas, ta se me pa dotakne tako cutno kot tudi eticno.« Je sam dotik eticen? Obstajajo ljudje, ki ga pogosto uporabljajo. Ob vsakem srecanju sogovornika 'zacutijo' tako, da se ga veckrat dotak­nejo. Tudi Peršak je med pogovorom navrgel, da se sam sogovornika, znanca, prijatelja, ko ga sreca, pogosto dotakne. Ob tem se ne moremo izogniti vprašanju, ali je to eticno. Bi bilo nemara bolje, da sogovorniku ponudimo le svoj glas, ne pa tudi svojega dotika? A vendar vsi poznamo in spoštujemo tradicijo rokovanja. Ta najbrž izhaja še iz casov, ko so sovražnika z rokovanjem razorožili. Ko si nekomu namrec ponudil roko, si moral izpustiti orožje. Enako je moral storiti nasprotnik, ce je želel ponujeno roko sprejeti. Ponujena roka pa pomeni prijateljstvo. In tako je bila meja takoj prestopljena, obicaj pa se je, tudi na obmocjih, kjer za zdaj vlada mir, ohranil še do danes. Dr. Kovac je v nadaljevanju omenil še številne filozofe, med drugim tudi avtorje, ki so spisali razširjena, svetovno poznana dela, sami pa so živeli v zablodi, iz katere se zaradi ponosa in morebiti oholosti niso rešili. Dober primer je nemški filozof Martin Heidegger, ki je mocno vplival na razvoj sodobne evropske filozofije. Velja za utemeljitelja eksistencializ­ma, dekonstruktivizma, hermenevtike in postmodernizma, znan pa je tudi po tem, da je prisegal na nacisticna nacela. Verjel je namrec, da ta veljajo za nadrejena vsem drugim. A je kaj hitro, po približno šestih me­secih, uvidel, da je živel v zmoti, da se nacizem razvija v cisto napacno smer. A prav zaradi zgoraj omenjene oholosti ni priznal, ceš, storil sem napako, zmotil sem se. Ne. Cetudi je potem med drugo svetovno vojno predaval le in samo filozofske smeri, ki so bile ocitna kritika nacizma, nikdar ni javno priznal svoje velike zmote. Kaj se torej zgodi z deli tovr­stnih avtorjev? Kaj bi bilo tisto dejanje, ki bi bilo v tem primeru eticno? Je ta dela še vedno eticno brati ali bi jih bilo edino eticno zavreci? Pogovor nas je spet zanesel do bralne kulture. Kaj brati, ce sploh brati? V svetovnem merilu smo Slovenci, žal, še vedno precej nizko na lestvici razširjenosti bralne kulture. Knjižnice so sicer dobro obiskane, branje pa je med mladimi še vedno premalo razširjeno. Morda pa že pogovor o knjigah, pogovor o vsebinah, ki jih zasledimo tudi v knjigah, najsi gre za filozofijo, poezijo, zgodovino ali kar koli drugega, poma­ga, da tudi mlajše generacije spodbudimo, da znanja ne išcejo zgolj na spletu, marvec tudi v knjigah. Besedilo in foto: Barbara Kopac V našem kraju Domen Valic kot žigolo, ki se placa Glavni frajer, ki ga vse ženske opazijo. Tisti moški, ki se mu nobena ne more upreti. Hkrati pa tudi tisti podjetnik, ki mu ženske za tovrstne usluge placujejo. Žigolo. Ženskar, ki se placa, bi lahko rekli. Moški, ki združuje posel in užitek. Nekdo, ki meni, da je žensko preprosto osvojiti, veliko težje jo je pa obdržati. Toda ali si ne želi tega vsak normalen moški, kot sam pravi? Zadnjo januarsko soboto smo se v Kulturnem domu Franc Kotar Trzin dodobra nasmejali izjemno uprizorjeni predstavi, v kateri nas je vse, tako moške kot ženske, popolnoma osvojil Domen Valic kot tisti zgoraj omenjeni frajer. Saj veste, tisti ženskar. Žigolo, ki se placa. Valic se je kot igralec kalil že v študentskih letih. To, da je sin igralca Iztoka Valica in vnuk igralca Aleksandra Valica, mu je morda res odprlo kakšna vrata vec, a se je moral za svoje prihodnje vloge vseeno pres­neto izkazati. To mu je tudi uspelo, kar potrjujejo številna priznanja in nagrade, med drugim zlata palicica, ki jo je v letu 2009 prejel za najbolj­šo moško vlogo. Da se znajde v raznovrstnih vlogah, je dokazal tudi na trzinskem odru, kjer se je kot opevani žigolo v istoimenski monokome­diji pod režisersko taktirko Mateja Mijatovica brezsramno spogledoval z vsem, kar se je v dvorani vsaj približno premikalo. Igra o zapeljevanju je nekaj, kar nedvomno obvlada vsaj njegov upo­dobljeni lik, žigolo, za igralca nimam tega podatka. Z odra tako izvemo vse o tem, kako je ustanovil kar tri razlicna podjetja z enim samim ciljem – osvojiti cim vec predstavnic nežnejšega spola. Zgolj osvojiti in izkusiti, ne pa tudi zadržati. To nikdar ni in ne bo cilj. A zarecenega kruha se najvec poje. Žigolo se kot sposoben in iznajdljiv podjetnik odloci, da bo vešcine zapeljevanja podelil s tistimi pripadniki moškega spola, ki morda ne premorejo njegove naravne ocarljivosti niti njegovega naravno privlac­nega videza. Odloci se, da bo iz ciste dobrote – ki se seveda drago placa – pomagal tudi tem nebogljenim mladcem. Ali pa malce manj mladim. Da pa svoje neizmerne nadarjenosti ne bi zanemarjal, se sloviti ženskar poda tudi v vode zakonskega svetovanja, kjer pa uporablja ne­obicajne in neucinkovite pristope. Vsaj tako se zdi, ker gledalci seveda menimo, da pari zakonsko posvetovanje obišcejo, da bi rešili zakon. V tej predstavi pa je malce drugace. Pari že morda pridejo s tem name­nom, žigolov cilj pa je prav nasproten – zakonca želi razdružiti, zaslužiti in se pri tem še ... se marsicesa naužiti. Predstava je vseskozi obogatena s pravo mero porednega humorja, ki kljub predrznosti ne presega meja dobrega okusa. Igralec z izurjenim cutom za umetniško izražanje ves cas skrbi, da se obcinstvo na tocno dolocenem mestu zdrzne, v naslednjem trenutku obnemi, se cez se­kundo ali dve iz srca nasmeji, cez minuto pa srca v dvorani že mocneje utripajo. Valic se tako dobro vživi v svojo vlogo, da je težko verjeti, da pred ocmi nimamo dejanskega žigola, ki nas iz lastnih izkušenj uci, kaj se v odnosu sme in cesa ne, kaj bi moral vsak moški vedeti (in poceti), cemu se vsaka ženska rada izogne in kaj je tisto, kar jo vedno in povsod pritegne. Cetudi se manipulacije zavedamo, se ji ne moremo upreti. V strasti, ki se ji z ogledom omenjene predstave predamo, sledimo le prvinskemu nagonu, obcutjem, ki nas povedejo do tocke, ko bi tudi sami najraje obiskali tega 'terapevta', ki tako iskreno in neposredno širi svoje znanje. Moške uci, kako morajo ravnati z ženskami, ženskam pa pove tocno tisto, kar bi rade slišale od moških. Brez dejanskih custev in podobnih traparij, gre zgolj za mesene užitke, za prepovedane dotike in noci, ki jih ne gre pozabiti. Dokler ... Dokler tudi mojstra sprenevedanja, na trenutke malce arogantnega, a zato še toliko privlacnejšega ženskarja ne doleti tisto, kar menda unici vse moške. Ljubezen. Pristna, cista, iskrena ljubezen. Igralec izredno prepricljivo odigra tudi to vlogo, ko se neunicljivemu in vedno pripravljenemu žigolu dogodi prav to, pred cimer svari druge moške. Zaljubi se. Zaljubi se v žensko, ki jo spozna na spletu. V takšnem svetu pac živimo, to je dandanes oblika spoznavanja, prek družbenih omrežij, aplikacij, namenjenih prav temu. In tam tudi on spozna svojo usodno žensko. Sprva z namenom, da jo zapelje in pusti, kot je v njegovi navadi. Ne razmišlja o custvih, ker ta zanj ne obstajajo. Kot izgovor veckrat navrže svoje odrašcanje, ko se je mama dobivala s številnimi moškimi, oce pa je kot copata cepel doma in cakal, da se pridna žena vrne 'z dela'. On pa že ne bo takšen! Tako se je rodil žigolo, ki ne bo dopustil, da mu bo ženska krojila živ­ljenje. Dokler ... Dokler se ne zaljubi. Dokler ne spozna usodne ženske. Ženske, ki mu je vec kot kos. Tega ne želi sprejeti, a nazadnje si mora priznati. Zaljubil se je. Omrežila ga je. Mora jo spoznati, morata se dobiti. Pusti ji svojo telefonsko številko. Pravo številko, ne tiste, ki jo najbrž obicajno deli damam, iz katerih je že iztisnil vse, kar je želel. Komaj caka na tisti klic. Izkaže se, da ni usodna le ženska, usoden je tudi tisti klic ... Besedilo in foto: Barbara Kopac V našem kraju Pustovanje v Trzinu Letošnje pustno rajanje za otroke je bilo nekoliko drugacno kakor lani, saj so nam dežne ka­pljice malce spremenile nacrte tik pred izvedbo same prireditve. Iskrena zahvala gre vsem krasnim in srcnim sponzorjem (tako go­stincem kot podjetjem), ki so kakor koli lahko in z veseljem pomagali pri izvedbi tega dogodka. Prav tako se zahvaljujemo Osnovni šoli Tr­zin, da je v zadnjem hipu lahko zagotovila tople prostore za izvedbo, in seveda obcini Trzin, ki je sodelovala z nami, da se je vse lepo izteklo. Navsezadnje upamo, da se je v najvecji možni meri iztekel tudi dež in nas v prihodnjih tednih cakajo kar se da pomladno vreme ter bolj prijetne temperature. Ne pozabimo pa tudi, da pustovanja ne bi izvedli, ce ne bi bilo pridnih rok clanov Društva pri­jateljev mladine Tr­zin kot tudi domacih gasilcev, ki so bili vec kot pripravljeni na pomoc in sode­lovanje. Najvecja zahva­la pri vsem pa gre vsekakor vsem cu­dovitim pustnim šemam, ki so se rajanja udeležile ter s tem pripo­mogle k ustvarjanju lepih spominov in V našem kraju Ucenci na ogledu informacijskih tabel V ponedeljek, 5. februarja, so imeli ucenke in ucenec turisticnega krož­ka Osnovne šole Medvode nekoliko bolj prakticen pouk. Z avtobusom so se odpravili na popoldansko raziskovanje Medvod, Vodic, Mengša in Trzina. V vsakem od teh krajev so si ogledali po eno informacijsko tablo, opremljeno s panoramskim zemljevidom, kolesarskimi in pohodniškimi potmi ter znamenitostmi, znacilnimi za posamezno obmocje. Table so bile postavljene v okviru projekta »Table Panorama App«. Projekt je uspešno kandidiral na zadnjem javnem razpisu Lokalne akcij­ske skupine (LAS) Za mesto in vas v prejšnjem programskem obdobju. S projektom, ki se sofinancira iz Evropskega