PoHnl urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt
Letnik XXII.
Celovec, petek, 24. februar 1967
Štev. 8 (1291)
OBISK PREDSEDNIKA TITA V AVSTRIJI:
»Uvod v novo obdobje odnosov«
Skupno sporočilo o avstrijsko-jugoslovanskih razgovorih
Danes pred enim tednom se je zaključil uradni petdnevni obisk predsednika SFR Jugoslavije Josipa Broza Tita v Avstriji, ki je od prvega do zadnjega trenutka potekal v znamenju prisrčnega prijateljstva in medsebojnega razumevanja. V številnih izjavah in med uradnimi avstrijsko-jugoslovanskimi razgovori je bilo vedno znova spet poudarjeno, da so odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo dosegli visoko raven; hkrati pa je bila z obeh strani izražena iskrena želja in pripravljenost, da se ti odnosi v bodoče že naprej razvijajo — tako v korist uspešnega sodelovanja med obema državama kakor tudi v Interesu utrjevanja miru v tem delu sveta. Predvsem pa je prevladovalo mnenje, da pomeni obisk predsednika Tita uvod v novo obdobje odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo.
Ob zaključku obiska je bilo objavljeno skupno sporočilo, v katerem je uvodoma ugotovljeno, da so razgovori med avstrijskimi in jugoslovanskimi državniki v skladu z odnosi, kakršne imata obe sosedni državi, potekali v prijateljskem o-zračju in omogočili izčrpno izmenjavo mnenj o vprašanjih, ki zanimajo obe državi.
Pri obravnavanju mednarodnega položaja je bila poudarjena važna vloga OZN kot instrumenta Za ohranitev svetovnega miru ter je treba na podlagi načel in ciljev svetovne organizacije čimprej najti tudi rešitev vietnamskega vprašanja. Velik pomen pripisujeta obe državi prizadevanjem za zboljšanje odnosov in konstruktivno sodelovanje med evropskimi državami z različnimi družbenimi in političnimi sistemi ter gospodarskemu sodelovanju med vsemi državami sveta.
Glede odnosov med Avstrijo in ■luqoslaviio je v sporočilu rečeno:
»Med obiskom avstrijskeaa zveznega kanclerja v Juaoslaviii marža 1965 sta obe strani izrazili orl-pravlienost, da nadalle ooalobita Pdlatellske odnose med državama. Zdaj Je bilo z zadovoljstvom ugo-
tovljeno, da je bil medtem ta namen v veliki meri uresničen. Ti odnosi so se razvijali na pričakovani
Prezident Jonas
bo obiskal Jugoslavijo
Med nedavnim bivanjem na uradnem obisku v Avstriji je jugoslovanski predsednik Tito povabil zveznega prezidenta Jonasa, naj uradno obišče Jugoslavijo. Prezident Jonas je povabilo sprejel, termin pa bo določen po diplomatski poti.
Na povratku v domovino je predsednik Tito z avstrijsko-jugoslovanske meje poslal zveznemu prezidentu Jonasu brzojavko, v kateri se je še enkrat zahvalil za prisrčno gostoljubnost in prijateljsko pozornost, katere je bil s svojim spremstvom deležen med obiskom v Avstriji. Izrazil je prepričanje, da bo ta obisk prispeval k nadaljnjemu utrjevanju odnosov in sodelovanja med obema državama ter želel vse najboljše za bodočnost prijateljskega avstrijskega ljudstva.
zadovoljivi način, in sicer na podlagi vzajemnega spoštovanja in nevmešavanja v notranje zadeve, ne glede na razlike v družbenih sistemih."
Na bistveno zboljšanje prijateljskih odnosov so med drugim vplivali obojestranska ukinitev vizumov, obojestranski ukrepi za liberalizacijo v gospodarski izmenjavi, dobro sodelovanje v okviru donavske komisije in zboljšani prometni stiki.
„Obe strani sta izrazili svoje zadovoljstvo nad nadaljnjim napredkom, ki je bil dosežen pri u-resničevanju pravic slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji, katere — kakor dokazujejo zadnja leta — v čedalje večji meri izpolnjujejo funkcijo povezovanja med obema sosednima državama. Z avstrijske strani je bilo znova poudarjeno, da bodo kulturne in gospodarske težnje manjšin v sporazumu z njimi deležne stalnega pospeševanja.” Ob koncu sta obe strani poudarili svoje prepričanje, da pomeni obisk jugoslovanskega predsednika v Avstriji uvod v novo obdobje razširjanja dobrih odnosov med obema sosednima državama.
Načela, izražena v skupnem sporočilu, je poudaril predsednik Tito tudi ob povratku v domovino, ko je izjavil, da je pri avstrijskih predstavnikih našel vso pripravljenost, da se odnosi med obema državama še poglobijo in razširijo ter se z nadaljnjimi obojestranskimi napori okrepi medsebojno razumevanje, kar je toliko 'lažje, ker med Avstrijo in Jugoslavijo ni večjih odprtih vprašanj. Podobne misli pa je v svoji izjavi za beograjski tisk izrazil tudi avstrijski zunanji minister Tončič-Sorinj, ki je naglasil, da bo obisk predsednika Tita gotovo prispeval k nadaljnjemu pospeševanju sodelovanja in odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo.
Zadovoljiva rešitev manjšinskega vprašanja
je važna in koristna za državo, v kateri manjšina živi
V Gorici sta imeli zadnjo soboto in nedeljo osrednji organizaciji slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Jugoslaviji že svoje tretje skupno Posvetovanje, na katerem so vsestransko ocenili trezni položaj ter izčrpno razpravljali o potrebnih nadaljnjih ukrepih za zagotovitev resnične enakopravnosti narodnih manjšin z večinskim narodom v državi, v kateri manjšine živijo. O položaju slovenje manjšine v Italiji je poročal predsednik Slovenja kulturno-gospodarske zveze v Trstu Boris Race, Problematiko italijanske manjšine v Jugoslaviji pa je nakazal predsednik Unije Italijanov za Istro in Reko Prof. Antonio Borme. (Obe poročili bomo zaradi Mnogih tudi za nas zanimivih ugotovitev v nadalje-VQnjih objavili v našem listu — op. ured.)
Vi Ob koncu sestanka so na podlagi poročil in ob-^rne diskusije sprejeli skupno izjavo, v kateri je poudarjeno, da taka posvetovanja ne koristijo le manjkam samim, marveč bistveno prispevajo h temu, f se z manjšinskimi vprašanji in potrebami seznanijo tudi večinski narod in oblasti. Reševanje manjšinskih vprašanj je namreč — kakor pravi skupna '*java — koristno za državo, v kateri manjšina živi, fr nista mogoča niti demokratični razvoj niti notra-fia strnjenost tam, kjer se izvaja diskriminacija v k°do dela prebivalstva. Nasprotno je zgodovina Pokazala, da se prav zaradi narodnostne diskrimi-nacije krepijo sile, ki težijo k uveljavljanju diskrimi-nocije tudi znotraj lastnega naroda in države.
Med osnovnimi načeli manjšinske problematike °be organizaciji med drugim navajata:
Lojalnost manjšine do države in njene ustavne '•reditve ne pomeni, da so se pripadniki manjšine ® Povedali svoji narodnosti in da se Je manjšina PrlJoznila s postopnim izumiranjem.
•	Manjšini je treba priznati vse njene pravice ne glede na to, če jih njeni pripadniki zahtevajo ali ne.
•	Med najosnovnejše pravice pripadnikov manjšine spada, da smejo uporabljati materin jezik povsod, zlasti pa v stikih z javnimi oblastmi. Najbolj napreden vidik te pravice je dvojezičnost, ko postane jezik manjšine resnično popolnoma enakopraven z jezikom večinskega naroda.
•	Zgolj deklaracija enakopravnosti manjšine še ni dovolj, marveč morajo biti uveljavljeni določeni ukrepi, s katerimi se pravice manjšine izvajajo tudi v praksi.
•	Najbolj učinkovito sredstvo za obrambo koristi manjšine so njene avtonomne organizacije, ki morajo imeti pravico in možnost sodelovati vedno in povsod, kadar gre za reševanje vprašanj, ki zadevajo manjšino.
•	Med osnovna jamstva za razvoj manjšine spada tesna povezava z matičnim narodom, ker le tako bo manjšina lahko uspešno izpolnjevala svoje poslanstvo posrednika kulturnih dobrin med sosednima narodoma in prispevala k zbiižanju med sosednimi državami.
Udeležence posvetovanja je sprejel tudi goriški župan Martina, ki je ob tej priložnosti naglasil, da narodne manjšine danes niso več breme, ki se ga je treba otresti, marveč pomenijo v današnjem času element obogatitve, »obogatitve osebnosti, izročil, jezikov in kultur, skratka civilizacij, ki žive druga ob drugi in ki plode druga drugo s tem, kar je v njih najbolj plemenitega. V tem vidimo smer politike, ki je sicer težka zaradi dediščine starih napak in predsodkov, h kateri pa težimo s svojo zavestjo svobodnih in sodobnih ljudi."
a
■
S
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
Predstavniki koroških Slovencev
pri predsedniku SFRJ maršalu Titu
Med svojim obiskom v Avstriji je predsednik SFR Jugosla- ; vije maršal Tito sprejel tudi predstavnike slovenske in hrvatske manjšine.
V četrtek opoldne je predsednika Tita in njegovo ženo S obiskala štiričlanska delegacija Zveze slovenskih organizacij ■ na Koroškem, v kateri so bili predsednik dr. Franci Zwitter, podpredsednik Janko Ogris, predsednik Zveze koroških partizanov ■ Karl Prušnik - Gašper in predsednik Zveze slovenskih zadrug dr. S Mirt Zwitter. Po polurnem prijateljskem razgovoru, pri kale- ; rem je bil navzoč tudi predsednik izvršnega sveta SR Slovenije S Janko Smole, so predstavniki ZSO podarili predsedniku Titu lovsko puško iz boroveljske puškarne Borovnik, prav tako pa so S izročili spominsko darilo tudi predsednikovi ženi Jovanki.
Med večernim sprejemom, ki ga je priredil na čast zveznega prezidenta Jonasa, pa je predsednik Tito sprejel delega- ■ cije Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, Narodnega sve- 5 ta koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov. V razgovoru, ki ■ se ga je udeležil tudi koroški deželni glavar Hans Sima, je predsednik Tito poudaril, da imajo manjšine pomembno vlogo ■ povezovanja med narodi In državami ter izrazil prepričanje, da bo sedanje izredno ugodno ozračje v odnosih med Avstrijo In S Jugoslavijo pospeševalno delovalo tudi na reševanje manjšinskih problemov. Ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu dr. S Tischler je predsedniku Titu ob tej priložnosti izročil komplet 5 dosedanjih letnih poročil slovenske srednje šole.
PO OBISKU PREDSEDNIKA TITA:
Pomembna vloga manjšin
v povezovanju med
Uradni obisk predsednika Tita v Avstriji je odprl celo vrsto novih aspektov v mednarodnih odnosih in sodelovanju med državami. To velja tako v širokem svetovnem merilu, kakor velja še posebej v okviru bilateralnih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo.
Spričo današnjega položaja v svetu, ki ob razcepljenosti na bloke in druge grupacije nosi v sebi kali splošne negotovosti, ni mogoče dovolj poudariti važnega pomena navidezno morda še tako majhnega prispevka k stabilizaciji razmer in utrditvi miru. Avstrija in Jugoslavija sta med nedavnimi razgovori na najvišji ravni zelo jasno izpovedali pripravljenost, da v središču Evrope in na sti-kališču dveh velikih svetovnih taborov j>o svojih močeh prispevata k ublažitvi sedanje napetosti v svetu in še posebej k izboljšanju odnosov ter h konstruktivnemu sodelovanju med evropskimi državami.
Pa ne samo to. Njuna pripravljenost ni le deklarativna, marveč jo z uspehom prakticirata tudi v dejanjih. Čeprav je bilo treba premostiti številne iz zgodovinskega razvoja pogojene težave in predsodke, sta Avstrija in Jugoslavija v zadnjih letih potrpežljivo polagali kamen ob kamen ter z obojestranskimi napori zgradili most iskrenega prijateljstva in razvili plodno vsestransko sodelovanje. Po tej poti doseženi stiki danes upravičeno služijo za zgled, kako je treba in zlasti kako je mogoče urediti odnose med državami ne glede na različne politične in družbene sisteme.
Le tako je bilo pri dunajskih razgovorih možno ugotoviti, da med Avstrijo in Jugoslavijo ni večjih nerešenih problemov. Se preostala odprta vprašanja pa bo ob današnji stopnji avstrijsko-jugoslovanskih odnosov prav gotovo uspelo zadovoljivo urediti, zlasti ker sta obe državi izrazili pripravljenost, da medsebojno sodelovanje še naprej razširjata in utrjujeta v duhu iskrenega prijateljstva in medsebojnega razumevanja.
Med odprta vprašanja vsekakor spada tudi položaj slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji. Ni bilo namreč naključje, da je manjšinsko problematiko omenil predsednik Tito že v svojem prvem govoru na Dunaju, ko je poudaril: »To vprašanje je pomembno, kajti v današnji dobi utrjevanja demokratičnih razmer in
narodi in državami
enakopravnosti narodne manjšine lahko služijo kot most, ki dve državi povezuje in bogati njune medsebojne odnose.« Podobno pravi skupno sporočilo o avstrijsko-jugoslovanskih razgovorih, kjer je bilo z obeh strani z zadovoljstvom ugotovljeno in priznano, da »manjšine v čedalje večji meri izpolnjujejo vlogo povezovanja med obema sosednima državama«. In končno je predsednik Tito na sprejemu, katerega so se udeležili tudi predstavniki koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov, izrecno naglasil, da »imajo manjšine pomembno vlogo povezovanja med narodi in državami« ter izrazil prepričanje, da »bo sedanje izredno u-godno ozračje v odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo pospeševalno delovalo tudi na reševanje manjšinskih problemov«.
Tako sta Avstrija in Jugoslavija — tokrat z najvišjega mesta — ponovno in nedvoumno poudarili nalogo narodnih manjšin v odnosih med sosednimi državami. Se več: priznali sta, da manjšine to svojo nalogo v čedalje večji meri izpolnjujejo in tako bistveno prispevajo k poglabljanju prijateljskih in dobrososedskih odnosov.
Vendar pa dunajski razgovori manjšinske problematike niso osvetlili le z ene plati. Kakor je bila po eni strani poudarjena naloga manjšin, tako je bila po drugi strani namreč nakazana in priznana tudi dolžnost, ki jo ima država, v kateri manjšine žive. Jasno more manjšina svojo vlogo mostu z uspehom igrati le tedaj, če uživa resnično vsestransko enakopravnost ter ji ni treba biti v stalni zaskrbljenosti za obstoj in razvoj. To so predstavniki Avstrije tudi priznali, ko so med razgovori ponovno zagotovili, da »bodo kulturne in gospodarske težnje slovenske in hrvatske manjšine v sporazumu z njimi deležne stalnega pospeševanja«.
Kakor je slišati, bo že v doglednem času prišlo do novih razgovorov med predstavniki avstrijske vlade in koroških Slovencev. Ob pravilnem vrednotenju med nedavnimi avstrijsko-jugoslovanskimi pogovori z obeh strani priznane naloge manjšine in dolžnosti države gotovo ne bo težko, tudi v tem vprašanju najti rešitev, kakor jo narekujejo sodobni pogledi na manjšinsko problematiko in kot jo naravnost vsiljuje današnja raven odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo.
\h&b</r\AsR
Turizem pred krizo
Naša država, turistične organizacije in podjetja, ki se bavijo s turizmom, so glede njegovega razvoja zadnje čase zelo zaskrbljeni. To zaskrbljenost je bilo opaziti že na nedavnem turističnem seminarju v Badgasteinu se bolj pa je prišla do izraza na prvem avstrijskem turističnem kongresu, ki je bil v prvi polovici februarja na Dunaju. Vzroki zaskrbljenosti koreninijo na eni strani v popuščanju rasti števila turističnih nočitev in deviznega priliva, ki ga naši državi daje inozemski turizem, na drugi strani pa v naraščajoči pasivi trgovinske bilance.
Predlanskim je število turističnih nočitev v državi naraslo še za 6,6 odstotka, lani je naraslo le še za 3,7 odstotka. Še bolj kot rast števila nočitev je lani upadla rast priliva deviz. Znašala je le še 4,7 odstotka, medtem ko je predlanskim znašala še dobrih 12 odstotkov. Ker pa so lani avstrijski turisti v inozemstvu potrošili mnogo več denarja kakor predlanskim, je aktivni saldo turizma narasel le še za 1,9 odstotka. Istočasno se je pasiva trgovinske bilance pri izvozu v vrednosti 43,7 milijarde šilingov povečala od 13 na 16,7 milijarde šilingov.
Povišanje pasive v trgovinski bilanci je v precejšnji meri povzročilo upadanje rasti deviznega priliva, ki ga daje naši državi inozemski turizem. Ta priliv je bil še leta 1964 v stanju, da je pokril pasivo trgovinske bilance. Predlanskim je ni več mogel pokriti, lani pa še manj. 2 ozirom na krizo, ki je lani zajela številne zahodnoevropske dežele, zlasti pa Zahodno Nemčijo, kjer se število brezposelnih bliža že enemu milijonu, utegne naša država letos turistično še slabše odrezati, kot je lani. Ta razvoj v turizmu pa — kakor je dejal na turističnem kongresu vicekancler dr. Bock — otežkoča gospodarski položaj v državi, vsled česar je skrajni čas, da se vsi merodajni činitelji z vso resnostjo lotijo vprašanj zboljšanja pogojev za nadaljnji razvoj turizma in za odpravo njegovih sedanjih slabosti.
Teh slabosti pa je — kakor je bilo ugotovljeno na kongresu — kar dolga vrsta. Poglavitna med njimi je kratka turistična sezona, ki je v glavnem omejena na poletje in ki traja v povprečju le 60 do 80 dni, turistične postelje pa so marsikje zasedene le 30 do 40 noči na leto. V tej slabosti korenini tudi druga slabost, to je slabost podpovprečne kvalitete turističnih uslug pri nadpovprečnih cenah. Turistična propaganda z valčkom o »lepi modri Donavi« in z opevanjem naših gora in naših jezer danes ne zadostuje več — so ugotovili že v Badgasteinu. Če hoče naša država obdržati sedanji položaj v mednarodnem turizmu, mora za njegov razvoj napraviti več. Treba je posvetiti večjo pozornost najboljši propagandi: kvaliteti uslug ob zmernih cenah. Kako potrebni so boljši prijemi v privabljanju turistov, najbolj kaže dejstvo, da so lani n. pr. Italija, Francija, Španija, Portugalska in celo Anglija devizni priliv inozemskega turizma povečala za več kot 10 odstotkov, medtem ko ga je naša država dejansko povečala le za pičla 2 odstotka.
