Poštnina plačana v gotovini KATOLIŠKI Sped in abbon. past. » II Oruppa Uredništvo in uprava: Gwica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410 Cena: Posamezna št. L IS Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 10t Leto I. - Štev. 42 Gorica - 16. novembra 1949 - Trst Izhaja vsako sredo Naskok na slovenske na Svobodnem tr Iz življenja Cerkve »Naši otroci si še vedno ne upajo govoriti na cesti slovensko,« mi je dejala neka slovenska mati. »Pod fašizmom je bil moj mož pri Acega: tu (občinsko podjetje za vodo, eleks triko in plin; (op. ur.) Če so zvedeli, da kak uslužbenec govori v družini slovensko, so ga takoj odpustili. Za: to smo govorili slovensko le v dru: žinski sobi, na hodniku in zunaj pa vedno italijansko. To je prešlo otro= kom tako v navado, da se še sedaj spozabijo, kadar so na cesti« V Trstu pa še niso izumrli ljudje, ki so si nadeli za častno življenjsko nalogo, preganjati iz mesta slovenski jezik. Letos se je pred začetkom šob skega leta vršila dobro organizirana podtalna borba za slovenske otroke v prid italijanski šoli. Ker uspeh ni odgovarjal pričakovanju, je bilo tre: ba ukreniti nekaj drugega. Sklepamo, da so isti šovinistični italijanski krogi pritisnili na g. prof. Andrija, ki je na čelu Vzgojnega urada, da je dal zapreti 23 slovenskih razredov ne slovenski osnovni šoli. Trdil je, da je v nekaterih razredih premalo učencev. V zadnji številki smo ob: javili, da je veljala tu praksa, da razredi vobče niso presegali 20 učen: cev. To je bilo od 1936. leta dalje. Italijanske šole so pridno uporabljale to možnost. Naj navedemo nekaj pri: merov iz šolskega leta 1948:49: Opči: ne 161 učencev, 12 učiteljev; Prosek 9 učencev, 2 učni moči; Sv. Križ 30 učencev, 2 učni moči; štivan 2 (dva) učenca, ena učna moč; Božiči 46 učencev, 3 učne moči; Devin 25 učencev, 2 učni moči; Sesljan 29 učencev, 2 učni moči; industrijska šola v Nabrežini je v marcu 1949 imela v 2 razredih 8 učencev in 6 piofesorjev. Tako na italijanskih šolah. Mi Italijanom privoščimo italijan: s ko šolo z vsem osebjem in opremo tudi za enega samega učenca. Ne moremo pa razumeti, če kdo, ki pravi, da je šolnik, zahteva, da se trije slovenski razredi, v katerih je 65 do 75 učencev, stisnejo v dva razreda. Kdor pozna tržaško deco, bo razu: mel, da je to le način, s katerim se skušajo slovenske šole diskvalificirati. Izgovor, da se tako prihrani 5 ali 6 milijonov lir, ne velja. ZVL' plačuje okoli 340 stalnih italijanskih učiteljev, ki postopajo brez vsakega dela; in zraven tega še nad 50 zač as: nih učiteljev, ji poučujejo namesto stalnih brezdelnih. Zato ponavljamo, da je to nedemokratična rasna db skriminacija, s katero se teptajo osnovne človeške svoboščine ter kr: šijo načela Atlantske karte. Slov. krščanska soc. zveza je skup: no z drugimi demokratičnimi Slo: venci vprašala za pojasnilo pri ZVU. Ker odgovor ni bil zadovoljiv, je poslala spomenico gen. majorju T. S. Aireyu, poveljniku britsko-.amcr. pa: sli STO. Obenem je dala Slov. kršč. soc. zveza pobudo tudi za druga sredstva, ki bi utegnila pospešiti preklic nesrečnega odloka. Z ukinitvijo 23 slovenskih razre: dov je nastal na naši osnovni šoli položaj, ki se ga morajo sramovati pred vsem kulturnim svetom vsi, ki zanj odgovarjajo. Oseba, ki ga je povzročila, ne more več biti na