kmetijskega sklada za ra­zvoj podeželja, poskušajo domace in tuje goste povabiti k preživljanju prostega casa na obmocju zgoraj omenjenih obcin. Ucenci v spremstvu ravnateljice, uciteljic, predstavnic Obcine Medvo­de in LAS Za mesto in vas ter vodje turisticnega krožka in predsednice Turisticne zveze Medvode Vanje Locniškar so si najprej ogledali tablo v Medvodah. V Vodicah jih je pricakal župan in predsednik LAS Aco Franc Šuštar. Pot so nadaljevali proti Mengšu, kjer jim je glavne znamenitosti obcine predstavil predstavnik TD Mengeš Jože Vahtar. Zadnjo tablo so si ogledali v Trzinu ter nato sklenili popoldansko druženje z odlicno slo­vensko malico v gostilni Mihovec. Projekt Table Panorama App se pocasi koncuje. Z izvedenim izletom so se ucenci naucili, na kaj je treba biti pozoren pri branju zemljevida. Hkrati so preizkusili, kako deluje mobilna aplikacija, do katere se lahko dostopa s kodo QR, ki je navedena na vsaki od tabel. V Trzinu so bile postavljene tri table. Vabljeni, da si jih ogle-date tudi vi, morda dobite kakšno zamisel, kam v vaši bližini se odpraviti konec tedna. Besedilo in foto: Katarina Godec Pustovanje v knjižnici Kot vsako leto so se v trzin­ski knjižnici tudi letos prip­ravili na pustno rajanje. Saj veste, na pustni sprevod se vendar ne moremo odpraviti nenašemljeni, brez izvirnih zamisli, brez skrbno priprav­ljenih mask, brez oblacil, ki bi jasno odražala podobo, kakršno želimo letos predsta­viti svetu. V Krajevni knjižnici Tineta Orla zato pred pust­nimi dnevi vselej pripravijo družinskoustvarjalnodelavni­co, kjer se lahko vsa družina pripravi na pust. Tudi letos je pravljicarka Maja izzvala val navdušenja, ki je zavel po pravljicni sobi, ko je razkrila vse materiale, s katerimi se je lahko ustvar­jalo. Na vrsti so bile pustne maske, takšne, kakršne lahko uzremo na beneškem pustnem festivalu; lepše, kakršne zasledimo v Riu de Janeiru, kjer pustno rajanje traja vec dni skupaj. Udeležencem barvite delavni­ce je tokrat pripravila modele krasnih mask, ki so jih potem ustvarjalci (o) lepšali po svoje. Tokratne maske so bile zares posebne. Bile so enobarvne, bile so mavricne, bile so ozaljšane s perjem in trakovi, dodane so jim bile šte­vilne blešcice, marsikateri udeleženec je na masko dorisal svoje motive in jih okrasil po svoje. Ustvarjalnice, ki jih gosti knjižnica, so vedno poudarjale družinske vred­note. V ospredju je poleg umetniškega pridiha tudi krepitev vezi oziroma ustvarjanje novih. Pravljicarki zamisli ne zmanjka, mladi in zreli ustvarjalci pa jih vedno z veseljem uresnicujejo ter jih s svojo bujno domišljijo še izpopolnjuje­jo. Zato nastali izdelki nikdar ne koncajo v omari, temvec so pogosto uporabljeni. Ustvarjalci so svoje pustne maske uporabili kot zacrtano – nekateri v soboto na otroškem pustnem rajanju, drugi na enem od nedeljskih sprevodov, nekateri pa na pustni torek v službi, v šoli ali na lastnih pustnih zabavah, s cimer so na široko odprli vrata prijetni, s cvet­licami ozaljšani soncni pomladi. Besedilo in foto: Barbara Kopac JAVNI VPIS NOVINCEV ZA ŠOLSKO LETO 2024/2025 Na podlagi tretjega odstavka 20. clena Zakona o vrtcih (Ur.l. RS, 100/05-UPB, 25/08, 98/09-ZIUZGK, 36/10, 62/10-ZUPJS, 94/10-ZIU, 40/2012-ZUJF, 14/15-ZUUJFO in 55/17) objavljamo javni vpis novincev v Osnovno šolo Trzin, Enoto vrtca Žabica, za šolsko leto 2024/2025. Vloge za vpis predšolskega otroka v vrtec oddajte najpozneje do 31. marca 2024 na naslov: Vrtec Žabica, Svetovalna služba, Plošcad dr. Tineta Zajca 1, 1236 Trzin, oziroma na elektronski naslov os-trzin-taj@guest.arnes.si. Obrazec vloge dobite v tajništvu vrtca oziroma na spletni strani vrtca www.vrtec-trzin.si. Ravnateljica: Matejka Chvatal V našem kraju Trzinski taborniki O tabornikih smo v Odsevu že veckrat pisali. In še bomo, saj so v današnjem casu, ko smo ljudje vse bolj odtujeni drug od drugega in narave, še vedno dejavni. Delujejo v okviru krovne organizacije, Zveze tabornikov Slovenije, katere moto je Z naravo k boljšemu cloveku. Tokrat smo se pogovarjali z nacelnico Cete Trzinskih skirc, triindvajsetletno študentko NTF Tjašo Jankovic, ki je tabornica že dolgih osemnajst let. Trzinske skirce Ceta Trzinske skirce deluje pod okriljem domžalskega Rodu skalnih taborov (RST). V njej zdaj deluje devet vodnikov in trije pomocniki, ki na petkovih srecanjih vec kot 50 osnovnošolcem predstavljajo taborniška nacela in vrednote. Med najpomembnejšimi so prostovoljstvo, sodelo­vanje, spoštovanje do narave in soljudi ter prijateljstvo. »Vodniki na te­denskih srecanjih otroke z igro in razlicnimi ustvarjalnimi delavnicami ucimo taborniških nacel in vešcin, kot so orientacija, topografija, zdrava prehrana, gibanje, osnove prve pomoci ... Veckrat se odpravimo v bližnji gozd, kjer spoznavajo rastline, živali in življenje v naravi. Vcasih pa se le igramo razlicne družabne igrice. Za mlade tabornike organiziramo tudi izlete in pohode po Sloveniji, jih vodimo na razna druženja ob kon­cu tedna, kot je jesenovanje … Udeležujejo se tudi raznih taborniških tekmovanj. Starejše tabornike pa postopoma uvajamo v organiziranje in vodenje akcij, kjer se naucijo ucinkovite komunikacije in sodelovanja. Vrhunec vsakega šolskega leta je zagotovo poletni tabor, kjer otroci brez elektronskih naprav vec dni preživijo v naravi, se igrajo razne družabne in strateške igre, plavajo, telovadijo, stražijo zastavo, uživajo v vecerih ob tabornem ognju in še marsikaj. Taborni prostor z osnovno infrastruk­turo na jasi sredi gozda postavimo starejši taborniki, kar je tudi poseb­no doživetje,« na kratko povzame njihovo delovanje nacelnica trzinskih tabornikov Tjaša Jankovic, ki se po dveh letih poslavlja od te funkcije. Kakšne so naloge cetnega nacelnika Nacelnik cete operativno vodi delo cete, opravljen pa mora imeti po­seben tecaj. Skupaj z nacelnikom rodu je soodgovoren za doseganje vzgojnih ciljev, kot jih doloca program za mlade za posamezno sta­rostno vejo. »Najprej je na vsakem zacetku šolskega leta treba v šoli poskrbeti za predstavitev tabornikov, da se nad taborništvom navduši cim vec otrok. Med letom obvešcam starše o nacrtovanih taborniških akcijah in tekmovanjih. Poleg tega organiziram cetna druženja, kar je zaradi raznih obveznostih vodnikov precej zahtevna naloga, vendar po­membna, saj na teh druženjih seznanjam vodnike o dogajanju na ravni RST Domžale, oni pa mi porocajo o svojem delu z otroki. Pri tem jih usmerjam in jim pomagam z zamislimi ali nasveti, ki sem jih prejela na raznih taborniških izobraževanjih,« razloži Tjaša. Poleg tega sodeluje z vodstvom osnovne šole, saj se v slabem vremenu trzinski taborniki dru­žijo v šolskih prostorih. Sodeluje tudi z obcino. Taborniki so se namrec prikljucili vsakoletni obcinski cistilni akciji in akciji odstranjevanja inva­zivnih rastlin. Na Tjašino pobudo in z županovo podporo so v starem gasilnem domu lani dobili svoj prostor. Ko pa bo odprta nova športna dvorana, se bodo preselili tja. Nov je projekt »Alpski prijatelji« V letošnjem šolskem letu vodi Tjaša tudi projekt Alpski prijatelji, kar je pravzaprav obmocno združenje rodov, ki jih locuje Mengeško polje. Nastal je kot projektna naloga mednarodno priznanega izobraževanja, tako imenovanega tecaja Wood Badge, s katerim želijo v Zvezi tabor­nikov Slovenije izobraziti nacrtovalce dejavnosti. Projekt se je zacel iz­vajati že lani, združuje pa štiri rodove – RST Domžale, RUP Mengeš, RMKRadomljein RGB Kamnik. Njegovo bistvoje, da sepredstavniki teh rodov družijo, spoznavajo, sodelujejo pri posojanju opreme ali vodnikov in oblikovanju programov ... Taborniki pridobivajo dragocene izkušnje in znanja Tjaša je navdušena tabornica že od prvega razreda osnovne šole. Taborništvo jo je tako prevzelo, da je po koncu osnovne šole opra­vila tecaj in postala vodnica, se udeleževala številnih druženj in iz­obraževanj, delovala v krovnem rodu in tako pridobivala dragocene izkušnje, ki jo bodo spremljale vse življenje. Med drugim se je leta 2012 udeležila mednarodnega tabora Techuana, ki je potekal v ne­okrnjeni naravi avstrijske Koroške v bližini Beljaka. Tri leta zatem pa se je pridružila slovenski odpravi na desetdnevnem svetovnem skavt­skem taboru Jamboree, ki so ga vodje odprave nekoliko podaljšali. Slovenski taborniki so tako mesec dni preživeli med domacini ter spoznavali njihovo deželo, kulturo in ljudi. Iz tega lahko povzame­mo, da taborništvo ni le igra, zabava, dogodivšcina, prijateljstvo in izkušnja. Je šola za življenje. Na spletnih straneh ZTS je med drugim zapisano: »Taborniki si prizadevamo za celostni razvoj mladih. Naš V našem kraju cilj je, da so mladi aktivno udeleženi v svoj razvoj, da imajo priložnost za odlocanje in s tem prevzemanje odgovornosti. Da bi to dosegli, imamo za vsako od taborniških starostnih skupin opredeljene cilje. Ti predvidevajo aktivnosti za razvoj povsem taborniških znanj in vešcin ter tudi tiste za razvoj osebnosti posameznika. Taborniki vzgajamo samostojne, angažirane, odgovorne in solidarne posameznike. Vred­note in nacela v kombinaciji s taborniškim poslanstvom pomagati mladim pri odrašcanju nas peljejo k uresnicitvi vizije – ustvariti boljši svet za vse.