Ena bistvenih slabosti avstrijskega turizma je v tem, da odpade od skupno 64 milijonov turističnih nočitev okoli 40 milijonov nočitev na turiste iz Zahodne Nemčije. Zahodna Nemčija pa letos ne doživlja le težke gospodarske pretresljaje, marveč so tudi njeni turisti znani po tem, da zelo znajo primerjati kvaliteto uslug s cenami in da brž iztaknejo lepše kraje z ugodnejšimi cenami. Poleg vsega tega je notranjegospodarska slabost turizma v naši državi še v tem, da odpadeta skoraj dve tretjini nočitev na 96 občin in da po teh občinah kapacitete restavracij zaostajajo za kapacitetami nočišč. Pa tudi na splošno je nesorazmerje med številom nočišč in kapacitetami restavracij velika hiba našega turizma. Na turističnem kongresu je bilo precej govora o teh neskladnostih, ki so privedle do tega, da so se številna turistična podjetja in ustanove v zadnjih letih preko mere zadolžile. Najbolj so trenutno zadolžene žičnice.
V takih okoliščinah je zadnja leta naša država iz leta v leto manj v stanju zadostiti pogojem, kakor jih ob naraščajoči konkurenci razvijajočih se novih turističnih držav postavlja nadaljnji uspešen razvoj turizma. Naša država nima morja, zato turistične sezone ne more podaljšati. Tako ji poleg nujno potrebne ustvaritve anarhije pri turističnih investicijah in tudi pri propagandi in pri cenah uslug preostane le še, da tudi na tem področju stopi na pot najtesnejšega sodelovanja in delitve dela s sosednimi državami, ki se turistično naglo razvijajo. Svojo novo vlogo kot tranzitna država v evropskem turizmu pa bo uspešno izpolnjevala le z ustrezno turistično organizacijo, z ncprenehnim izobraževanjem ljudi po turističnih podjetjih in z zboljšanjem njihovih uslug, predvsem pa s kvalificirano gostoljubnostjo ob pravičnih cenah.
BORBA ZA RAFINERIJO NA JUŽNEM KOROŠKEM:
Inozemske petrolejske družbe še vedno za Vlfildon
Vprašanje rafinerije ob naftovodu Trst—Dunaj se čedalje bolj zaostruje. Inozemske petrolejske družbe, ki so poleg OMV (Avstrijska uprava mineralnih olj) vstopile v družbo, katera naj bi gradila naftovod, nočejo upoštevati argumentov koroške deželne vlade in strokovnega izvida, ki sta ga o vprašanju sedeža rafinerije predložila znanstvenika dr. Krasenski in dr. Adolf. Te družbe vztrajajo na svojem stališču, da je Wildon v bližini Graza najbolj pripraven kraj za sedež rafinerije. Zagrozile so celo, da bodo pogodbe o naftovodu podpisale le, če podržavljena 'GMV pristane na Wil-don kot sedež rafinerije.
Koroška deželna vlada je na svoji seji 8. februarja tako stališče inozemskih petrolejskih družb soglasno zavrnila in od zvezne vlade kot predstavnika lastnika CfMV zahtevala, da upošteva koroške argumente in da privede vprašanje rafinerije do odločitve, ki bo ustrezala koroškim in avstrijskim interesom.
Ob priložnosti obiska predsednika Tita na Dunaju je deželni glavar Hans Sima obiskal državnega sekretarja za podržavljena podjetja dr. Tausa in vodilnega uradnika tega ministrstva, sekcijskega šefa dr. G a t s c h o. Ponovno jima je v zvezi s sedežem rafinerije obrazložil enodušno koroško stališče. Istočasno so uradniki deželne vlade stopili v stik s predstavniki inozemskih petrolejskih družb, da neposredno ugotovijo njihovo stališče na koroški strokovni izvid. Pri tem se je izkazalo, da te družbe slej ko prej vztrajajo na stališču, da pride le Wildon za sedež rafinerije v poštev.
Z ozirom na to je deželni glavar Sima v očigled celokupni situaciji na Dunaju predlagal ustanovitev nove družbe za naftovod, v kateri bi imela CfMV večino deležev, da bi lahko odločila v prid Koroški in v prid koristim GMV v tem vprašanju.
posiROKecDsveru
2 EN EVA. — Ta leden se je v Ženevi začelo novo zasedanje razorožilvene konference, o kateri večina opazovalcev izraža »zmeren optimizem”, da utegne privesti važen korak naprej v prizadevanjih za do* šego sporazuma o prepovedi jedrskega orožja. V krogih OZN prevladuje mnenje, da sta Amerika in Sovjetska zveza kot glavni vojaiki državi zdaj poli* lično bližji sporazumu, kot sta bili kdaj prej. Na* čelno sta se celo že sporazumeli, da ne bosta po* magali drugim državam pri proizvodnji alomskega orožja niti ga jim ne bosta dabavljali, zato obstaja upanje, da bo tudi zadnje težave kmalu uspelo premagati in bi — kakor je izjavil britanski minister za razorožitev lord Chalfont — sporazum morda sklenili že to poletje.
ZAGREB. — V glavnem mestu Hrvatske se je te dni začela konferenca Pugwash o evropski varnosti, na kateri ugledni strokovnjaki za mednarodno pravo in drugi znanstveni delavci iz Številnih držav razpravljajo o perečih problemih danaSnjega sveta. S tega srečanja nameravajo vladam evropskih držav predložiti sprejemljiv sporazum, s katerim bi onemogočili Sirjenje atomske nevarnosti.
NEW DELHI. — Generalni sekretar OZN U Tant bo 7. aprila obiskal Indijo. Ob tej priložnosti mu bo indijski predsednik RadakriSnan izročil prvo Nehru* jevo nagrado za mir, ki mu j« bila podeljena lani. Zatem bo U Tant obiskal tudi Se Nepal, Afganistan in Pakistan.
ZUNANJA TRGOVINA SR SLOVENIJE V LETU 1966:
Izvoz in uvoz sta vidno narasla
Socialistična republika Slovenija je v svoji zunanji trgovini leta 1966 zabeležila nove uspehe. V primerjavi zletom 1965 se je njen izvoz povečal za 12 odstotkov, njen uvoz pa za 25 odstotkov. Njen izvoz bi se gotovo še bolj povečal, če ne bi tekom lanskega leta v zahodnoevropskih državah prišlo do vidnejšega popuščanja konjunkture. Na povečanje u-voza pa je v prvi vrsti vplival zmanjšan uvoz v letu 1965, ko je Slovenija uvozila za 5 odstotkov manj blaga kot leta 1964. Pri svojem izvozu se je Slovenija lani zlasti uveljavila v prekomorskih deželah, ki plačujejo v konvertibilni valuti, in to zlasti v Afriki in Ameriki, ne glede na Združene države Amerike, kamor je izvoz porastel nad povprečjem za države s konvertibilno valuto.
Po posameznih valutnih območjih gledano, je lanski izvoz Slovenije najbolj narasel v države, s katerimi obračunava Slovenija v konvertibilni valuti. V te države je izvoz Slovenije narasel za 18 odstotkov, medtem ko je izvoz v klirinške države narasel le za 10 odstotkov; izvoz v socialistične države pa je celo nazadoval za 1,4 odstotka. Nekoliko drugačno je bilo razmerje pri uvozu. Uvoz iz dr-
Težavno leto v
V zahodnonemškem gospodarstvu bo leto 1967 zelo težko leto. V pristojnih krogih računajo, da bo število brezposelnih marca znašalo 1 milijon. V teh krogih dvomijo, da bo letos uspelo stabilizirati gospodarski razvoj. Socialni produkt bo narasel za 2 do 3 odstotke, industrijska proizvodnja pa kvečjemu za pol odstotka. Na povečanje privatne potrošnje ni računati, pravtako ne na povečanje investicijske dejavnosti.
Na poživitev konjunkture računajo šele tekom prihodnjega leta, če bo medtem mogoče priti poceni do denarja in če bo uspe-
žav s konvertibilnim obračunavanjem je narasel za 19 odstotkov, medtem ko je uvoz iz klirinških držav narasel za 34 odstotkov.
Na prvem mestu med kupci blaga iz Slovenije je bila zopet Italija. Izvoz Slovenije v Italijo se je povečal za 20 odstotkov, uvoz Slovenije iz Italije pa za 19 odstotkov. Na drugem mestu med zunanjetrgovinskimi partnerji Slovenije je bila Zahodna Nemčija. Na njo je odpadlo 13 odstotkov izvoza in uvoza. Na tretjem mestu pri izvozu so bile Združene države Amerike, nadaljnji pomembni kupci blaga iz Slovenije pa so bile Češkoslovaška, Sovjetska zveza, Vzhodna Nemčija, Avstrija, Velika Britanija, Poljska, Švica in Francija. Države, od katerih je kupovala Slovenija blago, pa se vrstijo takole: Češkoslovaška, Vzh. Nemčija, Poljska Sovjetska zveza, Avstrija, Velika Britanija, Francija, Združene države Amerike in Švica.
82 odstotkov izvoza Slovenije je odpadlo lani na industrijske izdelke. Obseg njihovega izvoza se je v primerjavi z letom 1965 povečal za 13 odstotkov, izvoz gozdarskih pridelkov se je povečal za 33 odstotkov, izvoz kmetijskih pridelkov pa za 2 odstotka.
Zahodni Nemčiji
lo zmanjšati zadolženost nemškega gospodarstva. Govorijo celo o potrebi razdolžit-ve. Država bo — v kolikor bo sploh hotela — le težko intervenirala, ker ji bodo nizki dobički minulega leta prinesli tudi manj davkov.
V tem razvoju postajajo v novi vladi tudi čedalje glasnejši krogi, ki se zoperstavljajo sedanjemu liberalizmu v gospodarstvu. Leti zahtevajo, da mora država poseči v gospodarski razvoj in ga pričeti usmerjati. V tem sklopu padajo zahteve po petletnem načrtu v gospodarski in finančni politiki.
OD 12. DO 19. MARCA:
Dunajski pomladanski velesejem
Za letošnji dunajski pomladanski velesejem se je prijavilo skupno 5187 podjetij. Večina razstavljajočih podjetij prihaja tudi tokrat iz inozemstva in sicer iz 31 držav Evrope, Azije, Amerike in Avstralije. Iz Evrope bo po svojih podjetjih zastopanih 19 držav. Zastopane bodo vse države EGS in — razen Švedske — vse države EFTA, poleg teh pa bodo na sejmu zastopane še Sovjetska zveza, Poljska, Madžarska, Jugoslavija, Bolgarija, Irska in Liechtenstein. Od izvenevropskih držav je treba predvsem omeniti LR Kitajsko, Združene države Amerike, Japonsko, Kanado, Mehiko in Avstralijo.
Avstrijskih razstavljcflcev bo na 85. dunajskem velesejmu 2696, od tega 21 koroških. Kakor navadno bo tudi letošnji dunajski pomladanski velesejem osredotočen na dva kraja. Glavna razstava bo na sejemskem razstavišču, detailne razstave pa bodo v sejemski palači. Posebnosti sejma po njegovih treh skupinah so:
■	na tekstilnem in modnem sejmu moda za mlade ljudi, ki jo bo predvajala tekstilna šola Hetzendorf;
■	na sejmu tehnike, industrije in obrti razstava pohištva, oprema za otroške sobe in paviljon iznajdb;
■	na kmetijskem sejmu razstava pitovnih goved, poučna razstava mineralnih gno-
jil, posebna razstava s prikazom enostavnega pridelovanja in boljšega hranjenja ter razstava pod naslovom „V službi potrošnika”.
Posebnega zanimanja bodo vredne kolektivne razstave iz inozemstva, med njimi zlasti turistične razstave Poljske, Bolgarije in Romunije ter posebna razstava Sovjetske zveze.
V ŠVICI V DESETIH LETIH:
Nazadovanje kmetij za eno petine
Med štetjema kmetijskih posestev v Švici leta 1955 in 1965 je število kmetij nazadovalo za 21,2 odstotka. Leta 1955 so našteli še 205.997 kmetij, leta 1965 pa le še 162.244. Najbolj je število kmetij nazadovalo v kantonih Bern, Valais, Vaud in Ziirioh, na katere odpade skoraj polovica kmetij v Švici.
Tri tem nazadovanju je treba vendar upoštevati kriterije, pod katerimi so bile štete kmetije. Za kmetijo velja v Švici namreč le podjetje, ki redi najmanj 1 odraslo govedo, 2 mali govedi in 30 komadov perutnine. Za kmetijo velja tudi še obrat, ki prideluje najmanj na 10 arih vino, zelenjavo, tobak in podobno ali pa vsaj na četrt hektarja druge poljščine.
V tem desetletju se je v Švici število pridelovalcev žita skrčilo za 26.916 na 81.005, število rejcev goveje živine pa za 31.600 na 127.900.
CAPE KENNEDY. — Ameriika upiava za astronavtiko in vesoljske raziskave NASA je začela pripravljali nov program „ApolIo’, v okviru katerega naj bi poslali ameriike astronavte na Luno. Predstavniki NASA upajo, da bodo ta cilj dosegli lela 1970. Za novi program se je morala NASA odločiti po nesreči z vesoljsko ladjo „Apollo*. v kateri so nalil smrt astronavti Edvrard White, Virgil Grissom In Roger Chatfe.
BONN. — Norveiki minister za trgovino Willoch se je med svojim obiskom v Zahodni Nemčiji zavzel za to, da bi se Norvelka čimprej priključila Evropski gospodarski skupnosti. Kol pogoj za zadovoljivo rešitev pa je poudaril, da bi se v EGS vključila tudi Velika Britanija, ker bi bile v nasprotnem primeru ogroiene močne tradicionalne trgovinske zveze med NorveSko in Britanijo. Minister Wil!och je opozoril na posledice, ki jih Ima sedanja gospodarska razcepljenost Zahodne Evrope, ter naglasil, da pogajanj o vključitvi driav-članic EFTA v evropsko gospodarsko skupnost ne bi smeli dolgo zavlačevati.
SALLISBURV. — Profesorja zgodovine Andrevra Con-radieja so obsodili na dvanajst let zapora s tel-kim prisilnim delom, ker je bil obložen, da je na rodezijski univerzi .koval zaroto* proti sedanji rasistični vladi lana Smitha.
LONDON. — Anglikanska cerkev v Veliki Britaniji pripravlja posebno glasovanje o predlogu, da bi tudi ženske lahko poslale pastorji. Glasovanje bi moralo biti že zdaj, vendar ga |e skupičlna anglikanske cerkve odložila do meseca junija.
BERLIN. — Vzhodnonemški parlament je sprejel zakon, ki na novo ureja vpraianje državljanstva Nemike demokratične republike. Pravico državljanstva imajo vsi, ki so stanovali na področju te države dne 7. oktobra 1949, ko je prva vlada Nemike demokratične republike v celoti prevzela oblast in upravo na območju doledan|e sovjetske zasedbene cone. V Zahodni Nemčiji, ki sl slej ko prej lasti pravico edinega zastopnika vsega nemikega naroda, so Id zakon ostro kritizirali kot nov korak k dokončni razdelitvi Nemčije na dve državi.
BEOGRAD. — V zvezni skupičinl SFR Jugoslavije je bila seja odbora za zunanje zadeve In mednarodne stike, na kateri so razpravljali o obiskih predsednika Tita v Sovjetski zvezi. Madžarski in Avutrlji. Poudarili so uspelni rezultat teh obiskov in prepričanje, da bodo prispevali k nadaljnjemu razvoju odnosov In sodelovanja med Jugoslavijo In temi državami.
BONN. — Nova zahodnonemlka vlada je spričo vedno večjih gospodarskih skrbi sklenila preklicali obveznost prejinje vlade, katera se je lani oktobra obvezala, da bo plačala del stroikov za vzdrževanje britanske vojske ob Renu. Ta vojska Ileje nad JO.000 vojakov In po britanskih cenitvah stane njeno vzdrževanje letno kakih 90 milijonov funtov, od katerih naj bi nemlka vlada prispevala približno tretjino. Sedanji sklep Bonna pomeni za Angleže .neprljatno presenečenje*, ker so se tudi sami znafll v velikih gospodarskih težavah.
RIO DE JANEIRO. — Obalne predele Brazilije j* zajelo novo katastrofalno neur|e, ki je med prizadetim prebivalstvom zahtevalo okoli 400 človeiklh življenj. Katastrofa |e ie toliko hujia. ker so v teh krajih velike poplave že prejinji mesec zahtevale nad <00 človeikih žrtev.
LONDON. — V torek je prispel na uradne razgovore z britanskim zunanjim ministrom BrovrnolU poljski zunanji minister Adam Rapackl. Med vpra-lanjl, ki so v ospredju brltansko-poljskega zanimanja, so evropska varnost, nemlki problem, razoroži' tev In razumljivo odnosi med obema državama.
NEW YORK. — Sovjetski predstavnik v OZN Nikolaj Fedorenko se je zavzel za to, da bi mirovne sil* svetovne organizacije poleg eno) Iz zahodnih In nevtralnih držav sestavljale tudi enote socialističnih d** r žel. S tem bi zagotovil, da mirovnih sil Združenll1 narodov ne bi uporabljali v enostransko korist nekaterih držav. Svoj predlog je Fedorenko sprožil pred posebnim odborom, ki pripravlja poročilo o mirovnih operacijah svetovne organizacije. Poročilo bodo predložili izrednemu zasedanju glavne skuplčlne, ki ** bo začelo meseca aprila.
PRINCETON. — Zadnjo soboto je v starosti <1 I*1 umrl znani amerllkl atomski fizik dr. J. Robert Opp**' helmer, ki je vodilno sodeloval pri razvijanju pr** ameriike atomske bombe. Pozneje je postal žrtev zloglasnega .lova na čarovnice*, ko so ga skupaj * mnogimi drugimi obdolžili .simpatiziranja s kornU' nlzmom*, vendar s tem nikakor niso mogli zmanl' žali njegovih zaslug na področju atomske znanosti.
DUNAJ. — Državam, ki so doslej podpisale mednarodni sporazum o miroljubnem lzkorličan|u vesolja, se je v ponedeljek pridružila tudi Avstrija.