čelu urada, ki ima dolžnost skrbeti za uspešen razvoj vseh šol na Svob. trž. ozemlju, in ne za uničevanje teh šol. Za oskrbo teh šol je treba ime: novati slovenskega uradnika, ki ne bo zavisen od pristranskih italijan: skih funkcionarjev. Obenem je tre: ba izdati odlok, ki bo popravil kri: vlco in škodo, ki se je prizadela slovenski šoli. Zadevo je treba predložiti svetovni javnosti. Če ve-. Ijajo demokratične svoboščine za Libijce, Eritrejce in Somalce, zakaj ne bi veljale tudi za tržaške Sloven: ce. Najboljši odgovor slovenskih staršev, ki so morebiti letos dali ka: kega otroka v italijansko šolo zaradi gospodarske zavisnosti od italijan: skth delodajalcev, bo ta, da otroka spet prepišejo na slovensko šolo. Če bomo vsi tržaški Slovenci složno de: lali za slovensko šolo, bo naša šola uspevala kljub italijanski šovinistični miselnosti, ki je ostanek iz dučeje-. vih časov. Slovensko ljudstvo, ki je prestalo že toliko žrtev za svojo svobodo, tudi v tej stvari ne bo po: pustilo od svojih pravic. Razgled po svetu Vprašanje italijanskih kolonij Politični odbor OZN je po 6tedenskem razpravljanju sklenil z veliko večino glasov: Libija (Cirenajka in Tripoli-tanija) postane neodvisna v januarju 1952; Somalija pride pod italijansko zaupno upravo za dobo desetih let; italijanski upravi bo pride-Ijen posvetovalni svet sestaviien iz zastopnikov Kolumbije, Egip-ta in Filipinov; Eritrejo bo obiskala komisija, ki jo bodo tvorili zastopniki petih držav in bo v deželi sami Ugotovila želje prebivalstva. Te želje mora v teku enega leta Predložiti skupščini OZN. Ta sklep političnega odbora Pride s.cdaj pred glavno skupščino Združenih narodov, ki bo v kratkem dokončno odločala. Ker je odbor z veliko večino 49 glasov proti enemu uasprot heniu in osmih vzdržanih spre-iel zgornjo odločitev, smemo računati s sigurnostjo, da se bo tudi skupščina pridružila odboru 'n potrdila njegov sklep. Ostanek treh zunanjih ministrov v Parizu Zunanji ministri Združenih dr *av, Velike Britanije in Francije se popolnoma sporazumeli v Pariizu glede splošnih smernic nove, bolj širokogrudne politike glede Nemške zvezne republike. Od dobro poučene strani prihajajo zatrdila, da se sporazum nanaša na ukrepe, no katerih ima prenehati razdiranje tovaren v Nemčiji izvzemši tovaren, ki so v zvezi s prepovedanimi industrijami. Sporazum predvideva tudi ožje gospodarske, politične in strateške zveze med Nemčijo P evropskimi državami, ki so podpisale Atlantsko pogodbo. Kratko: Nemčija, za katero se je zavzela zlasti Amerika, bo postala zopet aktiven činitelj v mednarodni politiki in bo sprejeta med Združene narode. Acheson v Nemčiji Po sestanku treh zunanjih ministrov v Parizu se je ameriški državni tajnik Acheson odpravil v Nemčijo, kjer je stopil v stik z vsemil merodajnimi krogi Nemške zvezne republike. Najprej je prispel z letalom v Frankfurt, kjer so ga čakali ameriški visoki komisar Mac Cloy in številni drugi dostojanstveniki. Od tu je obiskal Heidelberg, kjer se jc srečal s poveljstvom ameriških čet v Nemčiji. Najvažnejši dan je bil pa v nedeljo, ko sc je Acheson odpeljal v Bonn, pre- stolnico zapadne Nemčije, kjer je imel najprej dolg razgovor predsednikom nemške republike Heussom, potern pa z državnim kanclerjem Adenaurjem. Oba nemška državnika sta se zahva lila Ameriki za