« Vec o tabornikih na spletnih straneh Zveze tabornikov Sloveni­je (www.taborniki.si) ali na spletnih straneh domžalskega rodu (www.rst-domzale.si). Veseli bodo vsakega, ki bi se jim rad pridružil. Tanja Jankovic Foto: Tanja Jankovic, arhiv RST in arhiv Tjaše Jankovic Porocilo Prostovoljnega gasilskega društva Trzin Z jasnim korakom smo vstopili v novo leto. Zato dovolite, da se najprej vsem in vsakomur znova zahvalimo za vse prispevke in dobre želje, s katerimi nas podpirate in omogocate naše delo. Obveznosti nam nikoli ne zmanjka. Izobraževanje Leto smo zaceli z izobraževanjem. Ker želimo do kraja nesrece prihi­teti cim bolj varno, smo se vozniki kategorije C udeležili intenzivnega tecaja varne vožnje intervencijskih vozil v Centru varne vožnje na Vran­skem. V teoreticnem delu smo obdelali voznofizikalne osnove vecjih inter­vencijskih vozil, reakcije vozila in obcutke voznika v kriticnih položajih ter vzroke za zanašanje vozila. Nadaljevali smo s prakticnim delom, ko smo vadili upravljanje vozila v kriticnih položajih ob nenadnem mocnem zaviranju, umikanju oviram, reševanju vozila pri podkrmiljenju in prekrmiljenju – reševanje vozila v ovinku in nenadnem zanašanju. Spoznali smo se z uporabo pogona 4 x 4 ter vožnjo v klanec po spolzki podlagi. Dan je pod budnim ocesom inštruktorja minil hitro in dinamicno. Spoznali smo pomen in vpliv teže in težišca vecjih vozil na vozne last­nosti in bomo pridobljeno znanje s pridom izkoristili na intervencijah. Res, vožnja tovornjaka in zaznavanje obnašanja v kriticnem položaju se precej razlikujeta od osebnega vozila. Pripravniki nadaljujejo izobraževanje za operativnega gasilca. Med­tem ko prebirate naše novice, kolegi spoznavajo teme zašcite telesa in dihal, takticne postopke ob razlicnih nesrecah, osnove tehnicnega reševanja, gasilska vozila ter druge teme, ki so pomembne za varno in ucinkovito delo pri intervencijah. Tecaj bodo s teoreticnimi in prakticni­mi izpiti koncali v marcu. Tradicionalno je nekaj naših clanov svojo kondicijsko pripravljenost utrjevalo s smucanjem na Jahorini. Mladinska komisija Da otroštvo ni samo igra, spoznavajo tudi mladi gasilci, zato smo sku­paj z njihovimi starši izvedli sestanek, na katerem smo govorili o naših nacrtovanih dejavnostih v prihajajocem obdobju. Izobraževanje Pionir I in vešcina bolnicar. Nacrtujemo obisk Zavoda za transfuzijsko medicino v Ljubljani, kjer se bomo spoznali s pomenom darovanja krvi. Mladim želimo predstaviti tudi delo gasilcev na letališcu Jožeta Puc­nika Ljubljana. Intervencije – kratek kronološki pregled Vsi smo težko pricakovali sneg. Ko pa je zapadel, nam je takoj pona­gajal in naložil delo. 19. januarja smo posredovali zaradi podrtega drevesa, ki je zaprl ces­to za hribom. Drevo smo razžagali in sprostili promet. Andrej in Ema Nemec Foto: arhiv Prostovoljnega gasilskega društva Trzin Trzinski podjetniki Muc caffe vsak mesec preseneca s posebnimi ponudbami Daljnega leta 1984 je Mercator v Trzinu zgradil 750 kvadratnih metrov veliko trgovino, v kateri je bil tudi gostinski lokal. Trideset let pozneje so lokal zmanjšali in ga omejili le na ponudbo pijac. Skozi leta se je v njem zamenjalo vec najemnikov, ki so bolj ali manj uspešno poslovali. Sredi decembra 2016 je lokal najela Melita Ferbežar in ga poimenovala Muc caffe. Pred lokalom, ki je med tednom odprt od 5.30 do 22. ure, ob sobotah pa do 14. ure, je uredila pokrito zunanjo teraso in pocasi zacela spreminjati podobo nekdanjega pivskega bifeja. Trzin je majhen in z Melito sva se veckrat srecali na trzinskih dogodkih. Ko sem se odpravljala po nakupih, sem mimogrede opazovala veselo dogajanje v njenem lokalu. Pritegnila me je tudi njegova skrbno urejena zunanjost. Zato sva se z Melito nekega poznega popoldneva srecali v lokalu in ob prijetni glasbi v ozadju je najin pogovor hitro stekel. Pre­sunila me je njena pretresljiva zgodba, ki jo je mocno zaznamovala in hkrati utrdila. Šolano gostinko je namrec življenje veckrat postavilo pred težke preizkušnje. Že pred polnoletnostjo je zaradi neprijetnega stanja odšla od doma in se zaposlila. Pozneje sta jo zaznamovali še huda bolezen, ki jo je prema­gala, in locitev. Doživela je tudi neprijetnoizkušnjo,zaradikate­re je prenehala delati v vecjem podjetju v naši bližini, cemur je sledilo obdobje brezposelnosti. A Melita je prepricana, da se vse, kar se zgodi, zgodi z name­nom. »Morala sem od doma, da sem se osamosvojila. Morala sem iz tistega podjetja, da sem prišla do svojega lokala, ki sem si ga vse življenje tako zelo žele­la. In tu, kjer sem zdaj, sem zelo zadovoljna. Imam delo, ki ga z veseljem opravljam. Z nataka­ricama se dobro razumemo, nic jima ni težko narediti. Lah­ko recem, da imam najboljše stranke. Pravzaprav so bolj moji prijatelji kakor stranke. Nekaj zaposlenih iz okoliških podjetij že zgodaj zjutraj pride na kavo in mi tako polepšajo dan. Veci­no casa smo nasmejani, lepo se imamo.« Prepricana je, da ljudje opazijo ves trud in dobro delo, ki ga vlaga v lokal in nje­govo ponudbo, kar se pozna pri obisku. »Vse vec je strank, ki se ustavijo pri nas na poti v trgo­vino ali iz nje. Na pijaco pride tudi vedno vec žensk, kar me zelo veseli. Dobrodošli so tudi družine in ljubitelji psov s svoji­mi kosmatimi ljubljencki. Seve­da je vec obiska poleti, zaradi terase,« mi pove. Prav posebna preizkušnja je bil cas epidemije covida, ko so bili gostinski lokali zaradi državnih ukre­pov od 15. marca do 4. maja 2020 popolnoma zaprti. Saj se še spomi­njate teh casov, kajne? »Ko sem lahko lokal spet odprla, sem s prodajo dobila le toliko, da sem lahko preživela,« se z grenkobo spominja nego­tovih casov gostinskega sektorja, ki so trajali od sredine marca 2020 do sredine februarja 2022. Po oddaji vloge je od države dobila nekaj denarja, s katerim je poravnala vec zapadlih mesecnih najemnin. V tis­tem koronskem obdobju so jo pristojni organi veckrat obiskali. »Toliko inšpektorjev in policistov, kot me je takrat nadzorovalo, dotlej še videla nisem. Prišli so, ker so prejeli vec prijav domnevnih kršitev.« Na nikogar ni jezna, nikogar ne obtožuje, žalostita jo le brezmejna cloveška neumnost Trzinski podjetniki in zavist. Pravi, da smo se ljudje pokvarili. »Na koga se bomo obrnili, ko bomo potrebovali pomoc? Na policijo ali na kakšno drugo institucijo? Ne, najvec si bomo lahko pomagali sami med seboj – sosedje, znanci in seveda prijatelji. Ljudje smo in potrebujemo drug drugega,« je preprica­na. Ob tem je še poudarila, da je z družbenih omrežij izbrisala vse svoje profile in ohranila le službenega. Ugotovila je namrec, da ji vzamejo ve­liko prevec dragocenega casa, ki ga veliko raje posveti svojim bližnjim. Zavzeta gostinka vsak mesec, vecinoma ob petkih, pripravi svojim gostom posebno ponudbo, ki je vezana na praznike, kot so pustovanje, dan žena in mucenikov, gregorjevo, martinovanje, veseli december ... Ob tem praznovanja obcasno popestri tudi z glasbenimi gosti. Še bolj pe­stro je poleti, ko velikokrat tudi med tednom ponuja osvežilne napitke po posebnih cenah. Poleg tega ob sobotah oddaja lokal za razna praznova­nja, pri cemer poskrbi tudi za hrano in okrasitev, primerno praznovanju. Organizirala je že vec Mucevih pohodov po okoliških hribih, sodeluje pa tudi pri organizaciji trzinske tržnice in garažne razprodaje. Pravzaprav se odzove vsakemu povabilu domacih društev. Tako je pri njej že vec let postanek udeležencev pustnega sprevoda. Lani pa je poskrbela tudi za kulinaricno ponudbo na trzinskem sejmu in ob trzinskem prazniku (700 let prve omembe kraja) narocila praznicno torto, ki jo je izdelala sedem­najstletna domacinka Hana Šinko. Meliti je namrec zelo pomembno, da pri raznih dogodkih sodeluje cim vec domacinov in domacih podjetnikov. Svojo ponudbo bi podjetna gostinka nadvse rada razširila s picami, a je žal omejena z zahtevami Mercatorja. V kratkem nacrtuje obnovo not­ranjosti lokala in delno tudi terase. »Zelo bi bila vesela, ce bi našla manjši lokal, ki bi ga preuredila v dobro picerijo, špagetarijo ali kaj podobnega,« je njena velika želja. Sicer Melita, ki izhaja z Dolenjskega, s partnerjem Janijem že osem let živi v Trzinu. Obožuje morje, kjer v bližnjem Pulju poleti preživi vsak svoj prosti trenutek. Ima dva odrasla otroka. Devetindvajsetletna Ana vodi svoj salon za nego nohtov, dvaintridesetletni Nejc pa streže v enem od eli­tnih ljubljanskih gostinskih lokalov. »Imam najboljša otroka, oba sta zelo pridna in delavna. Imam lokal, ki sem si ga vedno želela. S partnerjem se dobro razumeva in pred kratkim sva kupila hišo. Kaj hoceš še vec?