Bogdan Meško in
Slavko Tihec
dva sodobna slovenska umetnika
Lastnika celovške »Galerije 61" — arhitekt Rudolf Nitsch in njegova soproga Josefin Nitsch — tudi v tem letu nadaljujeta tradicionalno poslanstvo kultumo-umetniške izmenjave, v katere okviru sta v minulih letih predstavila koroški javnosti že celo vrsto priznanih domačih in tujih likovnih umetnikov. S tem ugledna umetnostna galerija na Kolodvorski cesti bistveno prispeva k medsebojnemu spoznavanju med narodi ter vedno znova spet potrjuje načelo, da umetnost ne pozna meja, marveč zbližuje ljudi mimo vseh jezikovnih In drugih pregrad.
Finžgarjev« rojstna hiša
bo urejena v spominski muzej
Na pobudo občinske zveze kulturno-prosvetnih organizacij na Jesenicah je bil prejšnji teden ustanovljen poseben odbor, ki ga sestavljajo predstavniki jeseniške in radovljiške občine ter zavoda za spomeniško varstvo v Kranju. Odbor je prevzel nalogo, da organizira akcijo za odkup Finžgarjeve rojstne hiše v Doslovčah pri Žirovnici, ki naj bi bila urejena kot spominski muzej.
Prizadevanja za ureditev Finžgarjevega spominskega muzeja v pisateljevi rojstni hiši segajo že več let nazaj, vendar doslej niso privedla do zaželjenega uspeha. Šele ko je sedanji lastnik hiše le-to nameraval obnoviti, se je vključil zavod za spomeniško varstvo, ker je tri sto let stara lesena kajža, danes še prav takšna kot ob Finž-garjevem rojstvu, že sama zase lep etnografski spomenik.
Sedaj ustanovljeni odbor bo nadaljeval zbiralno akcijo (že pred leti so zbrali 4 milijone dinarjev), da omogoči odkup hiše. Zbiranja denarja se bodo gotovo najbolj navdušeno lotili otroci v šolah jeseniške in radovljiške občine, ki vsako leto tekmujejo za posebno Finžgarjevo bralno značko. Na osnovni šoli »Tone Čufar« na Jesenicah so tozadevno sprejeli tudi posebno resolucijo, v kateri je poudarjeno, da je bil prav Finžgar pobudnik akcije za odkup Prešernove rojstne hiše v Vrbi, denar pa je zbrala predvsem šolska mladina; podobno pa je mladina sodelovala tudi pri zbiranju sredstev za Gregorčičevo rojstno hišo na Vršnem.
Knjiga - prijateljica
Med maloštevilne resnične vrednote, ki jih človek srečuje na svoji življenjski poti, spada brez dvoma dobra knjiga. Še poseben pomen pa ima kvalitetno čtivo — od mladinske poezije in proze do poljudno znanstvene literature — za otroke in doraščajočo mladino. Ni samo odlično vzgojno sredstvo pri moralni in estetski vzgoji, ampak razvija tudi domišljijo in logično mišljenje mladega človeka, bogati njegov besedni zaklad, ga navaja na tekoče in pravilno izražanje ter ga smotrno Zaposluje v dobršnem delu njegovega prostega časa.
Zato je ena izmed važnih dolžnosti staršev in učiteljev, da mladega človeka aktivno zainteresirajo za kvalitetno knjigo. Pač pa je to mogoče opraviti le z osebnim zgledom, z lastno zavzetostjo za branje in ob solidnem poznavanju vsebine posameznih književnih del od starejših do sodobnih ter z nevsiljivim, toda privlačnim navajanjem mlade generacije na dobro branje.
Močna emocionalna doživetja ob branju odličnih mladinskih del so nepozabna in Postanejo trajna last človekove osebnosti. Spomnimo se samo na »Dogodivščine Toma Saw-yerjar Marka Tzvaina, na »Srce« Edmonda de Amiciia, na »Ostržka« G. Collodiia, na Molnarjeve »Dečke Pavlove ulice« ali na Andersenove *Pravljice«, predvsem pa na dela slovenskih pisateljev in pesnikov Otona Zupančiča, Josipa Ribičiča, Toneta Seliškarja, Franceta Bevka in ninogih drugih, katerih dela so navduševala generacijo za generacijo.
Da otroci in mladina kažejo močno težnjo — tudi v današnjem času tehnike in avtomobilov! — po branju, dokazujejo številna statistična poročila, ki ugotavljajo, da tvori mladina med obiskovalci ljudskih knjižnic povprečno 75 odstotkov vseh »odjemalcev«. Samo po sebi pa )c razumljivo, da je mladino pri njeni želji po branju nenehno in dobrohotno usmerjati, saj jo je, zaradi njene premajhne in še neizoblikovane kritičnosti, le tako mogoče obvarovati pred seganjem po malovrednih stripih in drugih oblikah tako imenovane »šund«-literature.
Tukaj se staršem in vzgojiteljem odpira široko polje sicer zamudnega vendar zanimivega in predvsem hvaležnega dela. Njihov trud bodo otro-cl poplačali predvsem s tem, da se bodo izoblikovali v poštene in kulturno bogate člane človeške družbe.
V CELOVŠKI »GALERIJI 61":
Posebno uspešno igra »Galerija 61' fo vlogo v medsebojnem posredovanju umetniških vrednof med
Slovenski tilm
v letošnjem letu
Na podlagi načrtov, ki jih je predložila programska komisija, bo slovenska filmska proizvodnja letos izdelala predvidoma tri celovečerne filme ter več kratkih filmov.
Za realizacijo celovečernih filmov so v ožjem izboru štirje predlogi. V poštev pridejo filmi:	»Na papirnatih avio-
nih« po scenariju Matjaža Klopčiča ter »Deklice in gangsterji« Boštjana 'Hladnika (oba s sodobno mladinsko tematiko), nadalje »Nevidni bataljon« Ivana Ribiča (mladinski film s tematiko iz narodnoosvobodilne borbe) ter »Dom onemoglih« Manice Lobnikove (s sodobno socialno tematiko).
Med kratkimi filmi so predvideni: »Smetarji« Jožeta Pogačnika, »Naše umiranje« Maka Sajka, »Stoletnica slovenskega gledališča« Matjaža Klopčiča, »Kraška plastika« Janeza Mesesnela in »Zapis jednog ludaka« 'Branka Rani-toviča. Poleg tega nameravajo posneti še filme »Fata morga-na« po scenariju Zajca in Smeha ter »Sonce, vsesplošno sonce« (scenarij Franček Rudolf) in »'Piknik v nedeljo« (Samo Simčič).
Snemanje teh filmov bo o-mogočil sklad SR Slovenije za pospeševanje proizvodnje in predvajanja filmov, ki je dal na razpolago potrebna sredstva.
Koroško fer njenima sosednima deželama Slovenijo in Furlanijo-Julij-sko krajino. Kakor je bila približno polovica njenih dosedanjih razstav posvečena koroškim in sploh avstrijskim umetnikom, tako so razstave tujih umetnikov v pretežni meri veljale slovenskim oziroma jugoslovanskim fer 'italijanskim likovnim ustvarjalcem.
Tudi letošnja prva tuja razstava v imenovani galeriji nam posreduje sodobno slovensko umetnost, ki jo tokrat predstavljata ljubljanski slikar Bogdan Meško in mariborski kipar Slavko T1 h e c . Oba sta po letih sicer še razmeroma mlada, vendar sta se že uspešno uveljavila na številnih domačih in mednarodnih prireditvah, med drugim tudi na lanskoletnem bienalu v Benetkah.
Sedanja razstava v »Galeriji 61”, ki ostane odprta do 10. marca, obsega deset slik Bogdana Meška (olje, tempera in barvna akvatinta) ter šest kovinskih plastik Slavka Tihca. Tako za enega kot za drugega velja, da pomeni njun prispevek zanimivo obogatitev dosedanjih prizadevanj galerije, predstaviti javnosti kvalitetno moderno umetnost v vseh njenih stremljenjih in problemih. Meško in Tihec sta vsekakor doživeto prikazala položaj človeka v današnjem svetu: človeka v njegovi majhnosti in hkrati človeka kot središče vsega dogajanja. Njuna umetniška izpoved kljub navidezno hladni abstraktnosti izžareva toplino, ki poganja iz globokih korenin človečnosti.
Vsem ljubiteljem sodobne umetnosti priporočamo, da si ogledajo 'izredno zanimivo razstavo, ki bo gotovo tudi v koroški javnosti zapustila najlepši vtis.
KULTURNE DROBTINE
#	Ob skupnem posvetovanju vodilnih predstavnikov slovenske manjline v Italiji in italijanske manjSine v Jugoslaviji so v Gorici priredili pevski koncert, na katerem so sodelovali folklorni pevski ansambli obeh narodnostnih skupin. Tudi ta prireditev je bila u-speSna manifestacija prijateljskih odnosov in dobrega sodelovanja med obema manjšinama.
•	Znani gradiSianski umetnik hrvatskega
rodu prof. RudoH Klaudus je bil ob svojem nedavnem 70-letnem življenjskem jubileju deležen visokega priznanja:	predsednik SFR
Jugoslavije Josip Broz Tito mu je podelil Red
Ameriški profesor Jules Piccus je v madridski narodni knjižnici odkril dragocene rokopise slavnega italijanskega umetnika in znanstvenika Leonarda da Vincija. Rokopisi, za katere nad 150 let nihče ni vedel, obsegajo okoli 700 strani in več kot 200 risb.
Univerza Massahusefts, kjer poučuje Piccus španščino, je obvestila javnost o odkritju, ki ga je rektor Moore označil kot »eno največjih najdb rokopisov v 20. stoletju". Pristnost rokopisov je po dolgotrajnih znanstvenih raziskavah potrdil tudi proučevalec Leonarda da Vincija na kalifornijski univerzi Ladislao Reti.
V rokopisih, katerih vsebina se nanaša na letalstvo, gradbeništvo in mehaniko, so baje nekatere najboljše Leonardove risbe. Večina najdenih del je iz dobe 1491 do 1493, vendar vsebujejo med dru-
jugoslovanske zastave. To visoko odlikovanje pomeni priznanje nagrajenemu umetniku za njegove stvaritve na podroCju likovne umetnosti, hkrati pa tudi za to, ker njegovo delo in kulturna dejavnost gradifčanskih Hrvatov predstavljata most prijateljstva In razumevanja med sosednima državama.
9 Francija namerava bistveno povečati svoje pospefevanje glasbenega ustvarjanja. Dosedanja tozadevna državna podpora bo od
1,5	milijona zviSana na 5,5 milijona frankov, predvidena je ustanovitev posebnega državnega orkestra in novih konservatorijev, poleg tega pa bodo vsako leto podelili državno nagrado za glasbo.
gim tudi osnutke »bombe" za vojaške potrebe, mlina za žito in verižnega pogona, kakršnega so za bicikel razvili šele v prejšnjem stoletju.
Univerzi Massachusetts in Kalifornija, ki imata do leta 1971 izključne pravice do uporabe najdenih rokopisov v znanstvene namene, nameravala čez dve leti izdati posebno knjigo z naslovom »Madridski rokopisi Leonarda da Vinci".
Rokopisi so prišli v madridsko knjižnico okoli leta 1600, vendar pozneje nihče več ni vedel, kje so. Profesor Piccus, ki je v knjižnici prelistal na tisoče zvezkov, je naletel na kartotečni list, na katerem je bilo navedeno dozdevno neznano delo. Ko je naročil ustrezne knjige, so mu prišli v roke omenjeni dragoceni rokopisi.
Dragoceni rokopisi
Slovenska manjšina v Italiji
in njeni današnji problemi
Kakor poročamo na prvi strani današnje številke, sta imeli osrednji organizaciji slovenske manjšine v Italiji oziroma italijanske manjšine v Jugoslaviji minulo soboto in nedeljo v Gorici že tretje zasedanje svojih izvršnih odborov, kjer so temeljito pregle-d°li trenutni položaj obeh narodnih skupin in razpravljali o nadaljnjih prizadevanjih za dosego vsestranske enakopravnosti. Poročilo o položaju slovenske manjšine v Hali je podal predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Boris Race, o aktualnih vprašanjih italijanske etnične skupine v Jugoslaviji pa je poročal predsednik Unije Halijanov za Istro In Reko prof. Antonio Borme.
Ker sta obe poročili Izredno zanimivi tudi za nas, ju hočemo v nadaljevanjih ob-Javitj v našem listu. Danes prinašamo prvi del poročila Borisa R a c e t a.
. SkUpne seje mej jzvrjn;ma odboroma Uni-}e Italijanov za Istro in Reko ter Slovenske ^ulturno-gospodarske zveze so važen člen in našem primeru tudi uspešen način obravna-. anJa manjšinske problematike. Na teh sejah, tu mislimo predvsem na prvo sejo januarja nismo sicer prišli do povsem novih spo-nanj glecje prav;c manjšin in ravnanja z nji-d ' ki orc^a smo kaJ maleSa dodali k že znani Ptoblernatiki, toda smo že znana načela pokorili s konkretnimi zahtevami in potreba-i obeh manjšin. S prikazom nujnega polo-ala Je. bila hkrati mogoča primerjava med Ceh in dejanskim stanjem.
tn^ki- Pr'PravaI| na naše Prvo srečanje smo trd r V Prv' vrst' na t0’	skupno po-
sk 11 n*2ela, na katerih mora sloneti manjšin-Politika. Kajti načela so lahko le ena, ne . na to, za katero manjšino gre in v ka-v 1 “fž-avi živi. Hoteli smo dokazati pred-Za 01 svojo načelnost, da terjamo nekaj samo n s.c’ afnpak da je to, kar hočemo, potreba, most za vse manjšine, in seveda tudi za naši
dv® manjšini.
orugi vrsti nam je šlo za to, da drugod
na široko priznana, udomačena, podobno ko-dificirana in v življenju že preizkušena načela populariziramo tam, kjer so sprejeta le abstraktno in se zato z velikimi težavami uresničujejo. Pri tem smo upoštevali tudi, da bi morala biti naša naloga olajšana s tem, da sta bila protagonista teh srečanj v reprezentativni organizaciji dveh manjšin, katerih usoda istočasno neposredno prizadeva oba večinska naroda —- če nam je za večinski narod v Istri in na Reki izjemoma dopustno jugoslovansko merilo — in da so bili zaključki namenjeni predvsem tema večinskima narodoma, ki pa sta istočasno matična naroda. Ta dvojnost vlog, po kateri tisti, ki daje, istočasno tudi v določeni obliki prejema, bi morala pomeniti v našem primeru prepričevalno sredstvo za splošno sprejetje vseh načel glede ravnanja z manjšino in poti za njihovo uresničevanje.
Kakšni so bili uspehi v preteklih dveh letih v tem pogledu? Ali smo bili v svojih zaključkih prepričevalni v prikazovanju načel manjšinske politike in kaj se je v tem pogledu za nas ugodnega dogodilo?
Mislimo, da ne grešimo proti skromnosti,
če trdimo, da smo prispevali k določenemu razčiščevanju pojmov pri nas, predvsem na Tržaškem in Goriškem.
Utemeljevanje izvolitve Slovencev v tržaški in goriški občinski odbor ter v odbor go-riške pokrajine je s strani večinskih strank v precejšnji meri slonelo na načelnih stališčih, da je treba Slovencem začeti priznavati enake pravice kot Italijanom, tudi ko gre za zasedbo odgovornih upravnih položajev. S tem v zvezi so celo vodilne demokrščanske osebnosti izrekle obsodbo dotedanje diskriminacijske prakse do Slovencev. Podobna stališča so bila izrečena v razpravah glede prepovedi narodnostne mržnje in v zvezi s proračunoma za leti 1966 in 1967 pred deželnim svetom Fur-lanija-Julijska krajina.
Na splošno vzeto pa moramo v tem pogledu zdaj ugotoviti, da smo v Italiji še precej na začetku, kar se tiče osvajanja vseh bistvenih načel, ki veljajo za odnose do manjšin na splošno. Zato je razumljivo, da smo še daleč od uveljavitve teh načel v praksi.
Živimo torej v državi, ki še danes ne rešuje manjšinskih vprašanj sistematično, ampak improvizirano in občasno, in zato so tudi vzroki.
Do danes še ni prodrlo spoznanje v zavest vladajočih političnih strank, da je treba manjšinsko vprašanje reševati kot sestavni del demokratične ureditve, da je treba torej v prvi vrsti gledati na probleme manjšine kot notranje vprašanje države, kot vprašanje notranje politike. Da pomeni torej priznanje pravic manjšinam in njihova zaščita zadovoljitev potreb dela državljanov, njihovo izenačevanje z drugimi državljani tudi v tem, da se zagotovijo njihove narodne značilnosti.
Kljub občasnim izjavam vplivnejših osebnosti večinske vladne stranke, ki ta načela
poudarjajo, nas vsa povojna in tudi današnja praksa prepričuje, da se ta vprašanja še vedno rešujejo predvsem iz zunanje-političnega vidika in zavoljo zunanjega pritiska ter le redko in občasno pod pritiskom notranjih sil.
Poglejmo nekatere primere. Zaradi ohranitve predvojnih meja je bil sklenjen sporazum med Italijo in Avstrijo glede Južne Tirolske, v katerem se je Italija obvezala, da bo južnotirolske Nemce zaščitila in jim priznala široko avtonomijo. V istem obdobju in v podobni funkciji je bila sklenjena ustanovitev dežele Dolina Aosta s priznanjem pravic tamkajšnjim Francozom. Tržaški Slovenci so zaščiteni s Posebnim statutom kot prilogo Londonskega memoranduma, zopet v zvezi z razmejitvijo med Jugoslavijo in Italijo pred 12 leti.
Kar je bilo pozneje priznanega južnotirol-skim Nemcem, je ponovno dokazovalo doslednost v nerazumevanju manjšinskega vprašanja. Avtonomija je bila okrnjena in je predstavljala v bistvu le formalno izpolnjeno obvezo. Zaradi tega je zopet nastalo mednarodno vprašanje, ki so ga morali obravnavati celo Združeni narodi. Torej je bila pod zunanjim pritiskom ustanovljena komisija devetnajstih, prišlo je do pogaianj med Avstrijo in Italijo in do hudih notranjih pretresov v Južni Tirolski. Morda je to vprašanje danes pred rešitvijo, toda predvsem zaradi zunanjega pritiska iz zunanje-političnih vidikov.
Ni treba, da bi bili tržaški Slovenci preroki, če so prepričani, da ne bi bili deležni niti okrnjenega izvajanja Posebnega statuta, če ne bi bilo vmes mednarodnega faktorja v obliki kontrole izvajanja tega mednarodnega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo in na drugi strani še skrb za italijansko manjšino na Koprskem in v Bujščini. (Se nadaljuje)
Naši osmošolci so igrali v Slovenjem Gradcu in na Ravnah
Po številnih nastopih širom naših dolin so dijaki 8. a-razreda slovenske gimnazije s svojo komedi.o ,.Namišljen zdravnik” v soboto in nedeljo nastopili v Slovenjem Gradcu in na Ravnah. Tamkajšnje prebivalstvo jim je priredilo prisrčen sprejem in jih za uspelo uprizoritev komedije današnjega časa nagradilo z obilnim aplavzom. V Slovenjem Gradcu, kjer jih je pozdravil predsednik občinske skupščine ing. Franc Razdevšek, so naši osmošolci med drugim obiskali tudi mednarodno razstavo .Mir, humanost in prijateljstvo med narodi”, ki so jo Slovenjegrajčani priredili za proslavo 800-letnice Slovenjega Gradca in osemnajstletnice razglasitve deklaracije o človečanskih pravicah s strani OZN.