njeno pomoč »Obnova Evrope je mogoča samo z ameriško pomočjo«, je slo vesno izjavil Adenauer. Po raz govorih s tema dvema državnikoma se je sestal Acheson ostalimi člani! vlade in političnimi voditelji na velikem sprejemu v mestu Clodesberg, kjer so se zbralj tudi vsi zavezniški, odličniki. Jz Bonna se .ie Acheson vrni v Frankfurt, odkoder je obiska 14. t. m. še Berlin. Od tam jc pozno zvečer odletel naravnost v Ameriko. Prelom med Jugoslavijo in Albanijo Jugoslovanska vlada jc poslala albanski vladi ostro noto, v kateri izjavlja, da se smatra o-proščena obvez, ki1 izhajajo iz pogodbe o prijateljstvu in medsebojni pomoči, ki sta, jo Jugoslavija in Albanija sklenili. V Vatikanu Sv oče je prvo nedeljo tega mesece sprejel v posebni avdienci udeležence kongresa Zveze italijanskih katoliških pravnikov, ki se je vršil v Rimu. V svojem nagovoru je poudaril pravilno pojmovanje prava, ki mora sloneti na naravnem in Dežjem zakonu. Med tednom .ie izdal pismo o katoliških skavtih, v katerem pohvali' to mladinsko organizacijo, da zna vzgajati mladino po zdravih načelih. Dne 8. novembra pa je izšla nova enciklika, s katero poziva sv. oče krščanski svet k novim molitvam za pravično ureditev Palestine, za njeno pomiritev in za ohranitev pravic do svetih krajev, ki so jih kristjani v teku stoletji pridobili. Sv. očeta zato tako zelo skrbi Sveta dežela, ker se bodo o njeni ureditvi v kratkem razgovarjali diplomati pri Združenih narodih. Fatimska Marija v Indiji Proti koncu meseca bodo z zrakoplovom prepeljali kip fa timske M. B. iz njenega svetišča v Covi da Iria na Portugalskem v Goo v Indiji. Goa je portugalska kolonija v Indiji, znana posebno, zato, ker je tam pridigal sv. Frančišek Ksaverij m ker se tam hranijo njegove relikvije. Za to priliko priprav ljajo Mariji velikanski sprejem. Sprejeli jo bodo z vsemi častmi, kakor so nekdaj sprejemali, portugalske kralje. Z letališča bodo peljali čudodelni kip najprej po reki Mandovi v snežnobeli ladjici v spremstvu 300 drugih ladij cio stare Goe. Tu se bo vršila slovesna pontifikalna maša na prostem. Skupaj s papeškim le-gatom bo maševalo še 153 duhovnikov na oltarjih postavljenih v krogu okoli Marijinega kipa, v spomin na 153 zdravamarij rožnega venca. Pri maši bo. pelo 5 tisoč otrok Dupontovo Kraljevo mašo (Missa rcalis). Pričakujejo velike množice romarjev iz vse Indije. Slavnosti se bodo udeležili tudi nekateri pogan ii. države. Prav te dni smo zopet zvedeli, kako pritiskajo v Sloveniji na duhovnike, naj pomagajo pri izvedbi kolektivizacije kmetskih posestev. V tem je Slovenija v Jugoslaviji na zadnjem mestu, kot poroča »Soča«. Zato bi radi uklenilil Cerkev za priganjačico. Na žalost so nekateri duhovniki taki slabiči, da gredo na limanice in se pustijo zlorabljati; velika večina pa se ne pusti zlorabljati v politične namene brezbožnega jugoslovanskega režima. ..Katoliški Qias“ v vsako slovensko družino I Da bo sužnost popolna Na Češkoslovaškem je vlada izdala več dekretov za točno izvrševanje znane postave o nadzorstvu cerkva in cerkvenega življenja. Glasom teli dekretov ima ministrstvo za vere pravico kontrolirati vse verske publikacije, dalje vse vzgojno, gospodarsko im dobrodelno delovanje cerkve. Sme tudi nadzirati pouk v semeniščih in bogoslovne knjige. Te dekrete izdaja vlada, ki je sklenila