« sklene Melita. Tanja Jankovic Foto: Tanja Jankovic in osebni arhiv Knjižni koticek Branje v kulturno obarvanem februarju Opažam, da se vsak mesec težje odlocim, o kateri knjigi pisati. Vsaka knjiga je zakladnica znanja. A ko pride do izbire, katero ctivo bi bilo najboljše za vecino, se hitro ujamem v zanko. Ljudje se razlikujemo, okusi so razlicni, navsezadnje so tudi pocutja razlicna. Upam, da pride trenutek, ko boste zacutili, da je izbrano gradivo tisto, po katerem želite poseci. Jinny S. Ditzler – VAŠE NAJBOLJŠE LETO DOSLEJ! Ob prehodu v novo leto nazd­ravljamo z besedami: 'Naj bo to vaše najboljše leto doslej!' Zakaj ne? Ce ne to leto, kate­ro? Ce ne ukrepamo zdaj, kdaj? Eno je stvari prebrati, jih nekje zaslediti, povsem druga stvar pa je ta korak tudi uresniciti. In prav to zadrego avtorica izbra­nega dela premaga. Ukvarja se z vprašanjem, kako od besed preiti k dejanjem. To delo sem izbrala, ker se avtorica že na samem zacetku povzpne stopnicko višje. Že z prvim naslovom, 'Dobrodošli', bralca povabi v svet prakse, ne teorije. Že v prvih besedah odseva pre­mik k dejanjem, kjer se vecina zatakne. Tu pa nas pisateljica in podje­tnica povabi naravnost v svet, v katerem se je sama ucila, se kalila in rasla, iz katerega je potegnila vse potenciale in ki ji je pomagal, da je te potenciale našla tudi v sebi. Knjiga resda ni sveže natisnjena, je pa še vedno kako aktualna, morda celo bolj kot ob prvem izidu pred 20 leti. Knjiga je dobrodošel pripomocek za vsakogar, ki si želi nekaj vec, ki se želi znebiti starih okovov in poleteti, ki si želi uresniciti tisto, o cemer že dalj casa sanja. Ne vem, ali boste v knjigi našli prav to, verjamem pa, da lahko. To možnost imate, ali jo boste izkoristili, je pa odvisno od vas. Odprite jo, preberite prvih nekaj strani in presodite, ali bi se v njej nemara našlo tudi kaj za vas. Le ne sodite je po platnicah, ki so po 20 letih res najbrž že malce iztrošene. Klemen Selakovic – AIDEA Za Aideo sem slišala, priznam pa, da podkasta nisem poslušala. Menda je odmeven. Tako kaže skoraj 300.000 prenosov vsak mesec. Najbrž ima avtor res kaj povedati. Me je pa takoj pritegnila knjiga, ker se dotika perecih vprašanj, kaj je dobro in kaj slabo, kaj zmoremo in zakaj menimo, da ne. Uspešni gostitelj podkasta na vprašanja odgo­varja precej neobicajno. In prav to je tisto, sklepam, kar tako pritegne njegove poslušalce in zdaj tudi bralce, saj je knjigo kar težko dobiti v roke glede na to, da se skorajda ne vrne na knjižno polico, temvec po vecini le roma iz rok v roke. Kaj je ljubezen, se sprašuje avtor. Toliko je mnenj, toliko je pogojev, da je o brezpogojni ljubezni kar težko govoriti. Kaj pa ostala custva? Joj, pa sodobna tehnologija, to je danes kljucno vprašanje. Kaj prinaša in kaj povzroca? Kje tu svojo vlogo odigrajo droge? Ali lahko ljubimo druge, ce te iste ljubezni ne izkazujemo sebi? Vprašanja, ki si jih pisec postavlja, morda niso neobicajna, sam pristop k odgovoru nanje pa najbrž je. Nanje namrec ne odgovarja sam. Vsaj ne v celoti. Opira se na izkušnje strokovnjakov, crpa iz pogovorov z gosti, ki ga obišcejo v studiu. Celotno delo je zasnovano na številnih izkušnjah, ki so njegove lastne ali pa so lastne ljudem, ki so ga obiskali v studiu in z njim delili bolece zgodbe. da lahko pomaga s poslušanjem. Vendar ga vedno znova presene­ti, kako to, da mu nekdo zaupa, zdravi tudi njega samega. Najbrž je prav zato njegov pod­kast tako poslušan. Ljudje, ki se mu zaupajo, izhajajo iz bolecine, izhajajo iz travm in trpljenja, on pa jim s pogovorom namesto kri­tike in presojanja ponudi ramo, na kateri se lahko razjokajo, po­nudi jim moc, ki je nikdar niso bili deležni, ponudi jim svojo izkušnjo, ki jim morda pomaga razumeti lastno bolecino. »Ljudje hrepenimo po poveza­nosti. Želimo si pripadati in biti sprejeti. Želimo si ljubezni. In naj­demo jo lahko le v odnosu do dru­ gega.« Neobicajni zapisi posebnega cloveka, ki jih je vredno prebrati. Morda ne nujno razumeti, vsekakor pa vsrkati in 'izživeti'. Besedilo in foto: Barbara Kopac 080 22 36 DOSTAVA KURILNEGA OLJA Za toplo zimo in pomlad,kurilno olje dostavlja Hubat! Psihedelicne izkušnje. Tudi o teh avtor spregovori, razkrije tudi tvo­je spomine, svoje izkušnje, kako je bil sam sebi terapevt, da je lahko www.hubat.si 080 22 36 postal neke vrste terapevt drugim, pa ceprav to v resnici ni. Verjame, oglasno sporocilo Dogajanje na dlani Jubilejnih sto gospe Nikolaje Kersnik Miklavc Ko clovek vedel bi, kako cas hiti. Jih je res že sto minilo? Se mi ne zdi. Živeti je treba, živeti vsak dan, življenje je zgodba, ki lepša vsak dan. 30. novembra lani smo se v Domu pocitka Mengeš – enoti Trzin zbra­li, da bi proslavili izjemno obletnico – stoto obletnico rojstva Nikolaje Kersnik Miklavc, ženske, ki je svoje življenje posvetila družini, znanju in skrbi za druge. Praznovanje je bilo posebej ganljivo, saj smo se zbrali v njenem drugem domu, kjer preživlja svoja zlata leta. Gospa Nika se je rodila na Brdu pri Lukovici 29. novembra 1923 kot vnukinja uglednega slovenskega pisatelja Janka Kersnika. Njeno otro­štvo je bilo obogateno s kulturno dedišcino in družinsko povezanostjo. Po koncani osnovni šoli je nadaljevala svoje izobraževanje in postala inženirka agronomije, s cimer je stopila na pot znanja in razumevanja kmetijskih praks. V družini Nike Kersnik Miklavc je bilo devet otrok, kar je oblikovalo nje­ne zgodnje izkušnje in jo naucilo vrednosti medsebojnega spoštovanja in ljubezni do družine. Z možem Janezom, s katerim sta delila življenjsko pot, sta ustvarila cudovito družino, v kateri so se jima rodili trije otroci. Ob 100. obletnici njenega rojstva smo se zbrali, da bi se spomnili in praznovali življenje Nike Kersnik Miklavc, ki je svojim bližnjim in širši skupnosti podarila ljubezen, modrost in brezpogojno predanost. Dogo­dek je bil obarvan s spoštovanjem do njene zapušcine, ki jo je zgradila skozi desetletja. Ta še danes živi v srcih tistih, ki so imeli privilegij deliti trenutke z njo. Praznovanje, ki smo ga skupaj z njenimi svojci pripravili v našem domu, Domu pocitka Mengeš – enoti Trzin, je vkljucevalo številne de­javnosti, ki so odražale njeno življenje. Stanovalci, zaposleni in drugi gostje, med katerimi je bila tudi županja obcine Lukovica, mag. Olga Vrankar, so se lahko podrobneje seznanili z njenim življenjem in dosežki ob diaprojekciji, ki je prikazovala fotografije, dokumente in druge po­membne spomine. Ob dobri glasbi, hrani in pijaci smo se poveselili s slavljenko in njenimi domacimi. Nikolaja Kersnik Miklavc od leta 2016 svoja leta preživlja v Domu po­citka Mengeš – enoti Trzin, kjer je deležna ljubezni, skrbi in spoštovanja zaposlenih in sostanovalcev. Praznovanje stoletnice je bilo priložnost, da se ji zahvalimo za vse, kar je dala, ter obudimo spomine na cudovito življenje. Besedilo in foto: zaposleni Doma pocitka Mengeš – enota Trzin Pogovor o kulturi, knjigah in še marsicem Januar je letos tako hitro spolzel mimo, da smo se knjižne klepetalke uspele sestati v zacetku februarja. Še pred kulturnim praznikom smo izkoristile priložnost in se najprej poklonile velikanu slovenske poezije, Francetu Prešernu. Njegove Poezije so vrhunska stvaritev, ki bi jo moral vsak vsaj enkrat v življenju prebrati. Ker je bila v Krajevni knjižnici Tineta Orla Trzin, kjer potekajo naša bralnoklepetalna srecanja, v tistem casu postavljena tudi razstava na cast velikemu Prešernu, smo si jo ogledale. Med razstavljenim gra­divom smo se nagledale Prešernovih del, ki so na voljo v knjižnici, si ogledale arhiv starejših fotografij, nastalih v Prešernovem casu, in si nekaj malega prebrale o njegovem življenju, nato pa se vrnile k središcni dejavnosti – pogovoru o knjigah. Teh je bilo od zadnjega srecanja v letu 2023 spet dosti prebranih. Pogosto namenjamo vec pozornosti slovenskim avtorjem. Tokrat smo poleg Prešerna omenjale tudi druge slovenske literate, od Cankarja, Kosmaca, Lili Novy, Alme Karlin do posameznikov, ki so v naši kulturi pustili vtis z edinstvenimi pesniškimi zapisi, denimo Tone Pavcek, Neža Maurer in številni drugi. Na vsakem srecanju omenimo veliko avtorjev, saj se nikdar ne osredotocamo le na eno prebrano delo. Ko se v pogo­voru dotaknemo vsebine v eni izmed izbranih knjig, cesto potegnemo vzporednico z drugim delom, kjer je bila prav tako predstavljena ome­njena vsebina, le z drugega gledišca. Verjamemo namrec, da se lahko le s konstruktivno razpravo in izmenjavo mnenj ustvari pristna vrednost pogovora. Ker smo knjižne klepetalke razlicnih starosti, izobrazb in življenjskih izkušenj, je kljucno, da druga drugi prisluhnemo. Prav zato na srecanjih uživamo. Kljub razlikam, ki nas locujejo, imamo v resnici vec skupnih tock, ki nas povezujejo. Kljucna pa je tista, iz katere vseskozi izhajamo: ljubezen do knjig, branja, vseživljenjskega ucenja. So zgodbe, ki jih beremo, in so zgodbe, ki jih ustvarjamo. Pogosto se med pogovorom o knjigah spomnimo besed, ki so jih podale ženske, ki jih danes ni vec z nami. Pogosto se spomnimo srecanj, na katerih se je kakšna udeleženka še posebej potrudila, opozorila na nedavno preb­rano knjigo, ki jo je zaznamovala, danes pa te gospe ni vec med nami. Z žalostjo v oceh, a hkrati s sreco in zadovoljstvom v srcu se tako pogosto spominjamo knjižnih klepetalk, s katerimi smo nekdaj pisale skupno zgodbo, zdaj pa pišemo vsaka svojo. Naše zgodbe gredo zdaj svojo pot, a tistega, kar smo skupaj prebrale, o cemer smo skupaj kle­petale, tistega, cemur smo se skupaj nasmejale, nam nihce ne more vzeti. Zato še danes beremo naprej. Skupaj, a v resnici vsaka zase. Besedilo in foto: Barbara Kopac Dogajanje na dlani Predstavitev Turisticnega društva Kanja Trzin na sejmu Alpe-Adria Zadnji dan v januarju je na Gospodarskem razstavišcu v Ljubljani odprl svoja vrata sejem Alpe-Adria, osrednji turisticni sejem v Slo­veniji. Na njem se je predstavilo vec kot sto turisticnih društev iz vse države. Turisticna zveza Slovenije je tudi letos za predstavitev turisticne društvene organiziranosti najela Srebrno dvorano. Društva so predstavljala svoje dejavnosti in turisticne prireditve na osnovi kulturne in naravne dedišcine ter ponujala zamisli za zelen, aktiven in zdrav turizem. Turisticno društvo Kanja Trzin je tudi letos sodelovalo na sejmu. Predsednica društva Dunja Špendal je povabila k sodelovanju vezilje, rezbarje, folkloriste in našega obveznega spremljevalca prireditev, harmonikarja Blaža Klopcica. Midva z Jožetom tradicionalno postavi­va stojnico, letos je pomagala Duša, saj pri postavljanju pridejo prav vsake roke. Zadovoljni smo bili, ker je bila stojnica na koncu niza, da smo jo z dodatnima