Splošni učitcljski zbor v Gradcn. (Dalje.) Po nekterih vzajemnih pogovorih se o berilu tako le konečno določi: 1. Berilu naj učence uči razumno brati, naj jezik zbuja in razvija in jih sploh vneina za lepoto v jeziku. 2. Berilo naj požlahtnuje čulila in boljša serce. 3. Berilo naj se ravna po učencevi starosti in zinožnosti. 4. Vsaka berilna vaja naj obsega kaj celega in naj se splošno vjema z drugimi nauki. 5. Berilo naj ima tudi na vsaki stopnji kaj iz narodnega slovstva. 6. V perve berilne razdelke naj se jemlje več pesniških stvan. 7. Le ta, kdor je omikan in skusen v šolstvu, more pisati in sestavljati šolska berila. 8. Zapreka pri spisovanji beril in pri podučevanji je, da si učitelj ne sme sam prosto voliti šolskih beril. Na versto pride druga točka: ,,Ako pride življenje v šolo, gre šola v življenje*. 0 tem govori naj pred g. Kremer, vodja učilniške šole v Mariboru, in kaže, da učitelj oživlja šolo Ie takrat, kedar se sam čuti živega; učitelj naj ima tedaj veljavo pri družini in srenji. Tudi naj se zboljša učilni načert. Proč z vscmi nepotrebnimi šolskinii knjigami! \amesto mertve čerke naj bodo živa beseda! On nasvetnje: 1. Učitelji vsake posamesne dežele naj prosijo deželne zbore, da naj se učiteljska plača brez odloga in porazumljevanja tako vravna, da bode učitelj sam in s svojo družino mogel po svojem stanu spodobno živeti. 2. Cerkvenikova (mežnarjeva) služba se ne sme združevati z učiteljevo službo. 3. V vsaki šolski srenji naj se napravijo društva za lepo izrejo. 4. Solski okrajni ogledniki (Bezirksschulinspektoren) naj služijo kakor deželni šolski ogledaiki, da ne bodo še v kaki šoli podučevali. 5. Javna solska spraševanja naj se odpravijo, in nauiesto teh naj se obhajajo otroške slovcsnosti. Vse to se sprejme. C. deržavni poslanec Herrmann govori o nnalogi ljudske šole z uziroui naavstrijske razmere*, ter kaže, kako težaven je učiteljski stan še posebno sedanji čas, v ktereui se lii pa lam gibljejo razne stranke. Pravi, da naj bode učitelj nad vsemi, t. j. on naj iz višjega stališca opazuje vsako tako gibanje, in naj se povsod ravna kot moder mož, ki je vnet za pravico in resnico. 2. sept. t. j. tretji in zadnji dan zborovanja stopi na oder naj pred Ijubljeni starček g. Kohler iz Dunaja. Ta sivi govornik kaže v živih zgodovinskih čerticah kaj je bila šola nekdaj in kaj je sedaj za življenje, in kakošna mora biti, da bode prevagovala v novi eri. Poslednjič želi, da naj vlada razpiše darila za naj boljše pedagogične spise. Za tetn govornikom stopi pervikrat v učiteljskem zboru na oder ženska, gospodičina Ana Gr ossnig, učenica iz Gradca. Pravi, da bi bilo prav, ako bi se učiteljskih zborov in sploh učiteljskih društev in shodov vdeleževale tudi učiteljice, ktere bodo gotovo prav zveste tovaršice in učenke svojih skušenih sodelavcev. Zadnja in prav važna obravnava je bila: nKako naj se vredi učiteljska plača in stopnjevanji v uciteljskih službah"? Poročevalec o tej točki je bil g. učitelj in vrednik Jessen iz Uunaja, kteri je po pravici v zboru zvonec nosil. Naj pred kaže, da se učiteljem ne more nikakor očitati, da bi bili preveč sebični, da ne govore drugpga, kakor o svoji plači itd. Učilelji so v vseh dosedanjili zborih dostojno kazali , da jim je splošno šolstvo zpIo pri sercu, da pa se jim tudi ne more braniti, da bi o svoji lastni stvari ne suieli nič govoriti. Govori o novi šolski postavi, in pravi, da ni sicer popolna, vendar je delo, ktero učiteljstvu zagotovlja več samostojnosti, in da morauio vsi pripomoči, da se načela nove postave v duhu resnice uresničijo. Nova šolska postava pravi, da naj se učiteljem toliko daje plače, da bodo mogli brez vseh neprimernih postranskih opravil niogli po svojern stanu spodobno živeti; vendar je vse to Ie prazni glas, dokler se učiteljem njihovi stan resnično ne zboljša. Ako učitelji zahtevajo boljšo plačo. ne spolnujejo s <em le dolžnosti do sebe, temuč tudi do Ijudstva, zato ker z boljšim materijalnim stanjera ljudskih učiteljev bode se povzdignilo tudi šolstvo. Poročevalec priporoča te le točke: 1. Nikjer se ne smejo učiteljevi dohodki znižati. 