ločitev Cerkve od države. To je tako, kakor da bi se mož loči! od svoje žene, potem pa jo prisilil, da pride k njemu za sužnjo. Taka je verska svoboda, ki vlada v komunističnih državah, V tem so si vse enake, tudi Titov komunizem ni nič boljši, prej slabši', ker vleče za nos še demokratične "L” sen: Sovje-tizirati ves svet Aretacije in čistke na češkoslovaškem, Madžarskem, Poljskem in v Bolgariji ter po vseh državah, ki so podložne sovjetskemu imperiju, so med najpomembnejšimi dogodki sedanjega časa. Po eni strani nam dokazujejo vedno večji nemir, po drugi strani pa so znak, da sta se Stalin in sovjetska oligarhija odločila, da za vsako ceno uničita kakršno koli opozicijo. Tako imenovane »ljudske demokracije« zdaj počasi spoznavajo, da pomeni zanje beseda demokracija brezpogojno pokorščino sovjetski imperialistični volji. Skoro histerični srd, ki popade sovjetske gospodovalne ob vsakem pojavu titovstva, nam dokazuje, kako jih skrbi to novo krivoverstvo. Njihovi sho-vitil odgovori na take pojave nam dokazujejo, da so za trdno odločeni iti do konca in ne marajo nobenega kompromisa. Kakršen koli kompromis bi kdo predlagal, vsakega bi takoj proglasili za krivoverstvo jn izdajstvo, ki ga ie treba iztrebiti z ognjem. To je dediščina in svojstVo sovjetske miselnosti. Stalinistični sistem sloni prav tako kot carski na zamisli samodrštva in pravoverstva. Kdor se oddalji od edine prave vere, nii storil nič manjši zločin od onega, ki se je upr! samodrštvu. Zato je vsak pojav zahodnega svobo-doljuba, ki se upa upreti samodrštvu in pravovernosti, treba izkoreniniti. Ni važno, če se upro posamezniki skupine ali narodnosti. Gre za to, da se doseže enotnost. Odkloni pa področju umetnosti, glasbe in znanost:, od onega, kar trenutno proglašajo za pravoverno, niso nič manj nevarni in jih komunisti prav tako ne morejo trpeti kot odklone v političnem id gospodarskem mišljenju. Toda pomen vseh dogodkov v vzhodni Evropi je v tem, ker nam dokazujejo, da se je že začelo to, kar bi komunisti imenovali dialektični razvoj. Ukrepi so povzročili protiukrepe. Napad je vbudiil odpor. Sedai je vprašanje, ali bo odpor podlegel moderniziranemu in uspešnejšemu tiranskemu mehanizmu? Vpodardui ŠTIRIINDVAJSETA NEDELJA PO BIN. Iz svetega evangelija po Mateju. Jezus je rekel svojim učencem: »Kadar boste videli gnusobo opustošenja na svetem kraju, napovedano po preroku Danijelu — kdor bere naj razume — takrat naj beze v hribe, kateri so v Judeji: in kdor je na strehi, naj ne hodi dol, da bi kaj vzel iz svoje hiše; in kdor je na polju, naj se ne vrača domov po svoj plašč. Gorje pa nosečim in doječim tiste dni. Molite, da se vaš beg ne zgodi pozimi ali rta soboto; zakaj takrat bo velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta do zdaj in je tudi več ne bo. In ko bi ne bili tisti dnevi okrajšani, bi ne bil otet noben človek; toda zaradi izvoljenih bodo tisti dnevi okrajšani. Če vam tedaj kdo poreče: ’Glejte, tukaj je Kristus', ali: 'Tam je', ne verjemite. Vstali bodo namreč krivi Kristusi in krivi preroki in bodo delali velika znamenja in čudeže, tako da bi tudi izvoljene premotili, če bi bilo mogoče. Glejte, naprej sem vam povedal. Ako vam torej poreko: 'Glejte, v puščavi je', ne hodite ven; 'Glejte, v hramu je’, ne verjemite. Kakor namreč blisk pride od