Gostovanje v Slovenjem Gradcu in na Ravnah je bilo za naše osmošolce po številnih gostovanjih na domačih tleh, pri katerih so si z uprizoritvijo sodobne komedije .Namišljeni zdravnik" prislužili denar za maturitetno potovanje, nedvomno najlepše doživetje. V
Titovem domu nastopili kot gostje ravenške .Svobode" na tleh in med
ljudmi, med katerimi je svoje dni Prežihov Voranc oblikoval svoje .Samorastnike” in v umetniški besedi dajal na papir podobe 'iz našega narodnega življenja. Gotovo najbolj pa se je našim dijakom vtisnilo v spomin srečanje z bivšim ravnateljem ravenške gimnazije Sušnikom, ki jim je posvetil vso skrb in pozornost. Da je bil obseg vtisov popoln, so izkoristili še lepo priložnost in si ogledali tekme za državno prvenstvo v smučarskih skokih v Črni.
OBVESTILO
V četrtek 2. marca 1967 ob deveti uri dopoldne bo v dvorani I (prvo nadstr.) Delavske zbornice v Celovcu (Bahnhofstr.)
OBČNI	ZBOR
SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE
na katerega dnevnem redu so predvsem poročila, razprava o poročilih in aktualnih kmečkih vprašanjih ter volitve upravnega in nadzornega odbora.
Vsi člani Slovenske kmečke zveze, zlasti pa njeni predstavniki v kmečkih zastopstvih in v občinskih svetih, so k udeležbi prisrčno vabljeni.	Nadzorni in upravni odbor
Grozna nesreča v Medborovnici
Most čez Borovnico v Medborovnici je bil minuli petek prizorišče grozne prometne nesreče, ki je stala
spremstvu svojih profesorjev Janka življenje šest mladih vojakov. Ta dan Messnerja in Stefana M o - so bili trije kamioni vojakov na poti č i I n i k a se niso 'le predstavili iz celovške lovske kasarne na streli-prebivalsfvu teh dveh najpomemb- šče v Glinjah. Medtem ko sta dva nejših krajev jugoslovanske Koro- ^miona	prevozila poledeneli
ške, marveč so imeli istočasno pri- ™st CeZ ,Bor,ovnlc,°’ )e za“ 0 tret.J‘
Lr -n m 1t-\ ndmciti ri n i n rvrvHt*! norn m
ložnosf, da so se po eni strani seznanili s kulturnimi utripi Slovenjega Gradca, po drugi pa z utripi industrijsko mogočnih Raven. Obojega so bili deležni v zvrhani meri.
Obisk v Slovenjem Gradcu je presegel njihova pričakovanja. Bili so deležni prisrčnega sprejema, občudovali so razstavo del 210 likovnih umetnikov iz 40 držav sveta in znameniti slovenjegraški muzej. Njihov nastop v slovenjegraškem domu .Partizana" pa jim je vtisnil v srce spomin na vso toplino tamkajšnjega prebivalstva.
Prav tako polno vtisov je bilo gostovanje na Ravnah, kjer so v
kamion odnašati, da je podrl ograjo
ELEKTRARNA BISTRICA V ROŽU:
mostu in se z 19 vojaki prevrnil v Borovnico. Pri tem je zgubilo življenje 5 vojakov, ostali pa so utrpeli deloma težke poškodbe, na katerih je pozneje še eden umrl.
Smrtne žrtve te prometne nezgode so: dvaindvajsetletni Ernst Markitz iz Štebna pri Globasnici, dvajsetletni Karl Rauter iz Podgorij, devetnajstletni Otmar Kreuzer iz Hiittenberga,
dvajsetletni Gerhard Tranacher iz Nemškega Grebinja, Heinz Horzer iz Ilza na Štajerskem in dvajsetletni Gerhard Nebes iz Celovca, ki je poškodbam podlegel v soboto v celovški deželni bolnišnici. Šofer kamiona, oficirski namestnik Georg Ruckli iz Marije na Zilji, je utrpel težje poškodbe.
Na kraju nezgode so se takoj zbrali policija predstavniki vojske, gasilci, Rdeči križ, okrajni glavar dr. Marko in boroveljski sodnik dr. Gre-gori. Trije zdravniki iz Borovelj, dr. Travnik, dr. Winkler in dr. Auer so si dve uri prizadevali, da bi štiri
.Drava teče po novem rovu"
Dr. Gotbert Moro
petimestdesetletnik
Družba dravskih elektrarn in graditelji elektrarne na Bistirici v Rožu so v sredo minulega tedna prevrgli Dravo v novi .rov", čeprav so domačini v starih časih trdili, da to ni mogoče, ker je .Drava sama svoja trava, ki tače po starem rovu in se ne mara za ta novi". Dosti vode je medtem priteklo po Dravi dol, preden je dozorel čas, da jo je sodobna tehnika ukrotila in jo prisilila v novo strugo, v kateri bo čez dobro leto dni pričela gnati prvo turbino nove elektrarne, julija prihodnjega leta pa drugo.
Ko je v sredo minulega tedna ob množični udeležbi zastopnikov
Dvorni svetnik, univ. prof. dr. avstrijske javnosti, delavcev in do-Gotbert Moro, direktor deželnega mačinov tehnični direktor DDK, muzeja in deželnega arhiva je kan- dip|, , Werner s 500 kilogrami
P°9nal v !rok provizorie-
vira iz znane družine koroških kul- m >ez Pred novo 5 r^° Drave' turnih delavcev. Njegov oče Hugo ie na gradbišču elektrarne pričel Moro je bil učitelj in pesnik, njegov drugi .polčas". V pičlih dveh letih umrli brat Osivin Moro pa je bil pio- je bil kljub trem velikim poplavam, nir na področju raziskovanja koro- ki so silno ovirale gradbena dela, ske&a narodoslovja. Zato je razum- zaključen prvi del gradnje, kakor Ijivo, da se je tudi dr. Gotbert Moro posvetil kulturnemu in znanstvenemu delu.
Življenjska pot dr. Gotberta Mora je bila polna prizadevanj za kulturno rast v deželi in marsikatera ustanova nosi pečat njegovih neumornih prizadevanj. Teh prizadevanj se je lotil že kot mlad gimnazijski profesor v Celovcu, ko se je začel s svojimi raziskovanji uveljaviti v koroškem zgodovinskem društvu. Leta 1939 je postal njegov tajnik in istočasno urednik revije Carinthia I. Leta 1948 je prevzel provizorično vodstvo deželnega muzeja, ki ga je obnovil iz ruševin druge svetovne vojne. Od leta 1952 je njegov ravnatelj.
V tem svojstvu je dal pobudo in omogočil nastanek muzeja na prostem okoli deželne vlade, muzeja na prostem pod Križno goro in muzeja na prostem pri Gospa Sveti. Vso svojo skrb pa je posvetil pospeševanju arheoloških izkopavanj na Štalenski gori. S tem je koroškemu ljudstvu, zlasti pa stotisočim turistom, ki prihajajo v deželo, odprl možnost spoznavanja davnine naše dežele. Sad njegovih neumornih prizadevanj so tudi številne razstave v deželnem muzeju ter 42 zvezkov »Koroških muzejskih spisov«, 21 zvezkov »Zbirke deželnega muzeja« in 8 zvezkov zbirke »Koroško domovinsko življenje«■.
Univ. prof. dr. Gotbert Moro je profesor graške univerze, častni član koroškega zgodovinskega društva in innsbruške univerze, poleg tega pa dopisni član Avstrijske akademije znanosti. Leta 1958 je bil odlikovan z veliko kolajno za zasluge za republiko.
Koroški Slovenci poznamo v njem človeka tolerance in humanosti, vsled česar se tudi mi pridružujemo številnim čestitkam, ki jih je bil deležen ob svoji petinšestdesetletnici.
je to predvideval njen časovni načrt.
Od 400 do 800 delavcev in inženirjev je v tem času zgradilo na levi strani stare struge jez s 24 metrov višine in približno toliko globine, poleg tega pa še 2,5 kilometra dolg nasip pod Bistrico in Svečami, katerega najvišja višina znaša 27 metrov ter 1,6 kilometrov dolg nadaljnji nasip pri Želučah in Drago-žičah, katerega najvišja višina zna-
ša 15 metrov. Proti podtalnemu pronicanju Drave so nasip utrdili s plastjo betona do 40 metrov pod gladino Drave.
Ta delovna .zmaga" daje jamstvo, da bodo tudi dela v drugem .polčasu” pravočasno izvedena in da bomo že pomladi prihodnjega leta gledali Rož v tem območju v b a r , ki je istočasno tudi predsed-
utopljence z umetnim dihanjem spet obudili k življenju. Njihovo prizadevanje je bilo vendar zaman. Peti ponesrečenec, Heinz Horzer je umrl na poti v bolnišnico.
Kakor je komisija naknadno ugotovila, na kamionu ni bilo nobenega defekta, ki bi bil lahko vzrok nezgode.
Pliberk
Kmetje iz okolice Pliberka gredo s časom. To ne dokazujejo le njihova prizadevanja na področju pomoči v soseščini, na področju prizadevanj za pospeševanje kmetijstva s strani občine in na področju uveljavljanja krožka za zrejo in pitanje prašičev, marveč je to posebno nazorno pokazal strokovni tečaj o vprašanjih pridelovanja hibridne koruze, ki je bil minuli torek pri Brezniku v Pliberku in ki sta ga priredila krajevni kmečki odbor Pliberk in upravni odbor Južnoko-roškega krožka za zrejo in pitanje prašičev Pliberk.
Predsednik krajevnega kmečkega odbora Pliberk Mirko N a c h -
drugi podobi, kakor ga gledamo sedaj.
KESTAG na solidnih temeljih
(Delavci Koroške železarne in jeklarne v Borovljah — skupno jih je okoli 700 — in njihove družine lahko mirne duše gledajo v bodočnost. To podržavljeno podjetje, ki spada v sklop koncerna Alpine Montan, je tudi minulo leto poslovno zelo uspešno zaključilo. Medtem ko sta po drugih podjetjih industrije železa in jekla proizvodnja in promet stagnirala, tu in tam pa celo nazadovala, je KESTAG v primerjavi z letom 1965
OD 10. DO 12. MARCA:
Slovenski književniki na Koroškem
Na povabilo Slovenske prosvetne zveze bodo v času od 10. do 12. marca slovenski književniki obiskali koroške Slovence in jih seznanili z novejšim literarnim ustvarjanjem v Sloveniji. V tem času bodo od slovenskih pesnikov in pisateljev prišli na Koroško Mitja Mejak, Janez Menart, Tone Pavček, Mira Miheličeva in Tone Kuntner.
V času njihovega bivanja med nami bodo Slovenska prosvetna društva priredila literarne večere, na katerih bodo — kakor ob zadnjih obiskih leta 1960 in 1961 — imenovani pesniki in pisatelji brali iz svojih del in nas seznanjali z razvojem slovenskega leposlovja v sedanjosti. Prvi literarni večer bo priredilo Slovensko prosvetno društvo .Bisernica” v Celovcu in sicer v petek 10. marca zvečer. Točni spored literarnih večerov bomo objavili v prihodnji številki.
svoj promet povečala za 7,5 odstotka. 40 odstotkov njenih izdelkov je šlo v izvoz, kar najbolj potrjuje njeno mednarodno konkurenčnost.
Glavni inozemski odjemalci izdelkov boroveljske železarne in jeklarne so države območja EFTA, na katere je lani odpadlo polovico vsega izvoza. Najbolj so njeni izdelki priljubljeni na Švedskem in v Švici. Na države Evropske gospodarske skupnosti je odpadlo 24 odstotkov vsega izvoza, 15 odstotkov pa na Združene države Amerike in Kanado.
Specialiteta boroveljske železarne in jeklarne postaja vse bolj njeno rezilno orodje. Njegova proizvodnja je v zadnjih petih letih narasla za 60 odstotkov. Lani je podjetje zaključilo tudi obsežne investicije na poti racionalizacije obratovanja in zboljšanja kvalitete. Istočasno pa je še bolj kot v zadnjih letih izpeljalo svojo trgovsko mrežo. Poslovni uspehi minulega leta, zaključene investicije in dobro speljana trgovska mreža pa so najboljše jamstvo, da se bo podjetje tudi v prihodnje uspešno uveljavljalo in kljubovalo krizi, ki trka na vrata številnih industrijskih podjetij.
,Bilka" je spet razvedrila Bilčovščane
Kdo bi vedno tužen bil, ko pa je življenje od družabne strani tako lepo. Ta misel je navdajala bil-čovske prosvetaše, ko so pristopili k pripravam prosvetno družabne prireditve, do katere je prišlo minulo nedeljo. In to misel so marljivi, prizadevni in požrtvovalni društveniki v polni meri uresničili. V nedeljo popoldne in zvečer so nam pripravili prijetne urice, kjer smo se spet enkrat iz srca nasmejali, istočasno pa se naužili lepote naše govorice, umetniško izoblikovane in zapete.
Za razvedrilo so nam pripravili tri veseloigre, polne posrečenih nesporazumov in zapletljajev. Prva je imela naslov »Dijak na poti v paradiž". Dijak (Tomi Gasser) je prosil kmetico (Cilka Majerhofer) za skromno darilo, pri čemer se je predstavil, da prihaja iz Pariza. Uboga vdova ga je vendar razumela, da prihaja iz paradiža in ga seveda takoj poprosila, da vzame nekaj priboljškov za umrlega moža seboj. Pri tem je prišlo do prepira z njenim drugim možem (Lori Miškulnik), ki je bil »krona" tega nesporazuma.
V drugi veseloigri »Krčmar pri Zvitem rogu" so trije pivci (Izidor Boštjančič, Tomi Lesjak in Hanzi Kulnik) skupno s sosedom (Peter Sitar) dokazali, da je mogoče tudi »Krčmarja pri Zvitem rogu” (Bvaži Gasser) spraviti v kozji rog. Tej dovtipni igrici je sledila »Zakleta soba", kjer sta pri gostilničarki (Mal-či Kropivnik) in njeni hišni (Katica Krušic) učiteljici Tekavec (Anči Miki) in Pekovec (Monika Kropivnik) zaradi svoje podobnosti povzročili največjo zmedo, v katero sta se zapletli še pisateljica (Irmi Boštjančič) in gospa Pusteževa (Veronika Majerhofer).
Uspeh teh igric je bil prodoren. Za ustrezno povezavo pa sta poskrbela še društvena pevska zbora pod vodstvom Foltija Kapusa ter recitatorja, desetletna Anica Ogris in enajstletni Franci Gasser. Tudi njim velja vse naše priznanje. Vse naše društve-nike pa zaključno, ko se jim zahvaljujemo za posrečeno prireditev, prosimo, da bi nam kmalu spet nudili lepe urice prijetnega razvedrila.
nik krožka, je moral pred nabito polno Breznikovo kavarno ugotoviti, da prisostuje tečaju najmanj 100 kmetov in kmečkih fantov in da jih veliko število v kavarni ni več našlo prostora.
O najnovejših dogajanjih pridelovanja hibridne koruze in o praktičnih izkušnjah z njo je govoril predsednik okrajne kmečke zbornice Velikovec, župan Hans Glantschnig. Za njim je o problemih sodobne prašičereje govoril poslovodja Zveze koroških prašičerejcev Georg Z e c h n e r. Po obeh predavanjih se je razvila živahna diskusija.
Muškara - Bilčovs
V nedeljo 5. februarja sta se pri nas poročila Pepca Maierhofer, pd. Muškovnikova na Muškavi, in ing. Janez Ferk iz Št. Pavla v Labotski dolini, ki je zaposlen pri Družbi avstrijskih elektrarn na gradbišču bistriške elektrarne. Nevesta je bila od svojih otroških let živa veja našega društva. Pela je v društvenem otroškem zboru in iz njega prestopila v mešani zbor ter se uvrstila med naše priljubljene igralke.
Zato jo je naše društvo ob poročnih slavnostih tudi primerno počastilo. (Pri cerkvenih poročnih obredih, ki jih je opravil domači župnik, č. g. Štih, je pel društveni mešani zhor, moški zbor pa jo je počastil pri poročnem slavju, ki je bilo pri Brodniku v Spodnji Vesci. Ko je predsednik društva Peter Sitar slavljenca pozdravil in jima čestital, se je nevesti zahvalil za njeno dosedanje požrtvovalno društveno delo in jo prosil, da bi ostala tudi v prihodnje zvesta lepim navadam svojih staršev in rodne hiše ter društvenim ciljem. V spomin pa ji je izročil primerno društveno darilo kot znamenje tovarištva in priznanja društvenih pevk in pevcev ter igralk in igralcev.
KOLEDAR
Petek, 24. februar: Matija Sobota, 25. februar: Valburga Nedelja, 26. februar: Matilda Ponedeljek, 27. februar: Gabriel Torek, 28. februar: Roman Sreda, 1. marec: Albin Četrtek, 2. marec: Karel
Znanost odkriva »skrivnosti” sanj
V osmih urah spanja sanja človek 90 minut, v šestih urah spanja pa 64 minut. Človek sanja vsako noč, čeprav se zjutraj teh sanj le težko ali sploh ne spominja več. Sanjanje je pomemben mehanizem.
Sanjamo ob točno določenih urah, trajanje sanj pa je pri ljudeh različno. Povprečno trajajo sanje od 4 do 30 minut. Bodoče matere sanjajo več, »nesmiselnih sanj" pa sploh ni.
To je le nekaj spoznanj, do katerih sta prišla Nathaniel Kleitman in William Me-ment, ameriška zdravnika, ki sta ustanovila »laboratorij sanj" na chicaški univerzi.
V ohicaškem laboratoriju za preučevanje sanj so poskusni zajci številni študentje, ki ne odhajajo spat domov, ampak prenočujejo v prostorih laboratorija. Brž ko naprave za registriranje spanja pokažejo, da je študent pričel sanjati, ga prebudijo, da bi raziskovalcem povedal, kaj je sanjal. Tako odkrijejo »resnične sanje«, ki jih zjutraj osebe, ki so sanjale, ne izmaličijo s primesmi kasnejših sanj ali z izmišljotinami, da bi tako po sili izpolnile praznine.