2. Zadnja plača (Minimalgehaltj naj bode po vseh kronovinah enaka. 3. Zadnja plača učiteljcv v mestu in na deželi naj bode tudi enaka. 4. Zadnja plača vsakega učitelja naj bode 600 gold. , podučiteljeva pa 400 gold. 5. Zpleli jp, da bi učitplj na deželi za en del svojih postavnih dohodkov imel tudi nekaj zeraljišda. 6. Vsi dobodki v biri (žito in druge (ake reči) naj jenjajo, in škoda, ki bi se učitelju s tem godila, naj se povrača z gotovo plačo v denarjih. 7. Vsakih pet let naj učitelj pa ludi podučitelj dobivata 50 gold. poboljška. 8. Cprkvenikovim dohodkom (iMessnereinnahraen) naj se učitelj odpove. 9. Ako je učitplj tudi orglavec, naj dobiva za to službo plačilo iz cerkvene blagajnice: koliko naj bi bilo te plače, naj določi deržava s porazuinljpnjem s cerkveno gosposko. 10. Deržava naj učileljem, njihovim vdovam in sirotam pokojnino (penzijo) plačuje iz svoje blagajnice. 11. Pokojnin in podpor, ki so si jih učitelji sami vstanovili, ne sme deržava učiteljem in njihovim vdovam in sirotam vštevati in jim za voljo teg.i kaj manj plačevati. 12. Učitelj naj ima pravico, da snie vsaki čas stopiti v pokoj. 13. Kedar seučitplju daje višja služba, naj ne velja službena starost za podlago. 14. Kjer je zmožnost Jn zvestoba enaka, določuje službeni čas. G. Jessen vsako teh toček prav jasno razlaga in stalno podpira, ter si s tem skozi in skozi pridobuje ogromno slavo vsega zbora. G. Stangel iz Godinga, pove več žalostnih zgledov o slabem materijalnem stanju ljudskih učiteljev na Marskem , in pravi, da bode kmali pomanjkovalo učiteljev, če se jim bode tako godilo. G. Heller iz Dunaja pravi, da zboljšanje učiteljske place ne spga samo do žplodca, temuč do serca. G. Hoffer iz Dunaja nasvetuje: Tretji splošni zbor avstrijskih učiteljev naj izreče, da s povzdigo šolstvaje nerazdeljivo sklenjeno ludi boljše materijalno stanje ljudskih učiteljev v vsi ogprsko-avstrijski deržavi. G. Lederer, pričakuje kmali boljših casov za učitelje, in pripoveduje lepo zgodbico, ki se je zgodiia na Ogerskpm. Neki ogprski učitelj je bil za zasluge poslavljen, in se je šel za to čast sam cesarju zahvalit. Pesvetli cesar ga je prijazno sprpjel in mu djal: ,,Uokler bodem jaz vladal, bode učitelj na pervi, ne na zadnji stopnji v deržavi". G. Rott iz Altofena pripoveduje, da je bila nedavno na Ogerskeni razpisana učiteljeva služba brez plače; samo hrano iraa učitelj. Potem govori tudi o novih okrajnih šolskih oglednikih, in pravi, da naj bodo ,,bezirksschulinspektor-ji" le skušeni učitelji, ne pa drugi, ki ne poznajo šole in njenih potreb. G. Stang v/j Pressburga zahteva, da naj bode učitelj to, kar je, in hoče, da naj se k točki 9. dostavi: ,,Vsako postransko opravilo učitelja zaderžuje v njegovem stanu". G. Stopper iz Maribora pravi, da naj minister za šolstvo lako dcla in tirja, kakor minister za vojaštvo. Kar je treba za vojakp, se koj dobi', naj se vzame, kjpr koli; tako naj bode tudi pri šolstvu : Tirja naj se resno! — Tudi nasvptuje : Stalnpmu odboru naj se naroči, da naj zborove sklppe o učiteljski plači pošlje vsem cisl. deželnim zborom in to precej , ker se bodo deželni zbori že v pervi polovici tega meseca začeli. G. Herrmann marsikaj pomišlja o nasvptih za zboljšanje učiteljske plače, in pravi, da ne more glasovati za 600 gold. letnih dohodkov, ker ima že sedaj 700 gold. na leto. G. Umlauft pravi, da na enem kraji učitelji premalo, na drugem pa preveč tirjajo. 600 gold. mu je premalo, da bi učitelj mogel fposebno v mestih) brez postranskih zaslužkov živeti. Točka 12., da sme učitelj vsaki čas stopiti v pokoj, se mu zdi nevarna. Ako učitelj vsaki čas sme službo popustiti, ga nasprotno tudi drugi smejo vselej povoljno odstaviti in v pokoj poslali; to bi pa ludi za učitelja ne bilo dobro. Poročevalec g. Jessen vsa nasprotna uiucnja čversto zavrača. Zbor potem sprejme vse g. Jessenove točke, samo 12. in drugi del 9. ne. Od drugih nasvetov so bili le Hoferjev in Stopperjev sprejeti. S tem se končajo obravnave tretjega splošnega zbora avstrijskih učiteljev. (Konec prih.)