gajbicama povecali, kar sta s pridom izkoristila rezbarja Janko in Tone. Sredinski del je bil namenjen veziljskima men­toricama Mileni in Mariki, vogalni del smo namenili naši gostinski in turisticni promocijski ponudbi. Gajbice sem delno prekrila z bordo folijo, da so prišli do izraza beli prticki z rišeljejevim vzorcem, vmes sem razporedila lesene skulpture, na koncu pa sem zložila promocij­sko gradivo, Duša pa je že pridno rezala trzinske klobase in odlicen Tomov sir. Lepa stojnica je z videzom in ponudbo privabila veliko obiskovalcev, ki so se ustavili ter spraševali o razstavljenih predmetih in našem kraju. Zanimive rezbarske skulpture in rezbarja, ki sta ves cas ustvar­jala, so stojnici dali poseben car. Veliko obcudovanja so poželi Mariki­ni in Milenini prticki, izvezeni v tehniki rišelje. Tako rezbarja kot vezilji so bili ves cas na voljo za številna vprašanja mimoidocih. Dunja in Duša sta obiskovalcem delili predstavitveno gradivo ter jih obvešcali o prireditvah v Trzinu in turisticni ponudbi kraja. Popoldne so živahno sejemsko dogajanje popestrili clani folklorne skupine s harmonikarjem Blažem, ki so pred stojnico zapeli in zaple­sali. Plesalci in harmonikar so se predstavili tudi na drugih razstavnih prostorih in povsod poželi bucen aplavz. Clani Turisticnega društva Kanja Trzin smo se na koncu sejemske predstavitve poslovili od prijetnih sejemskih sosedov in pospravili razstavljene predmete. Zadovoljni smo bili, da nam je uspela dobra postavitev stojnice ter da smo po najboljših moceh predstavili svoj kraj in vse dogodke, ki se bodo letos zvrstili v Trzinu. Besedilo in foto: Majda Šilar Napovednik Dejavnosti društva upokojencev Društvo upokojencev Žerjavcki Trzin v februarju in marcu za svoje clane pripravlja raz­ licne dejavnosti. ZBOR CLANOV: V petek, 23. februarja 2024, bo ob 17. uri v prostorih Osnovne šole Trzin potekal zbor clanov Društva upoko­jencev Žerjavcki Trzin. MEŠANI PEVSKI ZBOR: Mešani pevski zbor ima vaje vsak torek ob 18. uri v prostorih Doma zašcite in reševanja (DZIR). Vabljeni novi clani. PROSTOROCNE DELAVNICE: Vsak petek ob 11. uri v prostorih Doma zašcite in reševanja (DZIR) potekajo prostorocne delav­nice. S skupnimi idejami lahko nastanejo zanimivi izdelki, zato vabljeni tudi novi clani, ki radi ustvarjajo. POHODNIKI: Ljubitelji pohodov se vsak torek ob 8. uri zbere­jo pred Mercatorjem oziroma na drugi predcasno dogovorjeni lokaciji. Pohodniki vsak prvi torek v mesecu z javnim prevozom potujejo tudi v zgodovinska mesta Slovenije. Marca nacrtujejo izlet v Brežice. BALINARJI: Clani balinarjev se enkrat tedensko udeležujejo zimske lige na Duplici. STRELCI: Streljanje je organizirano vsak dan ob 18. uri na stre­lišcu v Osnovni šoli Trzin. KOLESARJI: Kolesarji se bodo v marcu ob primernem vremenu podali na kolesa. KULTURA – LITERARNI VECER: Društvo upokojencev 18. marca 2024 ob 18. uri v Dvorani Marjance Rucigaj vabi na literar­ni vecer z Mileno Miklavcic in Jožetom Erculjem. Vabljeni! Dogajanje na dlani Skupina Naše vezi je dejavna tudi letos Naša skupina je uspešno koncala leto 2023. Društvo Jesenski cvet je že konec leta 2023 pripravilo programe za 2024 in clani jih že pridno izvajamo. Tedenska srecanja ob cetrtkih dopoldne imamo najraje, da se pogovorimo o trzinskih novicah. Janez, najstarejši Trzinec, ima vedno veliko povedati o našem kraju. Je zelo razgledan in je bil vedno dejaven v skupnosti. Precej nas slabo sliši, in ko imamo srecanje, se ne kregamo, le glasneje govorimo. Radi kaj dobrega pojemo in popijemo, pa nas An­gela prijazno opozori, da smo vsi predebeli. Tudi njen kužek je predebel ingaimavescas na dieti. Jepa pametenin si sam najde kaj za podzob. Cas pa beži, da ga komaj dohajamo. Malo smo si oddahnili od prazno­vanja novega leta in že je tukaj februar. Želimo, da bi bili zdravi in bi se redno udeleževali naših srecanj ob cetrtkih dopoldne. Besedilo in foto: Jožica Trstenjak Kronika Združenja borcev za vrednote NOB Obcine Trzin Clani združenja smo lansko leto koncali z novoletnim druženjem, ki smo ga že drugic zapored pripravili v gostilni Pr' Jakov met. Ob pogo­vorih, dobri hrani in pijaci se je popoldan hitro prevesil v vecer. Pridru­žilo se nam je nekaj obcanov, ki vedno sodelujejo in nam pomagajo pri izvedbah naših prireditev in brez katerih bi bili logistika in organizacija dosti težji. Nekateri od njih so se nam lani pridružili tudi na izletu v muzej v Pivki. Konec leta se nam je pridružilo tudi nekaj novih clanov. Spoznali so, da so spoštovanje vrednot, kot so ljubezen in zvestoba do domovine, njene kulture in jezika, solidarnost, mir, medsebojna pomoc kakor tudi pravic­nost, spoštovanje cloveškega dostojanstva, tudi njihove vrednote, zato smo jih z veseljem sprejeli v svoje vrste. Clani združenja se udeležujemo spominskih dogodkov ob raznih oble­tnicah, ki jih prirejajo sorodna združenja, delujoca v sosednjih obcinah (Mengeš, Domžale, Kamnik, Litija, Moravce) in pa tudi širše. Naj vam opišem samo dva taka dogodka, od katerih je vsaj prvi ostal globoko v mojem spominu, saj sem s svojim sinom prvic stal na kraju bitke, kjer je med 16 borci padel tudi moj ded. Decembrsko nedeljo je združenje iz Šmartnega ob obletnici bitke na Kostavski planini nad Šmartnim v Tuhinjski dolini oziroma nad vasjo Kostanj priredilo slovesnost ob spomeniku padlim partizanom, ki so bili ubiti na božicni vecer 1942. Izdali so jih domaci izdajalci in nato so Nemci, ki so bili v številcni premoci, zvecer napadli utrujene borce. V visokem snegu je padlo 16 borcev, drugi so se umaknili. Med borci, ki so padli, je na spominskem obeležju zapisan tudi Franc Kotar -Riko, ki je bil doma iz Trzina. 81. obletnice dogodka sva se udeležila tudi dva clana ZB za vrednote NOB Trzin. Ko sem skupaj s praporšcaki iz sosednjih obcinskih združenj stal s praporom ob spomeniku, sem ob poslušanju govorov in kulturnega programa imel cas za razmišljanje. Bilo je hladno in minute so tekle pocasi. Drog prapora je bil leden, sam pa nisem imel rokavic. V tistem trenutku sem se zavedel trpljenja borcev, ki so tocno na tem mestu pred 81 leti v snegu in mrazu preživljali dneve, tedne in mesece. Poleg tega, da so bili pre­zebli in lacni, predvidevam, da tudi neprespani, so s svojim pogumom v bitkah izkazali svoje domoljubje in nekateri izmed njih dali za domovi­no tudi svoje življenje. Slava jim! Drugi dogodek, ki sva se ga ude­ležila dva clana ZB za vrednote NOB Trzin, je bila prireditev ob 82. obletnici bitke in vseh tragicnih do­ godkov v Dražgošah. Kot vsako leto se porajajo vprašanja in dileme, s katerimi skušajo v nekaterih krogih obrniti, kdo je bil kriv za poboj domacinov in požig Dražgoš. Tako nekatere struje, ki se skrivajo pod krinko domoljubja, še zdaj skušajo prikazati, da so za ta dogodek krivi partizani, ki so razdražili Nemce z napadom na njihovo patruljo. Ne da bi posegal v podrobnosti, naj si tisti, ki ne verjamejo tega, postavijo vprašanje, kaj pa je ta oborožena nemška patrulja na ozemlju Slove­nije sploh pocela tako dalec od Nemcije. Odgovor, kdo je bil agresor, je tako jasen in edino to dejstvo je potem lahko podlaga za vsa druga razpravljanja. Tudi na tej prireditvi je bilo hladno, a vmes se je pokazalo malo sonca, tako da smo navzoci vse skupaj lažje zdržali, za spremem­bo od tistih, ki so bili pred 82 leti na tem mestu. Takrat je bilo veliko snega in zima je otežila razmere za boj. Besedilo in foto: Rastko Kotar Dogajanje na dlani Leto lesenega zmaja prinaša velike spremembe Zacetek koledarskega leta navadno prinese obilje želja in novoletnih zaobljub. Hkrati pa nadaljujemo v leto s starimi navadami in prepricanji, ki nas vlecejo nazaj v pasivnost in poznano delovanje ter seveda – stare rezultate. S februarjem je prišlo še kitajsko novo leto – leto lesenega zmaja – in z njim nova energija, katere vplive že lahko cutimo. Leseni zmaj prinaša aktivacijo jetrne energije, s katero je povezan tudi živcni sistem. Cutiti je naelektreno, živcno ozracje, obkrožajo nas novice, ki nas vznemirjajo, in hitro se aktiviramo, vznemirimo in razje­zimo. Nekoliko vec pozornosti je zato priporocljivo posvetiti zdravju in cišcenju jeter ter stabilnosti živcnega sistema. Ni se smiselno predajati custvom jeter: jezi, besu, agresivnosti, vznemirjenosti, živcnosti, ner­vozi. V letu 2024 ohranjajmo potrpežljivost in vrlinsko delovanje, v svoj vsakdan je primerno uvesti redno prakso sprošcanja. Podporno bo, ce bomo ostajali v svojem notranjem središcu miru in stabilnosti, v centru, ki nam bo prinašalo zdravje in dobro pocutje. Energije leta lesenega zmaja prinašajo velike spremembe, napredek in rast. Tako bo leto zahtevno, ce bomo vztrajali v starem. Od nas bo zahtevalo spremembe, in ce se jih ne bomo sami lotili, nas bo leto po­tisnilo vanje. Zato je moje povabilo, naj bo to leto drugacno – aktivno se lotimo novega in naj bodo dejanja mocnejša od starih vzorcev, na­vad in tudi okolišcin. To bo leto, ko bo nujno pogledati globoko vase in bo treba negovati svojo notranjo svetlobo, ki vedno prinaša zdravje in dobro pocutje. Bolj ko bomo prižigali svoj notranji ogenj in gojili notranjo svetlobo, bolj bomo lahko delovali iz prostora svetlobe in ljubezni ter to z mislimi, besedami in dejanji vnašali tudi v zunanji svet. Le majhen žarek svetlo­be je potreben, da razsvetli najvecjo temo. In vec ko je svetlobe, manj je prostora za temo. Želim vam, naj vam to leto lesenega zmaja kaže prijazen obraz in vam prinaša prijetne