Nihče ne zaspi takoj. Uspavanje zahteva daljši ali krajši čas, kar je odvisno od posameznika. Uspavanje spremlja pojav meglenih, zelo nejasnih, nedoločnih slik, ki polagoma izginejo. Ko preneha ta stopnja polsna, nastopi trden sen, ki traja okoli pol ure. Potem postane spanec nekoliko bolj površen, naš um prične delovati ter ustvari prve sanje, ki trajajo manj kot devet minut. Tri minute zatem ko smo zaspali, se pojavijo druge sanje, ki trajajo devetnajst minut. Tretje sanje trajajo od 22 do 24 minut, četrte pa, ki se pojavijo v sedmi uri spanja, trajajo celo pol ure. Pete sanje (le-te so zelo redke, ker nastopijo šele po osmi uri spanja) so sanje, ki se jih najbolje spominjamo.
Najbolj znane »bliskovite sanje« je doživel m o njih pripovedoval francoski zdravnik Maury, ki je ležal bolan, mati pa mu je sedela ob vznožju postelje. Zdravnik je zaspal, spal je manj kot eno uro, toda ležal je na boku. V nekem trenutku se je od vzglavja postelje odtrgal s stene neki okras in udaril spečega po tilniku. Maury se je zdrznil, pogledal okoli sebe in prepoznal mater, vendar šele Po nekaj trenutkih. Bil je zelo vznemirjen in je materi povedal, da je sanjal, kako so ga gi-
Elektronika v hotelu
V londonskem hotelu Royal so uvedli avtomatičen kontrolni sistem, ki omogoča hotelskemu osebju, da je vsak hip na tekočem 9>ede prostih sob in tega, katere izmed njih pospravljene in katere še ne, koliko časa bodo zasedene itd.
Velika svetlobna tabla na steni z različnimi barvami odkriva trenutno stanje za vsako sobo. Če je svetloba zelena, je soba Prosta, toda gost še ni poravnal računa. Če je svetloba rumena, je v sobi pravkar čistilka. Rdeča sveloba pomeni, da je soba Prosta in da je gost že poravnal račun, bela Po. da je v sobi gost.
Kontrolni sistemi so trije: eden je v uradu direktorja, drugi v bližini blagajne, tretji Pri vratarju.
Preučevanje sanj ter njihovo razlaganje je posel, s katerim so se bavili že v starem Babilonu in Egiptu. Sanje so bile stoletja ovite v tančico skrivnosti in šele sodobni znanosti ter njenim preučevanjem polagoma uspeva pojasniti vse to, kar se je tisočletja zdelo človeku »skrivnostno«.
ljotinirali. V nenavadno kratkem trenutku, ki je pretekel od časa, ko je občutil udarec v tilnik, pa do časa, ko se je prebudil, je Maury sanjal »dolge sanje«- živel je v Franciji v času terorja, na sodišču ga je zasliševal sam Robes-pierre, nato pa so ga odvedli na morišče. Sanje so bile tako žive, da je Maury slišal celo žvižg giljotine in »začutil«, kako mu giljotina seka glavo.
Vsi ljudje so doživeli podobne »bliskovite sanje«, zelo pogostne pa so sanje »padanja v praznino«, to je sanje, ki jih običajno povzroči spust roke ob postelji. Letenje v sanjah pojasnjujejo s pravilnim in globokim ritmom dihanja.
Med sedmim in devetim mesecem nosečnosti žene najbolj intenzivno sanjajo. Bodoče matere sanjajo, da so že rodile otroka, ki ga nosijo, nekatere med njimi celo vidijo svojega bodočega otroka v »idealni dobi«, ko je star tri do štiri leta. V vseh sanjah bodočih mater je element, ki navdihuje sanje, bitje, ki ga mati pričakuje, kajti v njenem umu zavzema najvažnejše ali celo edino mesto prav otrok, ki ga pričakuje. Menijo, da so sanje bodočih mater tako pogostne in številne prav zaradi čestega premikanja otroka v maternici.
Strokovnjaki za sanje so ugotovili, pri čemer so uporabili izkušnje prastarih preučevanj, tako imenovano onirično (sanjsko) simbolo-gijo: obširen seznam predmetov in oseb, ki se lahko pojavijo v človeških sanjah. Vsak simbol (v Ziirichu je arhiv, ki hrani nad milijon sanjskih simbolov) ima svoj pomen.
Nekaj primerov: oče se često pojavlja v sanjah v obliki velike, odporne, dlakaste živali, psa ali medveda. V vseh primerih preprečuje osebi, ki spi, da bi opravila kako delo. Psihoanalitiki pojasnjujejo to groteskno in neprijetno »maškarado« s tem, da je za otroka oče vselej tekmec. Ko se vrača z dela, se najprej obrača k materi, otroke pa nekaj časa zanemarja.
Mati se pojavlja v sanjah pogosto kot kraljica, zelo lepa filmska zvezda, toda nepristopna žena. Otroci namreč obožujejo in idealizirajo mater (pri pojasnjevanju sanj se psihoanalitiki morajo vselej vračati v otroško dobo). Poleg matere pa živijo v družini tudi oče, drugi otroci, sorodniki, zato je torej mati v sanjah težko pristopna.
Čustva in strasti se nam kažejo v sanjah pogosto kot zveri: lev ali tiger, pač glede na naravo, ki jo imajo te živali. Razočaranja često simbolizira v sanjah zastor gledališča ali celo samo gledališče, ki v njem gledamo kako predstavo. Gledališče je kraj, kjer prevladuje domišljija, zgodbe, prikazane v gledališču, imajo enako vrednost kot doživete zgodbe. Dobro in slabo se često prikazuje v sanjah v obliki razpotja; na teh razpotjih je desna pot često strma in težka, leva pa široka in udobna.
KPIVOSfl
izzn<\nostf
mreHniK^
0 V starem Rimu so uporabljali za pošiljanje pisem poštne lastovke, ker letijo te mnogo hitreje kakor golobi.
0 Otrok v starosti 4 let postavlja svojim storžem vsak dan povprečno 437 vpražanj.
0 Na Zemlji živi okoli 2500 vrst kač. Najbolj strupena med njimi je tigrova kača. Njen strup deluje neposred-no na dihalne centre v možganih.
0 Na enem kvadratnem kilometru živi več insektov kakor ljudi na celotni zemeljski obli.
0 Tropska ptica Oropendola gradi svoje gnezdo v bližini osjih gnezd, da bi ose varovale gnezdo pred živalski tatovi jajc.
0 V eni minuti gre skozi požte vsega sveta povprečno okrog 3 milijone pisem.
0 O Napoleonu je bilo napisanih okrog 10.000 knjig, to je povprečno v vsakih 120 urah ena knjiga, računajoč čas po njegovi smrti.
0 Sovjetski strokovnjaki so iz steklenih vlaken naredili nov material za izolacijo toplote in zvoka, zaradi česar se bo teža letala TU-114 lahko zmanjžala za več sto kilogramov. Novi izolacijski material iz steklenih vlaken vsebuje 99,6 odstotka zraka. Strokovnjaki pravijo, da so vlakna .ekstra tanka” saj njihova moč ne znaža več kot dva mikrona.
0 Ključ za hižna vrata bo kmalu stvar preteklosti. Neka ameriška tovarna je izdelala ključavnico s številčno kombinacijo, ki jo je moč vgraditi v vsaka vrata. Namesto ključavnice je priročna kljuka, ki jo pa lahko premaknemo samo, če smo prej na itevilčnici postavili pravilno kombinacijo. Niti po šumu pri premikanju številčnice niti z neštetimi poskusi ni moč ugotoviti pravilne kombinacije. Celo poskusi z rentgensimi žarki niso privedli do uspeha.
0 Če je človek nervozen, 1rpi za nespečnostjo ali pa ima drugačne živčne motnje pomaga igranje s sinovo električno železnico ali s hčerkinimi lutkami in punčkami mnogo bolj kot pa številne tablete, kava ali obisk pri
Strah pred strahom
Gotovo poznate ljudi, ki sovražijo majhne prostore in se počutijo v njih kakor v kletki. O takih ljudeh pravimo, da bolehajo za klaustrofobijo, to je strahom pred utesnjenostjo. Fobije so zelo cesti pojav pril judeh. Mnogi imajo zelo rahle oblike fobij in lahko živijo povsem normalno življenje, druge spet utesnuje strah v taki meri, da potrebujejo zdravniško pomoč. Psihiatri obravnavajo fobije kot nevroze ali znake globljih problemov, ki tičijo v človeku. V spodnjih vrstah navajamo najbolj če-ste fobije:
® agorafobija — strah pred velikimi prostori
® akrofobija — strah pred višinami
® androfobija — strah pred moškimi
® avtofobija — strah pred samoto
•	batofobija — strah pred globinami
® entomofobija — strah pred insekti
•	ginekofobija — strah pred ženami
•	hidrofobija — strah pred vodo
® fobofobija — strah pred lastnim
strahom
® ksenofobija — strah pred tujimi ljudmi
® niktofobija — strah pred temo
® patofobija — strah pred boleznimi.
psihiatru. Do te življenjske izkušnje so se dokopali ameriški zdravniki. .Najboljši način duševne sprostitve je,* meni kalifornijski zdravnik dr. Ouentin Strong, .če se zdaj pa zdaj preselimo v otroški fantazijski svet.” Nekemu svojemu pacientu je predpisal, naj sestavlja modele ladij. Po statističnem poročilu pokupijo v Ameriki 40 odstotkov raznih modelarskih kompletov prov odrasli za lastno uporabo.
Civilizirana ljudstva že pred 10.000 leti
Ko bi poznali zgodovino človeštva samo po ohranjenih pisanih virih, bi vedeli mnogo manj, kakor vemo, o nekaterih dobah in narodih pa nič. O tistih, o čemer pisani viri ne vedo veliko ali sploh molče, nam govore arheološka odkopavanja. Tako smo v zadnjih sto letih izvedeli za prej neznana mesta, ljudstva in njihove civilizacije in zgodovina sveta je postala mnogo bogatejša, kot je bila pred tem. Tako smo tudi izvedeli, da je civilizacija starejša, kakor smo prej mislili in ji prisojali samo 5000 let.
Samo v zadnjih letih so nam arheologi odkrili nove vire za spoznavanje preteklosti in spremenili mnogo tistega, kar je veljalo za dokončno. Mnogi zgodovinski učbeniki so v kratkem času postali neveljavni. Med drugim so odkrili tudi sredozemske civilizacije, ki segajo daleč pred mikensko, egipčansko, feničansko, helensko in soraz-
merno zelo poznorimsko. V turški Anatoliji so odkrili ostanke mesta stare najmanj 9 tisoč let. Mnogo novega so dalje odkrili v Siriji, Izraelu, Sahari, pa celo tudi v Italiji, Španiji, Veliki Britaniji in drugod.
Vsaj že do zdaj opravljena arheološka raziskovanja so pokazala, da so v Mezopotamiji, sedanjem Iraku, obstajale močno razvite civilizacije že skoraj pred 10.000 leti. Pesnitev »Gilgameš", ki so jo napisali s klinopisom na opeko v Mezopotamiji, je nastala po vsej verjetnosti že prej, morda pred 10.000 leti, napisali pa so jo 5000 let pozneje. Senzacionalna so tudi novejša odkritja v Sahari, ki pripovedujejo o civilizaciji, ki je bila starejša od egipčanske. Znana je tudi domneva, da je bila na »pravljični’ celini Atlantidi razvita morda prva pomembna civilizacija, in to pred 20.000 leti. In odkritij še vedno ni konec.
^HlillilllllllllitllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllHIIIIIIlilllllllllllllillllllllllllllllllllllMIIIiililllllllllllllllllllllltlllllllUUIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIItlMIIIIIIIIIIIHItMUlUlIHIIMlillllUllIllltltlHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIIIlalliKIHHIIIIIMIIIIMItlllllUK
* O B E R T MERLE	22
■imir iiiiim ■ji tun i
lil "
sSEliiEiSrsi/i
1 , ■MinihiHBiui« miku, immm n Z * •■■II i ihi ji i ■ j m i imitnmmmiii t S, f11 iimuiMm \.m >■( imi nmmmmi -
" 'I Iflll. «■ J MIH ■ I IBJTHHU iinilj Hit IHi i H
Nato je utihnila. Frau Lipman je nekaj na dolgo in s'roko šepetaje pripovedovala, potem pa se je zaslišal sPet njen živčni smeh in z vreščečim glasom je zavpila:
»Prav! Že prav, Herr Schrader! Potem pa tudi vi odidite!"
Schrader se je vrnil v sobo in zaloputnil z vrati. V pbfaz je bj| zaripel in oči so se mu bliskale od jeze. Sedel !6 na posteljo in se obrnil k meni:
»Veš, kaj mi je ta prekleta vešča pravkar rekla?"
»Da, slišal sem."
Vstal je.
-Prekleta trapa!" je rekel in dvignil roko proti stropu. »Pfekleta trapa! Niti zastran svoje riti ne zna biti hvaležna!"
Ta groba šala me je prizadela in zardel sem. Schrader k® ie od strani pogledal, slekel srajco, vzel čopič za . '‘je in si žvižgaje pričel militi lica. Potem je vzel britev in 1° P^vidno ponesel v višino obraza. Prenehal je žvižgati ln Zc>sliša| sem, kako rezilo na drobno in vztrajno praska koži.
Čez nekaj časa se je obrnil s čopičem v roki. Razen 110511 'n oči je imel ves obraz v milnici, in rekel je:
»Poslušaj, zdi se mi, da se ne zmeniš kaj dosti za ženske."
Kaj takšnega nisem pričakoval in brez pomisleka sem odvrnil:
»Ne, ne zmenim se dosti."
A že sem s tesnobo v srcu pomislil: ln zdaj me bo začel izpraševati ...
»Zakaj ne?" je nadaljeval Schrader.
Pogledal sem stran.
»Ne vem."
Znova si je namilil obraz.
»No, da,” je rekel, »poskusil si pa že kdaj, nicht wahr?" »Sem. Enkrat. V Damasku."
»Pa?"
In ker nisem nič odgovoril, je nadaljeval:
»No, no, kaj pa sediš tamle za mizo kakor posušen slanik! In tako čudno gledaš nekam v prazno! Povej mi no, kako je bilo, povej! Ti je bilo lepo ali ne?
»Lepo."
»Pa?"
S skrajnim naporom sem rekel:
»Še kdaj drugič pa me ni mikalo."
Obstal je s čopičem v roki.
»Zakaj pa? Ti je bila zoprna?"
»Niti ne."
»Je imela kakšen zoprn duh?"
»Ne."
»Govori vendar! ... Morda ni bila lepa?"
»Hm, zdi se mi... da je bila.”
»Zdi se ti!" je rekel Schrader in se zasmejal.
Nato je nadaljeval:
»No, kaj pa potem ni bilo prav?"
»Nič nisem odgovoril in spet je rekel:
»Povej no ... Govori!"
»No, prav," sem rekel v zadregi. »Ves čas sem se moral pogovarjati z njo. In to se mi je zdelo utrudljivo."
Schrader me je nejeverno pogledal, izbuljil je oči in usta so se mu našobila. Potem je bruhnil v smeh.
»Herrgott!" je potem rekel. »Res si posrečen, Rudolf!"
V hipu se je v meni dvignila jeza in zasikal sem:
»Tiho bodi!"
»Ne, ne, res si posrečen, Rudolf!" je gnal svojo Schrader in se na vse pretege smejal. »Po mojem bi bilo zate najbolje, če bi šel med farje."
Udaril sem s pestjo po mizi in zavpil:
»Tiho bodi!"
Potem se je Schrader obrnil nazaj proti ogledalu, dvignil desnico in v tišini je bilo slišati samo še strganje britve.
Gospe Lipman ni bilo treba čakati teden dni, kolikor nama je dala odloga do odhoda. Dva dni potem, ko so naju odpustili iz tovarne, je Schrader pridivjal v sobo in zavpil kakor brez uma: »Los Mensch, los! Prostovoljce rekrutirajo!"
Čez tri dni sva na novo opremljena in oborožena zapustila mestece H.
Frau Lipman je jokala kakor dež. Spremila naju je na postajo, na peronu mahala z robčkom, in Schrader, ki je stal za oknom v vagonu, je stisnil skozi zobe: »Ne, pa res ni bila slaba punca, čeprav se ji je rado mešalo v glavi!" — Jaz sem sedel na klopi. Vlak se je premaknil, pogledal sem svojo uniformo in zazdelo se mi je, da se je življenje pričelo znova.
Dodelili so naju v Grenzschufz v mestu W. Poveljeval nam je nadporočnik Rossbach. Kar všeč nam je bil ta nadporočnik. Bil je visok in tenak, imel je svetle, že pepelnato sive lase, ki pa so se mu na prednjem delu glave že redčili. Držal se je togo kakor pravi oficir, hkrafi pa je bilo v vseh njegovih gibih precej elegance.
„Moj otrok je drugačen" ženske, ki se težko poročijo
Pri normalnem otroku, je za starše samo po sebi umevno, da njegov razvoj vodijo in podpirajo tako, da postane uporaben član človeške družbe in da se more v njej znajti in se počutiti kar se le da srečen. Prav tako je samo po sebi umevno, da nudimo duševno nerazvitemu otroku pomoč, da se približa cilju, kolikor dopušča njegovo stanje. Če dosežemo pri prizadetem otroku toliko, da je srečen, miroljuben, dobro vzgojen, čist in ubogljiv, potem bodo ljudje ob srečanju z njim prijaznejši. Tudi doma bo z njim laže, tako da bo živela vsa družina skupaj bolj v miru in zadovoljstvu.
Otrok, ki se dobro vede, je deležen dosti več dokazov simpatije, kot otrok, ki je povsod v spotiko. Prijaznost, ki je je deležen, blagodejno vpliva na njegov značaj: daje mu občutek, da ga imajo ljudje radi. Kot vsakemu drugemu človeku, ugaja to tudi prizadetemu otroku. Tako dorašča kot zadovoljen človek in vrača sprejeto prijaznost prav tako s prijaznostjo. Čuti se priznan in prizna nato s svoje strani zahteve, ki jih od njega terja situacija: vedno bolj harmonično se uvršča v vse širše okolje.