vzhoda in posveti do zahoda, tako bo tudi s prihodom Sinu človekovega. Kjer koli je mrtvo truplo, tam se bodo zbi rali jastrebi. Takoj po stiski tistih dni pa bo sonce otemnelo in luna ne bo dajala svoje svetlobe in zvezde bodo padale z neba in nebeške sile se bodo majale. Ta krat se bo prikazalo znamenje Sinu človekovega na nebu in takrat se bodo jokali vsi rodovi na zemlji; in videli bodo Sina človekovega priti na oblakih neba z veliko močjo in slavo. In poslal bo svoje angele ob mogočnem glasu tromb in zbrali bodo njegove izvoljene od štirih vetrov, od kraja do kraja neba. Od smo-kvinega drevesa pa se učite prilike; Kadar postane njegova veja že muževna in poganja liste, veste, da je blizu poletje. Tako tudi vi: kadar boste videli vse to, redite, da je blizu — pred vrati. Resnično, povem vam: Ta rod ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi. Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle, a V cerkvenem letu nam po-binkoštna doba simbolično predstavlja zgodovino krščanstva od ustanovitve pa do konca sveta. Predstavlja nam pa tudi razvoj krščanske misli in njene uresnič-be v življenju posameznega človeka od krsta do groba. Konec cerkvenega leta nas torej nujno stavi pred idejo sodbe, zaključnega računa o tem kratkem po-zemeljskem življenju. Zato nam ta dan Cerkev bere evangelij o božji sodbi. Besede so Kristusove in zato vredne resnega premisle-ka. Zveličar v preroški sliki vidi in oznanja dvojno sodbo. Prva se nanaša na usodo nevernega judovskega ljudstva in njegovega glavnega mesta Jeruzalema. Druga pa zadeva vesoljni svet, skupnost človeškega rodu. Pride čas, ko bo nehal Adamov rod bivati na zemlji; pa tudi zemlja sama — to vemo tudi iz prirodoznan-stva — bo dočakala svoj konec, kot je imela nekoč svoj začetek. Vse materialno stvarstvo je minljivo; neminljiv je samo duh. Misli na sodbo se ljudje radi otresajo, ker je neprijetna. Že nekdanji Atenci so zmajevali z glavami, ko jim je apostol Pavel govoril o vstajenju in sodbi: neljubo jim je bilo pa so mu rekli: O tem te bomo drugič kaj poslušali. Tako so ga zlepa poslali proč. Čutili so pač, da bodo ob končni sodbi imeli precejšnje sitnosti, ker niso živeli zgledno. Tem Atencem so močno podobni ljudje vseh dob in tudi naše do be. Govori jim o vsem mogočem, bodi učen in zanimiv, toda ne dregaj v njihovo vest; tam se je nabralo veliko dolgov, in kdor spominja človeka na stare dolgove, ne bo prijazno sprejet. Ali se ti kaj bojiš sodbe? Povem ti velik in učinkovit pomo ček proti temu strahu. Jezus je bil tako dober, da je to reč pre pustil tebi. Dolgove svoje vesti lahko odplačaš v življenju, če le hočeš. Cerkev ima posebno so dišče v ta namen. Posebnost tega sodišča je v tem. da te ne pridejo drugi tožit, ampak moraš tožiti sam sebe. Posebnost je tudi v tem, da sodnik-namestnik ne obsoja, marveč odpušča, ker taka je volja ustanovitelja. Edino kar je od tvoje strani neogibno potrebno je to, da ti skupno z Jezusom in njegovim namestnikom obsodiš svoje grehe in prestopke ter obljubiš poboljšanje. Dokler si daleč od spovednice, se ti zdi to vendarle težka, skoraj nemogoča reč. Ko pa slednjič pogumno poklekneš in se obtožiš, tedaj spoznaš, kako lepa, tolažilna in koristna je ta naprava. Le uporabljaj jo v tem življenju, po smrti je ne boš mogel več. Drži čiste račune z vestjo in z Bogom, potem se ti poslednje sodbe ne bo nič bati — nasprotno: ona ti bo prisodila nagrado, ki je boš vesel na veke. Filmi — filmi... Koledar za prihodnji teden 20. novembra. NEDELJA. Zadnja pobinkoštna. Zaključek cerkvenega leta. — Feliks (Srečko), spozn. 