spremembe v smeri lepega in zdravega. Ne pozabite na sprostitev, potrpežljivost in vrlinsko delovanje. Za podporo in lahkotnejše soocanje z energijami leta vas vabim na in­dividualno terapevtsko delo ali redno vadbo za zdravje in dobro pocutje v studio društva Pot srca. RednavadbaJogezadobro pocutje ter drugih rednih praks indelavnic za zdravje in dobro pocutje poteka od septembra do junija in se lahko kadar koli pridružite. Prihajajoce delavnice Zvocna kopel s tibetanskimi skledami – globoka sprostitev, ob-nova in samozdravljenje: petek, 1. in 15. marec, od 20. ure do 21.30. Cišcenje in krepitev jeter spomladi – napotki tradicionalne kitaj­ske medicine za trdno zdravje, vec energije in vitalno pocutje: sobota, 2. marec, ob 18. uri (v živo in prek spleta). Individualno terapevtsko delo Zvocna terapija – zvocno vibracijska zdravilna masaža telesa s pojocimi tibetanskimi skledami, ki prinaša pozitivne spremembe v fi­zicnem, custvenem in energijskem telesu ter vodi v zdravje in dobro pocutje. Termin po dogovoru. Psihološko energijska terapija – preplet klinicne in energijske psihologije ter starodavnih zdravilnih praks v edinstveni terapevtski praksi, s katero vzpostavljamo zdravje na vseh podrocjih življenja. Ter­min po dogovoru. Prijave in informacije: 041 821 401, drustvopotsrca@gmail.com, www.potsrca.si Za informacije o vadbah in delavnicah spremljajte spletno stran ali Facebookovo stran Društvo Pot srca ali se prijavite na naše e-novice. Dobrodošli! Mag. Mojca Tavcar Veleslalomska tekma po osmih letih spet v Dolgi dolini Slovenijo so 19. januarja zajele obilne cev vseh starosti. ceprav so morali do snežne padavine, ki so pobelile tudi ni-starta peš, so se z vso vnemo zapodili žinske predele. Po podatkih Agencije RS proti ciljni ravnini. Najvecja konkurenca za okolje je po nižinah v notranjosti dr-je bila v starostni skupini med 35 in 55 žave padlo od 10 do 30 cm snega, sever-let, progo pa je najhitreje presmucal no in zahodno od Ljubljane pa okoli 40 Anže Lap. Pred razglasitvijo rezultatov cm. Tudi Trzin je bil pravljicno obeljen. so se tekmovalci okrepcali z okusnim Snežna odeja, ki se je zaradi nizkih tem-golažem, ki ga že kar tradicionalno prip­peratur ohranila dalj casa, je bila dovolj ravlja Jani Trojanšek. Tekmovanje si je debela za zimske športe v Dolgi dolini. ogledalo tudi nekaj gledalcev, ki so se »Takoj je padla odlocitev, da izkoristimo izvrstne razmere in tokratno obcinsko smucarsko tekmo pripravimo na domacem smucišcu. Clani smo ves teden utrjevali progo, da je bila v soboto pripravljena za start. Zahvala vsem našim zvestim clanom, ki so si vzeli cas in nam pomagali pri pripravi, saj naše smucišce nima teptalnika snega oziroma ratraka,« nam je povedala predsednica društva Marjeta Zupan in nadaljevala: »Progo smo postavili že v petek zvecer, jo skrbno pregledali in po potre­bi dodatno utrdili z vodo. Tako je bilo v soboto zjutraj vse pripravljeno za start. Za meritve je poskrbel naš clan Rado Pestotnik s svojo družinsko ekipo.« Vsak tekmovalec je opravil dva spusta, za koncno uvrstitev pa je veljal najboljši cas ene vožnje. Tekmovanja se je udeležilo 23 tekmoval­zabavali ob spremljanju tekme in spodbujanju smucarjev. »Dragi naši organizatorji in pomocniki, najlepša hvala za vaš cas in delo. Brez sku­pnega dela nam tako lepe tekme ne bi uspelo izvesti.« V smucarskem društvu so se odlocili, da bodo še izkoristili ugodne zimske razmere. Zato bodo organizirali odprto trzinsko društveno tek­movanje v veleslalomu, ki bo 9. marca na Soriški planini. Odhod bo z avtobusom, ki bo s parkirišca pri gradu Jable odpeljal ob 7. uri zjutraj. Prijave zbirata Rado (040 234 234) ali Marjeta (041 641 958). Vabljeni! Tanja Jankovic Foto: arhiv Smucarskega društva Trzin Dogajanje na dlani Z igro do znanja V našem hitro spreminjajocem se svetu, kjer tehnologija igra vse vecjo vlogo, je razvijanje kompetenc mladih izrednega pomena. S hi-trim razvojem tehnologije hkrati narašca pomen znanosti, tehnolo­gije, inženiringa, umetnosti in matematike, zato mora biti razvijanje sposobnosti uporabe digitalnih orodij in razumevanja digitalnih kon­ceptov še toliko bolj poudarjeno. Za uspešno doseganje teh vešcin pa sta varno okolje in nacin razvijanja kljucnega pomena. Lego kocke, ki so med nami že kar nekaj casa in so v uporabi pri vseh starostnih skupinah, so edinstvena priložnost ucenja z igro, pri cemer otroci razvijajo svoje tehnicne spretnosti, urijo fino motoriko in ob tem krepijo sposobnost reševanja problemov. Ce lego kockam do­damo še tehnologijo, stvari postanejo toliko bolj zanimive: stvaritve otrok oživijo, se premikajo, svetijo in spušcajo glasove. Lego robotika tako zabavno, kreativno in hkrati poucno otrokom pomaga razvijati tehnicne spretnosti, kognitivne sposobnosti, spod­buja logicno mišljenje, sposobnosti nacrtovanja, organizacije dela in še bi lahko naštevali. Otroci, ki se ukvarjajo s tovrstnimi dejavnostmi, razvijajo spretnosti, ki so kljucne za delo v sodobnih poklicih. Z vsa­kim ucenjem z igro ucenci ne le razvijajo svoje umske sposobnosti, ampak tudi krepijo svojo radove­dnost, nacrtujejo in si zastavljajo razlicne cilje, kar spodbuja tudi njihovo samozavest. Zavod 1-2-3, društvo s sede­žem v Domžalah, ki se zavzeto posveca izobraževanju z lego robotiko, ponuja otrokom v svo­ji igralnici na Viru ne le prilož­nost za ucenje tehnicnih vešcin, temvec tudi primerno okolje za lažje in preprostejše razumeva­nje sveta okoli njih. Poslanstvo društva ni le predajanje znanja in urjenje tehnicnih vešcin, temvec tudi navduševanje otrok za ucenje, da jih opolnomocimo, da posta­nejo inovatorji in ustvarjalci v svetu, ki prihaja. Vec o nas na spletni strani www.zavod123.si. Besedilo in foto: Nejc Pustovrh Rolanje kot zabava in rekreacija Eden od najopaznejših ucinkov rolanja je izboljšanje kardiovaskular­nega sistema. Med vožnjo se srcni utrip poveca, kar pospeši prekrvi­tev, izboljšuje srcno-žilni sistem in pripomore k razvoju vzdržljivosti. Poleg tega pri rolanju sodelujejo mišice nog, hrbta in trebušne mišice. Rolanje je tudi odlicna vadba za izboljšanje ravnotežja in koordinacije. V Športno atletskem društvu Mavrica menimo, da je pomembno, da se otroci že v zgodnjih letih zacnejo uciti rolanja, saj ucenje vsako leto pozneje postaja vse težje za posameznika. Zacetek ucenja rolanja je lahko izziv, vendar prinaša številne koristi. Vkljucevanje otrok v svet rolanja že v zgodnjem otroštvu prinaša obsežne koristi. Razvoj moto­ricnih spretnosti, ki je povezan z rolanjem, ustvarja temelj za uspešno obvladovanje drugih športnih dejavnosti in splošno fizicno uspešnost v življenju. Otroci pridobivajo tudi samozavest, saj jim vsak premik lastnih meja daje obcutek dosežka. Poleg tega se otroke spodbuja k aktivnemuživljenjskemu slogu. Rolanje je zanjeizjemnozabavnaobli­ka vadbe, ki lahko pozitivno oblikuje njihov odnos do gibanja in športa. Ucenje rolanja pri otrocih pomeni celosten pristop k njihovemu ra­zvoju, ki zajema telesno, custveno, socialno in umsko sfero. Ta ra­znovrstnost koristi otrokom pri njihovem odrašcanju, krepitvi njiho­ve samozavesti, vpliva pa tudi na njihovo fizicno pripravljenost, ki je kljucnega pomena za zdrav življenjski slog in dobro pocutje. Besedilo in foto: Pika Potocnik, vodja vadb Iz župnije Trzin Kaj nam pripovedujejo vsakdanji simboli Vijolicna barva – barva zmernosti Vsaka barva nosi doloceno sporocilo. Pozorno izbiramo barvo oble­ke, ko se udeležujemo razlicnih prireditev. Poseben pomen imajo bar­ve, ko gre za narodne in državne simbole, kot sta zastava in grb. Tudi Cerkev barvam, ki jih uporablja pri bogoslužju, pripisuje pomembno vlogo: vsaka doba cerkvenega leta ima svojo barvo. Barve mocno vplivajo na cloveka, izražajo in ustvarjajo razlicna razpoloženja. Litur­gicne ali bogoslužne barve so v službi svetih skrivnosti, ki jih obhaja­mo in doživljamo v cerkvenem letu. V pojasnilo najprej poglejmo v Slovar slovenskega knjižnega jezika, ki razlaga besedi »vijolicast« in »škrlaten«. Vijolicast je »moder z rah­lim rdeckastim odtenkom«, škrlaten pa je »rdec z vijolicastim ali oran­žnim odtenkom«. V adventnem casu, ki traja štiri tedne pred božicem, in v postnem casu, ki traja štirideset dni kot priprava na veliko noc, v cerkvi prevladuje vijolicna barva. Kakšen pomen ima? Vijolicasta je barva zmernosti. Sestavljena je iz enakih delov modre, ki predstavlja nebo, in rdece, ki predstavlja zemljo. Je barva bistrine in premišljenega delovanja, ravnotežja med zemljo in nebom, ravnotežja cutov in duha, strasti in razuma, ljubezni in modrosti. Na simbolicnih slikah srednjega veka nosi Jezus Kristus med trplje­njem vijolicasto ali škrlatno obleko. Barva kaže na njegovo uclovecenje, na združenje nebeškega z zemeljskim, Boga s clovekom, in na trpljenje, ki je dovršitev uclovecenja. Zato je vijolicna barva postala barva spo­kornosti in priprave, barva adventnega in postnega casa. Pomeni tudi žalovanje, zato jo uporabljamo tudi pri obredih in mašah za rajne. V starem veku je škrlatna barva veljala za najlepšo in najodlicnejšo. V dneh pred velikim petkom, natancneje od pete postne ali »tihe« nedelje dalje, so križi v cerkvi zagrnjeni z vijolicnim zagrinjalom. Vijolicasto je tudi barva spokojnosti, umirjenosti, v kateri se omili go-recnost rdecega. Tako je treba razumeti škofovo vijolicasto oblacilo. Škof mora bedeti nad svojo credo in jo spodbujati k zmernosti, zato ima tako oblacilo. Škrlatna oblacila so nosili rimski