Nasprotno je otrok, ki se ne vede dobro, povsod v spotiko. Vedno znova ga oštevajo in to ne samo ljudje, ki so mu blizu, temveč tudi takšni, na katere čustveno ni navezan. Doživlja mnogo neprijaznosti in reagira na to z lastno neprijaznostjo, s čimer postane še bolj nepriljubljen. Ni čudno, da občuti svet kot nekaj neprijaznega, saj mora živeti z njim v nenehnem boju. Živi tako rekoč v sovražnem taboru. Namesto harmonične podreditve, raste v njem bojevitost: upira se vsemu, bori se proti vsakomur, in sicer s takšnimi sredstvi, da ga okolje zaradi njih še bolj odklanja. Tako nastaja lik upornega, napadalnega slaboumneža, ki vse razbije, povsod dela škodo in je za vsakogar breme. Napadalnost ne sodi v sliko duševne nerazvitosti: to je posledica nepravilnega ravnanja.
Tudi zdrav otrok vztraja nekaj časa v svojem odporu, tudi on je kdaj pa kdaj uporen, če ga je k temu izzvala situacija; ob prigovarjanju, uvidevnosti in ne nazadnje ob samokontroli se zopet uravnovesi. Duševno šibkejši pa se bojuje z mnogo enostavnejšimi, zato pa toliko močnejšimi sredstvi. Svojim čustvom je izročen na milost in nemilost v veliko večji meri, ker mu manjka pametna preudarnost.
Zato moramo paziti na to, da sam sebe ne žene vse bolj v obrambni položaj in da se nanj ne navadi in ne vztraja v njem. Najboljše sredstvo proti temu je naše lastno zadržanje. Naša ljubezen, naša mirna prijaznost vzbudi miroljubnost. Če ga vrhu tega učimo še dostojnega vedenja, potem bodo tudi drugi ljudje prijazni z njim. Tako otrok nima nobenega povoda, da bi postal borben.
Prizadetega otroka je treba naučiti marsičesa, kar zna zdrav otrok tako rekoč sam od sebe, ko doseže določeno starost. Veliko tega, kar si zdrav otrok zapomni po naključju, se mora prizadeti otrok šele učiti. Pri zdravem otroku je ta ali ona sposobnost lepega dne preprosto tu: obleče si nogavice ali pije iz kozarca, vse to, ne da bi ga bilo treba posebej učiti.
Pri prizadetem otroku ni nič samo po sebi umevno. Sam od sebe se nauči malo ali nič.
Številni psihologi, zlasti v Ameriki in na Švedskem, že leta poskušajo razvozlati skrivnost zakonske sreče. Ugotovili so veliko zanimivega, skupina švedskih psihologov pa je odkrila sedem zvrst žensk, ki imajo težave s poroko.
Za srečno zakonsko zvezo obstajajo določena pravila. Tako lahko z gotovostjo trdimo, da bo zakon srečen, če je v ženi dovolj ženskosti. Moški jo odkrivajo podzavestno. So pa tudi ženske, ki se zaradi nekaterih lastnosti ne morejo poročiti. Švedi pravijo, da jih je sedem vrst. Po njihovem mnenju so to:
1.	PREVEČ PRIDNE ŽENSKE. Le-fe živijo v stalnem strahu, da ne bodo mogle vsega pravočasno opraviti. V njihovem življenju poteka vse določeno in strogo odmerjeno. Ne prenesejo pogleda na poln pepelnik ali zmečkano blazino na kavču. Gospodinjske posle opravljajo z neskončno marljivostjo in prav zato so za moške nekako preveč pridne. Takšne ženske preveč zahtevajo, zato težko najdejo moža.
2.	EGOCENTRIČNE ŽENSKE. Največkrat so prijetne in lepe. Tako so obsedene od svoje lepote, da se nimajo časa poglobiti še v koga drugega. Od moškega zahtevajo, da nenehno obožuje njihovo sicer prijetno, toda v bistvu nepomembno osebnost. Ne-
Drobni nasveti
■	Belo perilo, ki ga dlje časa ne uporabljate, v omari porumeni. To lahko preprečite, če vsak kos zavijete v bel papir.
■	Kadar šivate gumb, podložite med blago in gumb vžigalico. Gumb boste tako lažje zapenjali.
■	Najlonske nogavice bodo trpežnejše, če še nove namakate čez noč v hladni vodi.
■	Če bi radi zmehčali nove čevlje, jih znotraj natrite z gorilnim špiritom. Takoj nato jih lahko obujete.
■	Star dežnik rad začne prepuščati vlago. Raztopite žličko galuna v pol skodelice vode, z mehko ščetko nanesite raztopino na preperela mesta, nato pa dežnik razprite, da se posuši.
■	Nekatera živila puščajo v hladilniku trdovraten vonj. Temu se lahko izognete, če hranite v hladilniku kos starega kruha.
■	Odličen recept, da se vam pri kuhanju omak ne naredijo kepice: brž ko se olje ali mast segreje, ga malo posolite in šele potem vsujte moko.
Toda če si starši vzamete čas zanj, se boste čudili, koliko ga je mogoče naučiti. V prvih petih do šestih letih ste izključni voditelji svojega otroka. Izkoristite dobro ta čas: obrodil vam bo sadove.
nehno pričakujejo žrtve od svojega partnerja, same pa niso zmožne nikakršnega žrtvovanja. Zakon s takšno žensko je za moškega nenehno ponižanje.
3.	NEŽENSKA ŽENA. S strastjo bo opravljala posle, ki sodijo v moško dejavnost. V družbi se bo obnašala precej možato; učinkom svoje zunanjosti ne pripisuje nikakršnega pomena. Ponosna je, ker jo moški štejejo za sebi enako in občujejo z njo kot s svojimi kolegi. Prav tako ji godi, če moški v njeni prisotnosti pripovedujejo „moške" smešnice. Štejejo jo za nepopolno žensko.
4.	CINIČNE ŽENSKE. Tudi ta vrsta ženske sodi med neženske. Vrhu tega so obremenjene tudi z neprijetno lastnostjo: ob neprimernih priložnostih cinično pripominjajo natančno tisto, kar zelo prizadene moške. Šale razumejo samo kadar niso naperjene proti njim. Imajo popolnoma nerazvito čustveno življenje.
5.	PRENAPETE ŽENSKE. Največ takšnih žensk je v premožnih krogih. Poznamo dve inačici: smešno razvajene ženske ki s posebno ljubeznijo igrajo vlogo gospodične „ne dotikaj se mel", in »mučenice*; zadnje hlepijo za nenehnimi koketnimi scenami, ki jih moški ne prenašajo dlje kot največ eno uro.
6.	PREVEČ SAMOSTOJNE ŽENSKE. Zelo so marljive v poklicnem delu. Ponosne so, ker nikoli ne potrebujejo moške pomoči ali nasveta. Ob njih moškemu ne pada na pamet, da bi storil karkoli kavalirskega. Takšna vrsta žensk naravnost teži po tem, da bi imele v zakonu prvo besedo.
7.	ŽENSKE, KI HOČEJO IMETI VSE. Odločajo o vsem, tudi o stvareh, ki zadevajo samo moške. Moški sme jesti ali piti samo tedaj, ko mu to dovoli ženska. Obleči sme samo tisto, kar mu določi ženska. Svoje
Poskusite!
SIROVE PALAČINKE
Palačinko sestavlja tanko pečeno tekoče testo v obliki prožne ploskve z osnovnim receptom:
25 dkg moke, 2 rumenjaka, 2 celi jajci, 1 del sladke smetane, 5 gramov soli, nastrgana oranžna ali limonina lupina, 2 dkg sladkorja 6 del mleka.
TakSen recept upoiteva francoska kuhinja. Prilogodimo pa ga lahko skromnejiim razmeram, torej brez smetane In tolikšnega Števila jajc. Pečene palačinke napolnimo z meSanico sira, ki sestoji Iz Vi kg sira, 5 dkg sladkorja, 3 žlic kisle ali sladke smetane, malce soli, 1—<2 jajc hi nekaj očiščenih in opranih rozin.
Nadevane in zvite palačinke denemo v nepregorno posodo, prelijemo z meSanico mleka in jajca ali smetane in jajca In pečemo Se 15—20 minut.
V isti posodi .palačinke tudi serviramo.
Potrebne so vaje
Za lepo hojo in držo potrebujemo vaje. Poskusite s temile:
■	Noge razširite in se oprite z rokami ob boke. Z zravnanim hrbtom se počasi sklonite, dokler ne pridete v vodoravno lego. Nato vdihnite, se počasi zravnajte in potem izdihnite, komolce pa upognite daleč nazaj.
■	Imate morda predebel vrat? Težko držite roke ob telesu? Prekrižajte roke za vratom, stojte zravnano in glavo večkrat sunkoma potisnite nazaj, roke pa hkrati naprej. Štejte do deset, nato pa se sprostite.
■	Ne znate držati ravnotežja? Stojte na eni nogi in se opirajte nalahno na palico. Stopalo proste noge položite za koleno noge, na kateri stojite. Zaprite oči in štejte do dvajset. Vajo ponovite z drugo nogo.
■	Hoditi navzven in pri tem držati hrbet zravnan se naučite najbolje s palico. Položite jo na hrbtu malo nad križem med oba komolca. Z vzravnano glavo stopajte naprej počasi, nato hitreje in pri tem obdržite noge tesno skupaj in delajte majhne korake.
■	Za vajo pravilne drže glave držite hrbtno stran dlani pod brado in pri tem sprostite ramena. Če to vajo večkrat ponovite, boste kmalu opazile napredek.
nagnjenje do ukazovanja podkrepljujejo takšne ženske ponavadi z zelo vsakdanjo frazo: »Vse delam v tvoje dobro*.
Preutrujenost - bolezen sedanjosti
Utrujenost je znak za alarm, vendar žal številne ženske na ta znak napačno reagirajo. Utrujenost skušajo preganjati z alkoholom, cigaretami, kavo. Gotovo je, da lahko ta sredstva za nekaj časa preženejo utrujenost. Toda utrujenosti ne zdravijol Cigarete, alkohol in kava lahko še povečajo težave in ogrozijo zdravje, če jih pretirano uživamo.
Kaj storiti! Univerzalnega recepta ni, kajti tudi ljudje niso vsi enaki. Vendar vam bomo povedali nekaj nasvetov za osvežitev:
Znano je, da menjavanje tople in hladne kopeli pospešuje krvni obtok. Po kopanju v topli vodi se tuširajte s hladno. Začnite pri nogah In nadaljujte vse do srca. Po kopanju se močno sfrotirajte!
Sprostitev je najboljše sredstvo proti preutrujenosti. Važno je, da vsi deli telesa leže na mehki podlagi. Pri tem moramo povsem »izključiti* tudi misli.
Svež zrak je sredstvo, ki nam ga narava ponuja brezplačno. Zjutraj, ko vstanemo, na široko odprimo okno in nekajkrat globoko vdihnimo in izdihnimo. Prav tako napravimo nekaj dihalnih vaj tudi zvečer, pred spanjem. Soba, kjer spimo, naj bo zmeraj dobro prezračena.
Pomarančni in drugi sadni sokovi pospešujejo prebavo. Zato so le-ti odlično sredstvo proti splošni utrujenosti. Koristilo nam bo, če bomo zjutraj in zvečer popili kozarec sadnega soka. S tem bomo laže premagovali vsakdanje napore.

Grizel se je od nestrpnosti, z njim pa tudi mi. V mestu W. nismo imeli kaj početi: čakali smo samo na nadaljnja povelja, ki pa jih ni bilo od nikoder. Kdaj pa kdaj smo zvedeli, kaj se dogaja v Letoniji, kamor so pošiljali nemške prostovoljske čete, ki so se borile proti boljševikom. Proti koncu maja smo zvedeli, da so naši zavzeli Rigo, in takrat smo prvič slišali govoriti o poročniku Leonu Albertu Schlageterju, ki je na čelu peščice mož prvi prodrl v mesto.
Zavzetje Rige je bilo zadnje veliko junaštvo baltiških prostovoljcev. Vrstili so se poraz za porazom in Rossbach nam je razlagal taktiko Anglije: čeprav so boljševiki zasedli baltiške province, je kljub mirovni pogodbi na eno oko zamižala in spregledala prostvoljske vojaške sile v Letoniji. In prav tako so zamižali tudi »frakarji nemške republike". Ko pa so bili boljševiki potolčeni, je Anglija »z začudenjem opazila", da baltiški prostovoljci pravzaprav kršijo določbe mirovne pogodbe. In pod njenim pritiskom je nemška republika morala odpoklicati te prostovoljce. Vendar pa se niso vrnili. Nasprotno, postali so prostovoljci v armadi ruskih belogardijcev. Menda so celo začeli prepevati ruske pesmi... To je bilo smeha! Schrader se je od veselja tolkel po kolenih.
Malo nato smo z velikim začudenjem zvedeli, da so »gospodje v frakih" podpisali vsiljeni versajski mir. Temu dogodku ni Rossbach posvetil niti besedice. Kazalo je, da ga ta novica niti najmanj ne zanima. Rekel je samo, da prava Nemčija ni v Weimaru, temveč povsod tam, kjer se nemški vojaki še vedno bojujejo.
Zal pa so o baltiških prostovoljcih prihajale vedno slabše novice. Anglija je proti njim oborožila Litovce in Letonce. Na široko je razmetavala zlato, njeno ladjevje je bilo zasidrano pred Rigo in pod okriljem lefonske zastave je streljala na našo armado.
Proti sredi novembra nam je Rossbach sporočil, kakšna silna čast nas je doletela: povedal je, da nas baltiški prostovoljci kličejo na pomoč. Potem je za nekaj časa premolknil in naposled vprašal, ali nam je vseeno, če nas bodo »gospodje v frakih" imeli za »upornike*. Zasmejali smo se in Rossbach je še rekel, da nikogar ne sili, kdor hoče, lahko ostane. Nihče ni niti pisnil in Rossbachu so oči zažarele od ponosa.
Krenili smo na pot, nemška vlada pa je odposlala oddelek svoje armade, ki naj bi nas zaustavil. Toda slabo so izbrali tisti svoj oddelek: v hipu se je pridružil nam. Malo nato je prišlo do prvega spopada. Nasproti so nam prišle litovske čete. In v manj kot eni uri smo jih pokosili. Zvečer smo se utaborili na litvanskem ozemlju. In prepevali smo: »Mi smo zadnja nemška vojska, ki s sovražnikom se bije." To je bila pesem baltiških prostovoljcev. 2e nekaj mesecev smo znali besede na pamet. Toda tega večera smo prvikrat začutili, da po pravici pojemo to pesem.
Nekaj dni pozneje si je odred Rossbach izbojeval prehod skozi letonsko armado in priskočil na pomoč nemški garniziji, obkoljeni v Thoresbergu. Takoj nato pa se je pričel umik. Noč in dan je snežilo na kurlandske stepe in močvirja, divjal je ledeno mrzel veter, nenehno smo se bojevali in ne vem, kaj bi si poročnik von Ritterbach mislil, če bi nas videl, da z Letonci postopamo natanko tako, kakor so takrat Turki z Arabci.
Požigali smo vasi, ropali kmetije, podirali drevje. Prav nobene razlike nismo delali med civilisti in vojaki, med moškimi in ženskami, med odraslimi in otroki: vse, kar je bilo letonskega, je bilo obsojeno na smrt. Kadar smo zasedli kakšno kmetijo, smo pobili do zadnjega vse prebivalce, zmetali trupla v vodnjak, jih zasuli z granatami. Zvečer, ko smo na dvorišče kmetije zvlekli vso hišno opremo, pa smo zažgali kres zmagoslavja. Plameni so se dvigali visoko pod
nebo in daleč naokoli razsvetljevali zasneženo pokrajino. Schrader mi je nekoč zašepetal: »Ne, tole mi pa ni prav nič všeč." — Nič mu nisem odgovoril. Opazoval sem, kako pohištvo črni in se zvija v plamenih, in zazdelo se mi je, da da so vse te reči zato tam, da jih lahko uničim.
Odred Rossbach je bil že zdesetkan in še vedno smo se umikali. V začetku novembra, v nekem gozdu blizu mesta Mitau, je divjal hud boj, na lepem pa so Letonci popustili svoj pritisk. Za hip je nastalo nekakšno premirje, samo tu pa tam je še zažvižgala kakšna izgubljena krogla. Schrader se je vzravnal in se naslonil na smreko. Utrujeno se je nasmehnil, si potisnil čelado na tilnik in rekel: »Herr-gott! Kar všeč mi je to pasje življenje!* — Še v tistem hipu se je nagnil malce naprej, me začudeno pogledal, se počasi spustil na kolena, povesil pogled kakor v zadregi ir* se zgrudil. Pokleknil sem zraven njega in ga obrnil na hrbet. Pod levo prsno bradavico je imel čisto majčkeno luknjo in na bluzo se mu je pocedilo komaj nekaj kapljic krvi.
Takoj nato je prišlo povelje za napad. Pognali smo se proti Letoncem, bitka je trajala ves dan, naposled pa smo se umaknili in se znova utaborili v gozdu. Tovariši, ki so ostali v zaledju da bi pripravili taborišče, so mi povedali, da so za Schraderja že izkopali grob. Truplo je zmrznilo in ker nog niso mogli zravnati, so ga pokopali sede. Dali so mi njegovo razpoznavno ploščico. Mrzla kakor led se je zableščala v moji dlani. Bolj ko smo se umikali, bolj sem naslednje dni mislil na Schraderja. Kar videl sem ga, kako nepremično sedi pod zemljo. Kdaj pa kdaj sem g o zagledal v sanjah, kako se z obupnim naporom muči, der bi se vzravnal ter predrl trdo in zaledenelo zemljo nad glavo. Kljub temu pa me ni dosti bolelo, ko ga ni bilo vež zraven mene.
(Se nadaljuje)
1 d.stole: LUČ JE UGASNILA
Bila je temna in deževna noč. Prizorišče drame: podružnica west-minsfrske banke v vzhodnem delu Londona. Policijo so o vlomu obvestili nekaj po deveti uri.
Rick Martin je stal v žarko razsvetljeni pisarni, v kateri so napadli Jamesona. Nesrečnik je bil še vedno omamljen, tako da sta ga morala držati dva Rickova moža; bil je bled kot vosek.
Vrata blagajne so bila odprta. Povsod po pisarni so bili razmetani dokumenti, spisi in bankovci. Rick Martin je pogledal na električno stensko uro, ki je kazala 9.40.
— Kaj se je zgodilo, Jameson?
—	je vprašal Rick.
— Prišel sem skozi zadnja vrata ... Sedel sem za pisalno mizo. Moral sem končati neko delo ... Pravkar sem se odpravljal, da odidem ...
Jameson je težko zbiral besede, zakašljai je in nadaljeval:
— Oblekel sem si površnik in pogledal na uro. Bilo je deset minut pred deveto uro ... in ... nato je luč ugasnila!