21. PONEDELJEK. Darovanje M a* riji-no. V Trstu se ta dan praznuje »Mati božja od zdravja« (Madonna della Salute); verno ljudstvo se je k Mariji zatekalo posebno ob času kuž* nih bolezni'. 22. TOREK. Cecilija, dev. muč. Poročilo o njenem mučeništvu orne* nja tudi, da je na sviralih. (nekakih orglah) prepevala slavo božjo. Zato je zavetnica cerkvenega petja in pevcev. 23. SREDA. Klemen (Milivoj), pa* pež. Bil je tretji papež (iprvi je bil Peter, drugi Lin, tretji Klemen). Ob* sojen na izgnanstvo in prisilno delo je živel in umrl na otoku Krimu v Črnem morju. Ciril in Metod sta nje* gove kosti prenesla v Rim v 9. sto* letju. Svetoletni romarji ne bodo po* zabili obiskati njegove cerkve. 24. ČETRTEK. Janez od Križa, ccrkv. uč. — Hrizogon, mučenec. Ta spada med mučence oglejske cerkve, zato je naš domač svetnik. Na podla* gi njegovega grškega imena je nastal priimek Krševan. 25. PETEK. Katerina, devica in mučenica. 26. SOBOTA. Silvester, opat. Zadnjo nedeljo je tudi mene po* te gnil o v kino. — Pomislite, kar pet kinoidvoran sem obletel. Filmi me niso zanimali, ampak — ljudje, ki jih obiskujejo. Če vas zanima, poslušajte, kaj sem ugotovil: 1. Prva ugotovitev je stara kot ki* no in jo vsi poznamo: Film je za* bsva, ki ne bo nikoli zgubila svoje privlačnosti. Njena sila je Jako ve* lika, da se ji človek ne more ustav* Ijati. Zato je vsako mahanje proti kinu brezuspešno in tudi smešno delo. 2. Prave množice obiskujejo vsako nedeljo kino-dvorane. Včasih se zgo* di celo med tednom, da se v enem popoldnevu tisoči gledalcev obrnejo v eni sami dvorani. Tak primer je bil te dni v Trstu ob predstavi »Ivane d’Are«. 3. Premnogi kristjani, ki jim sicer ni kaj očitati, hodijo k slabim fib mom. V nedeljo zjutraj gredo k sv. maši, popoldne pa k slabemu filmu. Zjutraj jim nikoli niti na misel ne pride, da bi šli k službi božji v protestantsko ali pravoslavno cerkev, popoldne pa rajši izberejo »moderni, sodobni film« kot resnega in za pr a: vega kristjana primernega. S tem je seveda njihovo pravo krščanstvo že deloma pokopano, čeprav ti zameri* jo, ako se jim drzneš to povedati. 4. Pri vsej tragikomediji takih papirnatih kristjanov pa je najbolj žalostno to, da vodijo k slabim fil mom otroke, ki bi sicer sami ne šli. »Kam naj ga dam? Mi gremo vedno skupaj. Saj je bil pri maši...« Ubo= ga mati, (če sploh to lepo ime za* služi!) Še veliko drobnih zanimivosti bi vam lahko natresel, a postavimo tajši še zadnjo ugotovitev: Dokler bomo katoličani podpirali slabe filme, ki so proti pameti, proti veri, proti morali, tako dolgo ne bomo imeli lepih filmov. Ki no pod: jetniki se kaj malo ozirajo na du= hovnike in njihove pridige o slabih filmih. Za te pohujšljivce je prižni* ca njihova — blagajna. Ko blagajna pokaže majhen promet, mora seveda tak obrtnik drugače začeti. In kdo ga bo dejansko prisilil? Pravi kri* stjani, ki obiskujejo le dobre filme, a vse druge odklanjajo. Kdaj nas bo v tem oziru le srečala pamet? NASVET: Ko se odločiš, da greš v kino, po> glej v knjižico SOS ali na cerkvena