cesarji. Ker imamo kristjani Kristusa za edinega vladarja sveta, nosi tudi on škrlatni plašc. Podobno kot rde­ca je tudi škrlatna barva znamenje njegovega trpljenja in krvi. To barvo nosijo spokorniki kot npr. Marija Magdalena, vcasih tudi Devica Marija po Jezusovem križanju. Bogdan Dolenc Post in priprava na veliko noc 2024 Dragi verniki in ljudje dobre volje, vsem želim blagoslovljeno pripravo in obilo velikonocnega veselja ob praznovanju velikih skrivnosti naše vere – trpljenja, smrti in vstajenja našega Gospoda Jezusa. Pred nami je sveti postni cas, ki ga zacenjamo s pepelnico. To je cas milosti. Bogu smo hvaležni za ta cas, ki je posebej namenjen razmisleku o našem življenju in popravkom ter uravnavanju našega življenja po evangeliju na vseh podrocjih. Namenjen je vsem nam, da bi se telesno in duhovno okrepili in osvobodili vsega, kar nas ne vodi v nebesa, am­pak dela pekel že tukaj na zemlji. Povabljeni smo, da premislimo naše življenje in poglobimo osebni odnos z Jezusom. Na postne petke bomo pol ure pred sv. mašo molili križev pot in ime­li v cešcenje izpostavljeno Najsvetejše. Vabljeni k cešcenju. Molitev križevega pota bodo pripravile razlicne skupine, ki delujejo v župniji. Glede morebitnih nejasnosti se vedno lahko obrnete na župnika. Ko boste skupaj pripravili koncept molitve, prosim, da se prej pogovorimo in pregledamo molitev. Ta molitev ni rezervirana za posameznike ali skupine, ampak je odprta za vse. Tam nas caka Jezus prav vse in takšne, kot smo, zato vabljeni tudi drugi, ne le tisti, ki molitev pripravljajo. Med cešcenjem bo tudi priložnost za sv. spoved. Dr. Boštjan Gucek PRODAJA IZDELKOV GIVOS d. o. o. Srednja vas 73, 4208 Šencur Sveti postni cas v cerkvi Datum Postni tedni Spoved Dogajanje/molitev Cas 14. 2. pepelnica ne pepeljenje 19.00 16. 2. postni petek da Skupina Marijino delo 18.30 23. 2. 1. teden da Unicum 18.30 1. 3. 2. teden da ŽPS 18.30 8. 3. 3. teden da Župnijska karitas 18.30 15. 3. 4. teden da ministranti 18.30 22. 3. 5. teden da cešcenje v tišini 18.30 V Domžalah ta dan spovedni dan od 7. do 19. ure. Spovedujejo razlicni spovedniki. 040/568-000 www.givos.si info@givos.si oglasno sporocilo Zdravje Osnove oživljanja V Domu zašcite in reševanja v Trzinu je Društvo upokojencev Žerjavcki Trzin 29. januarja 2024 s pomocjo Rdecega križa organiziralo predavanje o temeljih oživljanja. Avtomatski eksterni (zunanji) defiblitar (AED) Prikaz oživljanja Predavanje je vodil zdravnik Matic, ki nas je z vprašanji vkljucil v pro­ces oživljanja. Kjer koli si prisoten ob nezgodi, vedno najprej poskrbi za svojo varnost in varnost ponesrecenega. Nato sledijo koraki: 1. Kdo si? Clovek neodziven/diha-ne diha – ga streseš. 2. Kliceš mimoidocim na pomoc. 3. Glavo neodzivnemu nagneš nazaj, išceš tujke in jih izbezaš. 4. Opazuješ prsni koš, ali se dviga (dihanje). 5. 10 sekund preverjaš dihanje (clovek 12-krat vdihne v minuti) 6. Neodzivnega obrneš na bok (eno roko pod obraz, glavo nagneš nazaj). 7. Telefon daš na zvocnik, kliceš 112, dispecerju pošlješ jasne podat­ke, tocno KJE si in KAJ se dogaja (ne panicariš – ostani miren). 8. Zacneš masirati na sredi prsnega koša: sredino dolociš med zgor­njo (kljucnica) in spodnjo (rebrni lok) mejo; sredina – razdalja obeh dlani. 9. Dlan daš cez dlan in stiskaš vsaj 2 minuti (en clovek 2 minuti, nato drugi) 10. Defibrilator (AED – avtomatski, eksterni (zunanji) defibrilator) ima dve elektrodi, kam ju prilepiš, je narisano (ena pod levo kljucnico, druga pod pazduho, lahko tudi na sredo prsnega koša in eno zadaj na hrbet) PAZI, da se NIHCE ne dotika nezavestnega, ko sprožiš gumb za SUNEK. 11. Masiraš, dokler se nezavesten ne odzove, ali dokler sam zmoreš, ali dokler ne pride reševalec. 12. Defibrilator zazna prekatno migetanje srca, tako da ni nevarnosti, da bi ob napacnem polaganju elektrod sunek zadel zdravega clo­veka. Edina nevarnost za ljudi je šok, ki ga sprožiš, ko defibrilator deluje. Pred seboj imaš samo en cilj: OHRANITI ŽIVLJENJE. Posameznikom je bilo omogoceno, da so se v oživljanju in uporabi šolskega defibrilatorja tudi prakticno preizkusili. Udeleženci smo se strinjali, da je to znanje treba vsako leto obnavljati. Obcinska uprava pa nam je dala tudi preglednico lokacij, kjer so naprave. Besedilo in foto: Milica Erculj V Trzinu je na voljo šest defibrilatorjev Na obmocju obcine Trzin je šest defibrilatorjev, od tega so štirje v lasti in upravljanju Obcine Trzin, kot je oznaceno v preglednici. Lokacije so dostopne tudi na spletni strani https://www.ihelp.life/aedall. IME OBJEKTA (NAZIV STAVBE) TOCEN NASLOV UPRAVLJALEC AED OPIS POTI DO AED 1. Jefacnikova domacija Jemceva 37A, Trzin Obcina Trzin na fasadi, levo pri vhodu v muzejski del 2. Center Ivana Hribarja Trzin Ljubljanska cesta 12F, Trzin ZD Domžale levo, pred vhodom v Dvorano Marjance Rucigaj. 3. Dom pocitka Mengeš, enota Trzin Ljubljanska cesta 10A, Trzin Dom pocitka Mengeš skozi glavni vhod, naravnost na steni (znotraj doma) 4. NLB Mlake Mlakarjeva 1A, Trzin Obcina Trzin na fasadi, pri bankomatu 5. Vrtec Žabica Plošcad dr. Tineta Zajca 1, Trzin Obcina Trzin pri spodnjem vhodu v vrtec 6. PC Piramida Blatnica 1, Trzin Obcina Trzin pri glavnem vhodu na desni strani. Okolje Naj tujerodni lovorikovec v Trzinu ne postane invaziven Lovorikovec je tako kot bambusi na opozorilnem seznamu potencialno invazivnih tujerodnih vrst. Grm je doma na zahodnem Balkanu (Srbija, Bolgarija) ter v Mali Aziji (Turcija, Iran) in je tam del gozdnih združb. Prvi podatek o njegovi prisotnosti pri nas je iz leta 1966. Zimzelena okrasna grmovnica je priljubljena na naših vrtov, ker je odporna proti boleznim in razlicnim vplivom iz okolja. Lovorikovec je pogost v živih mejah in na javnih zelenih površinah (zelenice, parki). Ima usnjate do 25 cm dolge elipticno sulicaste liste, ki so podobni kot pri navadnem lovorju. Njegovi dišeci cvetovi so beli, drobni, v mnogo­cvetnih pokoncnih grozdih. Skorja odrasle rastline je rjavosiva, gladka. Skorja mladih poganjkov je zelena. Blešcece crni plodovi so košcicas­ti, dolgi okoli en centimeter in gredo vslast pticam,kiga tako razširja­jo zunaj vrtov in zelenic. Ponekod v Sloveniji je že prisoten v gozdovih. V Trzinu je lovorikovec zelo pogosta okrasna vrsta, vendar v narav­nem okolju še ni prisoten. Zato ob spomladanskem ali jesenskem ob­rezovanju odlagamo odstranjene rastline na mesta, ki so dolocena za zeleni odrez. Po izkušnjah je lovorikovec zelo trpežen grm, ki ga ob odstranitvi zaradi globokih in razvejanih korenin zelo težko izkoreni­nimo. Tudi ce ga odstranimo, še nekaj casa poganja iz korenin, ki so nehote ostale v zemlji. Odstranjenih rastlin ne odlagamo na gozdne robove, ob gozdne poti, ob potoke, da »ne pobegne« v naravo, saj je po izkušnjah v sosednjih državah (Avstrija, Italija, Madžarska) tam že postal invaziven. Namesto lovorikovca lahko zasadimo v žive meje in na vrtove do­morodne vrste, npr. navadno bodiko in navadno tiso, v toplih krajih pa navadni lovor, saj imajo te grmovnice tudi vse leto zelene liste oziro­ma iglice. Tudi tako lahko preprecimo morebitni prenos lovorikovca v naravo. Besedilo in foto: Maja Brozovic Vir: Terenski prirocnik za prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovih / [avtorji besedila Lado Kutnar ... et al.]; uredili Jana Kus Veenvliet ... [et al.]; [avtor ilustracij Paul Veenvliet]. – 2., dopolnjena izd. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2019. Opravicilo obcanom zaradi neurejenih plocnikov in kolesarskih stez po sneženju Januarja po obilni snež­ni pošiljki se je vec ob­canov obrnilo na nas po pojasnila, zakaj plocniki po razlicnih delih Trzina niso bili urejeni, delno so bile s snegom zasu­te tudi kolesarske steze. Pešci ponekod niso imeli druge izbire kakor hoditi po cestišcu, kolesarji pa so morali na kolesarskih stezah sneg obvoziti in se ponekod voziti po ces­tišcu. Ker se je sneg ob­držal dalj casa in plocniki tudi po vec dneh niso bili ocišceni ter po mnenju ene od obcank za var­nost pešcev ni bilo poskr­bljeno, smo se obrnili na obcino za pojasnila in jih povprašali, zakaj plocniki v nekaterih predelih Trzina po sneženju niso bili ocišceni vec dni. Obcina je poslala opravicilo. »V imenu Obcine Trzin se opravicu­jemo obcanom za morebitne težave, ki so nastale zaradi neurejenih plocnikov in kolesarskih stez po sneženju. Podobna opažanja, kot vam jih je poslala obcanka, smo med sneženjem in pozneje ob pluženju obcinska uprava in župan poslali vzdrževalcu. Med zadnjim sneže­njem je v zelo kratkem obdobju padla zelo velika kolicina snega za Trzin (približno 30 cm), socasno pa so se takoj po sneženju temperature zelo spustile. Vzdrževalec je s pluženjem zacel že ob sneženju, ko je debe­lina snežne odeje segala približno 8 cm. Ker pa so se temperature zelo hitro spustile, dolocenih odse­kov ni mogel optimalno ocistili. Hkrati plocniki na nekaterih delih Trzina (predvsem Kidriceva uli­ca) niso bili ocišceni, ker je zapadla prevelika koli­cina snega. Sneg bi mo­rali zaradi ovir (škarpe/ žive meje ipd. tik ob ploc­niku) s plocnika odrivati proti cesti, s cimer bi mocno zožili cesto, kar bi onemogocalo srece­vanje avtomobilov. Zato smo se s vzdrževalcem odlocili, da se cesta spluži v celotni širini, plocnik pa se nameni odlaganju snega s ceste in dvorišc, saj ga lastniki zaradi gostote pozidave odlagajo pretežno nanj. Z vzdrževalcem bomo v prihodnjih dneh opravili analizo ter se potrudili izboljšati ucinkovitost ukrepov v prihodnje.