Jameson je drhtel. Rick Martin ga je motril in pomislil na Drum-monda. Mike Drummond je bi! strah in trepet bančnih uradnikov. Zmerom se je pojavljal sorazmerno zgodaj, tako okoli devete ure zvečer. Njegove žrtve so bile sko-raj vedno nepoškodovane, toda na smrt prestrašene in vsa kri jim je splahnela z lic.
— Ali menite, da je bil to Mike Drummond? — je vprašal Rick bančnega uradnika.
— Ne vem, nisem ga videl, ker... To se je zgodilo tako ...
—	Jameson je za hip umolknil, si Prižgal cigareto in hlastno potegnil nekaj cigaretnih dimov vase.
— Zdaj je konec leta. Imamo ♦nnogo dela. Moral sem končati nekaj obračunov. Bil sem popolnoma sam v banki. In prav v trenutku, ko sem si oblačil površnik, sem zaslišal šum, ki je prihajal s hodnika. $e preden sem se zavedel, je ugasnila luč. Priznam, da sem se prestrašil. Nisem bil niti sposoben, da bi prižgal vžigalico. S hodnika sem zaslišal lahke korake — približevali so se moji šoki... Vrata so se odprla in nekdo je stopil v popolnoma temno sobo.. .
»Vedno ista zgodba, kadar se 9ovori o Mikeju Drummondu!" je Pomislil Rick, vendar svoje misli ni
'zrekel.
Jameson je nadaljeval:
— Zavpil sem: „Kdo je?" Nihče •ni ni odgovoril. Nenadoma me je °svet.il ozek trak svetlobe. Člove-ka, ki je držal baterijsko svetilko, nisem videl. Zamolkel glas mi je ukazal, naj se ne ganem z mesta, sicer me čaka smrt. Zatem mi je z°povedal, naj odprem blagajno.
Jameson si je s tresočo roko prižgal drugo cigareto.
V eni roki je držal svetilko in v drugi revolver. Odpel sem blagajno. Tedaj mi je zapovedal, naj Se obrnem proti zidu in dvignem r°l<e. Ubogal sem.
~~ Kako dolgo ste stali ob zidu?
‘ je zamišljeno vprašal Rick.
Ne vem. Po šuštenju papirja ^em spoznal, da si vlomilec baše
ankovce v žep. Nato me je z rejverjem dregnil med rebra in mi nkozal, naj se deset minut ne premaknem, če mi je življenje drago...
. ~~ Tako je Drummond ožugal udi Wooda, — je pripomnil na-tednik Smith, Rickov pomočnik.
“ick je dal Jamesonu znak, naj Nadaljuje;
— Slišal sem, kako odhaja. Čakal sem približno dve, tri minute, nato sem se obrnil... Zdelo se mi je, da mi bo od preslanega strahu počilo srce. Pri vhodnih vratih sem zagledal senco in ozek trak svetlobe je blisnil čez revolver. „Še sem tu!" je rekel neznanec z grozečim, hripavim glasom.
— Kaj se je zgodilo zatem?
— Stal sem v temi z dvignjenimi rokami. Slišal sem, kako je v zvoniku sosedne cerkve bila ura devet. Minute so minevale. Zbral sem ves pogum in se obrnil. Med odprtimi vrati nisem videl nikogar
več. Pohitel sem na hodnik, prižgal vžigalico in našel varovalke. Dve sta bili odviti. Privil sem ju in žarnice so zagorele. Skočil sem k teletonu. Na stenski uri je bilo devet in pet minut...
Rick Martin se je odpravil na hodnik. Ni verjel, da bo našel kake sledove. Pravkar je hotel krepko zakleti, ko sta dva policaja privedla nekega mladeniča. Njegovi dolgi lasje so bili mokri, ovratnik njegove suknje je bil zavihan navzgor.
— Ta tiček je sedel na klopi
nasproti banke več kot eno uro. Tako vsaj trdi, — je povedal starejši policaj. — Ne bi bilo slabo, če bi ga zaslišal.
Mladenič je potrdil, da je celo uro sedel na klopi. Smejal se je. Saj ne bi bil neumen, da bi sedel pred banko, če bi bil soudeležen pri vlomu.
— Ali ste opazili kaj nenavadnega? — ga je vprašal Rick.
— Ne, nič posebnega. Samo to, da je v eni sobi ugasnila luč in se po desetih minutah zopet prižgala.
— Kdaj se je ugasnila?
— Zdi se mi, da nekaj pred deveto. Vsekakor pa še prej, ko je na sosednem zvoniku bila ura devet. Zatem ste prispeli vi — policija ...
Mladenič je Ricku pojasnil, da je pesnik in da je prav tega večera hotel napisati pesem o deževnih londonskih nočeh. No, Rick Martin ni imel dosti razumevanja za pesništvo, pa je policajema u-kazal, naj mladeniča odvedeta v sosednjo sobo in pazita nanj.
Mladeničeva zgodba o ugasli luči se je ujemala z zgodbo, ki jo
je bil povedal Jameson. Ali je bil morda eden Drummondovih ‘ljudi? Zakaj ga je Drummond pustil na klopi pred banko?
— Prekleti Drummond! Brž ko se zgodi kak vlom v banko, vselej se govori o Drummondu! Ne bi mogel enkrat izropati banko kdo drug? — je pomislil Rick Martin.
Nato se je ozrl na stensko uro. Pogled mu je obstal na kazalcih. Iznenada je vzkliknil:
— Za vraga! Saj to ni mogoče!
Z naglimi koraki je odhitel v pisarno in se ustavil pred Jameso-nom:
— Jameson, aretirani ste zaradi vloma in lažnih izpovedi, ki ste jih dali policiji!
Jameson je priznal, da si je bil izmislil zgodbo o Drummondu. 2e nekaj časa je po časnikih proučeval slog Drummondovega dela in ga je posnemal pri svojem vlomu.
*
— Skoraj bi me bil prevaril s svojo zgodbo! — je dejal Rick Martin svojemu šefu, višjemu inšpektorju Steelu. — Slučajna izjava mladega pesnika je potrdila Jamesovo izjavo.
— Dobro, Rick, — je dejal inšpektor, ki je namrščil obrvi in se poigraval s svojo pipo. — Kako pa ste ugotovili, da Jameson ni govoril resnice?
— Jameson je trdil, da je luč u-gasnila deset minut pred deveto in da jo je prižgal pet minut po deveti uri.
— V redu! je rekel Steel. — Toda še vedno ne razumem.
— Jameson ni imel niti žepne niti ročne ure. Koliko je bila ura, je mogel videti samo na stenski uri.
— To drži! Toda kaj sledi iz tega?
— Tu je napravil napako. Zidno uro poganja električni tok. Potemtakem bi bila ura stala v času, ko so bile odvite varovalke. A Jameson je trdil, da je bila ura devet in pet minut, ko je luč ponovno zasvetila. Varovalke torej niso bile odvite. Jameson je z navadnim stikalom ugasnil luč v pisarni... !n prav na tem sem ga ujel.
ža dobro voljo
Minka gre k zdravniku, ker ji zadnje čase srce zelo močno bije. Zdravnik jo temeljito preišče.
Ni tako hudo, gospodična. Zelo zdravo srce imate. Vaše srce bi hotel imeti!«
»Gospod doktor,« zajeclja Minka vzhičeno, »sem še prosta!«
*
Zdravnik ie stopil iz bolniške sobe.
»Ali je zelo hudo, gospod zdravnik?« prestrašeno vpraša mlada žena.
»No, da,« meni zdravnik, »dajte mu najprej te tablete, nato pa si kupite, po možnosti čimprej, kuharsko knjigo.«
*
Sammy iz Chicaga sreča tovariša: »Kam pa, ]ohnny?«
»V banko, po denar.«
»O, ali imaš konto?«
»Nee, revolver!«
Sodnik: »Koliko ste stari, gospodična?«
»Triindvajset let.«
»Oprostite, pred sodiščem morate pa že točno povedati starost. Torej triindvajset let in koliko mesecev?«
»Triindvajset let in šestindevet-deset mesecev.«
*
»Domnevam, da je v tej visoki ceni za vašo hotelsko sobo vračunana že kurjava?«
»Da, moj gospod, toda samo poleti.«
*
»Nekdo je zračunal, da je potrebno 45 milijonov ovac in človeštvo je oblečeno,« razlaga nekdo pri mizi.
»Kaj ne poveste,« se zasmeje nekdo iz omizja, »moja žena potrebuje samo eno ovco za to in to sem jaz.«
*
Metka zasanjano tava po modni hiši.
»Ali lahko gospodični s čim postrežem?« vpraša prijazen prodajalec. »Kaj vam še manjka?«
Metka se ljubeznivo nasmehne: »Denar.«
*
»No, kako gredo posli?«
Ne slabo. Trgujem s poštnimi golobi. Zjutraj jih prodam, zvečer pa spet priletijo nazaj.«
Eno uro kot zdravnik
DAN BERGMAN:
Nekega dopoldneva sem se potikal po cestah in iskal idejo za članek, ko sem zaslišal od zgoraj glas: »Hej, Dan! Pridi no za trenutek gor!«
S svojega okna me je odkril mladi zdravnik Karl Pellman, prijatelj iz študijskih let. Povzpel sem se v njegovo ordinacijo.
»Tako, zdaj te bom pregledal,« me je prizadevno sprejel.
»Ne trudi se, moja denarnica je prazna,« sem ga miril.
Nekaj trenutkov je molčal.
»Strašno je biti zdravnik brez pacientov,« je potem čemerno dejal. »Tri tedne že sedim tukaj in čakam, da sem že ves črn, pa nisem dočakal drugega kot obrtnika, ki je prišel po denar za ureditev ordinacije.«
Zgrabil me je za Adamovo jabolko in zastokal: »Ali ni nič narobe s tvojim neumnim telesom, da bi te lahko pozdravil?«
»No, pa me zadavi in potem raztelesi: boš že kaj našel. Močno pa dvomim, da bi ti moji dediči plačali zdravniški honorar.«
Zazvonil je telefon in spustil me je.
»Ginekolog Bergstrom bi me rad nekaj osebno vprašal. Cisto blizu stanuje. Cez nekaj minut bom nazaj. Kar tu me počakaj.«
Odšel je in čakal sem.
Da bi pregnal dolgčas, sem se poglobil v medicinsko revijo na mizi.
Nenadoma sem zaslišal hripav glas. Začudeno sem dvignil oči. Pred menoj je stal starejši moški.
»Hripav sem, gospod doktor,« je zahropel.
Ravno sem mu hotel pojasniti, da je doktor za hip odšel, ko sem se spomnil, da sem pravzaprav novinar in da imam tu prekrasno snov za članek, po katerem sem hrepenel.
»No, kje vas boli?«
»Tukaj,« je zakrakal možakar in pokazal na prsi.
»Seveda, sem si kar mislil,« sem dejal. »Bi pokadili cigaro?«
Ponudil sem mu jo.
»Že ... toda ...?«
Bil je videti začuden.
»Rad bi videl, kakšen učinek ima kajenje na vaš organizem. To mi je potrebno, da bom lahko postavil točno diagnozo.«
Položil sem mu uho na njegove prsi.
»Močno zakašljajte,« sem mu rekel, »a, nikar me ne pljuvajte!«
Ni ga bilo treba posebej prositi, naj kašlja. Kašljal je tako kvalitetno, da sem vsak čas pričakoval skozi njegova usta bistvene dele pljuč. Cigara je bila močna.
»Zadostuje,« sem rekel. »Stvar mi je jasna. Vaš primer je s področja ftizioterapije .. .«
»Fti... fti..., kako?« je vprašal stari možakar.
»Ftizioterapije ... Besede ni ravno lahko izgovoriti. Jecljavcem jo dam izgovarjati. Mnoge sem že ozdravil z njo.«
»Ali je hudo nevarno?« je vprašal stari.
»Precej resna zadeva.«
Zrušil se je na zofo.
»Vendar ni neposredne nevarnosti. Vsa sreča, da ste prišli. Če bi prišli uro kasneje... me ne bi dobili tukaj. Predpisal vam bom nekaj.«
Na prijateljev blok receptov sem vrgel nekaj fantastičnih čačk. Le kaj mu bodo v lekarni dali nanj? Za vsak primer sem jasneje napisal besedo ZUNANJE in jo trikrat podčrtal. Možakar je odšel.
Še sape nisem utegnil zajeti, in že se je pojavilo bledo, sivo rumeno bitje ženskega spola. Zaupal sem že vase kot kak zdravstveni svetnik.
»Vsak dopoldan mi je slabo in glava me boli in po ušesih mi šumi in vrti se mi in omotica me grabi in tako sem kot copata in za nobeno rabo
nisem,« je zdrdralo bledo, sivo rumeno bitje ženskega spola.
»To bo lahko ozdraviti,« sem potolažil bitje. »Masaža je potrebna, masaža in nič drugega kot masaža.«
In zgrabil sem žensko bitje in ga masiral po vsem telesu, najprej s ploskimi rokami, potem s pestmi in na koncu še s palico z zlatim ročajem, s katero se je privleklo. Na koncu sem mu pri-solil še nekaj zaušnic proti šumenju v ušesih in ga vprašal, če ne občuti, da se mu je splošno počutje izboljšalo.
Sprva ni bilo bitje popolnoma tega mnenja, ko pa sem znova začel z masažo, je priznalo, da mu je bolje.
»Pridite jutri spet, da vas bom masiral naprej, pa boste kmalu zdravi kot dren!«
Nihče v svetovni zgodovini se ni še tako zavedal svojih zmožnosti kot jaz p9 tej masaži. Ko je kmalu nato stopila v ordinacijo prikupna gospodična in začela tožiti, da jo boli noga, sem ji mirno in suvereno dejal:
»Takoj bomo videli.«
Sezula si je čevelj in nogavico in odkril sem veliko rožnato oteklino.
Pritisnil sem nanjo. »Ali boli?« sem jo vprašal. Jasno, da jo je bolelo.
»Mislim, da bo potrebna majhna, neboleča operacija. Najbolje bo, da tole oteklino odstranimo, da se ne bi razširila.«
Zapadel sem v kirurško ekstazo, pohitel k omari z instrumenti in se oborožil s škarjami, žago in velikim nožem.
Ko me je gospodična zagledala s škarjami, žago in velikim nožem, je nemudoma omedlela.
»Oprostite, da sem te pustil čakati, a ginekolog me je povabil na dva deci,« sem zaslišal Karlov glas v veži. »Za božjo voljo, kaj pa delaš, Dan?«
»Kar mirno, samo tale tumor bom odrezal.«
»Si čisto nor? Tumor! Nisi še nikoli videl kurjega očesa?« je bil čisto iz sebe Pellman. »Premajhne in preozke čevlje je nosila, to je vse.«
Potem šele se je Karl Pellman prav zavedel položaja in vzkliknil: »Hura, moj prvi pacient!«
»Moj pa že tretji!« sem samozavestno pripomnil.
Smeh stoletij
Pitagoro so vprašali, kaj misli o človeškem življenju.
„Človeško življenje,” je odgovoril, .je kot olimpijske igre. Nekateri postavijo stojnice, trgovine in mislijo samo na dobiček, drugi si prizadevajo za slavo v borbi, ostali pa so samo gledalci.”
Slavni pisec basni Ezop se je zamišljen sprehajal pred mestnimi vrati. Tu ga je srečal visok uradnik in ker se mu je mož zazdel sumljiv, ga je vprašal:
.Kam greši”
„Ne vem,” je Ezop raztreseno odgovoril.
Uradnik je pomislil, da je to kak potepuh in ga je dal zapreti. Ko ga je pripeljal v zapor, mu je Ezop rekel:
.Vidiš, da sem ti povedal resnico. Saj nisem mogel vedeti, da me vodi pot v zapor.”
Veliki načrti Amerike
za nadaljnje prodiranje v vesolje
Nedavna nesreča z vesoljsko ladjo „Apollo", pri kateri so zgubili življenje trije izkušeni astronavti, sicer pomeni veliko izgubo za Ameriko, vendar le-ta zdaj s podvojenimi silami nadaljuje svoja prizadevanja za osvojitev vesolja. Poleg načrta „Apollo", ki naj bi se končal s pristankom prvih ameriških astronavtov na Luni, ameriška uprava za vesoljske raziskave NASA namreč pospešeno izvaja še drug program. V tem okviru bo NASA morda že prihodnje leto poslala nekaj vesoljskih kabin s posadko in brez nje na tir okoli Zemlje, kjer bi jih sestavili v prvo vesoljsko postajo, s katero bi se ljudje lahko več tednov ali celo mesecev zadrževali v vesolju.
Podrobno je načrte za graditev vesoljske postaje obrazložil George Mueller, ki je pri NASA odgovoren za vesoljske polete s posadko. Za izvedbo teh načrtov so velikega pomena zlasti nosilne rakete, ki jih zdaj še izpopolnjujejo. Konkretno pa je Mueller o teh načrtih povedal naslednje:
Sredi prihodnjega leta bodo morda poslali na tir okoli Zemlje drugo stopnjo rakete »Saturn«, ki bo brez posadke, vendar opremljena kot raziskovalni laboratorij. Dan ali dva kasneje bi tej raketi sledili trije astronavti v kabini »Apollo«, s katero bi se priključili na raketo in izravnali pritisk v obeh, nato pa skozi lino zlezli v »raziskovalni laboratorij«, v katerem bi ostali skoraj štiri tedne. Ko bi bila njihova naloga opravljena, bi se iz rakete, v kateri bi pustili nekaj opreme, spet vrnili v kabino »Apollo« in v njej na Zemljo.
Čez nekaj mesecev naj bi se drugi trije astronavti priključili s kabino »Apollo« na isto raketo. Naslednji dan bi prinesla raketa »Saturn« v njihovo neposredno bližino velik teleskop. Spet bi sledil priključek in tako bi
nastala iz treh delov sestavljena vesoljska postaja na tiru okoli našega planeta. Astronavti bi morali znova zagotoviti okolje, ki omogoča življenje in delo na vesoljski postaji. S teleskopom bi astronavti lahko kot astronomi proučevali vesolje, po 56 dneh pa bi se vrnili na Zemljo. Če bo na razpolago dovolj raket, bi bila ta zamisel — kakor pravi Mueller — izvedljiva že leta 1968.
V ameriških krogih niti ne izključujejo možnosti, da bi bila mogoča celo menjava posadk na tej vesoljski postaji. Po osmih tednih bi lahko prvi trije astronavti ostali na postaji še toliko časa, da bi se jim pridružila in jih zamenjala naslednja tričlanska posadka, ki bi nadaljevala njihovo delo.
Seveda gre pri vsem tem trenutno le za načrte, katerih izvedba bo zahtevala še velike napore in bo odvisna od številnih ugodnih pogojev. Vendar pa vse kaže — pravi Mueller — da bo že leta 1969 bivanje astronavtov na taki vesoljski postaji mogoče raztegniti na tri mesece.