vrata, kjer najdeš pravo pot. Črka E pomeni escluso, to je prepovedano za vse, črka A pomeni adulti, tak film smejo gledati le odrasli po dvajsetem letu, črka T pomeni, da je film primeren za vse. Ravnaj se po tem in nikoli ti ne bo žal! (Knjis žica SOS, v kateri je označena cer* kvena sodba o vseh filmih, se dobi v vsaki katoliški knjigarni v Trstu in v Gorici. Poskrbi si jo). Občni zbor Društva slovenskega katoliškega učiteljstva Na dan sv. Justa je imelo DSKU v Trstu pri Sv. Antonu novem svoj prvi redni občni zbor. Izven društve* nih članov so sc zborovanja udele* žili tudi zastopniki »Slovenskega ka* tcliškega starešinstva«, akademske* ga društva »Jadran« ter društva »Katoliških akademičark«. »Sloven* ska krščanska soc. zveza« je občni zbor pozdravila pismeno želeč slo* venskemu katoliškemu učiteljstvu obilo uspeha pri vzgoji slovenske mladine. Po prisrčnem pozdravu in kratkih uvodnih besedah je predsednik po* delil besedo profesorju P„ ki je ob* razložil nalogo slovenskih izobražen* cev, ki živijo in delajo na tej zemlji. »Kdor ne izpolni velikega poslanstva, ni pravi sin našega naroda,« tako je dejal. Po poročilu odbornikov je pod* predsednica poudarila, da se je Društvo slovenskega katoliškega uči* teljstva ustanovilo iz nujne potrebe. Jeseni leta J945. so slovenski vzgo* jitelji nastopili svojo službo v do* kaj čudnem ozračju. Čutili so pritisk takratne vodilne stranke in občutili do živega,, da materialistična ideolo* gija ne vzgaja v narodnem duhu in da je neprikladna za duhovni razvoj zdrave in poštene mladine. Iz tega November — mesec rajnih Prav je, da se ta mesec spominjamo ne samo rajnih, temveč tudii onih, ki umirajo, ker se lahko zgodi, da niso umrli. V začetku tega stoletja je španski duhovnik fvan Krstnik Ferreres spisal knjigo »O resnični ter navidezni srnrtil«. V knjigi skuša dokazati, kako moramo biti pri mrtvih previdni, ker se često zgodi, da niso mrtvi. Knjilga prinaša veliko primerov iz raznih krajev o umrlih, ki so zopet vstali. Le nekaj zgledov. V New Yorku so leta 1829 sklenili, da bodo dalil mrtvecem v krsto tako napravo, da bodo lahko dali znake, če oživijo. Na 1200 mrtvecev jih ie šest zopet oživelo v enem letu. Na Holandskem jih je na isti način od tisoč zopet ožilvelo pet. Na Francoskem so leta 1835 v mesecu januarju pokopali nekega kmeta v vasi Cisonig- Ker je bila zemlja zamrzla, so ga pokopali Čisto pri vrhu. Cez pet dni je nastopilo toplejše vreme in zemlja se je odtajala. Tedaj je grobar šel, da mrliča zakoplie globlje. Ko je začel odmetavati zemljo, je izpod ruše čul stokanje. Pohiteli so z delom in ko so odprli krsto, so ugotovili, da je mrtvec živ. Sličnih primerov je v knjigi na stotine jn so verodostojni. Izmed: najznačilnejših pa ie sledeči, ki ga je povedal kardinal Bonnet v francos- kem parlamentu. »Leta 1826, je nekega silno toplega dne pridigal mlad duhovnik v natrpani cerkvi. Nenadoma klecne na prižnici in se zrušil. Dvignejo ga in odnesejo. Čez nekaj časa so zvonili mrliču. Navidezni mrtvec ni mogel govoriti, ni videl, pač pa je slišal, in kar je slišal, je bilo grozno. Zdravnik ie izjavil, da ie mrtev, povprašal po njegovi starosti in kraju rojstva ter izdal potrdilo o smrti ter dovoljenje, da ga drugi dan lahko pokopljejo. Končno je navidezni mrtvec med mnogimi glasovi okrog sebe razločil glas svojega prijatelja. To je nanj tako učinkovalo, da se je z nadčloveškim naporom stresel in se zbudil. Drugi dan je navidezni mrtvec zopet bi! na prižnici.. In danes po 40 letih govori tu med vami (kardinal Bonnet je bil namreč oni duhovnik) ter vas roti, da zapovejte oblastem, naj bodo zelo previdne pri ugotavljanju smrti, da se ne pripeti po njihovi krivdi kaj nepopravljivega...