« Besedilo in foto: MPP Okolje OBVESTILO GOSPODINJSTVOM o krajih spomladanskega zbiranja in odvoza ostankov zelenega odreza v obcini Trzin Obcina Trzin za svoje obcane organizira spomladansko akcijo zbi­ranja in odvažanja ostankov, ki nastanejo pri rezanju živih mej in ok­rasnega ter sadnega drevja, v casu od ponedeljka, 18. marca 2024, do ponedeljka, 22. aprila 2024. Vse udeležence akcije pozivamo, da odpadke po spomladanskem rezu, ki so namenjeni kompostiranju, odlagajo samo na predvidenih krajih in v predpisanem obdobju. Kraji za zbiranje ostankov zelenega odreza so: Stari del Trzina: 1. v Habatovi ulici pri ekološkem otoku poleg mostu in 2. ob Jemcevi cesti pri ekološkem otoku pri odcepu na notranjo Jem­cevo cesto. Trzin Mlake: 3. pri spodnjem zaklonišcu v Kidricevi ulici, poleg hišne številke 41, 4. na koncu zelenice ob Kidricevi ulici pri parkirišcu trgovine Mercator, 5. v Ulici Rašiške cete 4, pri stavbi Planinskega društva Onger Trzin, 6. na zelenici ob križišcu Kidriceve ulice in Bergantove ulice, 7. ob makadamskem parkirišcu ŠRP, na koncu niza vrstnih hiš v Pre­šernovi ulici, in 8. na Ongru, zelenica nasproti objekta s hišno številko 7. OIC Trzin: 9. ob križišcu ulic Špruha in Motnica. Peter Ložar, župan Pripravil: Viktor Torkar, u. d. i. g. Kdaj bo letos potekal odvoz kosovnih odpadkov? na racunih za komunalne storitve.sta že objavljena odvoza kosovnih odpadkov v letu 2024 Dneva Javno komunalno podjetje Prodnik kosovne odpadke z vsakega odje­mnega mesta odvaža dvakrat na leto po vnaprej dolocenem razpore­du. Dneva odvoza za leto 2024 sta že navedena na racunih za komu­nalne storitve (v preglednici z zabojniki pred specifikacijo obracuna). Datuma lahko kadar koli preverite tudi na portalu eProdnik (e.prodnik.si), kjer se lahko prijavite tudi na prejemanje opomnika o odvozu kosovnih odpadkov na vaš elektronski naslov. Uporabniki iz vecstanovanjskih objektov informacije v zvezi z odvozom odpadkov dobijo pri upravnikih, ki imajo vse potrebne informacije. Vremenska s(e)kir(i)ca Na zimo spominjajoc zadnji del meseca Kot bi trenil, se je poslovil od nas prvi mesec v letu in hkrati osrednji mesec zimskega meteorološkega trimesecja december–februar. Za zadnjo, tretjo dekado bi lahko rekli, da nas je vsaj za nekaj dni vrnila v »stare« case, ko je pozimi pogosto padal sneg in je bila naša pokra­jina pod snežno odejo. Ta je k pocitku prisilila tudi okoliške pašnike, travnike in njive; zlobneži bi dodali, da tudi vse, ki skrbijo za cišcenje oziroma odstranjevanje snega. Tudi letos je bilo to v Trzinu in marsik­je drugod »po domace«. V petek, 19. januarja, pa smo jo le docakali! Zjutraj je dež hitro prešel v sneg do nižin, snežilo pa je še vse dopol­dne in na koncu je obležala na tleh vec kot 30 centimetrov debela snežna odeja. Temperatura se je z nocnih še skoraj 10 v nekaj vec kot dnevu spustila na zavidanja vrednih –12,4 stopinje Celzija. Sobotno jutro je bilo tudi dalec najhladnejše v tej zimi in med najhladnejšimi v zadnjem desetletju (podatkovni niz 2016–2023). Nazadnje se je spustila temperatura zraka pod »desetico« januarja 2019 ter febru­arja in marca 2018, najhladneje (–13,8 °C) pa je bilo januarja 2017. Hladen polarni zrak se je iznad nižin osrednje Slovenije umaknil šele prve dni februarja. Najbolj pa ga je pihnilo na novoletno jutro! Sodec po jasni in topli svecnici (2. februar), zime še ne bo tako kmalu konec in jo bomo še dolgo trpeli, prinesla naj bi nam tudi mraz in sneg. Upoštevati pa moramo, da vremenski modreci, ki so skovali številne svecniške pregovore, še niso poznali podnebnih sprememb, saj takrat njihove posledice še niso bile tako ocitne. Kot smo vajeni, smo v zacetku februarja spet skocili iz ene v drugo skrajnost – niz­ke jutranje temperature zraka so cez dan postajale vse višje in so se že kmalu po svecnici povzpele prek 10 stopinj Celzija. Ob koncu meseca smo imeli vec kot teden dni opravka s toplozracno pokrovko (temperaturni obrat), ki je (po)skrbela, da se cez dan ni prevec segre­lo. Letošnja pokrajinska slika konec januarja je bila v smeri osrednje Gorenjske in Zgornjesavske doline ter Bohinja nenavadna. Sneg, ki je bil najobilnejši v Polhograjskem hribovju in na obmocju severnega dela Ljubljanske kotline, je vztrajal na tleh tja do Kranja, dalje pa – z izjemo prve dni po sneženju – niti sledu o njem. Cim je posijalo sonce, ga je pobralo na vseh kolikor toliko soncnih legah. Ceprav se je zdelo, da ga na tleh v glavnem ni, pa je tanka snežna odeja, ki je bila sprva namocena – deloma pa tudi zaradi poznejšega dnevnega tajanja – pošteno zmrznila, zato je bila hoja – marsikje tudi po ravnem, kaj šele v strmini – lahko zelo nevarna. Žal so se te razmere poznale tudi na urgentnih oddelkih slovenskih bolnišnic. Odklon temperature zraka od povprecja primerjalnega obdobja 1991–2020 je bil na državni ravni nekaj vec kot stopinjo Celzija, kar vseeno umešca januar 2024 med petnajst najtoplejših po letu 1950. Višina padavin je bila na ravni države glede na primerjalno obdobje 1991–2020 mocno nadpovprecna. Bila je skoraj dvakratna, kar janu­ar uvršca takoj za deseterico najbolj namocenih od leta 1950. Razen zadnje dekade je bil skromen s snežno odejo, ne pa pri nas (13 dni!), sploh ce upoštevamo, da smo imeli v zadnjih desetletjih ve­liko vec zim z manj ali celo brez omembe vredne snežne odeje. V prvi polovici meseca so bile nižine kopne, malo snega je bilo tudi v alpskih dolinah in sredogorju. Snežne razmere so se v vecjem delu Slovenije spremenile ob zmernem do obilnem sneženju 19. januarja. Po nižinah v notranjosti države je vecinoma zapadlo od 10 do 30 cm snega, krajevno severno in zahodno od Ljubljane okoli 40 cm. Snežna odeja se je pri nas zaradi že omenjenega temperaturnega obrata obdržala vse do konca meseca. Na koncu omenimo še, da je bil letošnji januar med bolj soncnimi, na državni ravni je bil presežek trajanja soncnega obsevanja kar polovicen (indeks 152), kar ga uvršca med štiri najbolj osoncene po letu 1961. Po skupni mesecni statistiki temperatur in padavin je bil najbolj podoben januarjem v letih 1951, 2013 in 2021. 22 hladnih in trije ledeni dnevi tudi niso bili od muh, žal pa ni uspelo zamrzniti drugih naših tuzemskih težav in dogodkov. Naredite si pre­ostanek zime cim lepši in pojdite pogosteje v naravo, nanjo se lahko vedno zanesemo in (se) ji zaupamo, za ljudi in cloveštvo je to cedalje težje reci … Besedilo in foto: Miha Pavšek VREMENSKA POSTAJA OŠ TRZIN (januar 2024) Kazalnik Podatek Datum/niz Ura/obdobje Povprecna temperatura zraka (°C) 0,9 1.–31. 1. mesec Najvišja temperatura zraka (°C) 13,0 4. 1. 13.37 Najnižja temperatura zraka (°C) –12,4 20. 1. 7.28 Najvecja dnevna amplituda (razlika Tmin/Tmaks, v °C) 14,3 (–7,2/7,1) 29. 1. 0.00–24.00 Število dni s padavinami (= 0,2 / = 2 / = 20 mm) 12 / 7 / 1 1.–31. 1. mesec Št. hladnih / ledenih dni (Tmin = 0 / Tmaks = 0 °C) 22 / 3 1.–31. 1. mesec Najvecja dnevna kolicina padavin (mm v 24 h) 35,6 6. 1. 0.00–24.00 Mesecna kolicina padavin (mm) 122,6 1.–31. 1. mesec Najvecja hitrost vetra (km/h) / smer 37,0 / SZ 1. 1. 5.23 Izbrani meteorološki podatki za januar 2024 za vremensko postajo Osnovne šole Trzin; celoten arhiv dnevnih podatkov za ta mesec je dostopen na spletnem naslovu http://trzin.zevs.si/text.php?report=NOAA/NOAA-2024-01.txt. 30 | Odsev — Glasilo obcine Trzin Oglas Pridruži se ekipi Modrih novic in ustvarjaj regionalne zgodbe Išcemo tržnika (m/ž) Blagovna znamka Modre novice obsega mesecno tiskano revijo, spletni novicarski portal in dva dogodka (Pohod ob reki, ki povezuje, in Dobrodelni pohod na Sv. Primož). Prevzeli smo tudi trženje oglasnega prostora v trzinskem obcinskem casopisu Odsev in v lukoviškem lokalnem casopisu Rokovnjac, zato bodo tvoje moci usmerjene tudi v ta podrocja. V zadnjem casu smo naredili tudi pomemben korak na podrocju spletnega portala, saj smo lani imeli vec kot milijon ogledov. Vec informacij: Prijavo pošlji do 26. 2. 2024 na samos@ir-image.si Živite barvito. Brez dopla™ila katerekoli barve vozila. MG ZS MG HS že od 16.900 €* že od 22.900 €** *Poraba pri mešanem ciklu: 6,6-7,3l/100 km. Emisije CO2: 149-163 g/kg. Emisijska stopnja: EURO6DFull. Emisija NOx: 0,0155-0,0193 g/kg. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzro™a globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k ™ezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov Navedena cena 16.900 € velja za MG ZS Standard 1.5 VTi-Tech. Cena je maloprodajna priporo™ena cena (MPC), ki je neobvezujo™a in že vklju™uje 22-odstotni DDV in DMV Akcija velja od 1. 2. 2024 do 30. 4. 2024. Slika je simbolna. Grand Automotive Adriatic, Ljubljanska avenija 4, 10090 Zagreb. **Poraba pri mešanem ciklu: 7,4-7,6l/100 km. Emisije CO2: 168-172 g/kg. Emisijska stopnja: EURO6DFull. Emisija NOx: 0,035-0,0447 g/kg. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzro™a globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k ™ezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Navedena cena 22.900 € velja za MG HS Standard 1.5T-GDI. Cena je maloprodajna priporo™ena cena (MPC), ki je neobvezujo™a in že vklju™uje 22-odstotni DDV in DMV Akcija velja od 1. 2. 2024 do 30. 4. 2024. Slika je simbolna. Grand Automotive Adriatic, Ljubljanska avenija 4, 10090 Zagreb. mgmotor.si oglasno sporocilo oglasno sporocilo VZMETNICE . LATEX LEŽIŠCA LETVENE PODLOGE . POSTELJE . VZGLAVNIKI www.marsen.si oglasno sporocilo oglasno sporocilo