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 10.00, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmetijska oddaja — 6.05 Pregled sporeda — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate
—	10.03 Za gospodinje — 11.00 Roman v nadaljevanjih
—	12.45 Oddaja za podeželje — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Razglasi — 15.00 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturna poročila — 18.30 Odmev časa — 19.00 Šport in glasba — 20.10 Deželna poročila
—	22.10 Pogled v svet.
Sobota, 25. 2.: 8.05 Domači vrt — 8.45 Koroška domovinska kronika — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Slepi lev iz San Marca — 16.00 Sirni pisani svet — 16.15 Aktualna reportaža — 17.00 Popoldanski koncert — 18.00 Kulturni razgledi — 20.20 Koncert dunajskih filharmonikov.
Nedelja, 26. 2.: 8.05 Kmetijska oddaja — 9.00 V nedeljo zjutraj brez skrbi — 10.30 Čarobna stara gospa, pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.45 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 18.05 Vedre viže — 18.00 Koncert ljudskih pesmi — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Romantični, igra — 21.15 Pridite včeraj, kabaret. Ponedeljek, 27. 2.: 8.15 Čoln pride po polnoči, roman
—	8.45 Ljudska glasba z vsega sveta — 15.15 Komorna glasba Bele Bartoka — 15.45 Koroški knjižni kotiček —
17.00	Reportaža in glasba — 18.00 Koroške narodne pesmi — 19.00 XY ve vse — 20.20 Vsakdanji problemi — 20.35 Koroška lovska ura — 21.20 Operetne melodije.
Torek, 28. 2.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Po dolini Lieser — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 17.00 V koncertni kavarni	—	18.00 Četrt ure	domače	obrti —
18.15	Mladinska oddaja — 20.20 Bele epohe, slušna igra.
Sreda, 1. 3.: 8.00	Zveneči jutranji	pozdrav	— 15.30
Sodobna zborovska glasba — 15.45 Predstavljamo vam —
17.00	Zlato rokodelstvo — 18.00 Gospodarski komentar
—	18.45 Pri mostu čez potoček — 20.20 Dvorak: Rekviem za solo, zbor in orkester.
četrtek, 2. 3.:	8.00	Zveneči jutranji	pozdrav	— 15.15
Ura pesmi — 15.45 Heinz Pototschnig, koroški avtor —
17.00	Dunaj ima	vedno sezono — 18.00 Četrt	ure de-
lavske zbornice — 18.15 Zborovske pesmi — 19.30 XY ve vse — 20.20 Alpska lovska ura — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 3. 3.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Pogovor o umetnosti — 17.00 V koncertni kavarnj — 18.00 Iz deželnega izobraževalnega načrta — 18.15 Koroške pihalne godbe — 20.20 Kako pridem do tega.
II. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje: 6.40 Jutranja opazovanja — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Razglasi — 16.30 Koncertna ura —
17.10	Kulturna poročila — 17.50 Kaj slišimo danes zvečer
—	22.10 Pogled v svet.
Sobota, 25. 2.: 6.20 Govori Franz Schilling — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Gospodarstvo za vsakogar — 13.20 Odmev iz Avstrije — 14.00 Tehnični razgledi —
14.15	Iz hleva za konjičke — 16.00 Šport in glasba —
17.10	Velika simfonija — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 19.30 Svetovna zgodovina, čisto privatno — 20.15 Avstrijska hitparada.
Nedelja, 26. 2.: 8.15 Kaj je novega — 9.10 Tedensko ogledalo domačega tiska — 9.25 Klavirska glasba —
11.00	Orkestralni koncert — 13.10 Za avtomobiliste —
14.30	Čoln pride po polnoči, roman — 15.00 Ljudstvo in
iz aluminija
za vrt in okrog doma
Podjunska trgovska družba
bratje Rutar & Co.
Dobrla vas - Eberndorf
A 9141 tel. (0-42-16) 281
domovina — 15.45 Vrane gospoda Walserja, sluš. igra —
17.10	Operna scena — 18.00 Magazin znanosti — 18.30 Nazaj v šolsko klop — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Srečanje v Avstriji — 21.00 Skice za orkester.
Ponedeljek, 27. 2.: 6.20 Odkrito povedano — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Aleksander Borodin — 15.35 Za stare ljudi — 16.00 Otroška ura — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Frederic Garcia Lorca — 19.30 Nočni zvonec, komična opera — 20.25 Bert Rudolf, avstrijski komponist — 20.55 Leopold Meier dirigira.
Torek, 28. 2.: 6.05 Preden odidete — 6.20 Oddaja zvezne gospodarske zbornice — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Medicinsko mesečno poročilo — 13.30 Znamenite operne hiše — 15.35 Lepa pesem — 16.00 2enska oddaja — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Baron in ribe, izvleček iz romana —
19.30	Poznaš svet — 20.30 Glasbene šarade.
Sreda, 1. 3.: 6.05 Oddaja združenja industrialcev — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Znamenite operne hiše — 16.00 Četrt ure otroške telovadbe — 16.15 Otroci, pojemo za vas —
17.15	Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Domači zdravnik — 19.30 Glasba Nica Dostala — 20.00 Vseh devet.
Četrtek, 2. 3.: 6.05 Preden odidete — 6.20 Oddaja delavske zbornice — 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Znamenite operne hiše
—	15.35 Lepa pesem — 16.00 Zenska oddaja — 16.30 Mala pedagogika za starše — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Moje srečanje s Francis James — 19.30 Magazin za mladino — 20.30 Operetni koncert — 21.15 Staro znanje postaja moderna znanost.
Petek, 3. 3.: 6.05 Oddaja zvezne gospodarske zbornice — 6.20 Oddaja delavske zbornice — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Snežna poročila iz Avstrije —
13.30	Znamenite operne hiše — 15.35 Za stare ljudi —
16.00	Otroška ura — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Zahtevni gost, pripovedka — 19.30 Ferdinand in cesar, slušna igra — 21.00 Komorna glasba.
Slovenske oddaje
Sobota, 25. 2.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 26. 2.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 27. 2.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Za našo vas — Beremo za vas — 18.15 Dober večer, naši mali poslušalci.
Torek, 28. 2.: 14.15 Poročila, objave — Športni mozaik
—	Kulturna panorama.
Sreda, 1. 3.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 2. 3.: 14.15 Poročila, objave — Pogled v zakladnico slovenske komorne glasbe.
Petek, 3. 3.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Slovenska ljudska univerza — Beremo za vas.
RADIO LJUBLJANA
oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 m. UKV frekvence 88,5 — 90,1 — 92,1 — 94,1 — 96,4 — 96,5 97,7 — 98,9 MHz.
Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.30.
Dnevne oddaje: 5.15 Svetujemo vam — 5.30 Dokler ne kupite časopisa — 6.15 Napotki za domače turiste — 6.25 Informativna oddaja — 6.15 Danes za vas — 7.05 Telesna vzgoja — 7.45 Pregled sporeda — 7.50 Oddaja za ženo — 8.05 Glasbena matineja — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 16.00 Vsak dan za vas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice.
Sobota, 25. 2.: 9.25 Četrt ure z ansamblom Mirka Souca
—	9.40 Iz albuma skladb za mladino — 10.15 Odlomki iz opore .Rona" — 10.40 Novost na knjižni polici — 11.15 Koncert orkestralne glasbe — 12.10 Pravkar prispelo — 12.40 Divertimento za klavir in orkester — 14.05 Koncert po željah poslušalcev — 15.30 Slovenske narodne —
17.05	Gremo v kino — 17.45 Ljubiteljem beat glasbe —
18.15	Sonata od baroka do danes — 18.50 S knjižnega trga — 20.20 Spoznavajmo svet in domovino — 22.10 Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 26. 2.: 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 11.15 Nedeljski koncert orkestralne glasbe —
12.05	Voščila — 13.30 Nedeljska reportaža — 14.00 Nedeljsko športno popoldne — 15.30 Humoreska tedna —
17.05	V svetu operetnih melodij — 17.30 Romeo, Julia in tema, radijska igra — 20.00 Potujoča glasbena skrinja
—	21.00 Matija Bravničar sedemdesetletnik.
Ponedeljek, 27. 2.: 8.55 Za mlade radovedneže —
9.45 Cicibanov svet — 10.35 Na bregovih Nigera, podlistek — 11.15 Vesela godala — 12.10 Slovenski pevci zobavnih melodij — 12.40 Pihalni orkestri — 14.35 Voščila — 15.30 Poje zbor .Ljubljanski zvon" — 17.05 Operni koncert — 18.15 Izbiramo glasbo za ples — 18.45 Pota sodobne medicine — 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije.
Torek, 28. 2.: 9.25 Venček slovenskih narodnih pesmi
—	10.15 Priljubljeni operni pevci — 11.15 Kaleidoskop plesnih zvokov — 12.10 Dobri znanci in trio Avsenik —
18.15	Zvočni razgledi — 18.50 Kulturni globus 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.45 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Odaja o morju in pomorščakih.
Sreda, 1. 3.: 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.45 Dvanajst mesecev, glasbena pravljica — 10.45 Človek in zdravje — 11.15 Iz stolpa sem mi zvon doni — 12.10 Jugoslovanski pevci zabavnih melodij — 12.40 Odlomek iz opere Othello" — 14.05 Igrajo veliki zabavni orkestri — 14.35 Voščila — 15.30 Pianistka Marina Hora-kova — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Iz naših študiov — 18.45 Naš razgovor — 20.10 Rensko zlato, opera.
Četrtek, 2. 3.; 9.25 Ansambel in solisti Milana Stan-teta — 10.15 Z našimi pevci v operah italijanskih veristov
—	11.15 Orkestralni sprehod — 12.10 Domači ansambli
—	12.40 Domači plesi in še kaj — 14.05 Pisana orkestralna paleta plesnih ritmov — 15.30 Melodije za klavir in aodala — 17.05 Turistična oddaja — 18.15 Fragmenti iz opere »Faust" — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer.
Petek, 3. 3.: 8.55 Pionirski tednik — 9.40 Pojo tuji mladinski zbori — 20.35 Na bregovih Nigera, podlistek —
11.15	Popevke na tekočem traku — 12.10 Sovjetski zabavni ansambli in orkestri — 12.40 Tuje pihalne godbe
—	14.05 S popevkami po svetu — 14.35 Voščila — 15.40 Mladinska oddaja — 17.05 Petkov simfonični koncert — 12.40 Kratke koncertne skladbe — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Iz jugoslovanske orkestralne glasbe
—	15.40 V torek nasvidenje — 17.05 Orkester RTV Ljubljana predstavlja — 18.15 Iz naših relejnih postaj — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Skladbe starejših srbskih skladateljev — 20.20 Zgodbe starega vdovca v letu 1637, radijska igra.
RADIO TRST
oddaja na valu 306,1 m ali 980 Kc/sek. Frekvenca 98,3,
96,1	in 100,5 MHz.
Poročila: 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15. Dnevne oddaje: 14.15 Dejstva in mnenja — 20.00 šport. Nedelja, 26. 2.: 8.30 Kmet:jska oddaja — 10.15 Od nedelje do nedelje — 11.15 Oddaja za najmlajše — 13.00 Odmevi tedna po naši deželi — 15.30 Bluf ali laž in resnica — 17.40 Operetne melodije — 20.30 Iz slovenske folklore.
Ponedeljek, 2. 2.: 12.10 Liki naše preteklosti — 13.30 Priljubljene melodije — 18.00 Odvetnik za vsokogar — 19.00 Tržaški pripovedniki — 21.00 Kulturni odmevi.
Torek, 28. 2.: 12.00 Iz slovenske folklore — 17.20 Italijanščina po radiu — 19.10 Plošče za vas — 19.30 Zvoki, uglašeni na temo — 20.35 Parsifal, mistična drama. Sreda, 1. 3.: 12.10 Pomenek s poslušalkami — 13.30
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Blaž Singer; uredništvo in uprava: 9021 Klagen-furt - Celovec, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov; 9021 Kla-genfurt - Celovec, Postfach 124.
Herausgeber, Verleger und Eigentumer:	Zenfralverband
slowenischer Organisationen in Karnten; Chefredakteur: Rado Janežič, verantwortlicher Redakteur: Blaž Singer; Redaktion und Verwaltung; 9021 Klagenfurt, Gasometergasse 10, Telefon 56-24 — Druck: Drau Verlags- u. Druck-gesellchaft m. b. H. Klagenfurt - Ferlach. — Zuschriften an: 9021 Klagenfurt, Postfach 124.
„Dan narodne noše“
Turistično društvo v Kamniku nas je naprosilo, da objavimo naslednje sporočilo:
Turistično društvo v Kamniku (Slovenija) bo v okviru mednarodnega leta turizma priredilo začetkom jeseni že tradicionalni
„DAN NARODNE NOŠE”
Naša želja bi bila, da bi se tega zbora slovenskih narodnih noš udeležile tudi narodne noše iz slovenskega dela Koroške.
Morebitne interesente, posameznike in skupine, naprošamo, da prijavijo svojo udeležbo na naš naslov in sporočijo tudi pogoje za sodelovanje na tej prireditvi.
Turistično društvo Kamnik
Glasba iz filmov in revij — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 19.10 Higiena in zdravje — 19.25 Deželni zbori — 20.35 Simfonični koncert.
Četrtek, 2. 3.: 12.00 Za smeh in dobro voljo — 17.20 Italijanščina po radiu — 19.00 Pisani balončki — 20.35 Pogreb je navadno popoldne, radijska drama — 22.45 Slovenski solisti.
Petek, 3. 3.: 12.10 Med tržaškimi stojnicami — 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.30 Nove plošče resne glasbe — 19.00 Slovenski znanstveni delavci s tržaške univerze — 20.35 Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operne glasbe.
Sobota, 25. 2.: 17.03 Za družino in novo za ženo —
17.30	Knjižni kotiček — 18.00 Stališče — 18.40 Kaj vidimo novega — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Zal, same laži
—	22.05 Gospod ostrih gora.
Nedelja, 26. 2.: 17.03 Izumitelj in tat — 17.40 Svet mladine — 18.10 Toko živimo danes — 18.20 Kaj lahko postanem — 19.00 Oddaja direktorja televizije — 19.30 Aktualni šport — 20.20 Zadeva Makropulus — 22.30 Beseda za nedeljski večer.
Ponedeljek, 27. 2.: 18.35 Tečaj francoščine — 19.00 Medvedji travnik — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Posel s smrtjo — 21.00 Telešport v ponedeljek.
Torek, 28. 2.: 18.35 Tečaj angleščine — 19.00 Dekle in čevlji — 19.11 Mathias V/iemann pripoveduje — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Kaj sem — 21.00 Švedske vžigalice
—	23.15 Kakor vidijo drugi.
Sreda, 1. 3.; 11.03 Posel s smrtjo — 11.50 Telešport — 17.03 Listamo po slikanici — 17.25 Fury — 17.50 Kdo pomaga rokodelčiti — 18.35 Tečaj francoščine — 19.00 Podobe iz Avstrije — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Prometni razgledi — 21.00 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju
—	22.10 Conan Doyle in zadeva Edalji.
Četrtek, 2. 3.: 11.03 Pisan denar z vsega sveta — 12.00 Kaj lohko postanem — 18.35 Italijanščina za začetnike 19.00 Športni kaleidoskop — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Časovni ventil — 21.45 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju.
Petek, 3. 3.: 11.03 Oskar Kokoschka — 22.00 Enaindvajset — 18.35 Nepoznani svet — 19.00 Televizijska kuhinja — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju — 23.00 Sedem dni časovnih dogajanj.
Ta teden vam priporočamo:
Za ljubitelje vojnih romanov
| Gaston Charlet: KAZNILNICA V SNEGU, spomini na pretresljivo usodo žrtev
fašizma, ki so gradile Ljubeljski predor, 160 str., slik. priloge, ppl.	34 šil.
Bi Hans Habe: ČE JIH TISOČ PADE, kronika dogodkov iz druge svetovne vojne,
360 str., ppl. 54 šil.
H H. L. Humes: V PODZEMLJU, veliki roman o francoskem odporniškem gibanju,
tri knjige skupaj 1108 str., pl. 120 šil.
BOJ POD TRIGLAVOM, zbornik člankov in dokumentov o osvobodilnem boju
v Sloveniji 576 str., vel. formata, ilustr., pl. 116 šil. £ lija Ehrenburg: PADEC PARIZA, roman o nemški zasedbi Francije,
528 str., ppl. 68 šil.
^ Lojze Zupanc: SONCE JE UMRLO, zapiski o trpljenju v nacističnih zaporih,
128 str., ppl. 26 šil.
0 Madič-Kavgič: TITOVA VOJNA POT, življenje in delo vrhovnega komandanta jugoslovanske osvobodilne vojske, 188 str., slik. priloge, ppl.	52 šil.
£ Matevž Hace: NASI OBRAZI, zbirka partizanskih povesti, 174 str., br. 20 šil. | Erich M. Remarque: ČAS ŽIVLJENJA IN ČAS SMRTI, roman iz druge svetovne
vojne, 440 str., pl. 60 šil.
H Dobriča Čosič: DALEČ JE SONCE, roman o junaštvu partizanskih borcev,
280 str. br. 13 šil.
R| Hans H. Kirst: NOČ GENERALOV, roman o krivdi vodilnih predstavnikov
nacistične vojske, 364 str., pl 69 šrl. B NAŠI ŠPANCI, zbornik fotografij in dokumentov o jugoslovanskih boroih v španski državljanski vojni (v hrvaščini), 384 str. velikega formata, ilusfr., polusnje 144 šil. ( Grigorij Baklanov: SEŽENJ ZEMLJE, roman o vojnih dogodkih v Sovjetski zvezi
med drugo svef. vojno, 216 str., kart. 38 šrl. B Stane Šušteršič: KOVAČI LEPŠIH DNI, spomini na partizanska leta,
.	184 str., ilustr. ppl. 19 šil.
M Hans W. Richter: NE UBIJAJ, roman o usodi nemške družine med zadnjo vojno,
384 str., pl. 56 šil.
^ Vasilij I. Čujkov: NA ZAČETKU POTI, vojni spomini znanega sovjetskega
maršala, 424 str., slik. priloge, kart. 34 šil. H Jaroslav Hašek: DOBRI VOJAK ŠVEJK, spomini na prvo svetovno vojno,
404 str., ilustr., br. 38 šil.
R| Stefan Heym: ZADEVA GLASENAPP, roman o gestapovskem nasilju na
Češkem, 272 str., ppl. 62 šil.
Posamezne knjige lahko naročite tudi po pošti. Plačilo možno v obrokih.
Knjigarna
„Naša knjiga“, Celovec, Wulfengasse
e
9