« Zaradi vsega tega je dobro, če se zavedamo, da resnična smrt večkrat še ne nastop i takoj, ko se zdi, da kdo umrje, temveč- da lahko živi še nekaj časa. Zato je treba poskrbeti; da ljudje, ki so umrli brez sv. maziljenja dobijo ta zakrament vsaj v doglednem času potem, ko so izdihnili. spoznanja se je rodilo Društvo slo* venskega katoliškega učiteljstva. Sledilo je poročilo tajnika, v ka* terern je orisal društveno delovanje prvega leta. Iz poročila je razvidno, da so odborniki usmerili svoje delo* vanje v skladu z društvenimi pravili. Blagajniška knjiga izkazuje prebitek. Pri nato sledečih volitvah je z ma< limi spremembami ostal dosedanji odbor. V skupnosti je zmaga. Plemenite* mu delu sledi božji blagoslov, zato pogumno na delo! Kulturni obzornik LetoSnje »Mohorjeve knjige" Poročali smo že, da bo »Mohorje* va družba« izdala letos za svoje člane tri knjige: Koledar za l. 1950 in dve zanimivi leposlovni knjigi. Knjige so zdaj že dotiskane in s* bodo začele v kratkem razpošiljati. Vsi udi naj se čimprej prijavijo pri svojih poverjenikih — domačih čč. gg. župnikih, da bodo. knjige gotovo dobdi, ker je povpraševanje po njih zelo veliko. Vse tri knjige stanejo 370— lir. Koncert pevskega zbora »Škrjanček" Komorni pevski zbor »Škrjanček« v Trstu, ki je slovenski javnosti že dobro znan po. svojih nastopih na slovenskem radiu in pri vprizoritvi »Divjega lovca« na Repentabru, pri* redi v petek, 25. novembra svoj prvi javni koncert. Koncert bo v dvorani kina na Opčinah in sicer točno ob 20. uri. Na sporedu so slovenske narodne pesmi ter pesmi skladateljev: dr. Antona Schwaba, Petra Jereba, Ivana Ocvirka, Frana Ferjančiča, Franceta Marolta, Emila Adamiča, Marka Ba< juka, Oskarja Deva in Zorka Pre* lovca. Nastop bo vodil zborov pevo* vodja g. Ludvik Klakočer. Koncert bo združen z umetniško recitacijo vmesnega besedila in bo prijateljem slovenske besede in slo* venske pesmi nudil izreden umet* niški užitek. Vse te vabimo, naj se ga v čim večjem številu udeleže. Ker se bo prireditev točno začela, je obisk omogočen zaradi ugodnih zvez s tramvajem in drugimi prometnimi sredstvi tudi občinstvu iz Trsta ter njegove ožje in širše okolice. Cerkvene slovesnosti Stoletnica »Matere božje zdravja" v Trstu Zadnjič smo poročali, kako je v Prstu pred sto leti razsajala kolera, kako se je ljudstvo zateklo k Materi božji za pomoč in kako se jc vršila zahvalna procesija na dan 21. 11. 1849. Ta dan je potem ostal zaobljubljen praznik za vse tržaško mesto, šele v novejši dobi so ga odpravili. Le* tos bo torej stoletnica teh dogod* kov. V ta namen bodo posebne po* božnosti pri Mariji Veliki od 21. do 27. novembra. Po tri in .tri mestne župnije se bodo vrstile vsak dan. V nedeljo 27. popoldne bo slovesna procesija s kipom Marije Rože od cerkve Marije Velike k Sv. Justu. Shod tretjega reda v Gorici V nedeljo 20. novembra bo pri Sv. Ivanu ob štirih popoldne sho